* Stev« ž _« Izfcrja vsak dan, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. U«tdidSr.v: Lbca Sv. FnaHftJ Asiflkm. it 2CUL ntd^ - V« 4ori5i ruj se pobijajo ur«tal»va H*- Nefr.nkfnuu pisma se ne sprejorrk) In rokopisi « ne vračajo, udiji-ei- h> odpovomi ustnik Štefan Godina. Ustnik konsorcH caeier.ini ooroftvo« v Trstu, ubca Sv. Frančiška Aaiškega it 2V jeleio* uredništvu in uprave ttev. 11-57. >0 K.rotn -a znaia: Za celo leto.......* J 2 Ef*:::::::: S actteljtke lidtjo za celo leto........ »J 1 / X, pot leta..................x V Trstu, 1 lammrla 1915«, Letnik XXXX. ■fu—« Po»»xi35ne iteVflke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvUt. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta............. 2-—» Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". NaroSoina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno lc upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asiškega 5L 20. — PoštnohranUniCni račun it 841.65Z Ha severu položni nespremenjen, Ha zapadnem m se nadaljujejo francoski napo« In nemški protinapadi. - nemška letala nad Dttnkirchnom. Boli v Karpatih in v Bukovini trajalo dalje. - Ob Biali odbiti ponovni ruski napadi DUNAJ 1. (Kot.) Uradno se objavlja: Dne 1. januarja 1915 opoldne. Boji v Karpatih in v Bukovini trajajo dalje. Včeraj niso dovedli do nobene iz-premembe položaja. V porečju Biale, južno od Tarnowa, so bili čez dan in tekom noči odbiti ponovni so\ razni napadi s težkimi izgubami za nasprotnika. Nase čete so vjele pri tem 2000 Rusov in uplenile 6 strojnih pušk. Severno od VisSe je traina megla preprečila bojno delovanje. Zato je vladal deloma mir, de!oma je zaznamovati manjše napredke. Namestnik šeia generalnega štaba, pl. Hofer, fml. _ z mm uojiffiL DUNAJ I. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne I. januarja 1915 opoldne. Na južnem bojišču se ni pripeilio ničesar. Namestnik šefa generalnega štaba. pl. Hofer, fmL ____ Z neiašlio-rnjkesa bojišču. BERLIN 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. jantarja 1915. dopoldne. Na vzhrd.TO-pruski meji in na Poljskem je ortaJ položaj uciz premen jen. Močna megla je iJno vodstvo. lijem c c madi in mornarici em letu. i ;i glavni stan, Id; Nemški armadi in mornarici! Po petmesečnih dolgih, težkih in ljutili bojili stopamo v hovo leto. Izvojevane so sijajne zmage, priborjeni veliki uspehi. Nemške armade stoje krepko povsod v sovražnih deželah. Ponovni poskusi nasprotnika. da bi poplavil nemško ozemlje s svojimi annadnimi masami, so se ponesrečili. V vseh morjih so se proslavile Moje ladje; njihove posadke so dokazale, da se r.e znajo samo zmagovito boriti, ampak ' da so pripravljene pred premočjo tudi junaško umreti. Za armado in brodovjem stoji nemški narod v brezprimerni edinosti, pripravljen, da žrtvuje sveje najboljše za domače ognjišče, ki je moramo braniti proti zločinskim napadom. Mnogo se je zgodilo v starem letu. Toda sovražniki še niso potolčeni. Vedno nove armade se vale proti našim in četam naših zvestih zaveznikov. Števila nas ne strašijo. Četudi je čas resen in naloga težka, zamoremo vendar gledati s polnim zaupanjem v bodočnost. Z božjim modrim vodstvom zaupam v brezprimerno hrabrost armade in mornarice in se smatram eno z vsem nemškim narodom. Zato neupogljivo v novem letu k novim dejanjem, k novim zmagam za ljubljeno domovino. Veliki glavni stan, 31. decembra 1914. Viljem L R. Z nenriko-freneoskega bojišča. BERLIN 1. (Kor.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. januarja 1915 dopoldne. Pri Nieuportu se ni zgodilo ničesar K-tvenega. Reokupacijo od sovražnega artiljerijskega ognja popolnoma razstre-nega zaselja St. Georges, smo z ozirom na tamkajšnjo visoko vodo opustili. Vzhodno od Bethuna, južno od prekopa, smo iztrgali Angležem en strelski jarek. V Argonih so naši napadi napredovali. Vjeli smo zopet 400 Francozov in uplenili 6 strojnih pušk, 4 mir.ovke in veliko število drugega orožja in municije. Severozapadno od St. Mihiela pri La-hagnieixu ležeče francosko taborišče smo uničili z artiljerijskim ognjem. Napadi pri Fllreyu in zapadno od Senn-heima. ki so se ponavljali včeraj, so bili vsi odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN 1. (Kor.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Decemberski plen naših v Argonih se borečih čet znaša skupno 2950 neranjenih ujetnikov, 21 strojnih pušk, 14 minovk, 2 revoiverska topa in 1 bronasti možnar. Vojni ujetniki Nemčija BERLIN 31. (Kor.) Skupno število ob sklepu leta v Nemčiji nahajajočih se interniranih ujetnikov (brez civilnih ujetnikov) znaša 8138 oficirjev in 577.875 mož. V tem.številu še ni vštet del ujetnikov pri zasledovanju na Rusko-Poljskem in tudi ne" ujetniki, ki jih še prevažajo v notranjost. Skupno število je sestavljeno sledeče: Francozov: 3459 oficirjev, 215.905 mož, med njimi 7 generalov. Rusov: 3575 oficirjev in 306.294 mož, med njimi 18 generalov. Belgijcev: 612 oficirjev, 36.852 mož, med njimi trije, generali. Angležev: 492 oficirjev in 18.824 mož. Preko Kopenliagiia razširjena, baje iz ruskega vojnega ministrstva izvirajoča vest, da se nahaja v Rusiji 1140 oficirjev in 134.70»*-mož nemških vojnih ujetnikov, je zapeljiv^ Rusi „vštevajo v skupno število vse civilne ujetnike, ki so bili ob začetku vojne aretirani in internirani. Vojnih ujetnikov je v tem številu največ 15fo. Pri tem je še pripomniti, da je \ečina tudi teh ujetnikov prišla ranjena v ruske roke. BERLIN, 1. (Kor.) Vse časopisje konstatira s hvaležnostjo dosedaj dosežene uspehe in izraža trdno prepričanje, tla sc fco končala gigantska borba zmagovito. Pri tej priliki naglašajo listi zasluge zavezniških avstrijskih armad, ki so prizadejale ruskim armadam v GaliciU in na Poljskem občutne poraze in vzdržale napad ruskega mlina ped neugodnimi pogoji. tiemški Ietđđ nnti BunUirchnoa. LONDON 31. (Kor.) >Daily Mail« poroča iz Dunkirchna: Štirje nemški letalci so metali včeraj pol ure bombe na poslopja mesta, pri čemer je bilo 15 oseb ubitih in 32 ranjenih. Čete so streljale na letala, ki pa so pobegnila. LONDON 1. (Kor.) Obširneje poročilo Daily Maila* o napadu nemških letal na Diinkirchen pravi: Predvčerajšnjem je metalo sedem letal bombe na mesto. V vseh mestnih deiih je bilo slišati eksplozije. Komaj je izginilo eno letalo, je prišlo drugo. Po vsem mestu so pokale puške, s katerimi so streljali na letala, ki so metala eksplozivne bombe. Mnogo hiš je bilo poškodovanih. Crepinje razbitih šip so letele na vse strani. Na nekem mestu je bil tir cestne železnice popolnoma prerezan. Prva bomba je padla na utrjeno pozicijo, dve drugi v bližino železniške postaje, četrta v Rue Cauma-tin, peta v kuhinjo vojaškega lazareta, prihodnja pri magistratu in zadnja v bližini arzenala. Dve benibi ste padli v predmestju na neko tovarno. Tudi okraja Quedeque in Veurne sta bila zadeta. Mnogo oseb je bilo težko ranjenih: trupla so strahovito razmesarjena. Bombe so bile napolnjene s krogljami, ki so popolnoma preluknjale zidovja različnih poslopij. Eno nemško letalo je krožilo kot straža zunaj mesta in se ni udeleževalo napada. Bilo je očividno pripravljeno, da odbije eventualne sovražne letalce. Priznanje nemškega prestolonaslednika pijonirskim četam. BERLIN, 1. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« priobčuje naslednje armadno povelje kronprinca Viljema, katero j>ovelje pomeni visoko priznanje za naše pijonirske čete: Armadno povelje dne 31. decembra 1914. Iz v zadnjem času ponovno podanih mi sporočil o izvrstnih vspehih pijonirjev vseh armadnih zborov, armade, povzemam v svoje zadoščenje, da izrekam tem izbornim četam svoje priznanje. Vedno povpraševanje vseh bratskih orožnih vrst po pi-jonirjih najbolj označuje njih pomembnost v našem sedanjem postojanskem in utrdbenem boju proti našemu sovražniku, ki ga je treba upoštevati, kar se dostaje pi-jonirsko tehniških odnošajev. Prosim poveljujoče generale, da sporoče moje priznanje vsem pijonirskiin poveljništvom. Višji poveljnik Viljem, prestolonaslednik nemške države in Prusije. Letalec Hawnet rešen. YMU1DEN, 1. (Kor.) Neki francoski par-nik je pripeljal semkaj angleškega letalca Havvnetta, poveljnika zračnega brodovja, ki je pred kratkim napadlo Helgoland. Bil je rešen v bližini Helgolanda in se je nahajal sedem dni na kro-u parnika, ki ga radi viharnega vremena ni mogel izkrcati. 2rtve min. LONDON, 1. (Kor.) Ribiški parnik :>Loy« iz Lovvestolfa je v Severnem morju zadel na mino in se potopil z vso posadko. LONDON, 1. (Kor.) Kapitan nizozemskega parnika »Leersum«, ki je zadel v Severnem morju na mino in se potopil, poroča, da je v soboto zvečer pred nesrečo njegove ladje videl, kako se je potopil neki drugi parnik. UcjnasTurčljo. Turški prostovoljci. CARIGRAD, 1. (Kor.) Glasom neke br-zoiavke iz Damaska, je prispel tjakaj voditelj rodu Druzov na čelu 300 konjenikov in je naznanil valiju, Ja je še nadaljnih 20 tisoč prostovoljcev njegovega rodu pripravljenih, da odidejo na bojišče. \z govora zbornične* a predsednika Halil beja. CARIGRAD, 1. (Kor.) Jutranji listi objavljajo sledeča interesantna mesta iz včerajšnjega govora zborničnega predsednika Halil beja: Vsled slabosti, ki so se pojavile in nakopičile tekom stoletij, naša neodvisnost ni bila popolna. Kar se je tikalo naše neodvisnosti v notranjosti, so bile naše odredbe in naša kompetenca pod nadzorstvom tujcev, ki so imeli, četudi na podlagi pogodb, vendarle kontrolo nad nami. Z našo zunanjo pofrtiko je bilo istotako. Bila nam je odvzeta možnost, da bi bili v krepki zvezi z eno obeh zveznih skupin, ki obvladujete splošno politiko. Obrnili smo sc enkrat k eni, enkrat k drugi. Vsled tekmovanja nismo mogli napredovati. Z odpravo kapitulacij smo si zasi--Tirali neodvisnost v notranji in zunanj tiki. Vsled naukov, ki nam jih je dala dovina in pod pritiskom geografičnega položaja, smo sklenili z Nemčijo in Avstrijo zvezo. Od tega dne tvorimo tudi mi virtualni in dejanski del velesil in smo zadobili s tem v notranji in zunanji politiki popolno neodvisnost. S slavnostmi, kakršne ste priredili, vcepljate ljudem še bolj ljubezen do neodvisnosti. Bog daj, da se dvignemo do veličine in slave naše nekdanje zgodovine. Prodiranje Turkov v Kavkazu. CARIGRAD 31. (Kor.) Veliki glavni stan poroča: V Kavkazu prodiranje na5e glavne armade uspešno napreduje. »Fremdenblatt« o misiji Avstrije. DUNAJ 1. (Kor.) Pod naslovom »Misija Avstrije« izvaja »Fremdenblatt«: V vojni, ki jo bije Avstroogrska, je monarhija ona, ki zastopa stvar narodne svobode in narodne pravičnosti. Napačno se sklicujejo naši nasprotniki na narodno misel, ki zahteva, da naj se vsak narod razvija na lasten način. Za te je ta apel ali le pretveza, da dajo svoji pohlepnosti lepše lice, ali pa gre za program obve-Ijave njihove lastne narodne osebnosti, za kar je bilo ustvarjeno v Angliji ime »imperializem«. Kje je spoštovanje do nacijonalne ide-jje, če angleški in ruski govorniki in publicisti naznanjajo, da je treba Nemčijo, ki jim je postala na potu, zmanjšati in jo raztrgati na dva kosa? Kje je ona, če napovedujejo ti apostoli pravice uničenje naše monarhije. Njo naj se uniči, da se razvojna možnost vseh nadomesti z imperijalizmom posameznih. Avstro-Ogrska ni delo slučaja. Ona Je narodnostno ozemlje, kakor je v tem ozi-ru ni druge države na svetu, monarhija narodnosti, ki obstoji v notranji potrebi. Monarhija tvori obrambo za narodne potrebe svojih prebivalcev. Avstrije ni mogoče uničiti, ne da bi se zadelo njene narode v srce. Niti še tako spretna roka bi nt mogla odcepiti delov te monarhije, ne da bi umorila narodno življenje. Samo v njej se zamore vsak narod razvijati toliko, kolikor dovoljujejo potrebe skupnosti in oziri na druge narode. Ce bi se ta ali ona naših jezikovno - mešanih dežel združila s kako sosednjo narodno držaVO, bi narodna manjšina brez vsega podlegla takoj. Ne narodna svoboda in narodna pravičnost, ampak nacijonalni imperijalizem bi triumfiral. Primer zato je usoda Bolgarov v srbski Macedoniji. V Franciji vidimo brezpravnost italijanskega jezika na Savojskem, v Niči in na Korziki, dočim imajo Italijani pri nas v uradu, na sodnijah in v šoli popolno veljavo. Na Irskem vidimo, kako je bil keltski jezik nasilno zatrt. Kljub vsemu temu se Angleži in Francozi drznejo, nastopati proti nam kot zagovorniki narodne svobode. Popolno cinično pa je, če gre Rusija, kjer ne smejo prihajati niti Nemci niti Poljaki, niti Ukrajinci niti Rumuni z nobenimi narodnimi zahtevami, proti nam v boj kot osvoboditeljica. Toda ruska vlada, ki niti ne misli nato, da bi pustila do veljave individualno življenje, pripoveduje sedaj svetu, da namerava rešiti pri nas narodne probleme. Rešitev narodnih problemov v Avstriji leži edino v obstoju in delovanju te monarhije. Le s tem, da tvori to ozemlje politično celoto, zamore najti vsak narod svoje pravice. Će je imperijalizem potrebna dovršitev narodnega življenja, potem bi se pač reklo, odreči se narodnemu življenju v tej monarhiji. Kako daleč bi pa šla ta stvar šele, če bi monarhija izginila! Celo oni narodi, ki bi dozdevno pridobili, ker bi zamogli s!ed:ti svojemu naci-jonalistično - imperialističnemu stremljenju, bi za trajno ie izgubili, ker bi z našo monarhijo izginil nekak jez proti posezanju Rusije in pa ona kulturna država, ki je bila ustvarjena s skupnim žitjem Nemcev, Slovanov, Madžarov in Romanov, tu na meji srednje in vzhodne Evrope in ki učinkuje plodonosno. Misija donavske monarhije ni izginila oz. minila, kakor govore sovražniki, ki se hočejo obogatiti z našo posestjo. Stopila je v novo fazo in vojna, s katero se je hotelo uničiti monarhijo? de k ■■••je zopet, kako potrebna in velika je zgodovinska misija, ki jo ima izvršiti Avstro-Ogrska in kako močna ie misel, ki jo navdaja. Cesar sprejsl novoletna voščila nadvojvodov in nadvojvodlni. DUNAJ, 1. (Kor.) Nj. Veličanstvo cesar je vsprejel danes zjutraj novoletna voščila nadvojvode Karla Frana Josipa in soproge nadvojvodinje Zite, nadvojvode Frana Salvatorja in soproge Marije Valerije in njunih otrok. Dopoldne sta sporočila svoji čestitki nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvoda Karol Štefan. Popoldne je bilo pri cesarju družbinsko kosilo, katerega so se udeležili: cesar, nadvojvoda Kari Fran Josip in soproga nadvojvodih ja Žita, nadvojvoda Fran Salvator in nadvbjvckimja Marija Valerija, nadvojvoda Fran Kari Salvator, in Hubert Salvator, nadvojvod i nje Geltrude ter Marija kneginja Elizabeta \Vindi^hgraetz in grofinja Elizabeta zu WaklburgrZeil. Novoletno voščilo armadnega višjega poveljnika nadvojvode Friderika cesarju. DUNAJ 1. (Kor.) Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik ie za novo leto brzojavil cesarju sledeče: V trdni Jiadi, ua izvojujenio pravično vojno proti močnemu sovražniku z božjo pomočjo do konec no zmage, stopa Vašega Veličanstva oborožena moč ob strani svojega močnega zaveznika v novo leto železne dobe. Zmaga za drago domovino, zmaga za najvišjega cesarja, kralja in vojnega gospoda je najprisrčnejše novoletno voščilo stotisočerih oboroženih, ki so poverjeni mojemu vodstvu. V njihovem imenu prosim najponižnejše: Blagovoli Vaše Veličanstvo vsprejeti to navdušeno čestitko meni podrejenih vojnih sil kot^ naj-gotovejše poroštvo za boljšo bodočnost monarhije in njenih narodov. Nadvojvoda Friderik, feldrnaršal. Nato je odgovoril cesar najmilostnejše: Vsled podanih mi novoletnih voščil vseh podrejenih Vam vojnih sil globoko ginjen, se vsestransko najtoplejše zahvaljujem. Trdno zaupajoč na svojo obrambno silo, se nadejam božjega blagoslova, da bo ista enega duha in. stremljenja stala ob strani našega slavnega zaveznika. Železna doba naj bi v vrstah Vaših bojevnikov našla smo jeklenih src. Pozdravljam mojo armado in mornarico. Izmenjava novoletnih voščil med Hinden-burgom in nadvojvodo Friderikom. DUNAJ, 1. (Kor.) Generalfeldmaršal pl. Hindenburg je naslovit na feldmarsala nadvojvodo Friderika sledečo brzojavko: Prosim Vašo c. in kr. Visokost, da blagovolite zajedno v imenu izročenih mi čet sprejeti k novemu letu najponižnejša voščila sreče in blagoslova. Stojimo v ne-omajani zvestobi poleg naših vojnih bratov, dokler ne dosežemo končne zmage. Generalfeldmaršal pl. Hindenburg. Feldrnaršal nadvojvoda Friderik se je zahvalil s sledečo brzojavko: Najtopleje se zahvaljujem za zvesti spomin in dobra voščila za novo leto. Tudi jaz prosim ob priliki novega leta bogatega božjega blagoslova na vojne brate, ki nam v nezlomljivi zvestobi stoje ob strani. Heil und Sieg! Nadvojvoda Friderik, feldrnaršal. Zalivala cesarja Viljema za novoletna voščila berolinskega magistrata in mestnih zastopnikov. BERLIN, 31. (Kor.) Cesar Viljem je na novoletna voščila magistrata in mestnih zastopnikov( berolinskih odgovoril sledeče: Za zaupno izjavo ob priliki novega leta mojo prisrčno zahvalo. S posebnim veseljem hvaležno pripoznavam to, kar sta storila naše glavno mesto in njega prebivalstvo z jekleno pestjo in čutečim srcem za našo vojno pripravo in na polju preskrbe za naše izvrstne čete in njihove svojce v tem resnem času. Celokupni edinstveni volji nemškega naroda za domovino in njeno bodočo varnost proti sovražnim napadom dopriaesti vsako žrtev, bo v novem letu v poplačilo zaželjeni vspeh. Viljem, rex. Proklamacija srbskega prestolonaslednika. SOFIJA, 1. (Kor.) Proklamacija srbskega prestolonaslednika Aleksandra poudarja patrijotizem Macedoncev v srbski ar-n.adi in obljublja za srbski del Macedoni-je ustavne naprave. Stambulovistieno strankarsko glasilo »Volja« pripominja k temu: Možje, očetje in bratje onih bosonogih izstradanih beguncev, ki napolnjujejo naša obmejna mesta, zadobe torej politične pravice. Kak cinizem! Dajte iim samo pravico, da ostanejo ljudje in da govore svoj jezik. O njih junaštvu ne bomo govorili, sedaj, ko ga izpoljnjujejo vsled udarcev knute, temveč takrat, ko bodo prodirali proti vam samim. Amerikanska protestna nota. LONDON, 1. (Kor.) »Times« poročajo iz Newyorka: Ne\vyorški listi ne smatrajo ameriške protestne note kot slovesen čin proti angleški vladi, poudarjajo pa vpošte-vanje interesov ameriške trgovine. LONDON, 1. (Kor.) Mornariški kores-pondent lista »Times« piše k ameriški protestni noti: Naj se zedinita obe vladi za katerokoli politiko, predpisi za ladijske o-ficirje glede nevtralne trgovine naj bodo na vsak način jasni in kolikor mogoče natančni. Delo ladijskih oficirjev bi bilo izredno olajšano, če bi bili za uporabo sovražnika določeni predmeti brez izjeme vsi napovedani kot vojna kontrabanda. Mm politične vesti. Zanimivo razlago tujih besedi, ki so pri vojski v rabi prinašajo listi. Tako se na primer pri pehori uporablja naziv mušketir ali granatnik. Beseda granatnik je prvotno pomenjala metalca ročnih granat, ki so bile v 17. in 18. stoletju v uporabi. Pehota, ki je metala bombe, se je imenovala »grenadiers«. Naboj se je imenoval ^rat po granatnem jabolku, ki je polno zrn, kot je granatna krogla polna zrn smodnika. Ime mušketir je prešlo v francoščino iz italijanskega »moschetto«, ki pomenja lovskega kragulja in je šele v prenesenem smislu dobilo pomen orožja, frače, nato ladijskih topov in puške. Nositelj puške se je pa nazival mušketir. Beseda dragonec je francoskega izvora in prihaja od besede zmaj, francosko dragon, ki je bil sprva na njihovih praporih. Tudi beseda kirisnik je francoskega izvora od besede K iris, prsna bojna oprava, ki je bila s nočetka iz kože (francosko cuir, beri kyir). Ime liu-zar je madjarsko od besede husz — dvajset, in pomenja toliko kot dvajseti; vsak dvajseti rekrut je bil po starem ogrskem zakonu prideijen k konjici. Ulanec je poljskega izvora (laJika konjica), beseda je pa menda nastala iz turškega »oghiau« — mladenič. line sablje je poljsko, palač rusko. Pištola je dobila ime od laškega mesta Pistoja, kjer so to orožje izdelovali, istotako bajonet od južnofrancoskega mesta Bavonne. Nemško ime za top, Haubi-tze, prihaja iz staročeškega houfnice, to je leseno metalo, ki meče na sovražnika kamenje. Iz angleščine prihaja naziv za topovski naboj, šrapnel, po svojem izumitelju polkovniku Shrapnelu. Kartača priha* ja od lašk ebesede cartoccia, napolnjene s krogljicami in sekanim železom. Iz španščine je ime major (mayor), ki je pa zopet iz latinskega maior, ki pomenja veČJi. Mran fL „EDINOST- štev. V Trstu, dne 2, jantarja 1915. višji. General je francoskega izvora- Naziv maršal izpeljujejo Nemci iz staronemškega :a!e, ki je prvotno pomenjal jezdeca. mar i i ph zdaj pa najvišjo vojno čast.__ Sličice Iz ilne. Krakovski zrakoplove« v Przemyslu. Kako je trdnjava praznovala božične praznike? Nova Reforma - z dne 28. decembra piše: Minuli prazniki so prinesli KrakovCgoonj nenavadno drage božične darove. Drugi dan praznikov sta se vrnila dva naša smela vojna zrakoplovca in prinesla kup utesljivih novic z nekoliko tisoči pisem, izmed katerih je bila pretežna večina nanienjeua. Krakovu, sorodnikom in znancem junaške przemys!ske posadke. Naša junaška zrakoplovca sta se dvignila v zrak v Krakovu na Sveti večer. Plavala *ta nad sovražnikovo vojsko, ki m štedilt s krogi jam i, da bi zrakoplov dosegla toda kroglja ie vsakokrat zgrešila m,ust do ust " ca sta po poldrugournem letu v trdnjavo, navdušeno pozdrav zra nikov. Straža je obstojala večinoma iz samih lotarinških črnovojnikov. Neki vojak iz Lamberga je zaklical glasno: »Ali ni nobenih lotarinškib bratov!« »Da!« mu je odgovoril nekdo, .»jaz sem sin posestnika A. V. iz Lamberga. Slučaj je naiie-sel, da se je med stražo čuvajnice nahajal ravno njegov bratranec. Svidenje ie bilo seveda silno iskreno in prisrčnp. Ce. bi se preiskovalo, bi se našlo v tej vojni še na stotine in tisoče takih slučajev. Nazaj! V nekem opisovanju nove razporeditve na Rusko-Poljskem v »Koelni-sche Volkszeitung«* pravi poročevalec Oskar Usedom med drugim: Imeli snio cele mesece krvave boje. Z navdušenjem snio prodirali vedno bolj v notranjost sovražne dežele. Toda kako hitro Je bilo uničeno vse to naše navdušenje! Kako strašno je vplival na nas kategorični ukaz: Nazaj! To mi bo šumelo večno v ušesih. Zakaj? Čemu? To vprašanje ie šlo od Nismo mogli razumeti bridke resnice. Upanje? Sedaj ni pomagalo no- ___________beno Stavljanje. Na kaki drugi fronti je Jjc::. od posadke, kateri sta iz Krakova j bilo morda potrebno znatno ojačenje sil. prinesla prisrčna voščila za praznike. > Na delu je bila strategija. Kje je iskala V inr ln sta naši hrabri posadki morda odločitve, to smo pričeli slutiti šele pola- i----ki jih j goma. In s krvavečim srcem je morala biti odrejena umaknitev. Kako naj ti opišem čustva, ki jih ima vojak, če se proti večeru kakor tat izmuzne iz težko osvojene, z veliko hrabrostjo in z velikimi izgubami pridobljene pozicije? Ce koraka potem naprej v noč, zjutraj v boju s pre-ganjajočim sovražnikom, čez dan vedno boji in pred očmi vedno ona strašna zavest: kakor hitro nastopi večer, zopet na- najurazje uaiuve, pisma m časopise, že dolgo niso videli. Prinesla sta nekoliko številk Nove Reforme«, za katero so se v trdnjavi kar irga!i. Za eno številko »Nove Reforme so plačevali 10 kron; denar sta zrakoplovca določila za dobrodelne vojne namene. Rusi so med prazniki mirovali. Dva dni pred prazniki so nabili na neko drevo pred trdnjavo v ruskem jeziku pisan list s sledečo vsebino: Želimo vam vsem rim --------.. - mirne in vesele božične praznike. Mir — mir — mir ua zemlji ljudem dobre volje. Bog naj vam izpolni vse vaše želje. To s h rab zaj! To so občutki najgloblje duševne po- braniteliem trdnjave iz celega srca trtosti. To so rane, ki jih ni mogoče opisati. Izumrle so besede, ki jih je bilo slili šati ob jasnih dnevih. Zdi se, kakor da se _______.. zavije vse v pajčolan, neprodorni pajčo- vam žcie častniki in moštvo x-te baterije , jan |n tudi noči postajajo vedno boli x-te artiljerijske brigade. težke, živci bolj" razdraženi. In če dobi \ resnici Rusi na sveti večer in prvi sovražnik informacije o zmanjšanju naših toženi praznik niso obstreljevali trdnja-j . 4015 Meblirana soba Alficrl 17, vrata 5, prvo nadstropje se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — Ulica dst.ro p i e. 4010 v ulici San Marco št. 3.">, toči kraški teran prve vrste po kron 104 ter vipavska in istrska vina. 1229 Gostilna Rif'n 90lifi I vrste 40 k K K 4 60, 10 J kg lUAlU iX\Jt K 9 —, krastavci, ^ peperoni. Vo postnem povzetju razpošilja Ant. Linek, Znojmo (Znaim) češko. Ceniki na razpolago. 1236 veliko ljudi, v delavnicah delajo rokodelci — z eno besedo normalno življenje, vse. kakor navadno. Nikdo se ne vznemirja, kaiti vse neomajno veruje v zmago. Najboljši in najznačilnejši dokaz za razpoloženje prebivalstva je takt, da se bo prihodnje dni vršil v Przemyslu koncert, katerega se udeleže civilisti in vojska. Velike priprave za ta koncert vzbujajo med ljudstvom silno zanimanje. Dohodki so določeni za dobrodelne vojne namene. Razpoloženje posadke je izborno. Duh nied vojaštvom odličen. Z živežem je trdnjava popolnoma preskrbljena. »Vztrajali bomo, magari leto dni jevali našima zrakoplovcema. Drugi dan praznikov sta se avijattka dvignila, da se vrneta v Krakov. \ racala sta se obložena z nekoliko tisoči pisem. Polet nad masami sovražnika je bil med žvižgom krogcli zopet nevaren. Po triurnem letu sta naša zrakoplovca srečno dospela v Krakov. Prvi boj Garibaldincev v Argonskem lesu. Italijanski prostovoljski polk. ki mu poveiiuje Peppino Garibaldi. je imel dne 26. decembra v Argonskem lesu svoj prvi boj. Kakor poroča neki sobojevnik »Sečnin . ie prispel 2500 mož močni polk na prvi "božični dan po petdnevnem pohodu v Florent. Nato so odšli (jaribaldinci v Argonski les in dospeli po štiriurnem težavnem ponoCnem maršu do strelskih jarkov. Prva stotniia. ki ie zasedla najbolj sprednji jarek, ki se je nahajal le 30 metrov od nemških strelskih jarkov, je dobila ob 8 zjutraj od Peppina Garibaldija ukaz za bajonetni naskok Toda Nemci so dobro pazili in so obsuli napadalce s točo krogelj iz pušk in strojnih pušk. Med prvimi, ki so padli, je bil Bruno Garibaldi. Napad se je ponesrečil in prostovoljci so se zbrali v svoiem strelskem jarku, ki ga je zasedla med tem sledeča druga stoinija. Garibaldinci so pričeli kmalu z drugim napadom, tekom katerega se jim je posrečilo zavzeti del nemškega jarka. Sedem Garibaidincev je skočilo v jarek, ki pa ie zletel nenadoma v zrak. Zopet so se morali Italijani umakniti in pustiti na bojišču mrtve in truplo Bruno Garibaldija. Garibaldinci so imeli 40 mrtvih in 150 ranjenih. Kakor poroča »Corriere della Sera«, so zamogh spraviti truplo Bruna Garibaldija na varno le skozi jarek nekega predora. Tragika obmejnih pokraiio. »Koelnische Volkszeitung* poroča iz Alzacije - Lota-ringiie: Slučaji, da si stoje v krvavi borbi na zapadni fronti prijatelji in sorodniki nasproti. so v Alzaciii - Lotaringiji zelo številni. Ni je skoro starejše rodbine, ki bi ne imela tam in tu sorodnikov in znancev in sicer pogosto zelo bližnje pripadnike ožjega in širšega rodbinskega kroga. Tako mi je še pred kratkim tožila mati nekega mladega lotarinškega učitelja, ki se nahaja istotako v vojni, da je ne muči samo skrb za njenega edinega sina, ampak predvsem strašna misel, da bi se za-mogla kedaj srečati v boju njena oba brata, od katerih se nahaja eden v nemški, drugi pa v francoski armadi in sta oba pustih doma ženo in otroke. Da si stoje nasproti bratranci, to se smatra v Alzaciji že kot nekaj samoobsebi umljivega. Pred kratkim je prišla mimo neke vojaške železniške čuvajnice četa francoskih ujet- bili obveščeni, zaradi svojega junaškega ponašanja pred sovražnikom imenovan za nadporočnika. 28. novembra je bil težko ranjen, a 30. novembra, ravno na svojega godu dan, je izdihnil. Danes, ko javljamo to tužno vest naši javnosti, ne moremo tako v kratkem povedati vsega, kar je izgubila naša ožja tržaška domovina, ko je izgubila dr. Sosiča. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma v Trstu. Krvavi sadovi ljubosumja. 401etni uradnik južne železnice Romej Pečenko, rodom Tržačan in stanujoč v ulici Dante Ali-ghieri, je že osem let živel v divjem zakonu z 291etno Amelijo Gasperinijevo, ki Vedo" pa to najbolje naši Openci, med k^ j le sodnirn.potom. I<^.a zakm- bajonetnnn vbodom na levi roki in šrapnelskim strelom v levi nogi, so prepeljali mladega vojaka v bolnišnico v Heb in ga, dokler po-popolnoma ne okreva, dodelil tamkajšnji garniziji. Iz bojev pri Ypernu. Reinhold Engel-mann iz Lipskega, ki ie stopil kot prostovoljec v armado, je poslal nekemu svojemu prijatelju v Lipsko sledeče pismo o bojih pred Ypernom: Nastanjeni smo pri Ypernu, odkoder imamo do naše pozicije, ki je oddaljena 2.8 km od mesta, dobri dve uri hoda. Pot tjakaj kaže sledove strahovitega opustošenja, ki ga sploh ni mogoče — so vo»aki zatr- j opisati. V Zandvorde, bližnji vasi, so vse hiše popolnoma uničene, polia in travniki razriti od nemških in sovražnih strelskih jarkov. Skoro vsak meter zemlje je treba zavzeti z naskokom. Mnogo krvi jc že teklo in bo še teklo, kajti tu so postavili Angleži svoje najboljše čete — kolonijalno armado. Francozi pa glasovite alpske lovce. Počasi in med strašnimi boji se pomikamo polagoma naprej. Radi neprestanega deževja se nahajajo naši vojaki v nekaterih strelskih jarkih kar do kolen v vodi. Danes popoldne smo po močnem infanterijskem in artiljerijskem boju zasedli zopet neko višino. Mi pijo-nirji delamo ponoči vedno nove strelske jarke, mečemo ročne granate in mine, na-peljavamo po poljih in travnikih žice in to vse med sovražnim ognjem. Marsikdo izmed dragih prijateljev je že padel pri taki priliki. Sploh se izpreminja tu boj v vedno hujšo oblegovalno borbo. Marsikatero francoskih pozicij smo že po sedemkrat naskočili brez vsakega uspeha. — Ravnokar sem bil prekinjen. Mimo so nesli, na obvezovališče mojega podčastnika, ki so mu granatni drobci razmesarili nogo. Po njegovi izpovedbi je obležalo poleg njega še nekaj drugih tovarišev. Dežuje neprestano. Cesta je od padanja granat popolnoma razrita, povsod leže mrtvi vojaki in poginuli konji. Zrak je okužen. V strelskih jarkih se pogrezne človek dostikrat do pasu v blatu, kljub temu da čistimo jarek vsak dan sproti. Marsikdo je padel v temi že v kako granatno luknjo in gledal ven samo še z glavo. Oskrba s poljskimi kuhinjami je razmeroma še imenitna. Veseli pa smo kljub vsem težavam. Šele pred kratkim smo čisto slučajno odkrili neko skladišče, kjer se je nahajalo 200 steklenic francoskega šampanjca in likerjev. Iz domovine prihajajo neprestano novi darovi. To je slika v majhnem. O splošnem položaju ne vem ničesar, ker izvemo vsako stvar šele osem dni pozneje. , „ .. Bom alfe vesli. Pctiadvajsetletnica našega glavnega urednika. Včeraj okoli poldneva se je vršila v prostorih našega uredništva skromna, a zato tem prisrčnejša svečanost. Proslavili smo petindvajsetletni«) našega glavnega urednika, g. Maksa Cotiča. V sobi glavnega urednika, okrašeni s cvetjem, so se zbrali zastopniki našega političnega društva ^Edinosti«, konsorciia lista, uredništva in uprave ter tiskarne. Navzoča sta bila za politično društvo predsednik dr. \Vilfan in tajnik dr. Cok, za konsorcij lista pa dr. Gregorin, dr. Rybar in dr. Slavik. Dr. Wilfan je v vznešenih besedah poudarjal slavljenčevo vztrajno, po- terimi jc bil dr. Sosič duša vsega narodnega dela, vedo pa to tudi naši tržaški delavski sloji, katerim je bil dr. Sosič voditelj, ki je delal za delavsko stvar, ker mu jc tako narekovalo srce, ljubezen do našega delavskega ljudstva, ne pa gmotni dobički. Tržaško Slovenstvo izgublja z dr. Sosičein eno najagilnejših, najsmotreneje delujočih mlajših moči, in izgubo njega bomo čutili dolgo, dolgo. Mlad, v najlepši moški dobi 37 let je padel. Skoda.^ škoda ga je. Z nami, <» vsem tržaškim Slovenstvom žaluje za njim vdova s tremi otro-čiči, a četrti ne bo nikdar videl svojega očeta. .. Tam doli na jugu so ga zagrebli; krije ga slovanska zemlja, ki jo je ljubil z vso svojo dušo. Prišlo je, da je kot zvest sin svoje ožje domovine padel na bojišču — storil je svojo dolžnost. Slava njemu, slava njegovemu delu med nami, časten mu spomin! Z njegovo rodbino pa plaka ves slovenski Trst! Na severnem bojišču je bil že pred dvema mesecema ranjen rez. 17. pešpolka Aleksander Del-Linz, cand. iur. praške univerze. 27 let star, iz Hruševja pri Postojni, ki je imel več dobrih prijateljev in znancev tudi med tržaškimi Slovenci. Umrl je vsled ran. Pokojniku, ki je bil dobra duša in vsled svojega plemenitega značaja in humorja vobče priljubljen, blag spomin! Snočnja repriza burke »Brez denarja« je v igralnem oziru uspela prav imenitno, precej bolje nego prva uprizoritev. Posebno priznanja je treba izreči predstav-ljalcema glavnih ulog, gci. Lepuševi in g. Gradišu. Priznavamo tudi, da se je hvalevredno popravilo, kar smo grajali v oceni prve uprizoritve. Kakor čujemo, se igra ponovi jutri popoldne kot kronska predstava. Volni ujetniki v azijski RusjiL Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva št. 50.727-P. ex 1914 z dne 29. decembra t. 1. je začasno ustavljen promet s poštnimi zavitki za vojne ujetnike v azijski Rusiji. Poštni in brzojšfrjil promet z Italijo. Poštni promet v denarnih nakaznicah in s poštnimi nalogi z Italijo je od 1. januarja leta 1915. zopet otvorjen. Pripuščene so navadne kakor tudi brzojavne poštne nakaznice. Za poštne nakaznice, ki morajo biti izgotovljee v frankrh se do nadaljne-ga določa preračunjevalno razmerje 100 frankov za 112 kron.- C. kr. namestništveni svetnik objavlja sledeči razglas: Svojci v vojni padlih (pogrešanih) vojaških oseb, kateri so v Trstu z okolico pristojni ali bivajo v tem okolišu, se pozivljejo, da se predstavijo pri c. kr. namestništvenemu svetniku (ulica Caserma štev. 7, II. nadstropje, soba štev. 16), da se sestavijo dotične oskrbovalne vloge. Družinske pole, izdane od sta-tistično-anagrafičnega urada * (ulica SS. Martiri štev. 4) in morebitne vojaške izkaznice je prinesti s seboj. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovoj-niki Fran Močnik, Fran Babouček in Matej Budel. — Odpuščen Je pa bil črovoj-nik Matej Tušer. Umrli so: Prijavljeni dne 1.1 m. na mestnem fizikatu: Mocenigo Tomaž, 83 let, ulica Al. Volta štev. I; Spazzal Marija, 44 let, ulica M. d'Azeglio štev. 28; Vjgim Ivan, 2 leti, ulica della Tesa štev. 16; No tarstsiano Nikolaj, poldrugo leto, ulica uel-1 skega soproga Ivana. Amelija je pa bila vedno grozno ljubosumna in Pečenko je že prestal marsikako bridko uro radi te njene ljubosumnosti. Najhujša in najbrid-kejša ura je pa bila zanj včeraj med 11 in poldnem. Pečenko je bil povabil na dom nekega prijatelja, da mu je pomagal premestiti pohištvo in drugače urediti sobo. Ko sta pa on in rečeni njegov prijatelj to delala, je prišla Amelija in ustrelila z revolverjem proti Pečenku ter ga zadela v desno oko. Pozvan je bil takoj zdravnik z zdravniške postaje, ki je podelil Pečenko-tu najnujnejšo pomoč in ga dal potem od-Deljati v mestno bolnišnico. Amelija je bila takoj aretirana, Pečenko pa izgubi desno oko. Krvav pretep. V Driolijevi kavarni na trgu della Barriera vecchia sta se včeraj zjutraj sprla težaka Alojzij Solfrini, ki stanuje v ulici di Rena štev. 11, in 31 letni Fran Cantoni, ki stanuje pri Sv. Ani. Najprej sta se pošteno ozmerjala, potem sta se nabila s pestmi, a slednjič je Cantoni potegnil iz žepa nož in s tem zadal več ran na glavo Solfriniju ter potem pobegnil. K Solfriniju je bil pozvan na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Pet mladih molznih krau sem (Oberinthal), prodajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-rainega oddelka Edinosti. 40U RllO postelji vzmeti, nove žiinnice K 86.— Po-UVb polna skalna soba z žimuinami K 290.— V. Fondena 12, I 2318 Telovadno društvo Sokol v Trstu. Bratje in sestre članice vaditeljskega zbora se vabijo, da pridejo danes, v soboto 2. januarja, točno ob 4 in pol popoldne v društveno telovadnico v svrho važnega pogovora. Na zdar! Dnevnih „Edluost" u Trstu jQ izdal in zaloiil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal J. F. Cooper. -Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Romati iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii. j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. n. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clic-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Za Božičnico pri Sv. Ivanu je darovala ga. Suban z Višave 1 krono in škrnicelj o-rehov. Pri Božićnici pri Sv. Ivanu se je nabralo 69 kron 80 vinarjev radodarnih doneskov. Poleg drugih nepoznanih so darovali: po 2 kroni: Kokalj, Gradišar, igralci, dr. Sla-vikova, dva neimenovana, iMartelanc; po 1 krono: Škrap, Flego, Mare, Godina St, Velkavrh, Dobrć, Sušmelj, Daneu, Kocjan-čič, Buhler, Mihelič, Schuiidt, Ukmar, Pertot, Stergar, Sušmelj, Božič Fran, Božič' Ivan, Bežek, Kralj; po 90 vinarjev: Ličen,' po 60 vinarjev: Zalesjak, Meršnik; po 50 vinarjev: Baretto, Skilan, Mijot, Gruden, Lenardon, Zgur, Dolhar, Svali, De-les; po 40 vinarjev: Vatovec, Bezeg, Gr-gič, Železnik, Železnik, Sosič, Kovačič, Kovačič. Raubar; po 30 vinarjev: Lenardon. __ Ce se je koga v naglici spregleda- j io, naj blagovoli oprostiti. — Po odbitih stroških se je izročil čisti dobiček 54 kron j ženski podružnici, ki je obdarovala deco i otroškega vrtca. Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku < »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20 UMETNI ZOili PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV :CI : BREZ BOLE Br. j. čerhUk v. tuscher KONC *0BNI TSKN1K TRST UUCA ttSUMA. 1» H. nad. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat In svak, gospod ALEKSANDER DEL L1NZ cand« Sur. rezerv. 17. paSpolka iz Hruševja pri Postojni, v starosti 27 let, umrl v bolnišnici na Ogrskem cestne smrti za domovine. — Bodi mu ohranjen prijazen spomin ! HRUŠEVJE pri POSTOJNI, dne 31. decembra 1914. Peter in Alojzlfe Del Lins, stariši. — Avgust, Edvard, Peter, Vinke, HM, Pepce in TenCke, bratje in bratje. — hren Bianzanl, c. kr. poStni nadoflcijal v ?xstuv Vencelj Cernlgel, železniški revident v Inomostu, svaka.