46
Serbskega jezika domovina.
Po Vuku.
Zdaj se za gotovo ve, da živijo Serbi v današnji^ Ser-bii, v Metohii, v Bosni, v Hercegovini, v Zeti, v Cerni-gori, v Banatu, v Sremu, na desnem podunavji znad Oseka do Sentandrije, v Slavonii. v Hervatski, v Dalmacii, v vsem jadranskem primorji gotovo od Tersta do Bojane. Zato sem od začetka rekel: za gotovo se zna, kajti naravnost se še ne ve, kako deleč segajo Serbi v Arnautski in MacedoniL Jaz sem se v Cetiuji razgovarjal z dvema človekoma iz Dibre, ki sta mi pravila, da je ondi veliko serbskih sel, po kterih se govori serbski, ravno tako, kakor sta ona govorila, to je, zmed serbskega in bulgarskega, vendar bliže k serbskemu ko k pravemu bolgarskemu.
V omenjenih teh mestih utegne biti najmanj okoli 5 milijonov duš naroda, ki en jezik govori, al po veri sedeli
47
Da troje: more se od prilike vzeti,   da jih   je gerške  vere okoli 3 milijoue, in to: eo milijon v celi Serbii,  en milijon v avstrijanskih deržavah, en milijon pa v Bosni, Hercegovini, Zeti in Cernigori;   od ostalih dveh milijonov  morebiti da bi se moglo vzeti,   da  jih  je   dve tretjini   turške vere, ena tretjina pa katoliške.   Samo  pervi trije milijoni se imenujejo Serbe, ostali pa nočejo tega imena prejeti, marveč uni turške vere mislijo, da so za zbilja Turki,   in   tako se tudi zovejo, akoravno jih od sto ne eden turški ne razume, uni pa vere katoliške sami sebe zovejo  po mestih in deželah,   kjer živijo, na pr. Slavonci,   Bosanci, Dalmatinci, Dubrovčani itd., ali pa, kakor pisavci s starim   ali Bog zna s čigavim imenom, Ilire ali Ilirce;   uni pa pervi zovejo jih v Bački Bunjevce, v Sremu, v Slavouii in v Hervatski Šokce, okoli Dubrovnika pa in po   Boci Latine.    Kakor pa gerške vere Serbi   zovejo   katoličane  Sokce,   tako pa tudi ti in turške vere Serbi jih imenujejo   Vlahe,   celo   v Dalmacii okoli Spleta in Senja jih imenujejo Herhače.    V pogovoru prijatelskem imenujejo   katoličane Kriščaue,   ti pa one gerške vere Hriščane.    Ako človek   pomisli,   na pr., da Madžarov je katoliške in kalvinske vere, pa se vsi zovejo Madžari; ali  da je Nemcov katoliške, luteranske in kalvinske vere, pa se sopet vsi zovejo Nemci: mora se čuditi, kako da se saj Serbi katoliški nočejo imenovati Serbe. Jaz bom gledal,   da najdem uzroke:   odkod   izvira pri nas merao ostalih narodov v tej   zadevi  taka   merzost,   da narod tudi na svoje ime merzi.
Dubrovčani, pa tudi druge   nektere serbske občine,   ki so same vladale se, so že od starine bale se serbskih kraljev iz Hercegovine, da bi si jih ne podvergli   in  jim slo-bode ne vzeli; zato  so jim tudi velikokrat  dačo  plačevali, pa tudi brambe zoper njih pri drugih vladarjih iskali. Kdor se koga boji, on tudi na-nj merzi.    Naš narod še misli, da se vsi boji le za volj vere bojujejo; ali zgodovina nam dosti izgledov kaže, da so deržave enega naroda   in vere  bivale med sabo   naj   veče   sovražnice (na pr. Sparta   in Atene) Kadar se cerkve razdele, je glavna skerb in delo:   kdo bo s kim ostal. Serbi bivajo na sredi med Rimom in Carigradom.    Glavni del naroda,   kteri je   bliže   ali   ima naročnej do Carigrada,   ostane   z   Gerki;   Primorci   pa   se   oklenejo Rima. Gotovo se drugači tudi ni moglo zgoditi, kakor tako; ako pa še pomislimo, da so Primorci ne   samo   na jače in silneje brate svoje čez   berda   merzeli,   ampak   tudi  da so kot Primorci in sosedje talijanski mogli imeti uzroka  nositi se čez njih (zlasti Dubrovčani), in da ondaj ljudje opustivši nedavnej svojo staro vero, v kristijanski pa še niso bili tako uterjeni. kakor danes, more se reči, da so oni te dobe komaj dočakali, da so se popolnoma ločili   od njih,   in  tako, da bi to kar je mogoče še več storili, so ne samo malo po malo sprejeli latinske slova, ampak tudi narodno ime so jim pustili. Pri unih turške vere se še laglje najde uzrok.   Ar-nauti so bili proti Serbom majheu narod, pa kot gorijanci so mogli biti vselej v veči slobodi in enakosti med sabo; k temu pa še niso imeli ne pismenk ne knig v svojem jeziku; tudi se kristijanska vera med njimi   ni nikoli  uterdila;   in   tako je lahko bilo , da so njih poturčenci ostali   brez vsega razločka od ostalih drugih svojih bratov, in da vsi gledajo več na svoj jezik in šege, kakor na vero, za ktero še dan danes malo porajtajo.
V Bosni je moralo vse drugače biti, Serbi so s pomočjo knig, popov in menihov, cerkva in samostanov bili tudi ondaj mnogo pobožneji od Arnautov, pa po vsi priliki imeli so tudi več gospode, ktera se je dosti razlikovala od pri-prostega naroda. Iz zgodovine znamo, da se je v Bosni najprej poturčila gospoda, zmed ktere jih je veliko svoje stare pridevke obderžalo, na pr. Brankoviči, Todoroviči itd. Gospoda se je že poprej razlikovala od priprostega ljudstva, s kterim je v eno cerkev hodila in se iz ene čase obhajala; naravno je, da je ta razlika še veča zdaj postala, ko je ona sprejela ne le vero za vsem drugačno od njegove, te-muč tudi v drugem  jeziku in z drugim   pismom.    Tako so
gospoda svoje dozdanje ime Serbi, ki je s kristijansko vero in njih poprejšnim življenjem verlo strinjeno bilo, ne samo zavergli, ampak terpeti niso tudi mogli, da se njih raja ž njim diči, zatorej so jo nazvali Vlahe. Kakor so pa ti poturčenci poprej v kristijanski veri pobožni bili, tako isto ostanejo tudi v turški; tudi dan današnji ni morebiti v vsem Mohamedanstvu pobožnejih od Bošnjakov; to razodeva tudi njih nepokoršina sultan Mahmuta in njih merzost na njegove naredbe in spremene.
Tako so po moji misli katoliški in turški Serbi zgubili svoje narodno ime. Ali bilo to kakor mu je drago , zdaj se je ta merzost popustila. Vsi pametni ljudje zmed ger-ških in katoliških Serbov spoznavajo, da so en narod, in trudijo se, da bi merzost zbog vere ali popolnoma izkorenili ali saj zmanjšali, kar se le da; samo je katoličanom še težko zvati se Serbe,—al malo po malo se bojo temu privadili; kajti, ako nočejo biti Serbi, nimajo nobenega narodnega imena. Ako rečejo eni, da so Slavonci, drugi da so Dalmatinci, tretji da so Dubrovčani: to so zgolj imena od mest in krajev, kjer prebivajo, pa nobenega narodnega imena ne pokazujejo. Ako velijo, da so Sla veni, to so tudi Rusi, Poljci, Cehi in ostali vsi slavenski narodi. Ako dejo, da so Hervati, jaz bi rekel, da to ime po pravici pripada najpoprej samo Cakavcom, kteri so ostanjki Porfirogenetovih Hervatov, in kterih se jezik malo loči od serbskega; po tem pa Hervatom v zagrobški, varažlinski in križanki okolici, kterih domovina se je prozvala Hro vaško po Muhaškem boji leta 1526, in kterih jezik je prelaz iz kranjskega v serbski; ali ne vem kako bi se s tem imenom nazivati mogli uni katoličani, kteri živijo na pr. v Banatu, ali v Bački, ali v Sremu in Slavonii, ali v Bosni in Hercegovini, ali v Dubrovniku, in govorijo ravno tisti jezik kakor Serbi. Ako reko, da so Iliri, — to je mertvo in tamno ime, ki danes nič ne pomeni, kajti zdaj vsi zgodovinoslovci dokazujejo, da stari Iliri niso bili Slovani, in tako bi se oni s tem imenom samo zato imenovali, ker živijo v kraji, kise je zapadni Ilirik imenoval. Tako bi se tudi vsi ostali narodi, kteri v starem Iliriku živijo, kot Bugari, Arnauti, Cincari imenovati mogli. Jaz ne vem, kako se je pred sto in nekaj leti v avstrijanske pisarnice to ime wIllyrier, illvrisch" utepsti moglo, — al vidi se, da ono zadeva samo Serbe gerške vere, ki živijo na Madjarskem.
Od onih pa turške vere se ne more še pričakovati, da bi mislili na to srodstvo; al kakor hitro se bojo med njimi šole povzdignile, če tudi v turškem jeziku, bojo pred spoznali, da niso Turki, ampak Serbi.   (Dalje sledi.)
51
Serbskega jezika domovina.
(Dalje.)
Kdor tega zadevka ne razume, bi lahko rekel,   da je tudi ime Serb   od   Ser bi je,   kakor na   pr.   Slavonec  od Slavonije, Cernogorec od Cernegore itd.    Al kdor le nekoliko od slovanske zgodovine ve, spoznati mora, da so Serbi s tem imenom v naše kraje prišli in   dežela   se je od njih tako nazvala.    Kjer je današnje Serbije južni kraj, onde je stara bila sreda,   meje   pa   so ji segale od Dunaja do Arhipelaga,   in   od jadranskega morja   noter v Macedonijo. Tudi jez mislim, da je to  ime Serbija postalo v noveji dobi po propadu serbskega   cesarstva;   kajti   neznani:   ali   bi se kje najti moglo,   da   se   je  kteri   zmed naših   kraljev zval kralj Serbije, ampak  Serbljem.     Dobrovski in Šafafik dokazujeta,   da so se Serbi nekdaj zvali vsi slovanski   narodi, in da ime Serb je s ta reje od Slovana.
Serbi so še bolj po političnem stanji, ko po veri različni. V Cernigori so ohranili svojo slobodo do današnjega dne; v Avstrii so eni graničarji ter čuvajo granico od turškega cesarstva; so vojaki brez prestanka; drugi vživajo krouoviuske pravice; v turškem cesarstvu živijo zopet na različne načine: v dve tretjini današnje Serbije (od Drine -do Timoka, in od Dunaja blizo do Novega pazara) so se v naši dobi s pomočjo Rusov oteli Turkom, ter se sami vla-
dajo, Sultanu pa plačajo na poprek okoli 50.000 zlatov na leto; v ostali Serbii, Bosni, Hercegovini in Zeti so vsi raja turška (podložniki), samo uni okoli Cernegore živijo nekaj slobodneje, kakor drugi, uni pa v Bosni huje kakor nikjer drugod, kajti jih največ nima svojih hiš, ampak živijo po turških hišah kot skupniki in so večidel seljani.
Od unih turške vere jih je celo malo seljanov, večidel so mestnjani, med kterimi se nahaja tudi kmetov; za temi slede rokodelci in tergovci, potem gospodarji in posestniki, ondaj plemiči; tako se med njimi nahaja tako imenovana „viša klasa" (visi stan) naroda, al ona se ne razlikuje od prostega naroda po višjem podučenji ali posebnih vedah, ampak samo po bogastvu in gospodstvu, — pa tudi njih najpriprosteji seljan in poljodelec , ako le ima odkod, sme nositi suknjo in orožje, jezditi konja, narediti si hišo in živeti, kakor največi gospod ali plemič, in s pomočjo junaštva in razuma, zlasti govornosti, postati največi gospod; zato se njih „viša klasa" gotovo nikjer popolnoma ne loči od priprostega ljudstva.
V   Dubrovniku iza ljudovlade perva gospoda, ki so vladali narod in zemljo, bili so sami vlastelini; oni se niso samo po pravih in gospodstvu razlikovali od vsega njim podložnega naroda , ampak so tudi bili med mestnjani pol-čani (Biirger), kteri so se razlikovali od manjih mestnjanov, seljanov in kmetov. Dubrovaškim vlastelinom enake gospode naše, vere katoliške je bilo v starih časih tudi v Ko-toru, pa tudi v drugih nekterih primorskih mestih; al je malo po malo to vse se zaterlo še prej ko v Dubrovniku in zdej so mesto njih samo cesarski uredniki in nekteri pota-lijanjenik.
Na današnjim Hrovaškem imajo svojo gospodo, ktera se od priprostega naroda , pa tudi od mestnjanov, ki niso plemenitaši, verlo razlikuje.
Ali pri onih, kteri so pravoslavne cerkve in kteri se prav za prav Serbe imenujejo, je boljarstvo samo seljan in kmet.
V  Cernigori ni ne gradov ne mest, zato se pa tudi misliti ne more, da je kakih drugih ljudi, kakor seljanov in poljodelcov (kmetov). Med pervimi starašinami so vojvodi in knezi, kterim te starašinstva ostajajo od očeta sinu, kakor tudi med ostalimi glavarji in premožnimi jih je več, ki brati ne znajo, kakor unih, ki znajo, in nobeden zmed njih se ne razlikuje od drugih Cernogorcev ne po obleki ne po življenja načinu, ne po kakem drugem posebnem pravu; njih bratje in sinovi pasejo ovce, kakor se popeva in pravi, da jih je pasel Trojanskega kralja sin Pariš in Dušanov sestric Miloš Boinovič. Tudi njih duhovniki se ne razlikujejo od ostalega ljudstva ne po nauku ne vedah , ne po opravi in življenji, kakor v edinem tem, da znajo nekaj brati in pisati. Zapadni sosedje Cernogorski po selih so kot Cernogorci; pa tudi njih mestnjani se slabo po čem drugem od njih razlikujejo, kakor po opravi, hišah in boljem in lepšem življenji, in se čez njih ne malo ne nosijo. Taki so, na priliko, Serbi tudi v Dalmacii.
v
V  Hercegovini je na priliko tako , kakor v Cernigori. Ono malo mestnjanov stanuje med Turki, drugače se nosijo in živijo kakor prosto ljudstvo, pa se tudi ne mešajo v nobeno opravilo ljudstva; zato se med narod tudi ne štejejo.
V  Serbii je do naše dobe bilo, kakor sem rekel, da je v Bosni in Hercegoviui. Zdej še le se počenjajo mesta naseljevati in mestnjani kot narod množiti; ali seljani so eno zato, ker so oni največ današnjo slobodo zemlji (deželi) pridobili, drugo pa, ker jih je največ, in ker največ plačujejo in v vsakem pripetilo največ storiti morejo v zemlji najvažneji.    (Konec sledi.)
54
Serbskega jezika domovina.
(Konec.)
Samo v Avstrii, zlasti pa na Madjarskem, imajo Serbi višo klano ali gospodo, ki se loči ne samo od kmeta, ampak tudi med sabo. Največa so jim gospoda vladiki, ki so se dozdaj po madjarskih postavah tudi cesarja slabo bali. Za vladiki so vlastelini in plemenitaži, ki so po madjarskih postavah od ostalega naroda tako deleč kakor nebo od zemlje. Med mestnjani so purgeri (Burger), kteri se oe ločijo samo od kmeta, temuč tudi od drugih mestnjanov, kakor so se razlikovali Dubrovaški polčani. Izmed pleme-nitašev so tudi teh mestnjanov doktori, pravniki, duhovniku učniki in selških občin pisarji.
Treba da viša klasa v narodu svoj jezik lepše in čist eje govori, da je od naroda učeneja, modreja, uljudneja, skladneja in rodoljubneja, kajti ona plemenita in čista ljubezen do naroda , po kteri človek raji ima narod in njegovo korist in slavo ko sebe in svoje življenje, od ktere so Gerki in Rimljani zapustili lepe izglede, ue rodi se s človekom, nego se dobiva po nauku in odkoji (izreji) ; ali pri naši visi klasi je to vse narobe. Res da so mnogi od gospode naše naučili se in imajo marsiktere vednosti, ki jih prosti narod nima; al oni so tega večidel učili se kot kakega rokodela. ki je mnogemu umu in sercu več škode ko hasni storilo; v ostalem pa so oni poleg Nemcov in Madjarov se oholili in se potujili od svojega naroda iu njegovih navad (običajev). Zraven tujih jezikov , v kterih se naukov učijo, v kterih službene opravila obavljajo in v družtvih se razgovarjajo, pozabili 50 serbski tudi misliti, in njih jezik, čigar sladosti in bogastva oni več ne poznajo, se jim vidi prost in reven, zato so ga popačili in ga pačijo še vedno. Da so pa uni. kteri se niso omikali v velikih šolah, z gospodo pali v enake grehe zoper svoj narod, je kriva njih posnema rečene gospode, in svoj razum davši kakor v najem gospodi gledajo več, kdo kaj dela iu govori, kakor kaj in kako dela in govori.
Našim častnikom po granici se laglje zanesti more, da so tako malo marali za svoj narod , zakaj oni so deržavni služabniki, ki so danes tukaj, jutri pa Bog ve kje; zraven tega so pa še opazovali, da je njih napredku na poti to, da so Serbi; torej so nekteri, karaje svoje podložne brate, gledali Nemcom ustreči, in to je bilo krivo, da so naši ljudje v svojem mestu raji imeli častnika kterega koli naroda kakor Serbljana.
Jaz ue dem, da so vsi zmed naše gospode in mestnjanov taki, ampak rad priznavam, da je tudi takovih, kteri mislijo, kakor je treba; al tako malo jih je, da se proti unim drugim tudi malo pokazati smejo. Pogostoma se v obče nahaja, da, kolikor je kteri bogateji in od naroda različoeji, toliko je on tudi v ostalem vsem od naroda dalje. Tako so od vseh teh majstori in tergovci (zlasti manji) najbliže naroda , in tudi marajo največ za-uj iu za njegovo korist in slavo. Čudno je, da tudi uni od naše gospode, ki so narod ljubili in mu dobro činiti želeli, večidel niso vedili, kako, ampak so delali zoper svoje želje in namere. Jez mislim, da tega drugo ni krivo, kakor to, ker jim nauk ni zasajen v zdravi narodni razum, marveč so ga z nauki zmotili in zapustili, pravih naukov pa si niso prisvojili. Zato se umotvorom naroda našega vsa učena Evropa čudi. in zavolj njih naš narod slavi in hvali; umotvori pa naših učenih ljudi so večidel taki, da se jim vsak, kdor jih pozna, smejati mora in miluje narod , da nima proti sebi bolj učenih ljudi. Pa še zraven vsega tega :;a.-a ' iša klasa misli in govori, da je ona proti evropejskim narodom uprav kakor je treba, prosti narod pa da je zaostal in da ne velja, in da gra je ona Bog ve kako na modrosti prekosila! Tako na pr. Lucijan Mušicki v „Glasu narodoljubcau leta 1819 pravi:
„Svet hvali višu klasu našeg roda,
Alj na prosto baca sram".
55
Na to sem mu jez se ondaj pisal: „Ovo je po naši misli upravo napek rečeno. Prosta klasa naroda našega (to je, una klasa, ktera v naši dobi narod sostavlja) ni zaostala za nobenem od 5 ali 6 obližnjih narodov ne v razama ne v poštenji, ne v kakem drugem dobročinstvu; viša klasa pa je taka, kakoršna se odrejuje in v kakoršnem stana živi. Ako prosti ne dela sramote, časti ji preveč nečim nikjer".                                                             Kobe.