LETO ŠTEVILKA 29, 16. JULIJ 2004, CENA 289,00 SIT u, knjižnica CEUÌ sani*, MOVKX § S? CELJE SN00032 (foto: Franjo Atelšek) 9770351 814014 Zenske nimamo več težav z duševnim zdravjem kot moški. Res pa je, da ženske pogosteje poiščejo strokovno pomoč. JURIJ DIACI )0 Kar danes odlagamo v gozd. 'H bodo morda jutri z vodo Bb* ^ J ■ v pili naši otroci m 1 d Režija: Roland Emmerich Igrajo: Dennis Quaid, Jake Gyllenhaal, Emmy Rossum, Dash Mihok, Jay 0. Sanders Kaj če smo na pragu ledene dobe? To vprašanje preganja strokovnjaka za klimatske spremembe Jacka Halla (Dennis Quaid). Hallove raziskave kažejo, da lahko segrevanje Zemlje sproži nenadno in katastrofalno spremembo podnebja na planetu. Ledene stene, v katere je zavrtal na Antarktiki, kažejo, da se je to že zgodilo pred deset tisoč leti. In zdaj svari vlado, da se to lahko ponovno zgodi, če ne bodo hitro ukrepali. A njegovo opozorilo pride prepozno. Petek 16.07.2004 ob S^uri Tekme od AO (80 cm) do M (130 cm) Sobota 17.07.2004 ob 8wuri Tekme od Al (100 cm) do M (130 cm) POKAL MLADINCI Nedelja 18.07.2004 ob 8”uri Tekme od A2 (110 cm) do S (140 cm) POKAL ČLANI ATRAKCIJA ČEZ VIKEND ELEKTRIČNI RODEO BK OSREDNJA knjižnica sim Tretja stran Ko mi kdaj kdo omeni, da z zanimanjem prebira moje uvodnike ali daje uvodnik celo prva stvar, ki jo prebere, ko vzame v roke novo številko Savinjskih novic, me prevzame občutek zadovoljstva. V takih trenutkih se zavem, daje opravljeno delo imelo svoj smisel, da so misli našle svoj cilj. Torej ni bilo zaman, bilo je vredno truda in razmišljanja. Zadnjič sem poslušal enega izmed audio programov Smiljana Morija, v katerem pravi približno takole: »Zamislite si, da ste navzoči na svojem lastnem pogrebu... Kaj govornik pove o vas? Da ste bili dobri, pridni, marljivi, pošteni..., vendar premalo pogumni, da bi izkoristili vse svoje sposobnosti, ki ste jih imeli. ..«Bi bilizadovoljni s takšnim govorom? Smiljan je opravil veliko število inten/jujevs starejšimi ljudmi, ki so zaključili svojo aktivno življenjsko dobo, in prišel do zaključka, da je večini žal, ker niso več časa preživeli s svojimi najdražjimi, ker si niso privoščili večin ker niso poskusili več stvari, pač pa so se trdno oklepali tistega, kar se jim je zdelo najbolj varno in zanesljivo. Bi se lahko tudi vi poistovetili s takšnimi ugotovitvami? Približuje se deseta obletnica našega podjetja in čutim, da je napočil čas, da obračunam s samim seboj. Da si zastavim nekaj vprašanj in iskreno odgovorim nanje. V tem času sta hčerki skorajda odrasli, pa sploh ne vem, kdaj se je to zgodilo. Koliko ur, dni in tednov sem preživel za računalnikom v pisarni, namesto da bi bil z njima in ju spremljal na poti odraščanja... Koliko ur bi lahko preživel z družino, prijatelji in sorodniki, pa so se stopile v brezmejno število napisanih in natisnjenih vrstic... To ne bo niti enostaven niti kratek obračun... Gospod Trbovšek iz Radmirja, katerega delo in mnenje spoštujem in cenim, pravi, da po uvodniku presodi, kakšna je teža posamezne številke Savinjskih novic. No, s temle uvodnikom si glede tega ne bo mogel kaj prida pomagati, zagotovim pa lahko, da smo se kljub poletnemu mrtvilu in dopustovanju nekaterih sodelavcev trudili pripraviti kar najbolj zanimivo branje. In še eno idejo mi je dal gospod Trbovšek: morda bom ob deseti obletnici pobrskal po dosedanjih uvodnikih, jih nekaj izbral in vam jih ponudil v ponovno branje. Tako-zarazmislek... Lepo se imejte do prihodnjega petka! Gorenje Glin Nnznrje: Sandi Vasle prevzel krmilo podjetja.5 Denacionalizacija: GG Nazarje nasprotuje predčasnemu vračilu 8167 hektarov gozdov. Zavod za gozdove: Tujci navdušeni nad našimi gozdovi Upravna enota Mozirje: Priznanje strank za marljivo delo. Nova Štifta: 25 let maševanja Lojzeta Ternarja Dan ljubezni na Ljubnem: Civilna poroka na Ljubnem po 20 letih Turistična kmetija Rogar: Doma pridelano je zdravo in okusno.18 Na naslovnici: Gorazd Trbovšek, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 29,16. julij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi ^sprejemamo za naslednje dvomesečje.____________________________________________________________________________________________________________________________ POLETJE V NAŠIH KAMPIH Pestra ponudba, a nekoliko manj gostov Letošnje poletje nekako noče in noče dokazati ter upravičiti svojega namena. Visokih temperatur je le za vzorec, o lanski suši ni ne duha ne sluha ... Da smo globoko v poletju, nam kaže predvsem koledar, letni čas sam po sebi nas ne prepriča povsem. Tudi turistov, tako domačih kot tujih, je letos nekoliko manj. Odpravili smo se po zgornjesavinjskih kampih, da bi izvedeli, kako so zasedeni. A na zasedenost kampa in uspešnost sezone ne vplivajo zgolj vreme in podobni dejavniki, pri katerih je človek brez prave moči. Turiste privablja predvsem dobra ponudba. Kampi, ki so ponujali zgolj prostor za kampiranje in tekočo vodo, so že zdavnaj preteklost. Če hočejo privabiti in obdržati goste, morajo ponuditi še kaj več kot le »prijeten prostor v osrčju lepe pokrajine«. Tudi v kampu Savinja na Pobrežjah imajo letos manjši obisk glede na prejšnja leta (foto: arhiv SN) Turisti niso naivni obiskovalci, ki na slepo pridejo v določen kraj in so zadovoljni z vsem, kar jim je in ko-likorjimje pač ponujeno. Predvsem vzadnjem desetletju so se povzpeli na nivo zahtevnega in kritičnega potrošnika, ki v določen kraj pride dobro založen z informacijami ter pričakuje, da jih bo dobil še več. Da bo usmerjan, kako naj preživi svoj čas, kam naj se odpravi. Ne želi »na slepo« iskati« znamenitosti ter se voziti po deželi v upanju, da bo naletel na kaj ogleda vrednega. Želi biti voden, želi biti poučen. V Sloveniji se žal še vedno prepogosto poslužujemo turizma, ki je nekje med zemljo in zrakom in kjer je večina stvari še vedno nejasno dorečenih in nepovezanih. Čeprav imamo ogromno stvari, ki si zaslužijo biti omenjane kot »biser lepote«, čeprav nam ne manjka znamenito- sti in zanimivih prireditev, ki potekajo v obdobju turistične sezone, vendarle odzivturistov ni takšen, kot bi si želeli. Razlog za takšno stanje ni nezanimanje turistov, temveč razdrobljenost in nepovezanost ponudbe, ki poteka po klasičnem slovenskem načelu: Delaj samo zase, vsake toliko pa »pošpegaj« na sosedovo dvorišče, če seje slučajno domislil česa boljšega kotti. Slovenija in tudi Zgornja Savinjska dolina imata velik potencial. A njuna lepota je prevečkrat sama sebi namen. Turistov ne zanima, kako poteka razvoj turizma pri nas, kakšnih načrtov in poti se pri tem poslužujemo. Zanimajih predvsem ponudba. Tisti, v katerih je kanček avanturizma, se angažirajo sami, in takšni potem dober glas o Sloveniji posredujejo naprej. A naša naloga ni le upati na čimveč iznajdljivih Naša anketa Zgornja Savinjska dolina v očeh tujih turistov Kaša dolina ima to srečo, da se lahko pohvali z relativno velikim deležem turistov, ki k nam prihajajo izven meja Slovenije. Vsako leto si lepote naših krajev ogleda veliko Nizozemcev, Nemcev, Belgijcev... Nemalo je tudi tistih, ki se k nam po prvem obisku radi vedno znova in znova vračajo. Mi sami se sicer lahko zavedamo izjemnosti in pestrosti doline, v kateri živimo, a vendar nas nemalokrat muči radovednost, katere stvari pri nas opazijo tujci. Kaj občudujejo, kam vse se odpravljajo, kaj bi pri nas spremenili in kaj je tisto, zaradi česar se k nam radi vračajo. Jap Thrinstra, Nizozemska Z ženo prihajava s severa Nizozemske, iz pokrajine, za prebivalce katere pravijo, da so »nizozemski popotnikkTudi midva zelo rada potujeva.Tukaj v vaši dolini, ki mije izredno všeč, mi ugaja vsa ta umirjenost, ki preveva pokrajino in pestrost živalskega sveta. Imate čudovite ptice, ki jih je mogoče videti povsod. Opazil sem tudi bogato rastlinstvo, ki krasi te kraje. V kampu so naju z ženo seznanili z možnostmi, kijih ponujajo, ter nama tudi svetovali destinacije, kam naj potujeva. Všeč nama je, da so tako aktivni. Na Nizomskem sva dobila veliko informacij o Sloveniji, prav tako tudi tu v kampu. Danes sva bila v Gornjem Gradu v katedrali terzvedela vso bogato zgodovino tega kraja in njegovih znamenitosti, v prihodnjosti pa se bova odpravila še v Mozirski gaj. Vigor Ragour, Nizozemska V Sloveniji, vZgornji Savinjski dolini sem že četrtič. Všeč mije narava in tišina, v kateri bivate. Velik plus teh krajev zame osebno je, da se tu skozi ne vlečejo kolone turistov, ki bi z enim očesom opazovali kraje, z drugim pa nemirno hiteli naprej. Ti kraji niso ustvarjeni za masovni turizem. Tukaj sem s svojo ženo in velikokrat greva na izlete, tako pohodniške kot kolesarske. O Sloveniji sem lahko dobil kar veliko informaciji, a sem tu pri vas opazil tudi eno pomankljivost. Še vedno je veliko turističnih prospektov in vodičev, ki so napisani zgolj vslovenščini in zraven nimajo niti nemškega niti angleškega prevoda. Seja Thrinstra, Nizozemska OSIovenijisem brala vknjigi in ugotovila, da je to izredno lepa dežela. Zaželela sem se o njeni lepoti prepričati na lastne oči. Do sedaj sem z možem bila v Logarski dolini, ki mi je izredno všeč, tudi vaše Karavanke sva že obiskala in so me impresionirale. Bohinjsko jezero s svojo neokrnjenostjo privablja turiste, sajje res izjemno, obiskala pa sva tudi bližnjo Snežnojamo. Žal je trenutno vreme malce slabše, a na to nimamo vpliva. Tukaj sva prvič, všeč nama je, a izredno naju motijo vaše slabe ceste in nestrpni slovenski vozniki. V enem dnevu sva videla dve prometni nesreči, eno pa sva skoraj izkusila tudi sama. Čudilo naju je, da je tu tako malo policistov, ki bi takšno stanje nadzorovali. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ® krmilo podjetja V podjetju Gorenje Glin Nazarje je s prvim julijem na direktorski stolček namesto Marjana Dobrovca, ki se je upokojil, sedel Sandi Vasle, ki je sicer v firmi že od leta 1996, do sedaj pa je opravljal funkciji tehničnega direktorja in v zadnjem obdobju prokurista, odgovornega za nabavo in proizvodnjo. Sandi Vasle ni Zgornjesavinjčan, doma je iz Žalca, živi pa v Šaleški dolini. Sandi Vasle: “Vstopiti skušamo v vse bivalne prostore našega kupca ...” (foto: Ciril M. Sem) avanturističnih obiskovalcev, temveč pripraviti in vzdrževati konkretne programe, ob katerih se gostom ne bo treba boriti za vsako informacijo, ki jo bodo v svojem interesu za našo deželo želeli dobiti. Ko tuj turist prestopi naše meje, postane nekako del nas in takrat smo v določenih vidikih dolžni poskrbeti zanj in ga usmerjati, saj to ne pomeni le njegovega zadovoljstva, temveč tudi izjemno reklamo izven naših meja. Kamp Menina v Varpoljah Upravitelj kampa Menina Jure Kolenc ugotavlja, daje bila sezona živahna že maja in junija. Da smo v Evropski uniji, se pozna tudi pri obisku, saj k nam poleg stalnih prihajajo tudi zahtevnejši gostje, kotso Švedi in Finci. Vreme jim sicer letos ni prizanašalo, kar se nekoliko pozna tudi pri obisku. Svoje goste poskušajo čimbolj animirati in se v okviru pripravljenosti turističnih ponudnikov v naši dolini trudijo tudi čimbolj povezovati. Organizirajo obiske muzejev, vodene pohode in kolesarske izlete. Poskušajo segati tudi izven območja Zgornje Savinjske doline in goste navdušiti ter usmeriti tudi v druge kraje v Sloveniji, saj ugotavljajo, da so tuji gosti pripravljeni prevoziti za nas dokaj velike razdalje, če so animirani in če dobijo ustrezne informacije. Zatojim je kamp le izhodišče za izlete vvse smeri. Odpravljajo se v Ljubljano, na Gorenjsko, v Maribor, na Ptuj,vZagreb,vPiran... V kampu Menina organizirajotudi tekme v vedno bolj priljubljenem paintballu, v katerem lahko udeleženci oblikujejo ekipe tudi na podlagi nacionalne pripadnosti in tako se odvijajo pravi mali večnacionalni turnirji. Kamp Srnica v Lučah V kampu so po besedah upravitelja Ludvika Petka s sezono izredno zadovoljni, saj je kamp dobro zaseden, med gosti pa je 95% tujcev, med katerimi so predvsem standardni gostje iz Nizozemske, Belgije in Nemčije. Vreme ni povzročilo prevelikih posledic in gostje so s ponudbo zadovoljni. Zanje imajo pripravljen tedenski program, s katerim jih poskušajo usmerjati in jim ponuditi čimveč. V kampu je teniško igrišče, mogoč je spust s kajakom po Savinji, ponujajo pa tudi izposojo koles. Povezujejo se z Logarsko dolino in njeno ponudbo ter za svoje goste organizirajo izlete. Kamp Savinja na Pobrežjah Rozika Petrin kot upraviteljica v kampu opaža manjši obisk glede na pretekla leta. K njim prihajajo predvsem družine, saj jim lega kampa omogoča nemoten počitek in kopanje v bližnji Savinji. Kakšni poseb-nih animacij se v kampu ne poslužujejo, goste pa poskušajo kar se da usmerjati in jim pomagati z informacijami, nudijo pa jim tudi domače kulinarične dobrote. Barbara Fužir GORENJE GLIN NAZARJE V obdobju, ko je skrbel za proizvodnjo, so v Gorenju Glin tehnologijo bistveno posodobili, v nabavi pa vzpostavili nemoten tok materialov po najboljših možnih pogojih. Vasleje bil zadolžen tudi za sinergijo oziroma strateško povezavo s prejšnjim lastnikom K&M ter v zadnjem obdobju z Gorenjem Notranjo opremo. Na vprašanje, ali se z njegovim prevzemom funkcije direktorja v organizacijski strukturi podjetja kaj spreminja, je Vasle odgovoril, da zaenkrat ostajajo stvari nespremenjene, pripravljajo pa določene spremembe, ki naj bi omogočile doseganje zastavljenih ciljev. Glede na dejstvo, da smo zakoračili v drugo polovico leta, v Gorenju Glin že razpolagajo s prvimi podatki o poslovanju v prvem polletju. Po Vasletovih besedah so vtem obdobju precej povečali izvozvdržave Evropske unije, zlasti v Nemčijo in Avstrijo, na drugi strani pa je upadla prodaja v državah Jugovzhodne Evrope. Kar se obsega prodaje tiče, so tako uspeli doseči planirane številke, poslovni rezultat pa nekoliko zaostaja za gospodarskim načrtom. In kakšni so načrti za drugo pol- letje? Sandi Vasle: »V drugi polovici leta vsekakor želimo doseči planirane rezultate. Pripravljamo se že na letošnji pohištveni sejem v Ljubljani, kjer bomo predstavili nove programe, pripravljamo pa tudi nekaj sprememb glede kakovosti, ki bodo spremenile izgled naših produktov. Trudimo se pokriti širši segment kupcev kot doslej, saj smo bili osredotočeni predvsem na tiste, ki imajo bolj nemški okus. Vstopiti skušamo v vse bivalne prostore našega kupca, zato proizvajamo dnevne sobe, predsobe, spalnice, otroške sobe ... To nalogo smo si zadali že lani, letos pa jo pospešeno realiziramo.« Novi direktor podjetja Gorenje Glin pravi, da ni imel težav s prilagoditvijo na zgornjesavinjsko delovno okolje. »Človek pač mora sprejeti kulturo kraja, kjer deluje, sicer ne more uspešno delati in izpolniti zadanih ciljev. Treba je krmariti med lokalno kulturo in kulturo lastnika, kar mi ne povzroča težav,« je še dodal Sandi Vasle, ki bo skupaj z vsemi svojimi sodelavci letos prvič odšel na kolektivni dopust, ki bo potekal zadnji teden vjuliju in prvi teden v avgustu. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2004 Nove poslance bomo volili 3. oktobra Predsednik države Janez Drnovšek je konec prejšnjega tedna v skladu z ustavnimi in zakonskimi pooblastili podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki določa, da bodo volitve poslancev v nedeljo, 3. oktobra. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 26. julija, uradna volilna kampanja pa se bo začela 3. septembra. Volitve bodo potekale po proporcionalnem sistemu. Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, v vsaki izmed njih se na volitvah izvoli enajst poslancev. Po enega poslanca izvolijo predstavniki italijanske in madžarske manjšine. Političn stranke bodo morale liste kandidi tov oddati do 8. septembra, za v top v državni zbor pa morastrank preseči štiriodstotni volilni prag. DENACIONALIZACIJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI GG Nazarje nasprotuje predčasnemu vračilu 8.167 hektarov gozdov Kot smo poročali, je Upravna enota Mozirje 17. junija sprejela sklep, da ljubljanski nadškofiji predčasno vrne 8.167,3541 hektara nepremičnin (gozdov). Z istim sklepom je upravna enota zavrnila predlog nadškofije, da se za nepremičnine, ki se dajejo v začasno uporabo, prepove vsako razpolaganje do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Gozdno gospodarstvo Nazarje se s sklepom Upravne enote ne strinja, zato se je pritožilo na Ministrstvo za kmetijstvo kot drugostopenjski organ. GG Nazarje v pritožbi navaja, daje prenos nepremičnin vzačasno uporabo upravičenca materialno-pravno neutemeljen in dajimje neutemeljeno in protiustavno odvzet status stranke v postopku. Upravni organ je v obrazložitvi svojo odločitev utemeljil z navedbo, da je z dosedanjimi postopki verjetno izkazano, da je podana dejanska in pravna podlaga, da bodo upravičencu vrnjene podržavljene nepremičnine, hkrati pa je, kot navaja Gozdno gospodarstvo Nazarje, sam ugotovil, dani razlogov in dokazil, da bi ugodili zahtevi ljubljanske nadškofije in do pravnomočnostidenacionalizacijske zavrača očitke upravne enote o zaviranju pravnomočnosti (foto: EMS) odločbe prepovedali razpolaganje z omenjenimi nepremičninami. Takšna utemeljitev izpodbijanega sklepa je po mnenju GG Nazarje, ki bi mu bila s prenosom gozdov v začasno uporabo nadškofiji skoraj v celoti odvzeta glavna dejavnost, v nasprotju sama s seboj in nima potrebne pravne utemeljitve. Direktor nazorskega gozdnega gospodarstva Milan Cajner je za časnik Delo odločno zavrnil očitke upravne enote, da GG s pritožbami zavira pravnomočnost izdanih delnih odločb o denacionalizaciji, saj je »po razsodbah sodišča jasno, da so bile odločbe upravne enote iz- dane nepravilno, nezakonito.« Ob tem je Cajner opozoril še na dejstvo, da se ob pospešenem oziroma predčasnem vračanju premoženja ne vrača samo tisto, karje bilo odvzeto, ampak tudi vse gozdne ceste, ki jih je zgradilo gozdno gospodarstvo. Dejstvo tudi je, da bi moralo podjetje v primeru prenosa gozdov v začasno uporabo nadškofiji za večino gozdnih delavcev iskati alternativno rešitev. Ker se rok za predčasen prenos izteče 17. julija, pričakujejo, da bo kmetijsko ministrstvo pravočasno ukrepalo in razveljavilo sklep upravne enote. Franci Kotnik ZAVOD ZA GOZDOVE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Tuj« navdušeni nad našimi gozdovi Nazorsko območno enoto Zavoda za gozdove sta minuli teden obiskali kar dve delegaciji iz tujine. Prvo (udeleženci so bili iz Hrvaške) je vodil dr. Jurij Diaci, izredni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pred leti tudi sam zaposlen v strokovni gozdarski službi v Nazarjah, drugo skupino, ki so jo tvorili gozdarji in lastniki gozdov iz nemškega mesta Fulda, pa je vodil zaslužni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti dr. Dušan Mlinšek, ki velja za utemeljitelja prebiralnega gospodarjenja z gozdovi. Nemci so si ogledali Marinškov gozd na območju gornjegrajske krajevne enote Zavoda za gozdove in bili navdušeni nad visokimi lesnimi zalogami in lepimi gozdovi. Všeč jim je bil tudi sistem vzdrževanja gozdnih cest. Značilnosti območja jim je predstavil vodja krajevne enote Vid Preložnik, dr. Mlinšek pa je predstavil prebiralno gospodarjenje, ki velja v svetu za posebnost. Bistvo tega koncepta je v njegovi sonaravnosti, pri čemer se gozd sam razsloji, stroški za nego pa so zaradi tega nižji. Prebiralno gospodarjenje po drugi strani odraža tudi kulturen, odgovoren odnos do gozda. Kot je povedal Damjan Jevšnik, vodja nazorske krajevne enote Zavoda za gozdove, so gostje iz Nemčije opazili, da je objedenost pomladka zaradi divjadi zmerna, medtem ko imajo pri njih s tem ve- like težave in morajo prav zato večkrat ponavljati sadnje. Lastniki gozdov manjših površin, do pet hektarov, so pri nas na boljšem, saj imajo načrtovanje brezplačno in dobijo stimulacije za gojitvena dela, v Nemčiji pa je treba vse to plačati. Udeleženci ekskurzije so se nato popeljali skozi Zadrečko dolino in občudovali lepoto naravne in kul- turne krajine, še posebno pozornost pa so namenili kozolcem in jih navdušeno fotografirali. Za spomin na obisk v Zgornji Savinjski dolini so kupili domači med, ker tako pristno naravnega pri njih ne poznajo več, za zaključek pa so si ogledali še muzej gozdarstva in lesarstva v nazorskem gradu Vrbovec. BANKA CELJE Prenovljeni prostori Poslovalnice Žalec Banka Celje je prejšnji teden odprla prenovljene prostore Poslovalnice Žalec na Savinjski cesti 20. Komitenti lahko odslej opravijo vse bančne storitve na enem mestu. Hkrati s prenovoje banka reorganizirala poslovanje Podružnice Hmezad Žalec. Poslovalnica Žalec je sedaj specializirana izključno za poslovanje s fizičnimi osebami, samostojni podjetniki in pravne osebe pa lahko vse storitve opravljajo v Agenciji Hmeljarska. Prof. dr. Dušan Mlinšek (v sredini) je nemškim gozdarjem predstavil prebiralni način gospodarjenja z gozdovi (foto: Ciril M. Sem) ________________________________________________________________________________Intervju POGOVOR Z DR. JURIJEM DIACIJEM, IZREDNIM PROFESORJEM NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI Gozd ne more biti odlagališče odpadkov Dr. Jurij Diaci se v Nazarje, kjer je v gozdarski stroki služboval pred leti, vedno rad vrača. Praviloma obisk pri svojih nekdanjih sodelavcih kombinira s kakšno strokovno ekskurzijo in tudi tokrat je bilo tako. Zgornjesavinjske gozdove je razkazoval skupini hrvaških gozdarjev, mi pa smo to priložnost izkoristili za krajši pogovor z njim. Dr. Jurij Diaci - Katera je poglavitna značilnost, zaradi katere se slovenski gozdovi razlikujejo od drugih po Evropi? V Sloveniji seje po drugi svetovni vojni z gozdovi dobro gospodarilo. To velja tako za državne kot za zasebne gozdove. Še posebej originalno pa je prebiralno gospodarjenje z gozdovi. Takih območij je v Evropi le šest ali sedem, od tega so kar tri v Sloveniji: Zgornja Savinjska dolina, še posebej območje Homa, Pohorje in Dinarski prebiralni gozdovi, ki so bili nekoč veleposestniški. Takšen koncept poznajo še všvici, v Nemčiji na severu in na območju Schwarzwalda, v Avstriji ob meji sšvico inv italijanskih Alpah. Razveseljivo je, da seta sonaravni način gospodarjenja širi z osveščanjem o pomenu gozdov in postaja zanimiv tudi za Američane in Angleže, ekskurzije se vrstijo tudi iz Skandinavije. Brez dvoma gre za način gospodarjenja z gozdovi za prihodnost. - Lahko to razumemo tudi kot kompliment slovenski gozdarski stroki? Po eni strani je to kompliment stroki, po drugi strani pa tudi kompliment lastnikom gozdov. Nenazadnje so tudi lastniki sprejeli takšen način gospodarjenja. - Kako se je gozdarska stroka prilagodila spremembam na področju lastništva gozdov v Sloveniji? Stroka seveda mora sprejeti večinske odločitve in v novih razmerah poiskati najboljše rešitve. Z zadnjimi spremembami na področju lastništva se v Sloveniji približujemo osemdesetim odstotkom gozdov v zasebni lasti, kar je eden najvišjih deležev v Evropi. To pomeni dodatno obveznost gozdarski stroki, da še več investira v usklajevanje interesov. Odločitve vdržavnih gozdovih so namreč nekoliko enostavnejše, medtem koje v zasebnih gozdovih interesov več: na eni strani imamo lastnika z legitimnim interesom, da iz gozda pridobiva primeren prihodek, na drugi strani imamo naravovarstvenike, vmes pa je stroka, ki išče kompromisno rešitev za zadovoljitev obeh strani ob istočasnem ohranjanju tega naravnega vira. Ocenjujem, da je stroka v Sloveniji ustrezno organizirana in da imamo veliko prednost vtem, da se z gozdovi, tako državnimi kot zasebnimi, enovito upravlja. V tujini je marsikje gozdarska služba bistveno bolje razvita v državnih gozdovih, medtem kose vzasebnih gozdovih dela bolj ekstenzivno in stihijsko. V zasebnih gozdovih je v ospredju ekonomski interes, varovalna in trajnostna vloga pa sta zapostavljeni. Pri nas je na srečo organizacija drugačna in država celo namenja nekaj subvencij za gozdarstvo. - Ob tem se samo po sebi postavlja tudi vprašanje ekonomičnosti... Zavedati se moramo, da je naše gozdarstvo delovno intenzivno, zaradi velikih dimenzij dreves je še veliko ročnega dela, ki ga ni mogoče mehanizirati. In ker se gospodari malopovršinsko, negolosečno, smo v primerjavi s tujino, gledano kratkoročno, nekoliko dražji. V Skandinaviji imajo na primer velikopovršinsko, mehanizirano, industrializirano gozdarstvo. To pomeni, da se lahko primerjamo z biološkim kmetijslvom, ki ima zelo ugodne učinke na okolje, nenazadnje tudi na človeka, vendar v končni fazi se to pozna v ceni. To razliko je treba nekako pokriti, težko pa seje primerjati, recimo, z Ukrajino, kjerje cena dela bistveno nižja kot pri nas, ali Skandinavijo, kjer prevladujejo tanka drevesa, delo poteka večji del v ravnini in je vse mehanizirano. Toda prodajna cena smrekovine je danes enotna od Švice do Ukrajine, vendar v to ceno niso vračunani tako imenovani eksterni stroški negativnih vplivov na okolje, denimo, zastarelega kamiona, ki pripelje les iz Ukrajine v Slovenijo. Slej ko prej bo tudi za to nekdo moral postaviti ceno. Vendar pričakujemo, da bo gospodarjenje z gozdovi srednjeročno manj profitabilno kotje bilo doslej. - Odlično poznate tako slovenske kot tuje gozdove. Po čem je karakteristično območje, ki ga pokriva nazorska območna enota Zavoda za gozdove? Tukaj so ljudje precej odvisni od gozda in to se kaže tudi v odnosu do njega. Mislim, daje zaradi tega navezanost mnogih lastnikov na njihove gozdove vse večja. Če pa bi se spustili nizvodno ob Savinji, kjer se dolina razširi, bi ugotovili, daje kmetijstvo vse pomembnejše in da je tam gozd bolj postranskega pomena. Temu primeren je tudi odnos do njega. Podobna slika je tudi drugod po Sloveniji. Zanimivo je, da se tam, kjerje blaginja največja in kjer so ljudje najmanj odvisni od gozda, z njim najslabše gospodari. Taki primeri so gozdovi okoli Ljubljane, ki niso v primernem stanju. Zgornjesavinjski gozdovi so za razliko od slednjih v dobrem stanju. Delež smreke je še prevelik, vendar stvari potekajo v pravi smeri. - Kakšni so bili komentarji vaših hrvaških kolegov ob tokratnem obisku? Na Hrvaškem imajo podoben pristop do gospodarjenja z gozdovi kot mi. To pomeni, da ne gospodarijo golosečno, veliko delajo na naravni obnovi, pa tudi gozdna rastišča so si precej podobna. Je pa res, da smo pri nas v preteklosti veliko več vlagali v sečni red v gozdu, gozdarsko mehanizacijo, odprtost cest in proučevanje ekologije pomlajevanja. - Morda še primerjava z Nemci, zakaj so nemški gozdarji pogosti obiskovalci slovenskih gozdov? Nemci so se pred časom odločili za zelo ekonomsko usmerjen koncept gospodarjenja, ki je pospeševal smreko, goloseke na večjih površinah in predvsem umetno sadnjo. Zaradi tega imajo danes zelo spremenjene gozdove in precejšnje probleme. Z velikimi finančnimi injekcijami sedaj skušajo gozdove preoblikovati v bolj sonaravne. Pri nas smo za razliko od njih iskali bolj naravno pot. Sprememba gozda v bolj naravnega lahko traja tudi petdeset, šestdeset let, toda ves ta čas lahko iz gozda tudi nekaj dobivaš. Takšen koncept počasne spremembe traja na nazorskem območju in na Pohorju že dvajset oziroma trideset let, v Mislinji, kjerje delal profesor Mlinšek, pa celo petdeset let. On je bil vedno zagovornik počasne poti, pri kateri z normalno sečnjo gozd še izkoriščamo, hkrati pa ga spreminjamo v bolj naravno stanje. - Za naravno stanje gozda pa smo odgovorni tudi njegovi obiskovalci... Vsekakor, zato mije žal, ko vidim, da nekateri ljudje ne razumejo, da gozd ne more biti odlagališče odpadkov. Takšen primer je gozd v Žiferju v bližini Nazarij, kjer sem tuditokrat opazil nevarne odpadke, kot so akumulatorji. Tisto, kar danes odlagamo v gozd, bodo morda jutri z vodo pili naši otroci, če ne bo že prej prizadelo nas samih. V gozd smeti preprosto ne sodijo in očitno bo treba ljudi še naprej ekološko osveščati, da se takšne stvari v prihodnje ne bodo več dogajale. Pogovarjal se je Franci Kotnik • OBČINSKI SVET LJUBNO OB SAVINJI Sprejet odlok o prostorskem planu Obane Ljubno Zadnja predpočitniška seja svetnikov občine Ljubno ob Savinji je bila poleg tekoče problematike razdeljena na tri aktualne teme. Zanimiva in posledično tudi za občane pomembna je bila predstavitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana za območje občine Ljubno, ki ga je podrobno predstavila urbanistka Ljudmila Grom. Spremembe in dopolnitve vključujejo tako rešitve za individualne primere posegov v prostor kakor tudi zadeve, povezane s širšo lokalno skupnostjo na področju izgradnje čistilnih naprav v strnjenih naseljih, možnost izgradnje dodatnih kapacitet, namenjenih rekreacijskim in drugim športno-turističnim dejavnostim, ureditev težko pričakovanega športnega igrišča v Radmirju, reševanje problemov parkirišč za tovornjake itd. Pred sprejetjem odloka so nekateri svetniki izrazili pomisleke v zvezi s točkami, ki se nanašajo na reševanje določenih problemov na področju prostorskega planiranja, na katere država s svojimi odloki nikakor ne deluje stimulativno v smislu ohran- LUČE OB SAVINJI janja življenja na podeželju. V nadaljevanju seje je predstavnik Policijske postaje Mozirje Gorazd Trbovšek seznanil občinski svet s problematiko na področju kriminalitete in poročilom o varnosti v cestnem prometu na območju občine in Zgornje Savinjske doline, predstavnik celjskega pokrajinskega muzeja pa je tematsko razgibano sejo popestril z diapozitivi, s katerimi je predstavil delovanje drugega največjega muzeja v Sloveniji. Svetniki so se seznanili tudi s polletnim obračunom letošnjega proračuna in s predvidenimi aktivnostmi v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika in tradicionalnega Flosarskega bala. Franjo Atelšek Cesta bo! Kot je videti ob potovanju iz Ljubnega proti Lučam, cestarji hitijo (in se zelo mučijo z zahtevnimi gradbenimi pogoji, kot je povedal predstavnik izvajalca), da bi čim prej omogočili kar najmanj oviran promet v zgornji del Zgornje Savinjske doline. Kljub temu je promet (in še bo vsaj kakšno leto) precej oviran, zato je potrebna strpnost voznikov. Zaradi gradbenih del bo promet proti Lučam še nekaj časa oviran (foto: Jože Miklavc) Prostora namreč ni dovolj niti za gradbince, kaj šele za gost promet, dela pa morajo potekati cele dneve, saj izvajalce priganjajo roki izgradnje in vremenske razmere. Ko bo cesta do zime predvidoma zgrajena od odce- pa v Krnico do Luč, bo seveda bislveno bolj varna. O varianti ceste skozi ali mimo Luč pa se kopja še niso zlomila, čeprav bo treba prej ko slej sprejeti tudi to odločitev. KONCENTRACIJA LASTNIŠTVA V TRGOVINI Domžalski Vele pod Družba Engrotuš nadaljuje s strategijo širjenja svoje dejavnosti v tiste dele Slovenije, kjer je bila doslej manj prisotna. Zadnja od potez v tem smislu je bil nakup družbe STP Leasing, kije lastnik99,87odstotkov delnic domžalske trgovske družbe Vele. Kupčija je bila opravljena prejšnji teden, Engrotuš pa je v skladu z 12. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence že priglasil koncentracijo Uradu za varstvo konkurence. V družbi Hram Holding, ki je bila edini lastnik STP Leasinga, so po neuspeli povezavi trgovskih podjetij Živila, Era in Vele v Sumo ugotovili, da Vele zaradi premajhnega tržnega deleža ne bo mogel obstati na trgu. Živila je prevzel Mercator, za nakup domžalske družbe pa se je zanimalo več domačih in tujih podjetij. Hram Holding je ocenil, da je najprimernejši kupec med njimi GOLTE celjski Engrotuš. Pri tem so upoštevali tako razvojne načrte kot prodajne pogoje. V Engrotušu pričakujejo, da bo Urad za varstvo konkurence izdal pozitivno odločbo, na podlagi katere nameravajo v prvi fazi obnoviti čimveč prevzetih trgovin ter tako kupcem zagotoviti čim bolj prijetno nakupovanje. Franci Kotnik Veliko novosti v novi smučarski sezoni Delničarji družbe Golte so na zadnji seji pozitivno ocenili maja zaključeno zimsko sezono, posebno pozornost pa so namenili pripravam na uresničevanje načrtovanih investicijskih projektov. Očitno je, da vsi ne bodo realizirani v želenih rokih, razveseljivo pa je dejstvo, da je Občina Ljubno uspela na natečaju za pridobitev nepovratnih sredstev za izdela- vo potrebnih projektov. Že prihodnjo sezono bo smučarski center na Golteh bogatejši za novo dvosedežnico Ročka, ki jo bodo postavili na mestu sedanje vlečnice. Slednjo bodo prestavili na pobočje Morave in s tem pridobili dodatno smučišče za manj zahtevne smučarje. Pri spodnji postaji nihalke vžekovcu bodo uredili novo parkirišče za približno dvesto avtomobilov, na vrhu Medvedjaka in na Starih stanih pa bodo postavili novi brunarici in izboljšali gostinsko ponudbo. Seveda morajo do zime opraviti še vrsto vzdrževalnih del, katerih vrednost bo znašala kar 150 tisoč evrov. Med drugim bodo popravili stopnišče na spodnji postaji nihalke, pokrili stopnišče na zgornji postaji, uredili hotelske sobe in skladišče smučarske opreme. Očistili bodo traso nihalke, uredili vstopno-izstop-no ploščad za trisedežnico Med-vedjak, zamenjali pogonsko kolo dvosedežnice in klinaste jermene na vlečnici Stari stani. Številne aktivnosti so predvidene tudi za poletno sezono. V kratkem naj bi odprli alpski vrt z edinstvenimi gorskimi rastlinami, katerega ureditev se je zavlekla zaradi dolge zime. Nudijo odlične pogoje za kolesarjenje, jadralno padalstvo, sprehode, urediti nameravajo tudi progo za kolesarske spuste (downhill). Center na Golteh po vstopu slovenskih solastnikov (zgornjesavin-jskih in šaleških občin ter nekaterih podjetij) upravlja konzorcij, ki ga koordinira Premogovnik Velenje. Delež slovenskih solastnikov predstavlja okroglo polovico, zato je za vse poteze potrebno usklajevanje z italijanskimi solastniki, ki pa so spričo slabih izkušenj iz preteklih let dokaj zadržani. Pravzaradi tega še niso pristopili k načrtovani razsvetljavi smučišča Medvedjak, o čemer bodo znova odločali na septembrski skupščini podjetja. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Priznanje strank za marljivo delo Potem ko so v lanskem letu prvič izvedli samooceno po tako imenovanem skupnem ocenjevalnem okvirju za organizacije v javnem sektorju (CAF), so na mozirski upravni enoti (UE) postopek ponovili tudi letos. Ocenjevanje je izvedla ocenjevalna komisija, ki jo je vodila Milena Cigale, rezultati pa kažejo, da je uspešnost dela upravne enote v primerjavi z lanskim letom v rahlem porastu. Pri ocenjevanju je bilo uporabljenih devet meril, od katerih jih pet sodi med dejavnike uspeha, štiri pa med rezultate. Od leta 2000 dalje uporablja CAF že približno 500 različnih evropskih upravnih organizacij, pri katerih prednjačijo najbolj razvite evropske države. »CAF je evropski model kakovosti, razvit v zadnjih petih letih. Je plod sodelovanja ministrov, pristojnih za javni sektor, v državah članicah EU. Model CAF je orodje, ki naj bi pomagalo organizacijam javnega sektorja po vsej Evropi uporabljati tehnike upravljanja kakovosti vjavnem sektorju. Na Upravni enoti Mozirjesmo letos dosegli skupno oceno 3,15, lani 2,96. Dejavniki uspeha so ocenjeni z oceno 3,07, lani 2,92. Vsem zaposlenim smo predstavili model samoocene po modelu CAF, vodstvu UE pa predlagali, da preuči zapis o samoocenjevanju, prepozna v njem glavne ugotovitve ter razmisli o ukrepih, ki jih je predlagala ocenjevalna komisija. Vodstvo UE naj bi pripravilo akcijski načrt, s katerim bi odgovorilo na dve vprašanji: kje želimo biti v petih letih in katere ukrepe bo potrebno sprejeti, da bodo ti cilji doseženi,« razlaga Milena Cigale in dodaja, da bodo samooceno posredovali Evropskemu inštitutu za javno Milena Cigale: “Uspešnost dela upravne enote v primerjavi z lanskim letom je v rahlem porastu" (foto: EMS) upravo (EIPI), kjer bodo izdelali primerjavo njihovih ocen z ocenami v drugih evropskih državah. V konkretnem primeru so rezultati mozirske UE povsem primerljivi s povprečnimi ocenami v Evropi. Pred izvedbo samoocenjevanja sta bili izvedeni dve anketi med zaposlenimi in strankami, s katerima so izmerili, v kolikšni meri so prvi zadovoljni z razmerami na delovnem mestu in drugi s kvaliteto opravljenih storitev upravnih delavcev. Po besedah Milene Cigale so za obe anketi izdelali analizo na Uradu za organizacijo in razvoj uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, skupina za samoocenjevanje pa je pripravila primerjavo z letom 2003, ko sta bili anketi izvedeni prvič. »Stališče strank je, da si kakovost naših storitev zasluži oceno 4,44, kar je blizu najvišji možni oceni 5. Ocena je veliko priznanje našim prizadevanjem, da bi bili čimbolj strokovni in korektni, saj stranke dejansko pričakujejo največ znanja. Anketirane stranke so dale tudi pripombe in predloge. V primerjavi z letom 2003je več pohval na račun dela zaposlenih, urejenosti prostorov in sprejemne pisarne. Kritičnih pripomb na delo zaposlenih v upravni enoti ni,« zagotavlja Cigaletova. Tako torej na državni izpostavi v Mozirju, kjer se kljub ugodnim odzivom strank zavedajo, da bo potrebno še precej storiti in se še naprej truditi pri zagotavljanju strokovnega in prijaznega servisiranja vseh, ki potrkajo na njihova vrata. Savinjčan GEODETSKA STROKA DOPUŠČA TUDI MOŽNOST NAPAK Nekateri bolj, drugi manj kritični do svojega dela Z vzpostavitvijo novega družbenega sistema je postala zasebna lastnina sveta stvar, česar se ljudje vse bolj zavedajo. V praksi to pomeni, da so »družbeno koristni« posegi največkrat pogojeni s precejšnjimi odškodninami, še večji problem pa nastane, ko lastnik oziroma domnevni lastnik zemljišča ni zadovoljen z zemljiškoknjižnim stanjem, ki je posledica meritev, ki jih je na podlagi pooblastila geodetske uprave opravilo zasebno podjetje. Geodetske meritve na terenu opravljajo ljudje, pri njihovem delu pa lahko tako kot pri vsakem drugem delu prihaja do napak. Stanko in Jožica Repenšek z Ljubnega ob Savinji sta prepričana, da se jima godi velika krivica, saj se po njunih besedah sosedova parcela zaradi napačnih geodetskih meritev vse bolj zajeda v edino dovozno cesto do njune kmetije. Repenška sta trdna kmeta, saj vsako leto prodata mozirski Zadrugi okoli 70 tisoč kilogramov mleka in nekaj mesa. Zaradi tega sta dnevno odvisna od prihoda mlečnega tovornjaka po cesti, ki postaja vse ožja. Stanko Repenšek, ki seje na Ograd-nikovo domačijo priženil iz Gornjega Grada, razlaga, da jim je Zadruga že poslala dopis, s katerimjih obvešča, da bo odvoz mleka ukinjen, v kolikor se razmere ne uredijo. »Od leta 1972, ko so bile opravljene prve meritve, do lanskega leta se je po geodetskih podatkih sosedova parcela razširila za 56 centimetrov. Kolikor mi je znano, se lahko geodet zmoti največ za 30 centimetrov, vendar ne na kot miza ravni parceli. Geodet mora obvladati položaj in nenazadnje, zakaj niso hoteli poiskati starih mejnikov,« se ogorčen sprašuje Repenšek, ki skupaj z ženo Jožico ne verjame v pravičnost in poštenost državnih institucij. Zato sta celo zadevo prepustila odvetnikom, saj so jima pritožbo, ki stajo naslovila na mozirsko upravno enoto, zavrnili. Zadnja meritev naj bi se v zemljiški kataster vnesla kot dokončna, zato se Repenška sprašujeta, ali je kaj takega sploh mogoče brez soglasja sosedov. Gospodinja Jožica, ki seje na kmetiji rodila, ve, da so stari mejniki vzemlji, samo poiskati jih je potrebno in vzpostaviti stanje, ki bo omogočalo normalno prevoznost ceste, kije, mimogrede, uradno sploh ni, saj je v dokumentih vpisan sadovnjak. Na mozirski izpostavi območne geodetske uprave nam je na vprašanje, v katerih primerih lahko pride do napake pri meritvah, vodja mag. Mo- Stanko Repenšek je skupaj z ženo prepričan, da se jima godi velika krivica (foto: EMS) jca Glinšek najprej pojasnila, da Repenška sploh nista stranki v postopku. Lastnica sporne parcele je še vedno mati Jožice Repenšek, ki bi morala vložiti pisno vlogo, na podlagi katere bi lahko začeli zadeve popravljati, seveda, če je do napake v resnici prišlo. »Repenšku sem hotela razložiti, vendar me ni želel poslušati,« pravi Glin-škova, ki dopušča možnost, da seje pri meritvah zgodila napaka. Po njenem je geometer dolžan preveriti, če stari mejnik še obstaja, in dodaja, da so nekateri bolj in drugi manj kritični do svojega dela. »Geodetski načrti so izdelani v merilu 1:1000 in niso natančni do milimetra. Odstopanje lahko povzroči že debelina črte na načrtu, zato je težko reči, daje geometer naredil napako, če je ta storjena znotraj zmožnosti načrta. Na geodetski upravi vodimo uradno evidenco in postopekvzvezi ssprem-injanjem uradne evidence. Samo uradno zavedena meja je uradno veljavna, zato se stranka lahko pritoži in odtegne soglasje k meji,« dodaja vodja mozirske geodetske izpostave. Savinjčan SREČANJE ČLANOV ZVEZE BORCEV IN POHODNIKOV NA MENINI Z vstopom v EU v Sloveniji ne bo nastal paradiž V počastitev dneva borcev so se prvo julijsko nedeljo na Menini planini srečali borci in člani krajevnih organizacij Zveze borcev in udeležencev NOB ter pohodniki iz različnih krajev. Prvo tovrstno srečanje pred spomenikom padlim na Menini je bilo pred šestintridesetimi leti, koje Krajevna skupnost Bočna pripravila srečanje vseh predstavnikov političnih organizacij v KS, letošnje druženje pa je organizirala gornjegrajska občina skupaj s predstavniki tamkajšnje krajevne borčevske organizacije. Udeleženci so prisluhnili kratkemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili pevci in recitatorji. Pozdravne besede pohodnikom je namenil gornjegrajski župan Toni Rifelj, o 4. juliju in zgodovinskih dogodkih ter nasilju med drugo svetovno vojno pa je spregovoril Jože Venišnik, predstavnik KO ZBU NOB Gornji Grad, kije poudaril, da so Menina in slovenske gore vedno ostajale ne- osvojljive za vsakega okupatorja. Dotaknil seje tudi novejše zgodovine naše države in osamosvojitve pred trinajstimi leti ter vstopa v Evropsko unijo. Po Venišnikovih besedah z vstopom v EU v Sloveniji ne bo nastal paradiž, ampak le možnosti za razvoj. Slednji bo odvisen od tega, kako bomo znali izkoristiti nove možnosti. Marija Sukalo 12. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Bogat in pester program prireditev Turistični delavci Solčave v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju letos pripravljajo že dvanajsto tradicionalno turistično prireditev Dnevi turizma na Solčavskem, ki bo zadnji konec julija. Obeta se veliko kulturnih in zabavnih dogajanj, ki se bodo začela v petek, 23. julija, popoldne z razstavami in športom. Na ogled bodo postavili ročna dela, gobe in zelišča, različne lovske eksponate in trofeje, zvečer pa bodo odprli še razstavo fotografij Ljubljančana Cirila Velkovrha Naravne in kulturne dediščine ob slovenski planinski poti. Dan bodo zaključili s prikazom diapozitivov v cerkvi Marije Snežne. V soboto bodo kmečke gospodinje na ogled postavile domače dobrote, popoldan pa so solčavski turistični delavci namenili prikazu vsakodnevnih opravil na vasi včasu naših dedkov in babic. V nedeljo bodo prišli v Solčavo sosedje iz Luč, Črne na Koroškem, Jezerskega in Železne Kapla, ki bodo predstavili turistično in kulturno dejavnost svojih krajev, obiskovalci pa se bodo lahko sturističnim vlakom popeljali v Logarsko dolino ali si ogledali turnir v odbojki na mivki na turistični kmetiji Renate Gregorc. Z etnografsko obarvanimi igrami bodo v nedeljskem popoldnevu solčavski turistični zanesenjaki poskušali prikazati nekdanje življenje in plavljenje lesa po Savinji. Naturistični kmetiji Žibovf bodo v soboto in nedeljo obiskovalcem pripravili predstavitev mojstra domače obrti kamnoseka Medarda Šumeta in ročno obdelavo logarskega apnenca. Soboto in nedeljo so organizatorji namenili tudi predstavitvi ovčere-jskega društva Raduha in domačega čebelarskega društva. Pogumni bodo lahko jahali, plezali po umetni steni in se preizkusili v lokostrelstvu, malo manj drzni pa si bodo lahko lepote Logarske doline ogledali ob naravoslovno etnografski poti, po kateri jih bo popeljal izkušen vodič. Bogatin pester program obeta obilo zabave, vsak bo lahko našel kaj zase, zato so organizatorji prepričani, daje letošnje Dneve turizma na Solčavskem vredno obiskati. Marija Šukalo Bralci o Savinjskih novicah Med tiste, ki redno prebirajo Savinjske novice, sodi tudi Franc Trbovšek iz Radmirja, nekdanji dolgoletni predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Na vprašanje, kaj ga vzgornjesa-vinjskem časopisu najprej pritegne, je odgovoril, da urednikove uvodne misli. »Iz njih je mogoče razbrati vsebinsko težo vsa-kokratne številke. Po uvodniku so na vrsti zahvale za pokojnimi, kjer lahko vidim, ali sem koga, ki je umrl v naši dolini, zgrešil. Potem preberem vse od prve do zadnje strani,« nam je zaupal Trbovšek. Savinjčan PREDSTAVA TEREZE BASTEU V ŠOŠTANJU Unikatna Najina prosojnost Še ena v nizu uspešnih predstavitev akademske slikarke Tereze Bastelj. Performans v preddverju Kulturnega doma v Šoštanju Najina prosojnost je v bistvu ekipni izdelek zdaj že utečenih akterjev, avtorice, umetnice Ljobe Jenče, glasovne opreme Andreja Žumbergarja, prispevka avtorske skladbe za zbor Anite Lakner ter mojstra svetlobnih efektov Rudija Stakneta. Kulisa slikarke je bila tokrat postavitev ovalnih svetlobnih teles, ki so prosojno upodabljala različne slike v prostoru, plod umetniške Ljoba Jenče s tibetansko skledo iz zlitine sedmih kovin (foto: Jože Miklavc) Kompilacija postavljenih detajlov je kazala ob različnih osvetlitvah ra-zlične podobe ter ob različnih zornih kotih opazovanja povsem različne scene. Koje v prostor vstopila Ljoba Jenče v kosih obleke iz posebnih tkanin, unikatnih kreacij, koje v različnih likih in položajih zaznamovala ta ambient, je pričela delovati prosojnost, svetloba, barve, tišina, bližina. Vse seje ujelo v neskončno dolge trenutke in koje Ljoba zapela in iz različnih improviziranih instrumentov (tibetanske sklede iz zlitine sedmih kovin) izvabljala ušesu povsem neobičajne harmonične zvoke, je bil stik z občinstvom popoln. Višja kustosinja galerije Muzeja Velenje Milena Koren Božiček je Najino prosojnost pospremila z besedami, da »predstava osvetljuje naravne tekstilne materiale in poudarja predstavo - mobilni slikarski objekt z obleko, glasom in gibom.« V krogu prijateljev, znancev in lik-ovnikovje bila predstavitev prvič in na takšen način zadnjič. Unikatno. Zares posebno in s prosojnostjo, ki je sevala v mnogih udeležencih še dolgo tisti petkov večer. Jože Miklavc KLUB UPOKOJENCEV GORENJE Razvili nov društveni prapor Na Spehovi kovačiji so daljnega leta 1954 pričeli izdelovati sadne mline in mlatilnice, v bližnjem kamnolomu pa kopati zeleno glino. Štiri leta kasneje so prenesli iz tovarne Tobi iz Bistrice ob Dravi proizvodnjo štedilnikov in peči na trda goriva. Tovarna Gorenje je pognala korenine v vasici onkraj Gneča v sedanji občini Šmartno ob Paki, na kar je v slavnostnem nagovoru več kot tisoč upokojenim delavkam in delavcem Gorenja v soboto, 10. julija, opozoril prvi direktor Gorenja Ivan Atelšek, kije sedaj prvi predsednik Kluba upokojencev Gorenja. Ob tej priložnosti so razvili nov društveni prapor, ki gaje Atelšku predal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Tako Bobinac kot predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec sta čestitala članom Kluba upokojencev Gorenje ob tem pomembnem dogodku, sledilo pa je družabno srečanje. Jože Miklavc Nov društveni prapor je predsedniku upokojencev Gorenja Ivanu Atelšku predal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac (foto: Jože Miklavc) JOŽICA PURNAT, UČITELJICA IN KULTURNA DELAVKA Babica gre na morje Za Jožico Puma? lahko mimo trdimo, da je njeno ime živo vtisnjeno v spomin srednje in starejše generacije Zgornjesavinjčanov, čeprav bo skoraj že dvajset let, odkar se je preselila v sončni Portorož. O tistih zanimivih in lepih časih bi lahko napisala knjigo spominov, pa je vse tako hitro minilo in vse je bilo nekako neulovljivo v hitrem tempu življenja. Ko jo človek posluša, nenadoma ni več prepričan, da sedi ob njem učiteljica, ki je pred davnimi desetletji z rodne Prihove odšla polna idealov in mladini po zgornjesavin-jskem zakotju vcepljala v glave znanje za stabilno držo v življenju. Ob lastnih vzponih in padcih je izpolnila poslanstvo ob otrocih in predanosti kulturi, v kateri je "vprežena kot živinče" pomagala vleči gornjegrajski in zgornjesavin-jski voz kulturnega poslanstva. Življenje pa je šlo naprej. Kakor polni grozdi, ki dozorevajo pod portoroško brajdo in vežejo začetek s koncem, od sončnega vzhoda do zahoda, se vežejo spomini Jožici Purnat. Njena govorica je kleno zgornjesavinjska, nič primorščine ali kaj mimo materinega narečja se v dolgih letih ni prikradlo v njen dialekt. »Veliko stvari se je spremenilo. Praznovanje stoletnice organiziranega kulturnega delovanja v Gornjem Gradu je bil izjemen dogodek. Takratna predsednica kulturnega društva Vika Venišnik mije naložila na rame odgovornost osrednjega govornika. Skrbno sem se pripravila, vendar sem že pred proslavo doživela strašno kritiko in ponižanje s strani takratne eminence gledališkega dogajanja v kraju. Moj govor naj bil popolno skrpucalo, čeprav seje pozneje izkazalo, da so ugledni pisatelji, kot Branka Jurca, Ivan Potrč in ostali vidni ljudje slovenske pisane besede, moj nastop ocenili nadvse pohvalno,« pripoveduje Purnatova in ne more mimo spom- Jožica Purnat bi o zanimivih in lepih časih, ki jih je preživela v Zgornji Savinjski dolini, lahko napisala knjigo spominov (foto: EMS) inov na pokojnega moža in ljudi, ki so se tako ali drugače dotikali njenega življenja. »Že dolgo sem upokojena. Kljub vsemu je bilo lepo in nobena stvar ne traja večno. Nekatere stvari pa vseeno bolijo in jih ni mogoče nikoli pozabiti.« Nekoliko na stranski tir odrinjena učiteljica je skromna, a ponosna na svoje korenine. Vse OPRAVILO, KI TONE V POZABO njene vrline, ki bi morale biti po pravici cenjene in spoštovane, so v domačem okolju že zdavnaj pozabljene in potisnjene v kot. Nepozabne pa ostajajo zgodbe iz spominov, ki se pod primorskim soncem razžarijo v celovitosti usode, ki nepredvidljivo ureja poti in stranpoti vsem in vsakemu posebej. Savinjčan Kite iz zimzelena za praznično okrasitev Spletanje kit iz zimzelena je v naši dolini starodavno opravilo pridnih kmečkih žena. S kitami so krasile cerkve ob različnih slavnostnih priložnostih. Najbolj pogosto je bila to birma ali obhajilo. Tudi Nazarčanke se že vrsto let ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Vendarspletene kite, ki so jih pripravile nazadnje, niso uporabile za okrasitev cerkve, ampak domačega gasilskega doma, saj so nazorski gasilci praznovali 80-letni-co društva. Za slavnostni dogodek so pripravile kar 20 metrov dolgo kito, ki jo je pletla Cvetka Krivec ob sodelavkah Zinki Finkšt, Zdenki Gračner, Sonji Plaznik ter Ivanki in Mariji Hlačun. Za izdelavo so porabile dobrih šest ur. Po besedah Cvetke Krivec, ki kite spleta ob različnih priložnostih že več kot štiri desetletja, je za meter izdelka potreben zajeten šopek zimzelena. Tega pa ima pridna na-biralka v dobre pol ure. Ob vseh teh podatkih ni težko izračunati, koliko truda in spretnosti ter seveda časa so potrebovale, da je bil nazorski gasilski dom okrašen, kot se za praznovanje spodobi. Marija Sukalo VERBUČEVA MAMA IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM Legenda, ki svetuje in modruje Ko jo srečaš prvič, Verbučevo mamo iz Šmihela nad Moziijem, si komaj lahko domisliš, da je čvrsta ženica že pred tremi leti zakorakala v zadnje desetletje pred stotim rojstnim dnevom. Krstili so jo za Elizabeto, živahni in pisani časi so za njo. Njen nasmeh je pristen kot svežina jutranjega zraka pod obronki mozirskih planin, kjer je že zdavnaj pognala korenine in od koder so se razlezli mladiči, ki sta jih zaplodila s prerano umrlim možem. Kakor koli seje sukalo življenje, pri Verbučevih je včerajšnji dan enak današnjemu, še posebej ko se vsi zberejo in drug čez drugega hitijo pripovedovati kako je bilo včasih in kaj vse se je spremenilo. Razen mame Elizabete, ki ji je potrebno brez zle misli zavidati erlöst duha in krepost telesa Postala je legenda ki svetuje in pomodruje vendar ne vsiljuje, saj je dovolj preudarna, da ve, da se kljub izkušnjam, kijih premorejo leta, svet vrti po povsem drugačnih tirnicah kot takrat, ko dobri stari časi še niso bili preteklost. Savinjčan DUHOVNiŠKJ JUBILEJ 10! EK, PRVONAGRAJENEC 15. KOLONIJE 25 let maševunja Farna cerkev v Novi Štifti je bila v nedeljo prostor slavja in iskrenega prijateljstva, središče druženja ljudi, ki so prišli z vseh vetrov, da bi skupaj z domačim župnikom Lojzetom Ternarjem obhajali njegovo 25-ietnico mašniškega posvečenja. Tako kot še nekatere prekmurske rojake ga je pred četrt stoletja posvetil v mašnika takratni mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Pri župniku Ternarju je bolj kot duhovniški jubilej pomembno, daje v petih letih, odkar je prišel v Novo Štifto, znal nagovoriti ljudi toplo in neposredno do te mere, da mu zvesto sledijo pri duhovni in materialni obnovi župnije. Srebrnomašnik je v pridigi ponovno podoživel prehojeno duhovniško pot in marsikatero oko seje orosilo ob nežnih mislih, ki jih je »Miškec« iz Turnišča namenil pokojnim staršem. Z njima, ki sta se prva in največ trudila v njegovem življenju, bi bil jubilej izpolnitev človeških želja, vendar je Božja previdnost odločila drugače. Blagi karakter prekmurskega duhovnika tudi ob tej priliki ni pozabil odločno pribiti, daje po številnih postajah prispel na posledn- podobe novaštiftne Marije preselil samo še pred Božjo. Njegova odločitev ni neznana škofu ordinariju dr. Francu Krambergerju, ki bo prihodnji mesec skupaj z domačini slavil 150-letnico novaštiftne fare. Vsakemu posebej in vsem skupaj je v nedeljo veljala beseda župnika Ternarja, ob katerem sta soma-ševala biseromašnik Alojz Žagar in Stanko Nežič, duhovni pomočnik v Mozirju. Bogat kulturni program domačinov in prisotnost gostov, med katerimi je bil tudi Silvester Gaberšček, državni sekretar v kulturnem ministrstvu, pričajo, da je Ternar v kratkem zbral okoli sebe času ljudi, ki vsebinsko spreminjajo stanje duha pod obronki Menine planine. DIPLOMANTOV ALU V VELENJU Risba postaja vse močnejša in bolj osebna Kot smo že poročali, je v Velenju potekala 15. kolonija diplomantov Akademije za likovno umetnost Ljubljana (ALU), ki sta jo skupaj izvedla Galerija Muzeja Velenje in ALU iz Ljubljane. Med udeleženci kolonije je bil tudi Klemen Volovšek iz Dola pri Gornjem Gradu, ki je za svoje likovno delo po oceni strokovne žirije prejel prvo nagrado in denarni znesek 75 tisoč tolarjev. Omenjeno priznanje predstavlja za mladega absolventa ALU izjemno vzpodbudo za nadaljnji študij in delo. Kelemen Volovšek je na Akademiji za likovno umetnost ugotovil, da je to njegova življenjska usmeritev (foto: Jože Miklavc) Klemen Volovšek se je začel likovno izražati že pri petih letih, ko je zelo rad barval in risal, kjer se je le dalo. Ob mentorju likovnega krožka Juretu Repenšku je na osnovni šoli v Gornjem Gradu rad ustvarjal in se ob njegovih vzpodbudah odločil za šolanje na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (oddelek za industr- ijsko oblikovanje) v Ljubljani. Tam se je srečal z različnimi tehnikami risanja in oblikovanja, svojo nadarjenost in občutek za risanje ter modeliranje pa je strokovno izpopolnil do te stopnje, da se je lahko suvereno odločal za nadaljevanje študija. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je končno ugotovil, da je to njegova življenjska usmeritev, ki mu je bila položena že v zibelko, razvila pa se je zaradi pravilnega pristopa njegovih učiteljev, še zlasti likovnih mentorjev, nazadnje prof. Metke Krašovec (ALU). Z veliko risanja je za Klemna Volovska postala risba močnejša in bolj osebna, kot se je izrazil sam. Skozi nekaj razstav v Ljubljani, Gornjem Gradu in nazadnje v Velenju je začutil povračilo za vložen trud in dar, ki ga je bilo potrebno vrsto let negovati ter spodbujati na različne načine. Nagrada likovne kolonije diplomantov ALU v Velenju mu pomeni novo vznemirjenje, ki ga vzpodbuja k zaključku študija in iskanju novih načinov, tehnik ter metod likovnega izražanja. Jože Miklavc Dogajanja ob poroki W Piše: Aleksander Videčnik Slovenci imamo vrsto lepih običajev ob večjih družinskih praznikih, prav posebno pa ob poroki. Ohranjali sojih vse do druge svetovne vojne. Žal po njej nekatere navade niso bile več zaželene. Tako se pojavlja v spominih naših ljudi velika praznina. Sedanji čas je spet naklonjen oživljanju starih običajev, žal pa včasih zelo površno in z raznimi dodatki, ki gotovo ne sodijo v ljudsko izročilo. Marsikdo bi si rad ta veliki življenjski praznik pripravil po meri svojih prednikov, pa ne najde vzora oziroma ustrezne literature. Vedeti moramo, da smo Slovenci znani po izredni pestrosti običajev, ki so bili od dežele do dežele različni, morda celo od kraja do kraja. Tudi izrazje je bilo različno, ne samo po narečju, tudi po vplivu kakšnih sosednjih dogajanj. Vzgornjem predelu naše doline je veliko izrazov, ki so pri-nešeni s Koroške. Povsem razumljivo, saj so davno nazaj, ko še ni bilo preko naših hribov državne meje, ljudje hodili v svate sem in tja. Sorodstvena povezava je bila tedaj na širšem območju slovenskega govornega prostora. Pa tudi godci, ki so kaj veljali, so križarili po deželi slovenski in prinašali razne oblike običajev sem na predel porečja Savinje in Drete. Bili so časi, ko so ljudje nekako sramežljivo prihajali k stvari. Tako je najprej bilo tako imenovano "zvajanje," kar bi pomenilo prvo dejanje pred poroko, torej začetek svatbenih opravil. Kaj pomeni beseda zvajanje? Izvirnega pojasnila ni, toda lahko bi rekli, da sta se fant in dekle nekako dogovorila, spoznala ali na sploh imela rada. Potem je fant dekle "pogirval" na svoj dom. Če bi vzeli nemški koren besede, bi to pomenilo, da jo je poželel, povabil na svoj dom. Posebej povemo, da je tako bilo le, če je fant dekle že poznal in se mu je dopadla. Žal je bilo ponekod pri porokah veliko nasilja nad mladimi. Taki nesrečneži niso imeli pri stvari besede, ker so se o vsem pogovorili starši. Največkrat je šlo za družinsko zvezo zaradi denarja oziroma po domače -denar se je z denarjem ženil ... Pa pustimo te primere in se vrnimo k takim, ki so se odvijali spontano. Seveda se je dogajalo, da je fantu dekle bilo všeč, bliže pa je ni poznal. Tedaj je naprosil bližnjega soseda ali človeka na vasi, kije bil tega posla vešč, seveda mu je tudi zaupal, da joje (dekle) vprašal, če bi šla na njegov dom za gospodinjo. Če je bilo dekle za to, potem jo je ta "posrednik" povabil na srečanje s fantom na njegov dom. To, prvo srečanje je potekalo po natančnih pravilih! Ko so prišli dekletovi starši na dom fanta, je najprej, in to dolgo, tekla beseda o vsem mogočem, predvsem o letini, gospodarjenju, vremenu, pa tudi nekaj hvalisanja je bilo v navadi. Tako so se malo bliže spoznali. Sklenili pa še niso nič! Ves pogovor je vodil fantov zaupnik (posrednik), kije bil običajno znan potem, daje rad govoril. Ko so ugotovili, da bi bilo dekle primerno in fant voljan, so se razšli z dobrimi željami. Lahko bi rekli, da je to bilo neke vrste sramežljivo približevanje bodočih zakoncev in staršev obeh mladih. V SVATE Ko so se prizadeti dogovorili, da nadaljujejo "približevanje", je posrednik spet prevzel pomembno nalogo. Napovedal je dekletovim staršem obisk bodočega ženina in njegovega očeta, če fant očeta ni več imel, je povabil katerega od svojih prijateljev na to srečanje, ki seje spet pričelo z vsem mogočim pogovorom, rekli bi lahko, da so hodili "kakor mačka okoli vrele kaše." Tako je nekoč zapisal narodopisec dr. Fran Kotnik. No, tokrat so govorili tudi o čem drugem, denimo "kakoje daleč do vas, da smo komaj našli hišo, naj še drugi pridejo (domači), da bomo "poves-ovali" (pomenili)." Tu je šlo predvsem za bodočo nevesto, ki ob prihodu svatov ni bila navzoča. Potem so spet razpletali o gospodarskih zadevah in drugih dogajanjih na vasi. Vse to so opravili še stoje. Šele na to sta nevestina starša povabila k mizi, kije bila že pogrnjena, ter ponudila jedačo in pijačo. Če so jim ponudili kuhan želodec, je to bil zanesljiv znak, da so jih veseli. Če niso ponudili čaja, je to bil znak, da staršem neveste morebitna poroka ne bi bila všeč. V ljudskem jeziku so rekli "da so dobili rožo na kožo." To sta torej bila znaka nevestinih staršev. Tudi na tem srečanju o poroki še niso govorili. Še vedno so se torej medsebojno spoznavali in ocenjevali! Če pa je kazalo na poroko, so že naslednji dan spet srečali. RAZGLEDI Navadno so se spet srečali v četrtek - so že tako gledali, da so šli v svate na sredo. Sedli so za pogrnjeno mizo v hiši neveste in se do podrobnosti pogovorili o sami poroki, svatbi in o vsem drugem. Ko so v hiši opravili, so si ogledali pos-eslvo, predvsem hlev, govejo živino, svinje, njive, kaščo, les ali "zavod" (gozd). Domači so govorili o revščini, svatje pa so pretirano hvalili, kar so videli. Ponavadi niso govorili o doti neveste, ker so to določili njeni starši. Zemlja največkrat ni bila v doti, gozd pa so dali v posek 10 do 15 let. Pravilo je bilo, da se zaženi največ polovico posestva, to je veljalo v okolici Ljubnega (Savina). Končno so se dogovorili, da bodo že naslednjo soboto oklici... V naprej bomo nadaljevali z dogajanji ob poroki. K sreči so nekateri domači pisci dosti tega zapisali, tu velja omeniti Jožeta Lekšeta, Staneta Terčaka, sina učitelja v Radmirju, Branka Zemljiča, učitelja v Solčavi, in Frana Flribernika, nekoč učitelja v Mozirju. Posebno zanimiv je zapis Jožeta Lekšeta, ki je leta 1921 natančno popisal potek solčavske ohceti. Ta njegov zapis obsega 12 strani rokopisa in to na večjem formatu papirja. Sščemo stare fotografije Na dan nove maše Antona Klemenška v Solčavi. Slika je bila posneta junija 1928. Poslala nam jo je Mica Stakne iz Robanovega kota. Organizaciie ZDRAVILA »ZA VSAK SLUČAJ« Na dopust z antibiotikom?! Zdravniki so že vajeni, da jih pred dopusti čaka več dela kot ponavadi. V čakalnice se zgrinjajo tudi zdravi ljudje, ki bi »za vsak slučaj« na počitnikovanje s sabo odnesli kakšne antibiotike in ostala zdravila, ki se sicer predpisujejo le obolelim osebam. Dobiti ta zdravila pa ni več tako preprosto. To so zatrdili tudi zdravniki, ki zdravijo Zgornjesavinjčane. Nacionalna zdravstvena zavarovalnica zdravnikom takšna zdravila dovoljuje predpisati le za zdravljenje bolezni in ne preventivno. Zdravil, s katerimi bi si nekateri radi zagotovili »zdrave« počitnice, npr. antibiotike, zdravila za zdravljenje alergij ali okužb, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ni mogoče predpisati. Na zeleni, torej brezplačen recept je mogoče predpisati le zdravila, potrebna za zdravljenje kroničnih bolezni, tu bi namreč opustitev jemanja zdravil pomenila veliko nevarnost za bolnika. Brez skrbi so lahko torej vsi kronični bolniki, na primer ljudje s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom in podobno. Vsako zdravljenje z antibiotikom mora po predhodnem pregledu predpisati zdravnik, zato je v primeru bolezni na počitnicah potreben obisk zdravnika, kjerkoli se pač že nahajate. S plačanim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem in predložitvijo dokazila otem je takšno nujno zdravljenje brezplačno v vseh državah, ki imajo s Dr. Bojan Leskovšek: “Nekaterim ljudem je še vedno težko dopovedati, da se z antibiotikom ne morejo sami zdraviti...” (foto: Ciril M. Sem) Slovenijo sklenjen takšen sporazum, v primeru plačila pa vam po prihodu domov na zavarovalnici po predložitvi računa za opravljeno storitev denar povrnejo. Povečan obisk, a ne pretiran, kot so zagotovili zdravniki, ki delujejo v naši dolini, zaznavajo tudi pri nas. POSVET ZDRAVNIKOV IN FARMACEVTOV KOROŠKE IN SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Zdravilo - dobrina, ki ni sama po sebi umevna Na nedavnem posvetu zdravnikov in farmacevtov koroške in savinjsko-šaleške regije na Ravnah na Koroškem so udeleženci prišli do tudi za širšo javnost zanimivih ugotovitev in zaključkov. Letošnji trendi nakazujejo, da bo poraba sredstev za zdravila v območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem višja od lanske in bo presegla 3,6 milijarde tolarjev. Za našo regijo je tipičen visok delež porabljenih sredstev za antibiotike in anksiolitike, medtem ko je poraba anti-de-prisivov precej skromnejša. Tudi zaradi tega se udeleženci posveta pridružujejo pobudi zapisa količine in vrste zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja, kar bi posledično omejilo kopičenje zalog zdravil pri zavarovancih, prav tako pa podpirajo predlog, da osebni zdravniki začnejo sistematsko preverjati zaloge zdravil svojih kroničnih bolnikov in se nato odločijo le za potrebna, ki se med seboj ne izključujejo. Nadalje udeleženci posveta odločno nasprotujejo predpisovanju zdravil »za vsak slučaj« oziroma za potrebe morebitnega obolenja v času dopustov, opozarjajo pa tudi, da bi bilo potrebno razmisliti o ponovni uvedbi participacije za zdravila, tako da bi jih ljudje pričeli jemati kot dobrino, ki ni sama po sebi umevna. TG Nekateri ljudje pridejo le na preventivni pregled, tako da se na počitnice odpravijo mirni, nekateri pa bi vendarle radi tudi kakšno zdravilo za povrh. Dr. Kočevar, ki ima ambulanto na Ljubnem, zatrjuje, da se njegovi pacienti že nekaj časa zavedajo, da predpisovanje zdravil le "za vsak primer" ni del njegove prakse, zato prevelikih težav s tem nima. Tudi dr. Fürstva iz Mozirja je potrdila, da ljudje že poznajo pravila, kijih določa zavarovalnica, in da bo nekatera zdravila na zeleni recept nemogoče dobiti. Mnogo od njih se odloči za »beli«, torej samoplačniški recept, vprašanje pa je, koliko jih zdravilo nato dejansko dvigne v lekarni, saj je za nekatera treba kar globoko seči v žep. V ambulanti dr. Leskovška v Nazarjah so nam zagotovili, da drastičnega povečanja obiska ne beležijo. Svoje paciente so o planiranem dopustu zdravnika obvestili že pred časom, tako da so potrebne obiske zdravnika pacienti lahko opravili brez naglice. Povsem drugačna pa je slika, kar se tiče prošenj po zdravilih »za vsak slučaj«. Kot pravi dr. Leskovšek, je nekaterim ljudem še vedno zelo težko dopovedati, da se z antibiotikom ne morejo sami zdraviti ne na dopustu in ne doma. Dr. Leskovšek je namreč še vedno deležen telefonskih klicev, na osnovi katerih naj bi antibiotik predpisoval kar na daljavo. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je precej prošenj za takšne preventivne recepte deležen tudi s strani staršev, ki bi z njimi kar sami zdravili otroke. Sicer pa je v tem času v njegovi ambulanti veliko povpraševanje tudi po zdravilih za zdravljenje alergij ter zdravilih proti bolečinam. Tatiana Golob ROTARY KLUB CELJE Sto let roturijskega gibanja Rotary klub Celje je tudi v letu 2003/04 zbiral denar in druga sredstva, s katerimi je pomagal pri izvajanju dejavnosti Društva za cerebralno paralizo - Centra Sonček Celje, vzpodbujal osebnostni razvoj in talent socialno šibkih in nadarjenih dijakov in študentov ter se vključeval v socialne in humanitarne akcije. Klub je svoje člane vzpodbujal tudi k dobrodelnim akcijam izven Rotary kluba - v njihovih okoljih, drugih društvih, organizacijah in skupnostih. Za zbiranje donatorskih sredstev je klub organiziral družabno-kulturne dogodke, ki so postali že tradicionalni: 6. dobrodelni rotary ples, 4. dobrodelni koncert, 5. dobrodelno dražbo likovnih del. Pri negovanju prijateljstva znotraj rotarijskih vrst je klub pripravil srečanje z guvernerjem distrikta 1910, srečanje predsednikov Rotary klubov Slovenije, izobraževanje novih članov slovenskih klubov, dve druženji članov kluba ob rojstnih dnevih, planinske pohode in izlete, srečanje članov in njihovih družin ob novem letu ter na zaključnem pikniku. V rotarijskem letu 2004/05, v katerem bo RCC vodil Miran Gracer, praznuje svetovno rotarijsko gibanje stolet- nico delovanja. Ustanovljeno je bilov ZDA 23. februarja 1905. Zato je letošnje geslo rotarijskega gibanja »Proslavljajmo Rotary«. To pa ne pomeni samo proslavljanja, temveč predvsem ustvarjanje novih prijateljskih vezi med vsemi ljudmi sveta in pomoč tistim, ki soje najbolj potrebni. Na področju socialne dejavnosti bo celjski klub v naslednjem letu dni svojo dobrodelno delo še naprej usmerjal predvsem Društvu za cerebralno paralizo Sonček iz Celja. Obenem bo spremljal osebnostni razvoj marljivih dijakov in študentov iz socialno šibkih družin, posebej pa bo finančno in tudi drugače pomagal nadarjeni mladini. Franci Kotnik mmmaammmmmmmm/mmsmmmmmmBBmBsmmmmmm Dovolite otrokom, da občutijo žalost Včasih imamo odrasli ravno pri najpreprostejših stvareh največ težav. Zato je zelo pomembno, da si znamo v vsakem trenutku poiskati in ozavestiti osnovne zakonitosti življenja. Kadar znamo odrasli osmisliti svoje življenje z lepimi odnosi in koristnim delom, potem lahko ostanemo mirni, da bodo naši otroci od nas prejeli dobro popotnico za življenje. Otrokom moramo pomagati oblikovati tudi odnos do temeljnih življenjskih danosti, kamor sodijo žalost, bolezen, trpljenje, izguba in smrt. POLONA ŠPORIN, socialna delavka Neozdravljiva bolezen ali celo smrt je huda življenjska preizkušnja, ki zlasti otroke zelo prizadene in jim odpira številna za odrasle neprijetna vprašanja. Tudi odrasli se ne znamo vedno soočiti s takimi stanji, kadar nas prizadenejo, kaj šele, da bi to zmogli otroci. Kadar si ljudje dovolimo občutiti žalost in jo izraziti z jokom, jo tudi lažje prebolimo. Kadar potlačimo čustva, ki bolijo, obstaja nevarnost, da nastale bolečine ne bomo nikoli preboleli, ker svoje žalosti ne moremo izjokati. Ko se zgodi nekaj takega, se nam zelo pomaga spoznanje, da tudi drugi ljudje trpijo zaradi takih izgub. Psihologi pravijo, da za otroka smrt ni tabu tema, kakorto pogosto mislimo odrasli. Kadar starši fizično ločijo otroka od umrlega in žalujočih, ga s tem samo zmedejo in prestrašijo. Potem si otrok začne ustvarjati svoje predstave, ki so lahko veliko bolj grozljive od resničnosti. Otroci potrebujejo resnico, seveda starosti primerno in s konkretnimi odgovori na njihova vprašanja. Nekateri starši skušajo stvar olepšati in rečejo: »Dedek je zaspal,« kar lahko otroka samo zmede, saj potem čaka, da se bo dedek zbudil. Ali pa se bo začel bati spanja. Otrok si bo naredil svojo razlago: "Če je dedek umrl, ko je spal, lahko tudi sam med spanjem umrem." Otroci velikokrat sprašujejo, če bodo tudi oni umrli. Odrasli na takšna vprašanja najpogosteje odgovorimo, da človek nikoli ne ve, kdaj bo umrl. Stakšnim odgovorom povečamo otrokov strah pred neznanim in zapuščenostjo. Bolje je na takšno vprašanje odgovoriti: »Da, tudi, vendar mislim, da boš še dolgo, dolgo živel.« Bolj komplicirane razlage so odveč, saj predšolski otroci zaradi svojega animističnega mišljenja smrti ne dojemajo kot naravni pojav. Šele okoli sedmega leta starosti otrok razume, da je smrt dokončna posledica biološkega dogajanja, ki ji podležejo vsi. Pomembno za otroka je, da se ob izgubi poslovi od svojih najdražjih, da lahko žaluje in da ima takrat ob sebi tiste, ki jih ima najraje. Tako kot za odrasle je tudi za otroke smrt vedno izguba varnosti in gotovosti, zato morajo biti takrat med seboj še bolj povezani. Z masažo povečujemo zmogljivost življenjskih funkcij V zadnjem članku sem se osredotočila na pomembnost pretoka energije med maserjem in masirancem ter o njunem (skoraj obveznem) timskem delu. Vrednost določene terapije je odvisna od pravilne izbire - če bo izbira pravilna, bo terapija v pacientu vzbudila zaupanje. Zato je ocenjevanje neke terapije v tem pogledu nesmiselno. Zavedati se moramo, da so simptomi naše bolezni, ki je izbruhnila, le smerokazi k naši pravi bolezni in da je izbira terapije pri tem odločilna. Ker se mnogi ponudniki tega že zavedajo, lahko zasledite na zdraviliških in drugih prospektih izraz »holistični pristop« -to pomeni obravnavanje človeka kot celote. NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka Osredotočimo se sedaj na uveljavljene učinke masaž. Spremembe so danes hitre in prav mogoče je, da bom izpustila kakšno novost. Ta manualna oziroma ročna terapija vpliva na kožo, vezivna tkiva, skeletno in mišično strukturo, živčni sistem, endokrini sistem (to so vsi hormoni v telesu), kardiovaskularni sistem (karzadeva srce in ožilje), limfni sistem (pretok odvečnih tekočin v telesu), dihalni sistem, prebavila in sečila. Delovanje je obsežno in cilj masaže je povečati zmogljivost katerekoli funkcije, ki smo jo omenili, ter povečati splošno ugodje. KOŽA Ta drugi največji organ (največji so pljuča) v svojem sestavu vsebuje veliko žlez (znojnic in lojnic). Produkti teh žlez pomagajo pri čiščenju kože in ji dajo dober ten. V koži je tudi veliko živčnih končičev inje zato pomemben čutilni organ. Masaža stimulira žleze in pospešuje nastajanje loja, kar izboljšuje sliko in stanje kože. Pravimo, da se poveča »dihanje kože«. Ker se poveča pretok dražljajev in toplote, masaža stimulira sistem, ki ga obrazložimo kot oženje in širjenje žil ter živčnih vlaken - pretok skozi kožo bo prinesel hranila v to področje in s tem se izboljša tudi stanje kože. Masaža je učinkovita v primeru brazgotin, saj zmanjšuje nabiranje, kopičenje veziva, zmanjšuje brazgotinjenje in poveča krvni obtok pod brazgotino. RAZLIČNA VEZIVNA TKIVA Nahajajo se med posameznimi organi, držijo njihovo strukturo v položaju, kot so nameščeni znotraj organizma z rahlimi in čvrstimi vezmi. Take vezi so tudi v sklepih in tudi celulit je vrsta vezivnega tkiva, ki ga z masažami razbijamo na manjše enote. S tem izravnamo vdolbinice, ki se pojavijo ob njegovem nastanku. Na vsa vezivna tkiva vplivamo z globoko masažo - ki odstranjuje zatrdline, prirastke, prerazporedi notranjo brazgotino in pospeši pretok skozi vezi, s tem vzpostavlja normalne, neboleče gibe sklepov, v primeru ko gib omejuje poškodba ali brazgotina. SKELETNI SISTEM Masaža povečuje vezavo hranil (dušik, žveplo, fosfor) v kosteh, še posebno, če se izvaja pri stabilnih zlomih kosti (stabilnih: kose kost primerno zaceli in se lahko začne rehabilitacija). Okrog zloma pride do povečanega lokalnega krvnega obtoka, kar privede do pospešenega nastajanja kalusa (novo nastala kost), ki premosti področje zloma. MIŠIČNI SISTEM Zmanjšuje mišično otrdelost, prekomerno napetost (krče). Zelo pomembna je povečana prekrvavitev mišic med masažo. S povečanjem pretoka se poveča količina kisika in hranil v mišici. To privede do zmanjšanja mišične oslabelosti in povad-bene oteklosti. Masaža pospešuje odstranjevanje stranskih produktov, karše dodatno izboljša stanje mišice in zmanjša mišične bolečine. Z eno besedo: masaža vzdržuje mišice v najboljšem možnem stanju fleksibilnosti in vitalnosti. Idealna je pri okrevanju mišic in jih popolnoma pripravi na nove napore. ŽIVČNI SISTEM Aktiviramo senzorični sistem, to so celice občutenj in s tem stimuliramo ali zaviramo delovanje živčnega sistema. Kakšen rezultatželimoje odvisno od maserjeve tehnike prijemov in pritiska. Z vplivanjem na živčni sistem zmanjšujemo bolečino v notranjosti telesa, ker je mehanizem delovanja tak, da se sproščajo živčni prenašalci (endorfini, morfini) ki zmanjšujejo telesno bolečino. Torej posegamo v proces prenašanja bolečinskih dražljajev, ki vstopajo v hrbtenjačo. Z izboljšanim živčnim impulzom odpravljamo morebitna zožanja živcev. Ni potrebno posebej omenjati, da masaža stimulira parasim-patični živčni sistem (sistem telesa, namenjen počitku in obnovi organov) s čimer dosežemo relaksacijo. Z masažo so dokazali tudi znižanje ravni stresnih hormonov (adrenalin, kortizol) ter povišan prenos živčnih prenašalcev serotonina ter dopami-na, kar gre »v prid« depresivnim stanjem in stresnim situacijam. Z vplivanjem na delovanje hormonov vplivamo na uravnavanje življenjskih funkcij. O ostalih vplivih pa prihodnjič. Marija Žunter Nagyje upravičeno ponosna tudi na svoj poklic. Kolegi vedo o njej povedati, daje »dobra psihiatrinja«. Po več kot tridesetih letih prakse je njeno delo ne zanima nič manj kot na začetku kariere. Tudi stiske ljudi jo še vedno pretresejo in prizadenejo. Prepričana je, da so pacienti edini kompetentni za svoje življenje, sama je le njihova opora. - Če nas boli glava in obiščemo zdravnika, smo čisto v redu. Kadar pa nas pa duši tesnoba in priznamo, da obiskujemo psihiatra, nas označijo za »nore«. Kako kot psihiatrinja doživljate takšno podobo duševnega zdravja v javnosti? Resje, da imajo ljudje še vedno negativne predstave o psihiatriji. V naši družbi še vedno prevladujejo predsodki do psihiatrije in ljudi, ki iščejo pomoč pri psihiatru, češ da ne znajo obvladovati svojih problemov. Posameznik, ki poišče pomoč pri psihiatru, še vedno dobi pečat. V ljudeh obstaja prastrah pred norostjo, izgubo nadzora nad svojim vedenjem in mišljenjem. Duševne motnje so za ljudi, kijih ne razumejo, skrivnostne, mistične, nerazumljive. Kljub temu pa se v zadnjem času stvari spreminjajo. Strahu pred psihiatrijo je vedno manj. Mislim, da imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju predsodkov tudi mediji, ki bi morali več pisati o duševnem zdravju in na bolj korekten način. Pogosto se psihiatrijo predstavlja nerealno, negativno in ne kot dejavnost znotraj medicinske stroke, ki skuša pomagati ljudem v stiski. - Tudi pri ljudeh v stiski še vedno obstaja strah pred psihiatrijo. Česa jih je najbolj strah? Pacienti imajo pogosto predstave, da jih bo psihiater samo pogledal in takoj že več vedel, kot bi sami želeli, da bi vedel. Strah jih je, kaj bo psihiater odkril. Bojijo pa se tudi tega, kaj si bo o njih mislila okolica, če bo izvedela, da obiskujejo psihiatra. Zlasti pacienti, ki zapuščajo večtedensko bolnišnično zdravljenje, se bojijo reakcije svoje okolice. Tojim nekaj časa pred odhodom predstavlja glavno skrb. Zelo pogosto se izkaže, daje PRIM. MAG. MARIJA ŽUNTER NAGY, PSIHIATRINJA NA KLINIČNEM ODDELKU ZA MENTALNO ZDRAVJE PSIHIATRIČNE KLINIKE V LJUBLJANI Mnogi pacienti pričakujejo, da bo psihiater razrešil njihove težave Marija Žunter Nagyje ponosna na svoje zgornjesavinjske korenine, čeprav vdolini ni nikoli zares živela, ker jo je študijska pot odnesla daleč od doma. Najdlje v Zagreb, kjer je sprva študirala, kasneje pa se je tudi zaposlila in si ustvarila družino. Danes z družino živi v Ljubljani, od koder zelo pogosto prihaja v Nizko, kjer predvsem rada ureja vrt. Po napornem delu se sprošča ob branju in druženju z vnuki. bil takšen strah neupravičen in da so se ustrezno vključili nazaj v svoje socialno okolje. - Ali so duševne motnje dedne? Nekatere duševne motnje so dedne, nekatere pa ne. Duševne motnje, ki niso dedne, so posledica dogajanj v posameznikovem socialnem okolju, v katerem je kot otrok rasel in se razvijal. Predvsem gre za neustrezen odnos med otrokom in njegovo primarno družino ter širšim socialnim okoljem. Pri težjih duševnih motnjah pa je gotovo pomemben dedni dejavnik, ki pa ni edini. Podedujemo nagnjenost k duševnim motnjam, če pa se le-te resnično razvijejo, je zelo odvisno tudi od spremljajoče socialne in psihološke komponente. - S kakšnimi stiskami se najpogosteje soočajo ljudje, ki v današnjem času iščejo pomoč pri psihiatru? Predvsem prihajajo bolniki z depresivnimi težavami, ki se lahko stopnjujejo vse do samomorilne ogroženosti. Smatra se, daje v populaciji do pet odstotkov ljudi depresivnih. Potemtakem se s tovrstnimi težavami v Sloveniji srečuje okoli sto tisoč ljudi. Zdravniško pomoč poišče le slaba Smatra se, da je v populaciji do pet odstotkov ljudi depresivnih. Potemtakem se s tovrstnimi težavami v Sloveniji srečuje okoli sto tisoč ljudi. polovica teh ljudi, ostali se tovrstnih težav niti ne zavedajo ali pa jih doživljajo kottelesne simptome. Pogosto ljudi pestijo tesnobna stanja, tiščanje v prsih, razni strahovi, napetost. V Sloveniji je velik problem tudi alkoholizem. - Kakšen je pravzaprav »postopek« pri psihiatru? Nekateri pacienti pridejo k nam po priporočilu svojega splošnega zdravnika, nekateri poiščejo pomoč sami. Ob prvem pacientovem obisku se trudim vzpostaviti zaupen, razumevajoč in spoštljiv odnos do pacienta. Skušam ustvariti takšno vzdušje, da se pacient lahko odpre, da lahko spregovori o svoji stiski. Nadaljevanje paje odvisno od psihiatrovih ugotovitev in pacientove pripravljenosti na sodelovanje v procesu zdrav- ljenja. Mnogi pacienti pričakujejo, da bo psihiater razrešil njihove težave, vendarso ta pričakovanja zgrešena. Pacient je tisti, ki se mora truditi za svoje življenje, psihiater mu je ob tem lahko le v oporo. Pogovor s pacienti poteka v sedečem položaju. Kavč se uporablja samo v psihoanalizi, ki pa jo pri nas uporabljajo le redki, za to usposobljeni strokovnjaki. - Se vam zdi, da imamo ženske več težav z duševnim zdravjem in pogosteje poiščemo pomoč strokovnjaka kot moški? Ne, ženske nimamo več težav z duševnim zdravjem kot moški. Res paje, da ženske pogosteje poiščejo strokovno pomoč. Ženske si to preprosto dovolijo, dovolijo si biti šibke, kar je povezano z našo naravo oziroma vzgojo. Moški stiske zadržujejo v sebi in tako ohranjajo predstavo o tem, da so močni, zato se bolj poredko odkrijejo. - Eden izmed stereotipov v zvezi s psihiatrijo so tudi »naporna« zdravila. Kdaj zagovarjate njihovo uporabo in v katerih primerih se zavzemate za druge oblike terapije? Pri lažjih duševnih motnjah, kijih imenujemo nevrotske motnje, poskušamo zdraviti brez zdravil, z raznimi psihoterapevtskimi metodami. Pri depresijah pa predpisujemo tudi antidepresive. Nikakor pa ne zagovarjam uporabe pomirjeval ali uspaval, saj le-ta povzročajo odvisnost. Pri pacientih stežjimi duševnimi motnjami, predvsem tistih s shizofrenijo, so zdravila absolutno potrebna. Na našem tržišču so dostopna vsa zdravila, kijih ponuja sodobna farmacevtska industrija. Vzadnjem desetletju imamo veliko novih zdravil, tako antidepresivov kot a nti psihoti kov. Ta zdravila so bolj učinkovita in imajo bistveno manj stranskih učinkov kottista, ki smojih uporabljali v preteklosti. To je pripomoglo k boljšemu sodelovanju bolnikov pri zdravljenju in izboljšalo kakovost njihovega življenja. Pogovarjala seje Polona Šporin "Kar pride od srca, seže do srca." Samuel Taylor Coleridge Srečanja v Ločici oli Savinji se je udeležilo več kot sto uniformiranih Članic in članov ZŠAM (foto: Jože Miklavc) Predsednik ljubenskih upokojencev Franjo Povh je najstarejšim udeležencem izročil spominska darila (foto: Franjo Atelšek) Ljubenski upokojenci so se letos že trinajstič zbrali na tradicionalnem poletnem pikniku. Preko dvesto udeležencev je kot vedno na podobnih srečanjih, ob jedači in pijači, med prijatelji ob prijetni glasbi pozabilo na vsakdanje tegobe in ob srečolovu s številnimi nagradami preživelo prijetno popoldne v čudovitem ambientu ljubenskega ribiškega doma. Za pridobitev glavne nagrade so si zaželeli nasvidenje ob nasledn- priredili pravo licitacijo, ki jo je na svojstven način vodil Franc Trbovšek- Boško iz Radmirja preds-ednik društva Franjo Povh pa je udeležencem, starejšim od 80 let, podelil skromna darila. Ob koncu so jem srečanju, kije po besedah prisotnih pravo in učinkovito zdravilo za dušo in telo v sedanjem času, ko so podobni sproščujoči dogodki prej izjema kot pravilo... Franjo Atelšek CIVILNA POROKA NA LJUBNEM OB SAVINJI PO 20 LETIH Dan ljubezni na Ljubnem V soboto je bilo poroka. iPa ne navadna. To je bila poroka na Ljubnem, kjer sta se zadnja golobčka vzela pred več kot 20 leti. Da ne bo pomote, Ljubenci so se seveda cerkveno poročali v domačem kraju, civilni postopek pa je bilo treba opraviti drugje. Sobotna ohcet je bila torej velikega pomena za celo občino, kar še je videlo tudi v zanosu in ganjenosti županje Anke Rakun in matičarke Irene Juvan. Slednja poroča že 14 let, to pa je bila njena prva poroka »na domačem terenu«, zato je bil občutek seveda nepozaben. Glavni zvezdi sobotnega obreda sta bila simpatična osnovnošolska profesorica Majda iz Lok in podjetni Zalugnčan Aleš, ki mu vživljenju uspe vse, česar se loti. Kotpravi Ljuben'cje seveda tudi flosar in prav flosariji se imata zahvaliti za njuno skupno pot. Flosarski bal pred desetimi leti je bil čas in kraj, kjer sta se spoznala. Njuna zveza je bila v nekem smislu blagoslovljena že pred štirimi leti. Takrat se jima je. namreč rodil prikupen sinček Aljaž, kije bil nad poroko staršev vidno navdušen. Za flosarski pridih celotni ljubezenski zgodbi so v prenovljeni občinski poročni dvorani poskrbeli dekleti in fant v flosarski noši, ki so postregli s penino. Poroka je bila medijskozeio dobro podprta, o njej pa lahko govorimo vsamih superlativih. Vse je bilo tako kot se za pravo ohcet spodobi. Na Ljubnem sta se v soboto vzela simpatična Majda iz Lok in podjetni Zalugnčan Aleš (foto: Franjo Atelšek) Da so stari običaji še doma na Ljubnem, sta potrdili tako šranga na nevestinem domu kot uprezelca oz. oprezelca (nepovabljeni gostje pride- jo po polnoči oprezat na ohcet, to je pit in jest). Sobotni oprezovci, člani cerkvenega pevskega zbora, pri katerem sicer poje tudi nevesta Majda, so z lepim petjem enkratno popestrili ohcet. Odlično je bila izbrana tudi cerkvica sv. Nikolaja v Rastkah, ki je po dolgem času zopet gostila poročni obred. Na zabavi, kije sledila, pa je bilo noro in nepozabno. Dobro obveščeni viri pravijo, da je zadnji gost zapustil prizorišče ob devetih zjutraj (bolje rečeno, so ga odpeljali), V soboto je bil dan ljubezni. Dan ljubezni na Ljubnem. Kako dobro se rima. Kot mož na ženo. Majda in Aleš sta z otvoritveno poroko zaorala ledino in velja kot povabilo vsem, ki o tem razmišljajo, pa ne najdejo korajže. Na njih je, da Ljubno opraviči svoje ime. Kakorkoli, poroke bodo od sedaj Ljubencem nekoliko bližje, čedruge-ga ne, vsaj po kilometrih. Kar pa se naših mladoporočencev tiče, naj or-jeta še naprej. Srečno! Pavla Kliner Srečanje ob zlatem jubileju Člani Zveze šoferjev in avtomehanikov vsako leto ob 13. juliju obeležijo svoj stanovski praznik na različnih srečanjih, povorkah in praznovanjih. Člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline so ta praznik obeležili na srečanju z ostalimi združenji celjske regije, ki je bilo v soboto, 10. julija, na poligonu v Ločici ob Savinji, združeno z obeležitvijo zlatega jubileja - 50-letnice ZŠAM Savinjske doline. Srečanja več kot sto uniformiranih nedeljo, 25. julija, na Rogli, kjer bo članic in članov so se udeležili s prop- srečanje šoferjev in avtomehanikov iz orom in predstavniki zgornjesavin- vseSlovenijesšeštevilnejšoudeležbo jskega šoferskega društva. Zaključek tudi izZgornje Savinjske doline, svečanosti ob tem prazniku bo v Jože Miklavc DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Piknik za dušo in telo ŠOEERSKI PRAZNIK 13. JULIJ Doma pridelano je zdravo in okusno Družina Štiftar, po domače Rogar iz Podolševe pri Svetem duhu nad Solčavo, je nedvomno ena izmed tistih družin, ki si zasluži posebno družbeno pozornost. Oče Peter (57) in žena Marjeta (46) sta »spravila gor« tri potomce, Albino, Lidijo in Petra, ki zdaj skupaj štejejo 63 let, vsi pa so poleg dela na visokogorski kmetiji vajeni prijeti za različna druga dela, šolani in izurjeni pa so predvsem za gostinsko turistična opravila. spravilu sena, ki je letos zamujalo skoraj mesec dni zaradi obilice snega v višinskih predelih. Rogarjeva domačija leži na nadmorski višini 1.250 metrov in je po njihovih podatkih najvišje ležeča turistična kmetija z ekološko pridelavo vSIoveniji. Poznana je tudi kot izhodišče za vzpon na Olševo z najvišjim vrhom Govco ( 1.929 m) in znamenito Potočko zijalko na 1.700 metrih, kjer je profesor Brodar odkril oko-stjejamskega medveda in zelo stara orodja. Cerkvica Svetega duha je le streljaj od njihove domačije, od koder se je mogoče podati tudi na izlet v Logarsko dolino, v spomladanskem času na ogled Matkovega škafa, zanimive so kolesarske ture po Panoramski cesti v dolino Koprivne, obisk planinskih postojankvKamniško-Savinjskih Alpah, sprehod do studenca s kislo vodo in vzimskem času smučanje pri Ložekarju ali v Logarski dolini. Najstarejša Albina zaključuje študij na visoki šoli za turizem, Lidija je vzgojiteljica in gostinka hkrati, Peter pa bo postal gostinski tehnik. Zahtevno prakso ob mentorstvu mame Marjete opravljajo kar doma, kjer imajo skozi vse leto, še zlasti pa v poletni sezoni, veliko obiskovalcev - planincev, gostov s prenočitvami ter »panoramskih« gostov, ki so vzadnjih dveh letih vse številnejši. Nekateri iščejo le najnujnejšo okrepčilo, drugi pa celovite penzionske storitve na kmetiji, vključno s prenočiščem. Družino smo zmotili pri delu ob Turistična kmetija Rogar, ki se razprostira na 80 hektarih površine, od tega je skoraj 20 hektarov kamnitega, neporaščenega terena, 20 ha je pašnikov in okrog 40 ha gozda, se ukvarja s pridelavo mleka in mesa ter lesa. Trdo delo na strmih pobočjih in v visokogorskih gozdnatih legah je tudi nevarno in strokovno zahtevno. Zato je potreb-no sodelovanje vseh članov družine, ob sezonskih opravilih tudi bližnjih sorodnikov in sosedov. Njihova gostinska ponudba je zdrava, saj bazira na doma pridelani hrani: gobova juha, ajdovi žgan- Družina Stiftar je znana po svoji prijaznosti, zato se njihovi gostje radi vračajo (foto: Jože Miklavc) Rogarjeva domačija pod Olševo je odlično izhodišče za planinske in kolesarske ture (foto: Jože Miklavc) ci, skutini štruklji, žlinkrofi, narezekz domačim sirom (tudi ovčjim) in zgornjesavinjskim želodcem ter drugimi suhomesnatimi izdelki,jagnjetina iz krušne peči (za skupine po naročilu) ter kompletna kosila in večerje z občutkom za domačnost in izročilom Solčavskega. Napoved-anim skupinam pripravijo tudi posebne jedi, goste pa lahko prenočijo v osmih sobah po dostopnih cenah. Značilno za Rogarjevo domačijo je, da so do gostov prijazni, da jim dom odprejo tudi, ko le-ti niso najav- ljeni, in jim nudijo okrepčilo s kozarcem vode, šilčkom domačega žganja ter zavetišče pred neurjem. Tudi prvo pomoč so že nudili planincem, ki so prišepali s planine z ožuljeno ali zvito nogo. Koristne so tudi njihove informacije o poteh, o zahtevnosti planinskih vzponov in o nabiranju gozdnih sadežev. Ni naključje, da se gostje od vsepovsod, tudi iz daljne tujine, vse pogosteje k njim tudi vračajo. Saj vemo, kaj pravi pregovor: »Dober glas...« Jože Miklavc OBISK PRI ROGARJIH V PODOLŠEVI, NAJVIŠJI EKOLOŠKI TURISTIČNI KMETIJI V SLOVENIJI Piše: Igor Pečnik Minili so namreč časi zastav in yugov, ko si dvignil pokrov motorja, malce pomigal kable in je avto deloval naprej. V najhujšem primeru je zakuhal, pa si dolil vode inje bilo spet vse v redu. Ko odpove sodobna tehnika, je prepozno, zato imejte primerno zavarovanje, ki vključuje tudi vleko do prvega servisa, po možnosti pa še nadomestno vozilo. Za začetek izpraznimo iz vozila tisto, kar ni nujno za dopust. Povečajmo tlak v pnevmatikah, saj bo naš konjiček bolj obremenjen kot ponavadi. Ne pozabimo na rezervno kolo. Precej nerodno zna biti, če je prazno. Nivo olja naj bo na maksimumu, hladilna tekočina prav tako. Kdorima klimatsko napravo, naj preveri njeno delovanje. Če ni vse OK, obiščimo SVETUJEMO: Gremo na morje! Kdor še ni šel, bo verjetno še šel. Čas dopustov je tu, pa naj bo vreme tako ali drugačno. Sami se ponavadi pravočasno pripravimo na potovanje, vendarsi pripravo na dopust, še posebej če gremo na moije, zasluži tudi naš jekleni konjiček. Žalostno je videti avto ob cesti in voznika, ki nemočno gleda pod motorni pokrov. Narediti tako ali tako ne more nič. servis. V vročini je prepozno. Lepo je tudi, če imamo dovolj vode za čiščenje stekel. Priporočam dodatek k vodi, da se lažje sperejo mušice. Prtljago zlagajmo v avtomobil sistematsko. Najprej vso pripravimo, potem pa začnemo. Pazimo na trše kovčke in torbice, da v primeru nesreče ne poškodujejo potnikov. Otroke obvezno pripnemo in namestimo v otroške sedeže. Naj se ne vozijo stoje med zadnjimi sedeži, saj ne želimo, da jih že ostrejše zaviranje katapulta naprej! Za na pot je vedno dobro imeti poln rezervoargoriva.Sajvemo,kakojes čakanjem v koloni, klima deluje, avto teče, mi pa na minimumu z gorivom ... Že tako so živci dovolj napeti. Še bolj pomembno je imeti zraven dovolj tekočine za osvežitev. Posebej, če so zraven najmlajši. Ne pozabimo na osvežilne robčke in vrečke za slabost. Če vozimo kolesa in strešni kovček, preverimo pritrditev. Ne divjajmo, saj je vedno več primerov, ko ljudje zgubijo kolesa s strešnega prtljažnika. Ni toliko nevarno za nas kot za vozila, ki vozijo za nami ali se z njimi srečujemo. Da ne omenjam motoristov. Ja, pa motoriste spoštujte. So hitrejši in manj opazni. V gneči jim je tudi vroče, posebno če čakajo v koloni. Zato jih spustite naprej. Skratka - lep in varen dopust! Ko pridete domov, pa privoščite vašemu konjičku veliko osvežujoče prhe. Vaša pošta LOVSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI prirej3 TRADICIONALNO LOVSKO VESELICO V nedeljo, dne 18. julija 2004 PRI LOVSKI KOČI NA STONU V osrčje našega lovišča vabimo vse, še posebej pa člane zelene bratovščine, prijatelje narave in planin. Družabno srečanje s srečelovom, športnim tekmovanjem in zabavo se bo pričelo ob 10. oouri dopoldan. 1. mali nogomet, 2. vlečenje vrvi 3. streljanje z zračno puško, 4. Razglasitev tekmovalnih zmagovalcev Ekipno se bo tekmovalo za pokal "STON” Streljanje z zračno puško pa tudi posamezno za primerne nagrade (1. mesto - nagrada odojek) Cesta od Rečice ob Savinji do lovske koče na STONU je urejena, ter označena s smerokazi "STON". Rečički lovci Vas vljudno pričakujemo IGRA ANSAMBEL BRATOV DOBROVNIK Prireditev bo v vsakem vremenu (pod šotorom) Poskrbljeno bo za lovske in druge specialitete, dobro kapljico in seveda ples v naravi SREDI PLANIN Flos Fest na Ljubnem Peter Lovšin v družbi domačinov... Lani seje na odru predstavilo kar nekaj bendov, najbolj znan med Lani je na Ljubnem ob Savinji v okviru Flosarskega bala prvič potekala prireditev, imenovana Flos Fest, ki je namenjena predvsem mladim (pa tudi mladim po srcu). Organiziral jo je Študentsko mladinski klub Ljubno (ŠMKL), tako da je stvar stekla in je na koncu izpadla super fajn, kar pa je dalo vsem članom kluba še večji zagon in tako so se odločili, da bo stvar postala kar nekakšna tradicija. vsemi paje bil vsekakor Pero Lovšin, kije navdušil prav vse. Stvarso podkrepili tudi Slaves iz Solčave, Flowe-full Grave z Ljubnega, Pohorc Blues Band s Pohorja in DJ Brlee iz Velenja. Končni rezultati so pokazali, da seje žurke udeležilo kar nekaj folka ... in v elementu na odru (foto: arhiv SMKL) (okrog 1.500), zato je letos pred nami ponovitev. Letos bomo šli na Ljubno 24. julija, saj se bo tam spet zbralo nekaj dobrih skupin (Siti hlapci, Duwai orces-tra, Tuja vrsta, Dolly Bell in DJ), ki bodo začele igrati okrog devete ure zvečer. Prireditev bo multimedijsko podprta, tako da si bo mogoče nekatere bende ogledati tudi na velikem platnu. Vse se bo, kotže lani, odvijalo v Vrbju in organizatorji obljubljajo, da od tam nihče ne bo odšel lačen ali žejen. Tudi letos je or-ganizatorŠMKL, podpira pa ga Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ). Udeležbo vam priporočam, saj vendar potrebujete nekaj lepih spominov na svojo mladost (norost). Torej, se vidimo tam! Po štirih letih od izida albuma Blood-flowers, ki naj bi bil njihov zadnji, se je Robert Smith spametoval in se odločil Cure ohraniti pri življenju. Za čim bolj kitarski zvok albuma je poskrbel Ross Robinson. Kritiki se nad albumom že navdušujejo in ga proglašajo za najboljšega po Disintegration. Pravzaprav nam tokrat Robert in njegovi fantje ponujajo nekakšen prerez mnogih obrazov, ki sojih pokazali skozi leta injih uspeli združiti na pričujočem albumu. Temu primeren je tudi preprost naslov The Cure'. Energija, mladost, brezkompromisna rokerska drža in spevnost njihovih komadov so glavni atributi Zablujene generacije, ki z leti (prav letos »praznujejo« 10. obletnico) postaja vse boljša in dobesedno prekipeva od energije. Manjša menjava v zasedbi (na mesto basista je vskočil njihov dolgoletni prijatelj Hanson) je prinesla v bend svežo energijo, ki ustvarja na njihovih nastopih pravi pretok pozitivne energije, ki se seli iz skupine na publiko in nazaj. Zadnji singl Pobegli vlak seje dodobra prijel, kar se posebej vidi na koncertih, ki so pravi pokazatelj moči in vrednosti benda. Prav gotovo je k temu pripomogel tudi zanimiv videospot, ki ga že lahko gledate na večini domačih TV postaj. Ali še kdo komaj čaka, da se končno začne pravo poletje? Prav o takih pričakovanjih govori pesem Komaj čakam skupine Bepop, ki se že vneto vrti na radijskih postajah, k pesmi pa seveda pripada tudi nov videospot, na katerega ste vsi verjetno že nestrpno čakali. Tako so se "bepopi" pod taktirko režiserja Janija Pav-ca odpravili na Krk, v Baško -tja, kjer so mimogrede snemali videospot. Ogledali si ga boste lahko v naslednjih dneh na vseh televizijah in na spletni strani skupine Bepop, nekaj fotografij pa si že lahko ogledate na njihovi uradni spletni strani www.bepoD.net. Z manjšo zamudo naznanjamo izid prvega CD-ja celjske punk/rock zasedbe Multiball. At lasti, kakršen je tudi naslov CD-ja, je bil v celoti narejen v Sloveniji in izdan v samozaložbi. Za distribucijo po trgovinah skrbi Panika records. Po dobrem mesecu od izida CD-ja je le-ta naletel na izredno pozitivne kritike, predvsem v tujini pa tudi pri nas v Sloveniji. Na glasbeni sceni lahko "dovn-lovdate" pesem Today or tomorrow, za še več glasbe in informacij o skupini pa obiščite njihovo spletno stran www.multiballband.com. TISKOVNA KOŠARKARSKE ZVEZE NA VENIŠAH Z visokimi «ilji na evropsko prvenstvo Košarkarska zveza Slovenije je v sodelovanju s Košarkarskim klubom Nazarje na Venšah pripravila tiskovno konferenco o zaključnem ciklusu priprav slovenske izbrane vrste mlajših članov do 20 let pred njenim odhodom na evropsko prvenstvo v češki Brno. Po besedah generalnega sekretarja KZS Iztoka Remsa je ekipa zelo kvalitetna, najbolj realno sliko pa bomo dobili že ta teden, ko bo reprezentanca v Nazarjah gostila vrstnike iz Avstralije, Hrvaške in Belorusije. To bo tudi zadnja preizkušnja varovancev Ivana Sunare, ki je s potekom priprav in pogoji, kijih nudijo Nazarje z okolico, izredno zadovoljen. Fantje delajo dobro, resno in kljub obveznostim nekaterih igralcev do svojih klubovjimje uspelo dvigniti igro in uigranost na pravi nivo. Nekaj problemov imajo s poškodbami, ki jih bodo skušali sanirati še pred prven- stvom, največja neznanka pa je nastop Aleksandra Vujačiča, saj ga veže nova pogodba z delodajalci iz Los Angelesa. Tako generalni sekretar Rems kottrenerSunara sta se Košarkarskemu klubu Nazarje zahvalila za sodelovanje pri realizaciji zahtevnega projekta ter izrazila prepričanje, da to ni bil njihov zadnji. Franjo Pukart Generalni sekretar KZS Iztok Rems (v sredini) in trener Ivan Sunara (levo) sta napovedala nadaljnje sodelovanje z nazarskim košarkarskim klubom (foto: Ciril M. Sem) SMUČARSKI SKOKI V VELENJU Primož Piki dvakrat med deseterico Na veliki skakalnici skakalnega centra v Velenju so pod žarometi izpeljali uvodni tekmi za celinski pokal. Med številnimi tekmovalci iz 17 držav so imeli tudi tokrat največ uspeha domači skakalci, med katerimi je odlično nastopil član SSK Ljubno BTC, Primož Piki. Predvsem petkova, tradicionalna 18. nočna tekma za rudarsko svetilko je bila v znamenju Slovencev, saj se jih je kar devet zavihtelo med deseterico, med njimi tudi vsi trije na stopničke. Zmagal je Bine Zupan pred Jernejem Damjanom, tretje mesto je osvojil Robert Kranjec, na rob deseterice pa seje uvrstil tudi Piki. Še boljše seje Primož od- rezal v soboto na tekmi za pokal Gorenja, koje bil s šestim mestom celo naš četrti najboljši mož. Za razliko od petka sta na najvišji stopnički stopila Avstrijec Stefan Kaiser in Poljak Robert Mateja, naš najboljši Jernej Damjan pa je s tretjim mestom prevzel vodstvo v skupnem seštevku celinskega pokala. Franjo Pukart LIG* MALEGA NOGOMETA ŠMARTNO OB DRETI Input pred vsemi Krajevna liga v Šmartnem ob Dreti je dobila novega zmagovalca, in sicer je to ekipa Input, na čelu z neumornim športnim navdušencem, Ivanom Purnatom. Ob zaključku lige je ekipa Inputa v Račneku odigrala prijateljsko tekmo z nazorskimi prvoligaši, osvojitev naslova prvaka pa so združili s praznovanjem Purnatove 60-lefnice. Čeprav so se domačini dobro upirali in z nekaterimi lepimi potezami navdušili svoje privržence, je bila kvaliteta igre malega nogometa vendarle na strani Nazarčanov, zato do presenečenja ni prišlo. Ker pa rezultat tokrat ni bil v ospredju, so bili na koncu zmagovalci vsi in so v en glas zaželeli županu še veliko sreče in uspehov ter predvsem zdravja. Franjo Pukart Ekipa Inputa je bila v šmarčki ligi letos najboljša med vsemi (foto: TP) POHOD NA MENINO PLANINO Muhasto vreme botrovalo manjši udeležbi Ljubitelji narave in pohodov iz Šmartnega ob Dreti ostajajo zvesti tradiciji. V organizaciji tamkajšnjega športnega društva Lipa so se prvo julijsko nedeljo kljub muhastemu vremenu odpravili na pohod na Menino planino. Najmlajši izmed skoraj sto pohod-nikovještel le nekaj pomladi, medtem ko seje najstarejši ponašal z več kot sedmimi desetletji. Kljub razliki vstar-osti in telesni pripravljenosti so vsi udeleženci premagali pot od starta pri lovskem domu na Stroniku preko Poljane do cilja pri Veseli bukvi, kjer so nadaljevali druženje ob golažu in dobri volji. Marija Sukalo Veselo druženje pohodnikov po prihodu na Menino (foto: Tanja Purnat) 3. POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Spomin na varuha narave in njenih znamenitosti Prvo julijsko nedeljo so solčavski turistični delavci pripravili tretji tradicionalni pohod po poteh Jožeta Vršnika - Robanovega Joža. Veliko število pohodnikov, letos tudi iz drugih krajev Slovenije, se je v sončnem vremenu zbralo pred Robanovo domačijo, kjer so solčavski osnovnošolci in pevke pripravili prijeten kulturni program. Pozdravne besede pohodnikom je namenila predsednica solčavskega turističnega društva Julijana Klemenšek, Robanovega Joža pa je udeležencem predstavil Gregor Preprotnik. Jože Vršnik, preprost kmečki človek, seje rodil v začetku preteklega stoletja kot najstarejši od osmih otrok. Zavzemal seje za ohranitev narave in njenih znamenitosti, še zlasti v rodnem Robanovem kotu. Dobro je znal opažati naravo, svoja opažanja pa je beležil v različnih verzih. Veliko je objavljal v Planinskem vestniku, Lovcu in Kmečkem glasu. Nekatere pesmi so uglasbili tudi pevci iz naše doline. Svojega znanja in razgledanosti ni razkazoval, čeprav je o njem pred skoraj štirimi desetletji nastal filmski zapis na tedanji ljubljanski televiziji. Pod njegovim peresom je nastala drobna knjižica Preproste zgodbe s solčavskih planin. Vsebina spisov je zanimiva ne samo za domačine in ljubitelje narave temveč tudi za etnologe in jezikoslovce, saj je v knjigi poseben slovar narečnih izrazov in pregovorov z razlagami. Po kulturnem programu, ki ga je obogatil domači citrar Robanov Franci, so se pohodniki podali na pot do planšarije, ki jo je Robanov Joža v času, ko je bil pastir, prehodil neštetokrat. Marija Sukalo Prisluhnil sem tukajšnjim pobožnim ženicam Spoštovani! Te vrstice so iz vsebine, katero sem zaznal, ko sem na željo njih prisluhnil tukajšnjim starejšim pobožnim gospem, ženicam, v svojem kraju Mozirje. Tistim, katerim vera oz. verovanje in v zvezi s tem tozadevni verski obredi pomenijo nekaj nad vsem pomembnega. Ta konkretna stvar se nanaša na, kot so rekle, za njih kot izredni, enkratni dogodek doživetja, kateri seje zgodil nedavno tega v Mozirju. Namreč, ko je tukajšnji upokojeni duhovnik, dolgoletni upravitelj župnišča Mozirje in častni kanonik g. Alojz Žagar, v župnijski cerkvi v Mozirju imel svečan cerkveni obred, obhajal je častitljivo sv. biserno mašo. Seveda z vsemi pripadajočimi častmi in slovesnostjo (s 25 duhovniki, vključujoč s pomožnim škofom in veliko udeležbo kakih 1000 ljudi, vernikov). Razumljivo, pravijo, da so temu primerno potekale in stekle tudi ustrezne aktivnosti in dela v pripravah na to svojevrstno in redko svečanost za ta kraj. Kot na primer priprave v verskih gospodinjstvih za skupno pogostitev. Postavljanje mlajev pred cerkvijo in za župniščem. Veličastna okrasitev cerkvenih prostorov. Priprava zunanjega prostora - z velikim šotorom, kjer je bila po končanem slovesnem verskem obredu množična pogostitev. In ženice so rekle: hvala bogu in vsem, ki so vto kaj vložili, da je tako lepo uspelo, bilo izvedeno, kakor je bilo zastavljeno, načrtovano... Ja, o vsem tem je bilo tudi pohvale vredno, so rekle, zapisano v Savinjskih novicah pod naslovom Biser-nomašnik bodi pozdravljen! v rubriki Ljudje in dogodki. No, ravno o tem pa so tuk. ženice (nekatere) imele pripombo, točneje svoj pomislek. Nekatere so menile, da ni bilo najbolj posrečeno, ne vmesno, da je tisti sestavek o opisu obhajanja bisernomašnika in slavnosti bil vmeščen v objavo skupaj na isto stran lista, kjerje bil sestavek o obujanju spominov iz pravljic, z naslovom Noč, ko zaživijo pravljice. Da sta si pač vsebinitako nasprotujoči (vsaka sebi), da bi morali biti na določeni distanci. Vera, da je preresna stvar, pravljice pa šaljivo-raz-vedrilna... No, kakorkoli že bodi, jaz se od tega distanciram, v to ne drezam. To sem, kot sprejel, le naprej povedal, zapisal. Ker sem tako obljubil, ko sem jim prisluhnil. Tedaj so mi rekle: »Vi, domačin, ki včasih znate biti tudi tako tenkočutni pri določenih konkretnih stvareh, le napišite to, da smo se tudi tako pogovarjale. Da me tako razmišljamo. In verjamemo vam, da boste to primerno (za obe strani) postorili.« Prav zato sem to vsebino dal na piano. Zapisal. Povedal. Postoril. Obljubo izpolnil. Da ne bi tuk. pobožnih ženic izneveril. Hvala obojim za zaupanje (ženicam in uredništvu Savinjskih novic). Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje Sporočilo bralcem Urednišlvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkovvskladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi vprimeru institucij, organizacij,stranK društev ipd.)ter po možnosti stelefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60tipkanih vrstic. Vsedaljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Tel.: Ss „ e°-4Sfi „ Ste oseba, ki je notranje nemirna, £RAFöL0Cti KOTIČEK saj se kar vidi, kako ste neučakani. Prevladujejo močni interesi na področju športa, gospodarstva, tehnike- pravtako pa tudi malo spolnosti. Čustveno ste razmajani, lahko bi rekel raztreseni, saj nihate med odprtostjo in zaprtostjo. Nikakor se ne odprete dovolj, da bi bili bolj sproščeni. Notranje ste omejeni, zadržani, premalo prilagodljivi in družabni. Lahko pa rečem, da ste trdni vsvo-jih stališčih. V sebi ste trmasti, na zunaj pa premalo samozavestni. Do àj*- ^ a/v\ I r'v-u- vje zoJb*xijL\ La /•L pcJeiyrCjU AJ-sjLÀ’fe.S O/t^OzAcd' Šifra: moj sir Ko takole prebiram pošto, kije včasih pride kar veliko, je veliko takšne, katero z veseljem preberem. Toda poglejva, kaj je pri tej pisavi zanimivega. ljudi ste premalo pozorni. Notranje se bolj odprite. Ko se boste odprli, boste bolj prilagodljivi in čustveno zreli, kar bo sprostilo zavoro, ki jo zadržujete v sebi. ALKOHOL KOT SEKUNDARNI POVZROČITELJ PROMETNIH NESREČ Tudi naimanjše napake lahko pripeljejo do tragičnih posledic Vožnja pod vplivom alkohola je (še vedno) poglavitni vzrok za nastanek najhujših prometnih nesreč. Alkohol je namreč najpogosteje povezan s tistimi vzroki, zaradi katerih prihaja na celjskem območju do hudih prometnih nesreč.Toso: neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje ter neupoštevanje prednosti. Kot alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje so najbolj problematični vozniki osebnih avtomobilov, vozniki koles z motorjem, vozniki tovornih vozil, sledijo pa vozniki traktorjev. motornih koles in pešci. Največ prometnih nesreč z alkoholiziranimi vozniki se zgodi v naseljih, sledijo regionalne ceste II. reda, lokalne ceste, regionalne ceste III. reda itd. Posledice prometnih nesreč s prisotnostjo alkohola so najhujše na cestah izven naselij. Največ nesreč se zgodi konec tedna, in sicer ob sobotah, nedeljah in petkih. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na Celjskem je v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal devet odstotkov in pol. Franci Kotnik ČRNA KRONIK • PRECENIL LASTNE SPOSOBNOSTI Logarska dolina: Policisti so bili obveščeni, da seje 3. julija okoli 13. ure zgodila gorska nesreča na Okrešlju. Planinec je zdrsnil po pobočju in se pri tem telesno poškodoval. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v celjsko bolnišnico. • NOČNO RAJANJE Luče, Nazarje: V noči med 4. in 5. julijem je neznanec razbil več stekel na bagerju, kije bil parkiran ob cesti Luče - Solčava. Z dejanjem je povzročil za okoli 250.000 tolarjev škode. Objestnež seje na podoben način znesel tudi nad kombiniranim vozilom na Zadrečki cesti v Nazarjah. Na vozilu je povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode. • NESREČA PRI PLEZANJU Logarska dolina: 8. julija so bili policisti ponovno obveščeni o nesreči v gorah. Med plezanjem v Mali Rinki, na območju Turskega žleba, seje planinec zakotalil šest metrov v globino in si pri tem poškodoval hrbtenico. Tako kot je v takšnih primerih navada, so tudi njega prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. • V TRETJE GRE RADO Logarska dolina: 10. julija seje v gorah nad Logarsko dolino zgodila še ena nesreča. Tokrat na Korošici, v steni Lučkega dedca, kjer je 27-letni alpinist pripravnik iz Ljubljane med plezanjem omahnil v globino in se hudo telesno poškodoval. Po uspešni reševalni akciji je bil prepeljan v bolnišnico, kjer bodo poskrbeli za njegovo zdravje. • NA ZAGOVOR ZARADI KLOFUTE Mozirje: 11. julija so morali policisti posredovati v lokalu Bar Mozirje, kjer je eden od gostov drugega gosta z roko udaril po obrazu. Do telesnih poškodb ni prišlo, kljub temu pa so policisti zoper kršitelja napisali predlog za sodnico za prekrške, kjer bo nasilnež moral pojasniti vzroke za nenavadno početje. • PROMETNA NESREČA S POŠKODBO MOTORISTA Mozirje: 12. julija seje ob 19. uri v križišču pri mozirski avtobusni postaji zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebni avto in motorist s sopotnikom. Nesrečo je povzročil voznik motornega kolesa, ki ni upošteval prometnega znaka, povrh vsega je vozil brez čelade in vozniškega dovoljenja. Motorist seje pri tem telesno poškodoval, zatoje bil prepeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. PRAZNINA Ni vaju več, nihče vajinih korakov več ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer tihi dom rože le krasijo insvečeVAMA v spomin gorijo. V SPOMIN Frančiške ROČNIK (6.10.1930 - 18.2.2001) iz Konjskega vrha 1, Luče 18. februarja je minilo 3 leta, odkar drage mame ni več med nami. f Franca ROČNIKA (19-9-1923 - 20.7.2002) iz Konjskega vrha 1, Luče 20. julija mineva 2 leti, odkar smo se poslovili od dragega očeta. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate sveče ter se ju spomnite z molitvijo. _________________________Hčerkajožica z družino ZAHVALA Ob slovesu naše ljubljene tete gospe Vide KALJČENKO Gornji Grad, Prod 5 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti dne 6. julija 2004 napokopališču v Gornjem Gradu. Posebna zahvala g. župniku Belak Jožetu, organistu g. Ugovšek Feliksu in pevcem za izredno lepo poslovilno mašo kot tudi gospe Venišnik za prelepe poslovilne besede. Iskrena hvala osebju Centra starejših občanov Gornji Grad, ki so teti omogočili dostojno preživljanje zadnjega leta v njenem ljubljenem Gornjem Gradu. Zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu podjetju Morana za profesionalno izvedbo pogrebnih storitev kot tudi nosilkama križa in luči ter g. Ugovšek Janezu za vsa potrebna navodila. Hvala vsem! Žalujoči sorodniki MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 — r/>i i liriki) Prvo ribiško pravilo je: kar je na trnku, pripada meni! Vabljiva vaba Ribič zaloti "raubšicerja", ko iz grmovja namaka trnek v Dreti. "A kaj prijemljejo?" ga mirno vpraša. Krivolovec potegne plen k sebi in ribič lahko vidi, da si je zgolj hladil pivo na "špagi". "Nič ne prijemljejo, spet se bom moral zadovoljiti zgolj z vabo." I //Lil Nehaj kopati tunel, juha se ti bo ohladila! Dober vzrok Tinč se prebudi iz nezavesti in koj takoj prične razlagati doktorju, kaj se mu je zgodilo: "Zadnje besede, ki se jih spomnim, da sem jih rekel na veselici, preden sem padel skupaj, so bile: 'Ti me že ne boš zadel s tisto flašo!"' Zvezdniške muhe Šimen je bil izbran na avdiciji za film o zgornjesavinjskih flosarjih za statista. Ko bi moral skočiti v deročo Savinjo, vpraša: "Kje pa je moj dvojnik - kaskader?" Režiser, vajen igralcev podobnega kalibra, reče: "Nadomešča te v ljubezenskem prizoru." Stavko avtobusnih prevoznikov so podprli vsi njihovi potniki. Žal množičnega shoda ni bilo, ker sta oba zbolela. Bankomati -savinjska zanka Policisti s policijske postaje opozarjajo občanke na pazljivo uporabo bankomatov. Neznani nepridiprav je v že kar nekaj primerih izkoristil v naprej pripravljeno zanko, ki onemogoča vrnitev bančne kartice. Vendar doslej v nobenem od prijavljenih primerov ni hotel denarja. Nesramnež je zahteval od občank, ki so hotele dvigniti denar, da dvignejo krilo. Ker so ga doslej prijavile le nezadovoljne občanke, predvidevamo, da mu je v tako nastavljeno savinjsko zanko uspelo ujeti še več žensk. Usluga za uslugo Oče pogreši sina in njegovo dekle, ko so z družino skupaj na pikniku. "Kaj delata v grmovju?" vpraša, ko vidi, da sta med migetajočimi rastlinami. Mimo prinese mlajšega sina, ki poskuša ubraniti brata: "Punca mu je včeraj posodila mobilca. Mislim, da ji zdaj vrača impulze." Posledice letošnjega neurejenega vremena so vsestranske. V redakciji Savinjskih novic po izidu časopisa vsak petek pri pospravljanju najdemo imena avtorjev prispevkov, ki niso imeli podpisa, po raznih kotih. Zato uredništvo prosi sodelavce, da bolj trdno pripnejo svoje podpise pod poslane tekste, da jih zaradi slabega vremena in odprtih oken v računalnikih ne bi več izgubljali. RAZMIŠLJANJE PO ŽENSKO Branka Pistotnik, amaterska gledališka igralka: »Na uho mi zaupaj, če je v resnici tako naporno biti poslančeva žena, kot je napisal srbski komediograf Nušič?« Stanka Zamernik, gospa poslančeva: »Še bolj, saj ga včasih komaj še spoznam. Od ponedeljka do sobote poseda po Ljubljani, v nedeljo, ko je prost, pa sanja o Petku.« (ZA ČAST IN SLAVO PRESS) TORTAIN POLŽA JUBILEJ V Šmartnem ob Dreti (v priljubljenem Račneku)je pred dnevi obeležil okroglo življenjsko obletnico (tudi v Cvetkah in koprivah) dobro znani občan Ivan P. Saj bi ne bilo nič posebnega, če mu ne bi vaščani pripravili presenečenje z dvema tortama. Za »štirideset veselih let« na eni in za »dvajset let podlage« na drugi. Ivan R, kije mimogrede tudi županje dal za pijačo in jedačo, torti pa so družno zmazali vsi prisotni »racmani in račke«. Še na mnogo let podlage voščimo tudi iz uredništva C&K! (90 NA GLAVO PRESS) SESTAVIL PEPINO ITALIJANSKA PLEMIŠKA RODBINA SLOV. SMUČAR. SKAKALEC (FRANC) VODITE LJ-SANDI OCVRTO PECIVO IZ RAZVALJAN. TESTA AMERIŠKA TV-ZVEZDA- WINFREY SANJE (NAR.) SREDNJEVEŠKO KRALJESTVO BURGUNDIJA DIVJA MAČKA, GOZDNA ZVER MOMO KAPOR VOJAKI V VZHODNI AFRIKI ZNAMENIT PREDMET, POJAVV NEKI DEŽELI ANTON AŠKERC PREČNA PALICA NA LESTVI SLOVENSKA PEVKA- LARA AZIJSKA GOVEJA GAZELA REKA V BRAZILIJI PRAVOSLAV- NI ŠKOF MORSKI RAZBOJNIK, GUSAR ZGORNJA OKONČINA ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA BRENKALO NA 3-4 STRUNE GRŠKI BOG LJUBEZNI (EKSPR.) IVO RAIČ NEMORAL- NeŽ SADJE S SMETANO IN SLADOLE- DOM TITUS OATES JUTRANJA ZARJA, ZORA THOMAS ADDISON CLAUDIO ABBADO ESTON. ESTRAD. PEVEC-GEORGIJ OKRAJŠAVA ZA STRAN OTOK ČAROVNICE KIRKE MARJETICA (KRAJŠE) RT V ŠPANIJI NORDIJSKA BOGINJA MORJA DREVO, IZ KATEREGA PRIDOBIV. ČRESLOVINO ELEMENT (OKRAJ.) ZVARJENO MESTO KATJA LEVSTIK RADOVAN GOBEC TIR VESOLJSKE SONDE, RAKETE EGIPČANSKI BOG SONCA MESTO V ZDA, PRI WASHINGTO- NU Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: LARSA- antično mesto v Mezopotamiji BETIS- španski nogometni klub ARELAT- srednjeveško kraljestvo Burgundija SUMAH- drevo, iz katerega pridobivajo čreslovino TAKI N- azijska goveja gazela varnost skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Napovednik • Petek (16. julij), ob 8.00. Veniše Pokal Slovenije v preskakovanju ovir (konjeništvo) • Sobota (17. julij), ob 8.00. Veniše Pokal Slovenije v preskakovanju ovir - mladinci (konjeništvo) • Sobota (17. julij), ob 11.00. Športno igrišče Nazarje Turnir v malem nogometu • Sobota (17. julij), ob 15.00. Radmirje Tekmovanje s starimi motornimi in ročnimi brizgalnami • Sobota (17. julij), Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma, mlajši člani U-20, ob 17.00 Slovenija : Belorusija • Nedelja (18. julij), ob 8.00. Veniše Pokal Slovenije v preskakovanju ovir - člani (konjeništvo) • Torek (20. julij), ob 21.00 Velenjski grad Filmska projekcija Okkomar - Paka • Sreda (21. julij), od 10.00. do 14.00, Športna dvorana Nazarje Športno tekmovanje v različnih kategorijah • Sreda (21. julij), ob 21.00. Celje, Vodni stolp Koncert kvarteta Akord • Četrtek (22. julij), ob 21.00. Velenjski grad Musical in šanson (Nika Vipotnik in Zmago Štih) TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO SOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 19. julija , ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. ŽIVALI - PRODAM Prodam dva ovna 30 kg. Gsm 040/742-149. Prodam 10 dni starega telička limuzin. Gsm 031/296-670. Prodam telico simentalko brejo 4 mesece. Tel. 03/5843-487. Prodom prašiče mesnate pasme. Telefon zvečer 5722-396. Prodam pujske težke do 30 kg. Tel. 5844-643. Prodam telico sivko, brejo devet mesecev. Gsm 031/203-604. Prodam telico sivko brejo 8 mesecev. Tel. 5845-087. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca do 100 kg. Gsm 041/857-908. Kupim kravo za zakol in teleta za zakol. Gsm 031/533-745.____________________’ DRUGO - PRODAM Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe). Gsm 041/942-169. Prodam avtosedež "jajčko", prsno črpalko avent. Tel. 5841-268, gsm 031/846-293. Ugodno prodam jedilni kot + miza iz macesna. Tel. 5844-653. Avtoradio, zvočniki, ojačevalec, tuba, gsm nokia 5210-l14.000 sit, prodam. Gsm 031/ 772-486. Prodam 4-nitno entlarico industrijsko brezhibno, cena po dogovoru. Gsm 041/ 684-787, popoldne. Tel. 5845-204. Prodam cisterno za kurilno olje 20001. Gsm 041/941-895. HEPREMIČNINE Prodam stanovanjsko hišo na trgu v Mozirju. Tel. 040-459-416 ali 041-447-725, vsi podatki o objektu na spletni strani http:// expoh.dnsalias.net/lsu 1 / AVTOMOBILI - PRODAM Prodam renault elio II, 1.98,3 vrata, moder, cena po dogovoru. Gsm 041/334-390, popoldan. Prodam kadett 1,4 letnik 91, prevoženih 110.000 km. Gsm 041/616463. IŠČEM Iščem kvalitetne instrukcije angleščine. Gsm 041/354-553. ODDAM Oddam psa mešanca, mati nemški ovčar. Gsm 031/586-607. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehonizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO V samem centru Šoštanja, na izjemni lokaciji, prodamo stanovanjsko hišo, primerno za vsake vrste obrtne ali druge dejavnosti. Pritličje: 150 m2, prvo nadstropje: urejeno šestsobno stanovanje -150 m2, podstrešje - visoko, klasično, možna adaptacija v mansardnem stanovanja: 150 m2. Vse nadaljnje informacije: 041/630469. Srdan Arzenšek, Prešernova 9 a, 3320 Velenje Prijateljstvo brez meja d Zgornjo in spodnjo Savinjsko V tretje gre rado, pravijo, in tudi tokrat seje izkazalo tako. Tretje srečanje sodelavcev Savinjskih novic. Utripa Savinjske doline in radia Goldi je za razliko od prvih dveh, ko smo se družili v Šport centru Prodnik v Juvanjah, tokrat potekalo v spodnji Savinjski dolini, v Šeščah. Organizatorsko vlogo je prevzelo uredništvo mesečnika Utrip in svojo nalogo opravilo več kot odlično. ». jat Kot se spodobi, na prvi »uradni« obisk tPjJf uredništva Utripa, ki ima sedež v Žalcu, nismo odšli praznih rok. Našim ^ stanovskim kolegom smo poklonili V' monografijo o reki, ki združuje zgornji in . : spodnji del Savinjske doline. Po obvezni ŠT kavici in dobrotah iz pekarne Brglez »smo zamenjali lokacijo in se zapeljali v Šešče, kjer so skozi dobršen del dneva ___________ potekali športni boji. IV Za uradni seštevek so štele uvrstitve v W mm Iv odbojki na mivki, badmintonu in pikadu. 1 Naša ekipa, ki jo taktično modro sestavil selektor Franjo Pukart, je nastopila odlično in osvojila prvo mesto v jf odbojki, Marija Šukalo je bila najboljša v ^ badmintonu, pa tudi v pikadu smo biti povsem blizu vrha. Zaslužen pokal za Franjo Pukart je imel neubranljive skupno zmago smo tako pripeljali v Na- serve, Jerry pa je dobil posebno zarje, dodati pa velja, da smo v družab- priznanje za umetniški vtis Podajanje žoge nam je šlo od rok kot kasneje sprejemanje pokalov nem delu srečanja merili moči še v vlečenju vrvi (manjka nam še nekaj kilogramov, zato vabimo v naše vrste vsaj dva nova sode-lavca s težo preko sto kilogra-mov), štafetnem teku okoli lipov- MbIKm Bilo je enkratno m I doživetje, zato še enkrat hvala stanov-skim kole9om< zdaj že prijateljem iz "4 t , : V Žalca, prihodnje leto pa so (znova) na potezi Rft radia Goldi - Savinj-» skegavala. WB? Franci Kotnik Nasprotnikom je šlo lažje, saj so bili težji Ker ' I smobili zmagovalci vsi, je bilo pokalov ogromno Solčavan Franci Podbrežnik na začasnem delu v spodnji Savinjski si je dal duska^Éfl šele na koncu Fotografije: Uroš Kotnik in Igor Solar ^£«Ä« Nagrado Jožica Zakosek, Kersnikova nhühübahi iüßL ripulì» Glasovnice za 5.kroqposljite DMbzz Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje iiteSgCIllPBHSlSllDGEl dopisnicah