Bi®cwirfn. Ime angleške kaznilnice Dartmoor, l_i je za na dosmrtno ječo obsojene, jc krožilo v zadnjem času pogostokrat po časopisju. Povod za časnikarske razprave so bili upori v zavodu in pobeg kaznjencev v močvirja pokrajine Devon. Kaznilnica Dartmoor zmaga pri vseh rabukah in nemirih. Stražnikom, iki zasledujejo begunce, ni treba ničesar dmgega, kakor da obkrožijo močvirje. Iz te pasti je nemogoče utcči. Človeške roke so zgradile mogočno obzidje kaznilnice, narava pa je ustvarila zahrbtne črne vode, močvare, ki se razprostirajo kakor ogromna preproga obupa in grozot, so neprcmostljiva ovira in hujša zapreka nego visoki zidovi. Kaznjenec, kateremu se posreči pobeg, ki spravi v pogon veliki zvon za alarmiranje v zavodu in si nažene na vrat do zob oborožene paznike ter pse, spremeni s pobegom le način kazni in zaide z dežja pod kap. Neizprosna kaznilniška paznika: glad in oriemoglost ga zasledujeta in ga več ne izpustita. »Prizanesi premaganim«, je napisano na vratih, ki vodijo v zavod. »Prečital sem omenjeni napis«, pripoveduje poročevalec londonskega lista, »ko je krenil skozi vratca zgodaj zjutraj črni avtomobil z zakritimi okni. V vozu sta sedela dva kaznjenca, ki sta utekla, a jo je premagalo močvirje in so ju pripeljali nazaj. Znala sta, da je niuna usoda zapečatena. Nista se ustavljala, ko sta se vlekla trudna ter izstradana jb železniški progi, ki teče med močvirjem. Da, z obraza jima je bilo čitati, da sta hvaležna ter vesela, da sta se rešila lakote in onemoglosti in našla ^atočišče v rokah uniformiranih paznikov. Kaznilnica Dartmoor obsega 400 kvadratnih milj in je obdana le od ozkega pasu civilizacije. Po okolici zavoda so majhni grički, ki so poraščeni z nizko travo in cc.o ozemlje je prepreženo s .krivnostnimi stezami, ki se izgubljajo v zapuščene kamenolome ali v napol porušene kočurc. Ravnate.j zavoda sedi za pisalno mizo in pred njim je razgrnjena posebna karta, na kateri je zaznamovano vsako skrivališče. Karta vsebuje vsako hišo med močvirjem, vsak potcčec, ki bi zarnogel begurieu utešiti žejo. Ravnatelj pošlje svoje s kratkimi karabinl.ami oborožene ljudi na lov za ubežniki. Ti »lovci« stalno poročajo, njih prodiranje se natančno zabeleži na karti. Počasi obkrožuje oddelek močvirje. Pogon je težavna naloga, a lovci dobro znajo, da je močvirje odlcčno na njihovi strani. Le redkokedaj se drzne begunec, da bi zapustil svoje skrivališče, ker bi bil takoj v rokah zasledovalcev. Psi iščcjo sled po težje dostopnih prehodih, avtomobili švigajo po cestah, kriki iskalcev prekinjajo molk, prebivalci močvirja zapirajo vrata in zastirajo okna. Ženske ostanejo v zaklenjenih bišah, ker tem preti največja nevarnost od strani pobeglih kaznjencev. Dartmoor v noči, teman, mrzel, ne da bi prodrla luč iz hiš temno steno senc, ali da bi se pridružil en glas šumu, katerega povzroča veter 7 zibanjem močvirja. Ta strahota se zasadi tudi v srce kaznjenca in tira obupanega v vasi, kjer išče jedi in pijace. Bojazen pred osovraženo jetnišnico stopi v ozadje. Begunec bi rad čul še enkrat glas iz človeškega grla in bi rad polukal samo za trenutek skozi zastore v razsvetljeno sobo.«