

















/



\


v

Prevodi

1

iz

svetovne književnosti

Založila in izdala

»Slovenska Matica"

ijžVi. :> LOKA,

V LJUBLJANI

1904

Založila

»Slovenska Matica"

Natisnila
Katoliška Tiskarna

V>wo\UH$

FZC

Osebe.

Lear, kralj britanski.

Kralj francoski.

Vojvoda burgundski.

Vojvoda cornwallski.

Vojvoda albanski.

Grof Kent.

Grof Gloucester.

Edgar, Gloucestrov sin.

Edmund, Gloucestrov nezakonski sin.
Curan, dvornik.

Star mož, Gloucestrov najemnik.

Zdravnik.

Norec.

OswaId, Gonerilin hišnik.

Stotnik, v službi Edmundovi.

Plemič, v spremstvu Kordelijinem.

Glasnik.

Goneril

Vitezi v Learovem spremstvu, častniki, sli, vojaki in spremstvo.

Regan

Kordelija

Prizorišče: Britanija.

1












Q=^

Prvo dejanje.

Prvi prizor.

Palača kralja Leara.

Nastopijo Kent, Gloucester  in Edmund.

Kent.

Mislil sem, da je kralj bolj naklonjen vojvodi Alban¬
skemu nego Cornwallskemu.

Gloucester.

Zmerom se nam je zdelo tako; ali sedaj, ko naj se
razdeli kraljestvo, se ne kaže, katerega vojvodo čisla najbolj;
zakaj njiju svojstva so si tako enakorodna, da se niti naj-
skrbnejša preizkušnja ne more odločiti za tega ali za onega.

Kent.

Ali ni to vaš sin, gospod ?

Gloucester.

Njegova vzgoja, gospod, se je vršila ob mojih troških ;
tolikokrat sem se zardel, ga priznati za sina, da sem sedaj
že odrevenel proti temu.

Kent.

Ne umejenr vas.

Gloucester.

Gospod, mati tega mladega moža me je umela.
Nato se ji je pookrožil trebuh in imela je, gospod, seveda
prej sina za zibelko nego soproga za posteljo. Slutite li,
da se ji je izpoddrsnilo ?

vs.  3 rs

1  *

Kent.

Ne morem želeti, da bi se ji ne bilo, ko je nasledek
tako imeniten.

Gloucester.

Toda, gospod, imam zakonitega sina, nekaj let sta¬
rejšega od tega, ki ga pa nikakor ne čislam manj. Najsi
je prišel ta mladič nekamo vsiljivo na svet, preden je bil
pozvan, je bila vendar njegova mati lepa. Bilo je nekaj
veselja ob njega spočetju, in nezakonček je moral biti pri¬
znan. — Ali poznaš tega plemenitega gospoda, Edmund?

Ne, gospod.

Edmund.

Gloucester.

Grof Kent. Spominjaj se ga odslej kot častnega pri¬

jatelja.

Edmund.

Na službo vam bom, Milost.

Kent.

Prijate mi in rad bi vas spoznal bliže.

Edmund.

Gospod, potrudim se, da bom vreden tega

Gloucester.

Devet let je bil zunaj in odtod naj gre zopet. —
Kralj prihaja!

Zaslišijo se trobente in rogovi. Nastopijo: nekdo, ki nosi krono,
kralj Lear, Cornwallski, Albanski, Goneril, Rega n, Kordelija  in
spremstvo.

Lear.

Počakaj gospoda Francoskega in Burgundskega,
Gloucester.

Gloucester.

Počakam ju, gospod in kralj.

(Gloucester in Edmund odideta).

V&,  4 PS

Lear,

V tem vam razkrijem svoj ukrep neznani.
Sem dajte zemljevid. — Na troje smo
razkosali kraljestvo ; s starih ram
otresti hočemo skrbi, napore
in preložiti jih na rame mlajše,
dočim se proti smrti plazimo
olajšani sami. — Začujte nas, sin Cornwall,
in vi, nič manj nam ljubi sin Albanski:

Naš sklep je danes, razglasiti doto
hčera kraljevih, da bo s tem zaprečen
razpor za vselej. Višnja tekmeca
za mlajšo hčer, Francoski in Burgundski,
mudita se že dolgo tu na dvoru,

Odgovor naj dobita. Dejte, hčere —
ko vladi se odrekamo, dohodkom,
deželnim in državnim opravilom —
katera ljubi nas najbolj med vami?

Da milost tam izkažemo največjo,
kjer jo priroda terja po zaslugi. —

Dej, Goneril, hči moja prva.

Goneril.

Ljubim

vas, oče, bolj, kot povedo besede,
bolj nego luč oči, svobodo, zrak,
bolj kot zaklade, redkosti, blaginjo,
lepoto, zdravje, čast — tako kot ljubil
otrok je kdaj, dobil ljubezen oče.

Zastaja dih, in onemel je jezik;
brezkončno, neizmerno ljubim vas,

Kordelija (zase).

Kaj jaz bi dela? Ljubim in molčim.

Lear (Gonerili).

Postavljamo te za gospo deželam
od črte te do te, vsem temnim gozdom,
livadam, šumnim rekam, širnim lokam.

PS 5 ES

To bodi tvojim in Albanskega
potomcem večna last. — Kaj deje draga
hči druga, Regan, Cornvvallu soproga?

Regan.

Iz iste sem kovine kakor sestra;
enakorodna ji. Živi mi v srcu
ljubezen, kakršno vam je izrekla.

A rekla je premalo. Jaz izjavljam,
da sem sovražna vsem slastem ostalim,
kar čutov jih ima obseg najširši —
ljubezen vašo, kralj, za srečo vso
imam.

Kordelija (zase).

Uboga ti Kordelija!

A ne tako! Ljubezen moja, čutim,
je bogatejša nego jezik moj.

Lear (Regani).

Na vek ostani tebi in potomcem

tretjina v lasti lepega posestva,

nič manj obsežna, krasna in bogata

od Goneriline. — Zdaj, radost naša,

pač zadnja, ne najslabša ki za tvojo

ljubezen mlado se francoska vina

bore z burgundskim mlekom, kaj porečeš,

da pridobiš tretjino bogatejšo

in bujnejšo od sester svojih? Dej!

Kordelija.

Nič, svetli kralj.

Nič?

Nič.

Iz nič ni nič.

Lear.

Kordelija.

Lear.

Se enkrat odgovori!

Kordelija.

Nesrečnica, srca ne morem v ustih
nositi svojega. A ljubim vas,
kakor veli dolžnost, ne več, ne manj.

Lear.

Ej, ej, Kordelija! Popravi malo
odgovor, da ti ne podere sreče.

Kordelija.

Spočeli ste, vzgojili me, ljubili,
zato vam, oče, vračam dolg primerno
in slušam, ljubim, čislam vas visoko.
Čemu pa sestri jemljeta moža,
če ljubita baje le vas? Če kdaj
se omožim, pa upam, da soprog
sprejme na pol ljubezni, pol dolžnosti
Ne omožim se nikdar kakor sestri,
rekoč: Samo očeta ljubim.

Lear.

In to prihaja ti od srca?

Kornelija.

Da.

Lear.

Tako si mlada, pa tako brezsrčna?

Kornelija.

Da, mlada, kralj, toda iskrena.

Lear.

No, prav. Iskrenost bodi ti za doto;
zakaj, na solnčnih žarkov sveti soj,
na tajnosti Hekatine in nočne,
na vse učinke zvezdnega vsemirja —
tu se odrekam skrbi vsej očetni,
sorodstvu vsemu in vezem po krvi;

odslej si srcu mojemu, pogledu
le to, kar je vsakdo. Divjaški Skit
in on, ki v jed pripravlja deco svojo,
da si uteši glad, naj bo sosedski
tako in milovan, tako mi tesen
kot ti, nekdanja hči.

Kent.

Kralj moj dobrotni!

Lear.

Mir, Kent!

Nikar med zmaja in med srd njegov!

Njo ljubil sem najbolj, češ, da mi stregla
na starost bo.

(Korneliji.)

Odtod! Tako mi bodi
mir v grobu, kot obračam se od nje. —

Naj pride kralj francoski! — Bo li kaj?

(Nekdo izmed spremstva odide.)

Burgund naj pride!

(Drug izmed spremstva odide.)

Cornvvall, knez Albanski,
s hčera združita doto to tretjino;
napuhu de iskrenost; to naj snubi.

V oblast postavljam svojo vaju skupno,
v vladarstvo in visoke prednosti,
ki gredo kralju. Mi s sto vitezi,
ki vidva morata skrbeti zanje,
si pridržujemo na mesec vsak
prebivati pri vaju. Le ime,
kraljevska čast ostani nam še dalje;
dohodke, vpliv, vso moč izročamo,
sinova ljuba, vama. V potrdilo
delita si to krono.

(Da jima krono, ki so jo nosili pred njim in jo položili predenj.)

Kent.

Lear prejasni,

ki sem častil vas kakor kralja, ljubil
vas kot očeta, spremljal kot gospoda,
zaščitnika spominjal se v molitvah —

Lear.

Napet je lok; pobegni pred pušico!

Kent.

Naj pade, če se tudi ost v srce
zapiči mi. Naj bode Kent neskromen,
ko Lear ni prav pri pameti. — Kaj hočeš
storiti, stari mož? Nemara meniš,
da molči od strahu dolžnost, ko klanja
se moč laskanju? Častna je iskrenost,
kedar se veličanstvo zgrudi v glupost.
Prekliči sklep, ustavi preudaren
prenagljenost; z življenjem sem ti porok,
da te najmlajša hči ne ljubi najmanj.

Srce ni prazno, ki mu od praznote
glas ne bobni.

Lear.

Kent, na življenje, dosti!

Kent.

Življenje le zastavljam proti tvojim
sovražnikom; ne boj se izgubiti
ga kdaj, če v prid bo tvoj.

Lear.

Izpred oči!

Kent.

Glej bolje, Lear, in daj, da še ostanem
belina zvesta tvojemu očesu.

Lear.

Znaj, na Apolona — —

Kent.

Kralj, na bogove

rotiš se brez uspeha.

Lear.

Hlapec zli!

(Položi roko na meč.)

P3 9 PS

Albanski in Cornwall.

Gospod predragi, stojte!

Kent.

Daj,

predri zdravnika in nagradi gnusno
bolezen s tem. Prekliči, kralj, razsodbo,
sicer, dokler mi bode krik še v grlu,
bom. trdil, da ne delaš prav.

Lear.

Upornik,

čuj me, na vdanost svojo me poslušaj! —
Ker hočeš, da prelomimo obljubo,
ki nismo je nikoli, ko prešeren
med naš obet se vtikaš, v našo moč,
česar ne nrav, ne čin nam ne dopušča,
smo ukrenili to: Prejmi plačilo!

Pet dni ti je odloga, da ukreneš,
kako ubraniš se sveta nezgodam,
a šesti dan obrni gadni svoj hrbet
državi naši. Če deseti dan
bo tvoj život pregnani še v državi,
umreš takoj. Odtod! Na Jupitra!

Ničesar ne prekličem.

Kent.

Zdravstvuj! Če to ti prija, kralj, gospod,
je svoboda drugje, pregnanstvo tod.

(Kordeliji.)

Mladenka, naj bogov te brani sila,
ki misliš prav, ki prav si govorila!

(Regani in Qonerili.)

Pri vaju pa besede naj bahave
ljubezni pokažo uspehe prave.

(Knezom.)

Zdravstvujte, knezi! Kent gre v daljni svet,
začne tek stari v krogih novih spet.

(Odide.)

V&  10 JS

Trobente zapojo. Nastopijo zopet Gloucester, Francoski,
Burgundski  in spremstvo.

Gloucester.

Gospod, tu sta Francoski in Burgundski.

Lear.

Burgundski knez, najprej
obračamo se k vam, ki s kraljem tem
tekmujete za našo hčer. Kaj najmanj
zahtevate za doto z njo, če morda
že niste drugih misli ?

Burgundski.

Veličanstvo,

več nečem, nego ste mi obljubili,
in manj ne daste.

Lear.

Svetli knez burgundski,
bila je draga, ko smo jo ljubili,
a zdaj je manjše cene. Tam stoji;
če kaj na tem neznatnem tvoru njenem,
če cela vam, z nemilostjo pokrita,
z ničimer drugim, prija, Milost vaša,
je tam; vzemite jo.

Burgundski.

Ne vem, kaj reči.

Lear.

Vam li sirota z nedostatki vsemi,
ki jo pohčeril srd je naš iznova,
odtujila prisega, kletev naša,
še prija ali ne?

Burgundski.

Kralj, oprostite,

v primerih takih ni, da kdo bi volil.

Lear.

Pa jo pustite, sir. Na moč, ki nas je
stvarila, kar dobi, smo vse našteli.

ia n is

(Francoskemu)

Zdaj k vam, kralj veliki. Ljubezen vaša
naj me nikdar ne zmoti tolikanj,
da tam bi vas oženil, kjer sovražim.
Zato krenite boljšo pot v ljubezni,
ne pa k nevrednici, ki jo poznati
je skoro sram prirodo.

Francoski.

Čudo vendar:

Najdražja vam je bila ravnokar,
stvar hvale vaše, balzam starih let;
najdražja in najboljša pa naj zdajci
razgane gube vaše milosti
z dejanjem nezaslišanim. Prestopek
njen mora biti toli nepriroden,
da dela jo za izrod, ali pa
da ste motili se v ljubezni. Toda
nikdar brez čuda ne dopušča pamet
mi vere te.

Kordelija.

Rotim vas, Veličanstvo,
ker, žal, ni dana mi umetnost gladka,
da bi kaj rekla, pa ne mislila —
kar mislim, prej storim, kot rečem —
Sramota ni, umor, drugačen madež,
nečisto delo, ne korak brezčasten,
kar mi je odtegnilo vašo milost.

Le to, da nimam, kar me bogati,
očesa nikdar sitega, jezika,
ki sem vesela, da ga nimam, najsi
izgubljam milost, ker ga nimam.

Lear.

Bolje,

da nisi mi rojena, kot da bolje
mi nisi prijala.

Francoski.

Je li to vse?

Samo počasnost bitja, da dejanja

dejte

vs,  12

ne izpove, ki ga namerja? Knez
burgundski, kaj porečete? Ljubezen
pač ni ljubezen, če so v njej oziri,
od bistva daljni. Jo li hočete?

Na sebi že je dota.

Burgundski.

Veličanstvo,
samo obljubljeni mi dajte delež,
pa primem koj Kornelijo za roko
kot kneginjo.

Lear.

Nikdar! Prisego čislam.

Burgundski.

Žal torej. Ko se oče vam odreka,
se še soprog.

Kordelija.

Zdravstvujte, knez burgundski
Ker vam ljubezen gmotni so oziri,
ne bom soproga vam.

Francoski.

Kordelija lepa,

najbogatejša, ko si siromašna,
najljubša, ko si sama zapuščena,
tu jemljem tebe in kreposti tvoje!
Veljaj: Pobiram, kar se je zavrglo. —
Bogovi, čudno ! Ko jo vse odbija
ledeno, mi ljubezen zbuja žarno.
Brezdotna hči, ki si jo vrgel meni,
je moja,

(Spremstvu.)

naša, Franciji kraljica.
Burgundije vodene knezi vsi
ne kupijo zaklada več od mene.
(Kordeliji.)

Pozdravi jih, dasi so toli neprijazni;
izgubljaš „tu“, da najdeš boljši „tam“.

rs 13 is

Lear.

Francoski kralj, imaš jo, tvoja bodi!

Ta hči ni naša, nje obraza zrli
ne bomo več. Le hodi pota nova
brez milosti, ljubezni, blagoslova! ■—■
Burgundski knez, z menoj!

(Trobente zapojo. Lear, Burgundski, Cornwall, Albanski, Glou¬
cester in spremniki odidejo).

Francoski (Kordeliji).

Pozdravi sestri!

Kordelija.

Očetu bisera, od vaju solzna
poslavljam se; kaj sta, to vem; kot sestra
ne morem hib tako imenovati,
kot jih imata. Strezita očetu,
polagam na srce ga vama znano.

A žal, da v milosti sem kot nekdaj,
očetu bi želela boljši kraj.

Zdravstvujta mi!

Goneril.

Ne opominjaj naju

dolžnosti; glej, da bodeš všeč gospodu,
ki jemlje te kot sreče miloščino.

Poslušna nisi, vredna pa do kraja
si nedostatka, ki ti preostaja.

Kordelija.

Odkrije čas, kaj skriva tajna lest.

Zasmeh ga plača, kdor je bil zločest.
Zdravstvujta!

Francoski.

Pojdiva, Kordelija!

(Francoski in Kordelija odideta.)

Goneril.

Sestra, malo ni, kar ti imam povedati o tem, kar
se naju tiče kaj živo. Mislim, da hoče oditi oče še nocoj.

PS 14 IS

Regan.

To je prav gotovo, in sicer k tebi, prihodnji mesec
k nam.

Goneril.

Vidiš, kako muhasta je njegova starost! Izkušnje v
tem oziru niso bile majhne: Vedno je najbolj ljubil najino
sestro, in kako jo je zavrgel iz kaj malovrednega razloga,
to je preočividno.

Regan.

To je slabost njegovih starih dni; toda že od nekdaj
je poznal samega sebe le površno.

Goneril

V najboljših in najbolj zdravih letih je bil vedno
le prenagel. Tako morava že biti pripravljeni, da ne vidiva
samo slabosti davno ukoreninjenega stanja, ampak tudi
svojeglavno vihravost, ki jo prinašajo nadložna in čemerna
leta. Take pojave o nestanovitosti, kakršen je bilo pre¬
gnanstvo Kentovo, utegneva učakati še večkrat. Takih
oprostnih slovesnosti med kraljem francoskim in njim
bo še več. Prosim te, bodiva istih misli. Ako hoče najin
oče svoj ugled čuvati s tako hipno voljo, kakršno kaže
sedaj, nama bo ta njegova zadnja odpoved provzročala
zgolj sitnosti.

Regan.

Preudarjati hočeva še dalje o tem.

Goneril.

Ukreniti bo treba kaj in železo kovati, dokler je

vroče.

Drugi prizor.

Grad grofa Gloucestra.
Nastopi Edmund  s pismom.

Edmund.

Priroda, ti si mi boginja. Vezan
edino sem na zakon tvoj. Zakaj bi
trpel in nosil muke običaja,

rs 15 ts

ki dediščino jemlje tesnosrčen,
ker dvanajst, štirinajst sem mesecev
od brata mlajši? Kaj bastard? Nizkoten?
Život mi je krepak, moj duh je velik,
nravi sem plemenite kakor sin
častite dame. Kaj nas za nizkotne
žigosa svet? Bastard? Je li nizkoten,
kdor prejme v bodri tajnosti prirode
več jedra, sile, nego se je v pusti,
zatohli, leni postelji zakonski
porabi za spočetje mnogih glupcev,
na pol nastalih v spanju? Prav, deželo,
zakonski Edgar, pridobim si tvojo;
bastarda oče ljubi kakor sina
zakonskega. Lepo je: sin zakonski!

No, pristni sin, če kaj stori ta list
in mi uspe načrt, nepristni Edmund
oblada pristnega. Uspem in zrasem. —
Bogovi, kvišku za nepristnega!

Nastopi Gloucester.

Gloucester (zase).

V pregnanstvu Kent, v nemilosti Francoski;
kralj gre odtod, odreka se prestolu,
užitkar je odslej samo. Vse v hipu !

Kaj zdaj ?

(Ugleda Ednurnda.)

Kakove so novice, Edmund?

Edmund (spravi list.)

Na službo* Milost, jaz ne vem ničesar.

Gloucester.

Zakaj pa toli nujno skrivaš list?

Edmund.

Nič novega ne vem, gospod.

Gloucester.

Kakšno pismo si prebiral ?

Edmund.

Nič, gospod.

Gloucester.

Nič? Čemu tedaj boječa naglica, da ga skrivaš v
žep? Če ni nič, ga pač ni treba skrivati. Daj, da vidim;
če ni nič, ne potrebujem naočnikov.

Edmund.

Rotim se vam, gospod, oprostite mi; to je pismo
mojega brata, pa ga nisem utegnil prečitati docela. Ko¬
likor sem ga pregledal, po mojih mislih ni pismo, da
bi ga čitali.

Gloucester.

Daj mi pismo.

Edmund.

Ne ukrenem prav, če ga dam, ali če ga obdržim.
Vsebina, kolikor je umejem, je vredna graje.

Gloucester (mu vzame pismo).

Daj, daj, da vidim.

Edmund.

Upam, v oprostilo bratovo, da je napisal to samo
kot izkušnjavo ali izkušnjo moje kreposti.

Gloucester (Hita).

„Ta običaj, spoštovati starost, nam greni svet v
najboljših letih; pridržuje nam imenje, dokler ga potem
ne more uživati starost. Zdeti se mi pričenja, da je ne¬
plodno in dobrosrčno suženjstvo, če se človek vdaja
trinoštvu starosti, ki vlada, ne morda, ker bi imela moč,
ampak zato, ker jo trpimo. Pridi k meni, da se natanč¬
neje dogovoriva o tem. Če bi najin oče spal, dokler ga

Si 17 ts

2

ne zbudim, bi ti odslej užival polovico njegovih do¬
hodkov in živel kot ljubljenec svojega brata Edgarja." —
Hm! Zarota! „Spal, dokler ga ne zbudim — bi ti užival
polovico njegovih dohodkov." — Sin moj Edgar! Ali
je imel roko, da je to napisal ? Srce in možgane, da si
je izmislil kaj takega? —- Kdaj si prejel ta list? Kdo ga
je prinesel?

Edmund.

Prinesel ga ni nihče, gospod. V tem tiči lokavost.
Nekdo ga,je vrgel skozi okno v mojo stanico.

Gloucester.

Ali poznaš v njem pisavo svojega brata?

Edmund.

Če bi bila stvar dobra, bi si upal priseči, da je
njegova; ali glede na to, česar se tiče, bi hotel rad verjeti,
da ni njegova.

Gloucester.

Pa je.

Edmund.

Njegova roka je, gospod; vendar upam, da njego¬
vega srca ni v vsebini.

Gloucester.

Ali ni nikoli prej kaj izrekel o tej stvari?

Edmund.

Nikoli, gospod. Ampak slišal sem ga često trditi,
da bi tedaj, ko so sinovi dorasli, očetje pa postarni, moral
biti oče pravzaprav varovanec sinov, sin pa bi upravljal
njegovo imovino.

Gloucester.

O lopov, lopov! Docela njegovo mnenje v pismu!
Nesramni capin! Neprirodni, zaničevanja vredni, živinski
malopridnik! Slabši od živinskega! — Idi, dečko, poišči
ga, da, zgrabi ga! — Brezstidnik! Kje je?

Edmund.

Ne vem prav, gospod. Če bi izvolili krotiti svoj gnev
proti mojemu bratu, dokler ne dobite od njega gotovih
dokazil o njegovi nakani, bi hodili gotoveje; če pa ravnate
proti njemu šiloma in če napačno umevate njegove na¬
mene, bi vam to precej natrgalo čast in strlo jedro njegove
poslušnosti. Lahko vam zastavljam življenje, da je hotel
s tem pismom preizkusiti le mojo ljubezen do vas, da
pa ni imel pri tem slabega namena.

Gloucester.

Meniš Ii?

Edmund.

Če se zdi vaši Milosti prav, vas skrijem na kraj,
kjer naju boste lahko slišali govoriti o tem; prepričate se
na svoja ušesa, in sicer brez daljnjega odloga, še nocoj.

Gloucester.

Takšen nestvor ne more biti.

Edmund.

Tudi ni, gotovo ni.

Gloucester.

Proti očetu, ki ga ljubi tako iskreno in tako brez¬
mejno ! Nebo in zemlja! Edmund, pozvedi vse iz njega,
zarij se v njega zaupnost, prosim te; ravnaj po najboljši
razsodnosti. Vse bi dal, da se iznebim dvojbe.

Edmund

Poiščem ga, gospod, takoj, da doženem stvar brez
hrupa. Pomočke že najdem in potem vas obvestim o vsem.

Gloucester.

Ti poslednji solnčni in mesečni mrki l) ne pomenijo
za nas nič dobrega. Daši jih prirodopisje lahko razlaga
tako ali drugače, prirodo vendarle bičajo poznejši dogodki.

Sl 19

2

Ljubezen se ohladi, prijateljstvo se razruši, bratje se spro;
v mestih upor, po deželah svade, v palačah izdajstvo, in
vez raztrgana med sinom in očetom. Pri tem mojem brez-
stidnem sinu se je uresničilo prerokovanje: tukaj je sin
zoper očeta; kralj stopa iz tiru prirode, tu je oče zoper
dete. Preživeli smo najboljše svojih časov; spletke, lice¬
merstvo, izdajstvo 2 ) in vse pogubne zoprnosti nas vzne¬
mirjajo, preganjajo do groba. — Poišči tega lopova,
Edmund; ne bo ti na kvar. Pa bodi oprezen. — In ple¬
meniti in vrli Kent pregnan! Njegov zločin — poštenost!
To je čudno!

(Odide.)

Edmund.

To je izborna glupost na svetu, da tedaj, kadar nam
sreča ni mila — čestokrat kazen za naše vedenje — vse
svoje nesreče dolžimo solnce, mesec in zvezde, kakor da
smo lopovi po potrebi, glupci po pritisku z neba, zli¬
kovci, tatovi in izdajalci po moči svetov; pijanci, ležniki
in prešestniki po prisiljeni poslušnosti do vpliva planetov
in vse, v čemer ravnamo zlo, po božjem učinku. Čudovit
izgovor blodnjaku, da svoj živinski nagon pripisuje zvez¬
dam ! Moj oče se je spojil z mojo materjo pod znamenjem
zmajevega repa, in jaz sem se rodil pod velikim vozom;
iz tega izhaja, da sem sirov in nečist. Pah! Bil bi,
kar sem, najsi bi se bila najbolj deviška zvezda na ob¬
zorju bleščala nad mojim nezakonskim rojstvom. Edgar —

Nastopi Edgar.

Edmund (zase).

In kakor nalašč prihaja nalik katastrofi v stari ko¬
mediji. Moja beseda za nastop je lopovska melanholija z
vzdihom kakor blaznemu capinskemu beraču. (Glasno.)
O, ti mrki pomenijo ves ta razpor! Fa, sol, la, mi —

Edgar.

Kaj je, brat Edmund? V kakšna resna razmišljanja
si zatopljen?

Edmund.

Mislim, brate, na prerokovanje, ki sem ga čital ne¬
davno: kaj naj nastopi za temi mrki. 2 )

Edgar.

Ali se baviš s takšnimi stvarmi ?

Edmund.

Povem ti: Na nesrečo res nastopajo učinki, o katerih
je pisano; tako po neprirodnosti med otrokom in starši;
smrt, lakota, razrušitev starih prijateljstev; razpor v državi,
grožnje in kletve zoper kralja in plemstvo; neupravičena
nezaupnost, izganjanje prijateljev, izgredi vojnih čet, ločitve
med zakonci in ne vem, kaj še.

Edgar.

Odkdaj pa si že učenec zvezdoslovja?

Edmund.

Povej mi vendar, kdaj si videl mojega očeta zadnjič?

Edgar.

No, snoči.

Edmund.

Si li govoril z njim ?

Edgar.

Sem; dve uri vsega skupaj.

Edmund.

Ali sta se ločila izlepa? Nisi li zaznal nič nejevolje
v njegovih besedah ali v njegovem vedenju?

Prav nič.

Edgar.

Edmund.

Pomisli, s čim bi ga bil utegnil razžaliti. Prosim
te, ne hodi mu blizu nekaj časa. Naj se mu ohladi plamteči
srd, ki sedaj tako divja po njem, da bi se bržkone niti ne
polegel, ako pretrpiš škodo na svojem življenju.

Edgar.

Lopov me je očrnil pri njem.

Edmund.

Tega se bojim. Prosim te, skrbno se ga ogibaj,
dokler se ne ublaži divjost njegove jeze in, kakor pravim,
umakni se z menoj v moje stanovanje, kjer že spretno
uredim, da začuješ govoriti mojega očeta samega. Prosim
te, pojdi; tukaj je moj ključ; kadar greš z doma, pojdi
oborožen.

Edgar.

Oborožen, brat?

Edmund.

Brat, svetujem ti najbolje: Pojdi oborožen. Naj ne
bom poštenjak, če namerjajo s teboj kaj dobrega. Kar
sem videl in slišal, sem ti povedal le slabo in brez
groznosti, ne pa, kakor je bilo res. Prosim te, pojdi.

Edgar.

Ali skoro kaj zaslišim o tebi ?

Edmund.

Storim, kar se bo dalo.

(Edgar odide.)

Zaupen oče, bratec plemenit,
čigar srce je tolikanj brez zla,
da nič ne sluti; čigar vrlost glupa
mi olajšuje igro. Jasno vidim:

Če rojstvo ne, pa misel mi lokava
nakloni knežjo čast in knežja prava.

(Odide.)

S3 22 JS

Tretji prizor.

Palača vojvode Albanskega.

Nastopita Goneril  in Osivald.

Goneril.

Ali je moj oče pretepel mojega strežnika, ker je
bil oštel njegovega norca?

OswaId.

Je, milostna gospa.

Goneril.

Kako me muči noč in dan! Vsak čas
ukrene to in ono, kar je zlo,
in vse nas bega. Tega ne prebijem.

Razkošno vitezi žive; on sam

pa zmerja nas za vse. — Ko pride z lova,

naj ga ne vidim; dejte, da sem bolna.

Če boste manj pozorni z njim kot prej,
bo prav. To hibo vam že opravičim.

Oswald.

Sedaj prihaja; čujem ga, gospa.

(Lovski rogovi za prizoriščem)

Goneril.

Bodite pusti, kolikor vam drago,
vi in tovariši. Na dan z besedo!

Če mu ne prija tu, naj ide k sestri,
ki je, to vem, z menoj enakih misli:
da ji ne vladaj nihče. Starec glupi,
da misli še izvrševati moč,
ki dal jo je iz rok! No, stari glupci
se pootročijo; takrat pa šibe
jim treba je, ne laskanja za hibe. -
Ne pozabite, kar sem rekla.

SI 23 J®

Oswald.

Prav.

Goneril.

I z njega vitezi bodite hladni,
naj bo, karkoli že. Recite drugim:

To bo povod, da izpregovorim.

In tudi bom. — Takoj grem pisat sestri,
naj krene isto pot. — Sedaj kosilo!

(Oba odideta.)

Četrti prizor.

Dvorana v isti palači.

Kent  nastopi preoblečen.

Če si takisto izposodim glas,

da si potvorim govor, mi že dobra

namera da uspeh popolni tisti,

ki zanj sem se premenil. — Kent pregnani,

če znaš služiti, kjer stojiš proklet,

se zgodi, da gospod, ki ljubiš ga,

te najde vsega v službi.

(Lovski rogovi za prizoriščem.)

Lear, vitezi  in spremstvo.

Lear.

Ne dajte, da bi le trenutek čakal na kosilo. Pojdite,
naročite ga.

(Nekdo izmed spremstva odide. — Kentu.)

Kaj je? Kdo si?

Kent.

Mož, gospod.

Lear.

Kakšnega poziva? Kaj hočeš od nas?

Kent.

Izrekam, da nisem nič manj, nego sem videti; da
zvesto služim njemu, ki mi hoče zaupati; da ljubim tistega,
ki je pošten; da se rad družim z onim, ki je moder in
govori malo; da se izogibljem sodišč; da se borim, kadar
ni drugače, in da ne jem rib.4)

Lear.

Kdo si ?

Kent.

Jako poštena duša in tako siromašen kakor kralj.

Lear

Če si tako siromašen za podložnika, kakor je on
za kralja, si dovolj ubožen. — Kaj hočeš ?

Kent.

Lear.

Kent.

Služil bi rad.

Komu bi služil ?

Vam.

Lear.

Ali me poznaš, prijatelj ?

Kent.

Ne, gospod. Toda nekaj imate na sebi, čemur bi
rad dejal „gospod“.

Lear.

Kaj bi bilo to?

Kent.

Visokost.

Lear.

Kakšno službo utegneš opravljati ?

Kent.

Poštene skrivnosti hranim sam zase; jaham, dirjam,
.pokvarjam čedne stvari s tem, da jih izdajam; umevne

si 25 ra

novice poročam po svojem; dober sem za take stvari, ki
so zanje sposobni preprosti ljudje. Najboljše na meni pa
je marljivost.

Lear.

Koliko si star ?

Kent.

Tako mlad nisem, da bi se zagledal v dekle zaradi
njenega petja, pa tudi ne tako star, da bi se zatelebal
vanjo kar meni nič, tebi nič. Oseminštirideset let imam
na hrbtu.

Lear.

Pojdi z mano ; služil mi boš. Ako mi ne boš manj
prijal po kosilu, se ne ločiva tako hitro. — Kosilo, halo!
Kosilo! Kje je moj dečko? Moj norec? Idi po norca!

(Nekdo izmed spremstva odide.)

Oswald  nastopi.

Lear.

Dečko, hej, kje je moja hči ?

Oswald.

Oprostite. (Odhaja.)

Lear.

Kaj pravi to človeče ? Pokličite ga nazaj, tega ne¬
otesanca.

(Eden izmed vitezov odide.)

Kje je moj norec, he ? Zdi se mi, da spi ves svet.

(Vitez se vrne.)

Kaj je? Kje je to zijalo?

Vitez.

Dejal je, gospod, da vaši hčeri ni dobro.

Lear.

Zakaj se ta suženj ni vrnil k meni, ko sem ga klical?

at 26 js

Vitez.

Gospod, dejal je, da kratko in malo neče.

Lear.

Neče!

Vitez.

Gospod, ne vem, kako je in kaj. Toda po mojih
mislih ne ravnajo z vašo Milostjo tako pozorno, kakor
ste bili vajeni. Mnogo se je zmanjšala prijaznost, vljudnost;
to se kaže tako pri vsej družini kakor pri vojvodi samem
in pri vaši hčeri.

Lear.

Ha! Ali misliš tako?

Vitez.

Prosim vas, milostni gospod, oprostite mi, ako se
motim. Toda čut dolžnosti ne more molčati, kadar vem,
da je užaljena vaša Visokost.

Lear.

Spominjaš me tega, kar opažam sam. Jako me
zanemarjajo v poslednjem času; ali to sem grajal bolj
kot svojo nezaupno občutnost nego kot resničen namen
in zlobno voljo. Pazil bom dalje na to. — Ali kje je
moj norec? Nisem ga videl že dva dni.

Vitez.

Odkar je naša mlada gospa odpotovala na Fran¬
cosko, gospod, je norec ves medel.

Lear.

Nič več o tem; to sem zapazil sam. — Pojdi in
reci moji hčeri, da hočem govoriti z njo.

(Nekdo izmed spremstva odide.)

In ti stopi po norca.

(Odide drug izmed spremstva.)

Oswald  nastopi zopet.

Lear.

O, gospodine! Stopite semkaj, gospodine! Kdo
sem jaz, gospodine?

Oswald.

Oče moje gospe.

Lear.

Oče tvoje gospe! — Lopov svojega gospoda ! Pasja
duša! Suženj! Pes!

Oswald.

Nič takega nisem. Ne zamerite, gospod.

Lear.

Takole me boš gledal, nesramnik ?

(Udari ga.)

Oswald.

Tepsti se ne dam, gospod.

Kent.

Tudi ne z nogo teptati, zanikarni obrsanec?
(Podstavi mu nogo in ga vrže na tla.)

Lear.

Hvala ti, prijatelj ! Dobro mi služiš. Čislati te hočem.

Kent.

Pridite, gospod! Vstanite, vun! Vas že naučimo
razlikovanja! Glejte, da se izgubite. Ako bi rad še en¬
krat premeril svojo trapasto dolžino, ostani. — Torej vun!
Naprej! Ali si slišal? Tako!

(Pahne Osvvaida skozi vrata.)

Lear.

No, ljubi prijatelj, hvala ti. Na nekaj na svojo službo.
(Da Kentu denarja )

St 28  IS

Nastopi norec.

Norec (Learu).

Dajte, da ga najamem tudi jaz.

(Kentu).

Tukaj imaš kapo za norce.

(Da mu svojo kapo.)

Lear.

Ali si tukaj, čedni dečko? Kaj počenjaš?

Norec (Kentu).

Fant, najbolje storiš, ako vzameš mojo kapo.

Kent.

Norec, čemu?

Norec.

Čemu? Da se postaviš za nekoga, ki ni več v mi¬
losti. No, in če se ne moreš nasmihati, kakor vleče veter,
se skoro prehladiš. Na, vzemi mojo kapo. Da, tale dečko
je pregnal dve hčeri in storil tretji nekaj dobrega proti
svoji volji. Če ostaneš pri njem, moraš vsekakor nositi
mojo kapo.

(Learu.)

, No, kum!5) Rad bi, da imam dvoje takih kap in
dvoje hčera.

Lear.

Čemu, dečko?

Norec.

Če bi jima dal vso imovino, bi si prihranil kapo z
zvončki zase. Tu je moja. Izberači si drugo od svojih
hčera.

Lear.

Pazi, dečko! Bič!

Norec.

Resnica je pes, ki mora v hišico. Izbičati ga je treba,
gospa laž pa v tem lahko stoji ob ognju in smrdi.

Si 29

Lear.

Bridka resnica zame!

Norec (Kentu).

Prijatelj, naučil bi te majhnega reka.

Lear.

Pa ga nauči!

Norec.

Pazi, kum!

Bodi več, kot sam poveš,
manj govori, kot umeš,
manj posojaj, nego smeš,
jahaj več, kot hodiš peš,
več se uči, nego veš,
ščedi manj, kot vreči smeš. 1 6)

Blodnicam ne hodi v pest,
hodi pit domov in jest,
pa boš večjo štel posest
nego dvakrat tri za šest.

Lear

Norec, to ni nič.

Norec.

Tedaj je pa podobno dihu neplačanega odvetnika,. Ne
daš mi nič za to. Ali ne utegneš kako uporabiti nič, kum?

Lear.

Glupec, iz nič ni nič.

Norec (Kentu).

Prosim, povej mu ti, da so tudi dohodki njegovih
dežela toliki.?) Norcu neče verjeti.

Lear.

Gorjup norec!

St 30 IS

Norec.

Dečko, ali poznaš razloček med gorjupim in slad¬
kim norcem?

Lear.

Ne, fante. Nauči me ga.

Norec.

Kdor svetovalec bil je tvoj,
da se odrečeš deželam,
ta pridi sem, pri meni stoj,
če ne, pa stoj za njega sam.
Gorjupi norec se takoj
in sladki z njim prikaže k nam;
stal pisani bo pred teboj,
a drugega ugledaš tam.

(Pokaže na Leara.)

Lear.

Ali me zoveš norca, dečko ?

Norec.

Vse druge naslove si odložil; s tem si se rodil
na svet.

Kent (Learu).

To vobče ni tako glupo, gospod.

Norec.

Ne, gotovo ne. Vladarji in veliki gospodje mi ne
pritegnejo. Če bi imel monopol na to, bi ga hoteli biti
deležni. In dame tudi; te ne bi dopuščale, da bi imel
vso norost sam zase; prežale bi nanjo. — Daj mi jajce,
kum, in dve kroni ti dam zanje.

Lear.

Kakšni kroni bi bili to ?

Norec.

No, ko starem jajce po sredi in pojem beljak —
obe jajčji kroni. Ko si ti razklal svojo krono po sredi in
si oddal oba dela, si odnesel svojega osla na hrbtu po
blatu. Malo razuma si imel v svoji plešasti kroni, ko si
oddal svojo zlato. Če govorim, kakor govorim, pa daj
nabičati njega, ki mi pritegne prvi.

(Zapoje.)

Pod nič razum pri norcih gre,
ker rabiti ne znajo
razuma pametni možje
in opično ravnajo..

Lear.

Od kdaj pa si takole poln popevk, dečko?

Norec.

Kum, zmeraj od tedaj, ko si postavil svoji hčeri
za svojo mater. Zakaj, ko si jima dal šibo in slekel
svoje hlače,

(Zapoje.)

udarili sta v smeh vesel,
a jaz sem od bridkosti pel,
da slepe miši tega dne
igrat se kralj med norce gre.

Prosim te, kum, najmi mi učitelja, ki utegne naučiti
tvojega norca leganja; rad bi se naučil legati.

Lear.

Ako se boš legal, prijatelj, te dam nabičati.

Norec.

Čudno, kako ste si v rodu, ti in tvoji hčeri! Te bi
me dali bičati zato, ker govorim resnico, ti pa me hočeš
dati bičati za laž. Časih pa me bičajo, ker držim jezik za
zobmi. Rajši bi bil karkoli, samo norec ne. In vendar,
ti ne bi hotel biti, kum. Dovtipnost si olupil na obeh
straneh, pustil pa nisi ničesar na sredi. — Tu prihaja ena
izmed lupin.

8S 32 tg

Nastopi Goneril.

Lear.

No, hčerka. Kaj dela tvoj šapelj ?8) Zdi se mi, da
zadnje čase preveč gubančiš čelo.

Norec.

Bil si mož od nog do glave, ko se ti ni bilo treba
meniti za gube na njenem čelu. Zdaj pa si ničla brez
številke. Bolje je meni, nego je tebi zdaj. Jaz sem norec,
ti nisi nič.

(Oonerili.)

Gotovo, držal bom jezik, kakor zahteva vaš obraz
od mene, dasi ne pravite ničesar.

(Pojoč.)

Molk! Znaj:

Kdor sit ne spravlja kruha v kraj,
ga strada časih, da je kaj!

(Pokaže na Leara.)

To je izluščen grahov strok,

Goneril (Learu).

Ne le ta norec, ki se upa vse,
i drugi vaših dvornikov prešernih,
nas pikajo, se pričkajo, ko javno
neznosnemu se vdajajo razkošju.

Menila sem, če vam samo naznanim,
da več ne bo tako; zdaj se bojim,
po tem, kar ste dejali in storili,
da branite, bodrite jih sami,
ker dajete jim prav. A kazen pride
posledkom takim zlim. Ne spe pomočki,
ki njih učinek v prid blaginji zdravi
utegne vas užaliti tako,
da sam bi bil sramota, če ga ne bi
potreba zvala preudarnosti.

Si 33 JS

3

Norec.

Saj veš, kum:

Nosila kukavici penica črvičev,
dokler dobila ni komata od mladičev.

In ugasnila je sveča, in ostavljeni smo bili v temi.

Lear.

Ste li moja hči?

Goneril.

Kaj li, gospod !

Želela bi, da uporabite

modrost, ki ste je polni, vem; da muhe

pustite vse, ki vas kaze tako,

da niste več, kar ste.

Norec.

Ali ne more osel vedeti, kdaj kola vlečejo konja?
— Hej, „jaz bi te že rada imela" 19)

Lear.

Me li poznajo,tu? Ne, Lear ni to!

Tako ne hodi, govori. Kam gleda?

Razum mu gine, ali pa mu dremlje
razsodnost. Ha, bedim li? — Ni tako!

Kateri človek mi pove, kdo sem?

Norec.

Learova senca.

Lear.

Rad bi vedel. Zakaj na znamenja časti vladarske,
razsodnosti in razuma, napačno bi moral biti uverjen, da
imam hčere.

Norec.

Ki te narede za poslušnega očeta.

Lear.

Ime je vaše, lepa dama?

Goneril.

Čudenje to je čisto po okusu
burk najnovejših vaših. Prosim vas,
umejte vendar prav namere moje.

Stari in častni ste, bodite modri.

Sto plemenitih vitezov imate,
razposajenih, drznih in objestnih,
da je naš dvor, okužen po njih šegah,
nizkotna krčma. Sla, razkošje ga
pretvarjata v beznico in v bordel.

To ni več knežji dom. Sam stid zahteva
pomoči hitre. Torej prosi ona,
ki sicer vzame to, česar vas prosi,
da zmanjšate število dvornikov.

Kar jih ostane, pa naj bodo taki,
da starosti spodobijo se vaši,
poznajo vas in sebe.

Lear.

Grom in peklo !

Sedlat hitite! Skličite mi spremstvo!
Izprijenka, ne bom ti več v nadlego;
imam še eno hčer.

Goneril.

Družino mi pretepate; vaš roj
predstojnike pretvarja v sluge.

Nastopi Albanski.

Lear (zase).

Gorje! Prepozen kes !

(Albanskemu.)

O, ste li prišli?

Je li to vaša volja? Kaj?

(Spremstvu.)

Po konje! —

Vrag z marmornatim srcem, nehvaležnost,

3

še grša, ko se kažeš pri otroku,
kot morskih vod pošast.

Albanski.

Gospod, mirujte.

Lear (Gonerili).

Nesramni jastreb, lažeš!

Ob meni so možje izbrani, vljudni;
vse, kar se sme, poznajo prenatanko
in vedno pazijo kar najskrbneje
na čast imena. — O, prestopek mali,
kako si bil v Kordeliji mi gaden!

Kot natezalnica si zvil mi dušo

iz prejšnje leže, mi izdrl ljubezen

in vso jo spojil z žolčem. Lear, Lear, Lear

(Udari se ob čelo.)

Na duri te se bij, kjer je vstopila
brezumnost in zbežala pamet skoznje!
Odidimo!

Albanski.

Nedolžen sem; ne slutim,
kaj vas vznemirja.

Lear.

Že mogoče, lord. —
Priroda, čuj, boginja draga, čuj!

Zatri namero, ako jo imaš,
da kdaj bi oplodila bitje to !

V naročju stvari ji nerodovitnost,
za vselej ji posuši razplodila;
naj iz telesa kletega ne vznikne
ji dete v čast. Če pa roditi mora,
osnuj ji dete iz srdu, da muka
izprijena ji bo in treprirodna!

Naj dolbe ji gube v mladostno čelo;
s solzami neusahnimi naj reže
ji brazde v lice; skrb, bolest, dobroto
naj vrača z zlim ji smehom, da spozna,

kako strašnejše nego gadji zob
je nehvaležno dete! — Proč, odtod!

Albanski.

Bogovi večni, kaj pomeni to?

Goneril.

Nič si ne belite glavč z razlogom;
pustite njega muham oni prostor,
ki ga jim daje starost.

Lear se vrne.

Kaj? Petdeset ljudi kar nagloma?

Kar v štirinajstih dneh?

Albanski.

Kaj je, gospod?

Lear.

Le zvedi. —

(Gonerili.)

Grom in strela! Stidim se,
ker toli drzno mi podiraš moštvo,
da solz, ki vroče mi lijo po sili,
bi bila vredna ti! — Bog te udari!
Očetne kletve nezacelna rana
naj ti razje vsak čut! Ve stare, glupe
oči, plakajte še enkrat, pa vržem
izdrte vas z vodo, ki jo rosite,
da tla razmočite. — Tako je z mano?
Pa bodi torej! Hčer imam še eno;
uverjen sem, ljubečo hčer in nežno.

Ko zve o tebi to, z nohtmi razpraska
obraz ti volčji. In prepričaš se,
da lik si vzdenem zopet, ki sem ga
zavrgel, kakor meniš, za vsekdar.
Prepričaš se in pomni, kaj sem rekel.

(Lear, Kent in spremniki odidejo.)

S5 37 IS

Goneril (Albanskemu.)
Ste ga li videli?

Albanski.

Tako pristranski nisem, Goneril —
ob vsej ljubezni, ki jo hranim zate —

Goneril.

Mirujte, prosim vas! — Hej, Oswald, hej!
(Norcu.)

Vi, gospod, več lopov nego norec, pojdite za svojim
gospodom.

Norec.

Kum Lear, kum Lear, počakaj, vzemi norca s sabo!
V škripceh lisičji zveri
in taki lični hčeri
se vrv na vrat pomeri. —

Če jo dobi za vrat,
tako bom tekel zad. I0 )

(Odide.)

Goneril.

Razsoden mož je to. — Sto vitezov!

Je li umestno, da ima sto mož
za vsak slučaj, da si ob vsakem snu,
šepetu, vsaki muhi, vsaki tožbi
norost obrani z njih močjo in v rokah
ima življenje naše! — Oswald, hej!

Albanski.

Prevelik strah je tvoj.

Goneril.

A varnejši

vsekakor kot zaupnost prevelika.

Preteče zlo odpraviti, je bolje,

kot biti sam odpravljen. Znam ga dobro

in sestri sem pisala, kaj je rekel.

81 38 IS

Če sprejme njega in sto vitezov,
ko zve iz lista za nevarnost —

Nastopi Ostvald.

Goneril.

Si li že pisal moji sestri?

Oswald !

Oswald.

Pisal.

Goneril.

Zasedi konja in odjahaj s spremstvom!
Naznani ji natanko ves moj strah;
dostavi, kakor se ti zdi, razloge,
ki okrepe ga še. Odidi brž
in pridi skoro spet.

(Oswald odide.)

Ne, ne, gospod,

vsa mlečna ta 'prijaznost vaše duše,
dasi ne grajam je, je, žal, povod,
da več vam grajajo premalo zvitost,
kot vam slave ponižno vso milobo.

Albanski.

Ne vem, kako oko vam ostro vidi;
a često boljša dobro stvar izpridi.

Goneril.

Ne, ne —

Albanski.

Že prav. To nam izpriča konec.
(Vsi odidejo.)

SI 39 tg

Peti prizor.

Dvor pred istim gradom.

Nastopijo Lear, Kent  in norec.

Lear (Kentu).

Pojdite pred mano v Gloucester s tem pismom.
Ne pravite moji hčeri nič dalje o tem, kar veste, nego
le to, kar vas vpraša na podstavi tega pisma. Ako pa se
ne podvizate, bom tamkaj pred vami.

Kent.

Spal ne bom prej, dokler ne oddam vašega pisanja.

[(Odide).

Norec.

Ko bi imel kdo možgane v petah, ali ne bi utegnil
dobiti vtisk?

Lear.

Seveda, dečko.

Norec.

Tedaj pa, prosim te, bodi vesel! Zakaj tvoj razum
ni hodil nikoli v copatah.

Lear.

Ha, ha, ha!

Norec.

Boš videl, tvoja druga hči bo iskrena s teboj. Zakaj,
dasi ji je podobna kakor kutina jabolku, vem vendarle,
kar vem.

Lear.

No, kaj pa veš, dečko?

Norec.

Po okusu ji bo tako enaka kakor kutina kutini. Ali
veš, zakaj stoji nos sredi obraza?

SI 40 V&

Ne vem.

Lear.

Norec.

No, zato, da drži oči vsaksebi na obeh straneh
nosu, zato, da človek to, česar ne more ovohati, razbere
z očmi.

Lear (zase).

Krivico sem ji storil —

Norec.

Ali veš, kako snuje ostriga lupino?

Ne vem.

Lear.

Norec.

Jaz tudi ne; vem pa, čemu ima polž hišo.

No, čemu?

Lear.

Norec.

Čemu? Da skrije glavo vanjo, da je ne daje hčeram
in da ne pušča rožičkov brez toku.

Lear.

Pozabiti hočem svojo narav. — Tako dobroten oče!
— Ali so konji opravljeni?

Norec.

Tvoji osli so šli ponje. Vzrok, da nima veliki voz
več nego sedem zvezd, je izboren vzrok.

Lear.

Ker jih ni osem?

Norec.

Tako je! Ti bi bil dober norec.

St 41 18

Lear.

Da bi si zopet vse vzel šiloma? — Gnusna nehva¬
ležnost!

Norec.

Če bi bil moj norec, kum, bi te našvrkal, ker si se
postaral pred svojo dobo.

Lear.

Kako misliš to?

Norec.

Postarati se ne bi bil imel prej, dokler se nisi
zmodril.

Lear.

Ne daj, milo nebo, da bi zblaznel! Nikar, da bi
zblaznel! Ohrani mi možgane zdrave! Ne bi hotel biti
blazen!

Vitez  nastopi.

Lear.

No? So li konji opravljeni?

Vitez.

Opravljeni, gospod.

Lear (norcu).

Pridi, dečko.

Norec.

Devica ta, ki se mi roga zdaj,
ne bo dekle, če vmes ne pride kaj.

(Vsi odidejo.)

St 42 JS

Drugo dejanje.

Prvi prizor.

Dvorišče v gradu grofa Gloucestra.

Edmund  in Curau  nastopita z raznih strani.

Edmund.

Pozdravljen, Curan.

Curan.

I vi, gospod. Bil sem pri vašem očetu in sem ga
obvestil, da prideta nocoj k njemu vojvoda Cornvvallski
in Regan, njegova vojvodinja.

Edmund.

Kako se je zgodilo to ?

Curan.

Nič ne vem. Slišali ste o razširjenih novicah; mislim
one, ki sijih šepečejo; zakaj doslej so le potajne govorice.

Edmund.

Nič nisem slišal. Prosim vas, kaj je to?

Curan.

Ali niste čuli ničesar o vojski, ki se najbrž vname
med vojvodo Cornwallskim in Albanskim?

Sl 43 ^

Niti besedice.

Edmund.

Curan.

Tedaj pa že še zveste o pravem času. Zdravi, gospod
(Odide.)

Edmund.

Vojvoda tu nocoj! Tem bolje. Prav!

To šiloma se vpleta v moj načrt.

Zajeti je moj oče hotel brata,
in meni je zvršiti stvar kočljivo. —

Hitrost in sreča, delajta zame! —

(Zakliče.)

Brat, na besedo! Pridi! Brat, poslušaj!

Nastopi Edgar.

Edmund.

Po tebi streže oče. Pusti grad:
povedali so mu, kje bivaš skrit.

Sedaj izlahka izkoristiš noč.

Kaj nisi del kaj zoper Cornvralla?

Sem pride, zdaj, nocoj, nenadoma
in Regan z njim. Dej, nisi li dejal
o vojni kaj med njim in med Albanskim?
Domisli se.

Edgar.

Vem dobro, ni besede.

Edmund.

Očeta slišim; semkaj gre. Oprosti!

Zvijačno moram te napasti z mečem —
potegni — le na videz — prav se brani. —
Odtod! Prehiti sam očeta! — Luč!

Pobegni! Bakle, bakle! — Prav. Zdravstvuj!
(Edgar odide.)

Nekoliko krvi zbudi jim vero,

da z njim imel sem posel trd. Pijanci

store še več za šalo. — Oče, oče!

Držite ga! Ni li nikjer pomoči?

Nastopijo Gloucester  in sluge s plamenicami.

Gloucester.

Ha, Edmund! — Kje je lopov?

Edmund.

V temi je prežal tukaj z golim mečem,
mrmral brezbožen čar, zaklinjal luno,
naj ga podpira —

Gloucester.

Ali kje je zdaj?

Edmund.

Krvav sem, glejte!

Gloucester.

Edmund, kje je lopov?

Edmund.

Pobegnil je, ko ni nikakor mogel — —

Gloucester.

Za njim! He, vsi za njim!

(Strežniki odidejo.)

A kaj ni mogel

Edmund.

Pregovoriti me, naj vas zabodem.

Dejal sem, da bogovi maščujoči
ves grom v morilce streljajo očetne;
dejal, kako različna, močna vez
z očetom druži dete, in naposled,
videč, kako se studi mi nakana
ta neprirodna, je krvi željan
napadel z mečem mene, ki pripravljen

nič nisem bil na to, me zbodel v laket.
Spoznavši pa, da čut se moj je vzpel
ogorčen, drzen od pravične svade,
je zbežal nagloma. Morda prestrašil
ga tudi krik je moj.

Gloucester.

Naj le beži!

V tej zemlji ne ostane neujet,
in kadar ga zatno — — Vojvoda jasni,
gospod moj svetli, pride sem nocoj.
Oprt ob moč njegovo, razglasim,
da si zasluži našo hvalo, kdor
v roke prižene nam morilca tega,
a kdor ga skrije, smrt.

Edmund.

Ko vanj sem silil, naj pusti naklep,
pa videl, da ga le zvršl, sem jarno
zapretil mu, da ga izdam. A on:
„Bastard, ki nimaš nič, če proti tebi
bi pričal — ali meniš, da kreposti,
poštenosti bi tvoji kdo zaupal
in ti verjel? Ne, kar bi jaz tajil
(in znaj, to bom, in če celo pokažeš
moj rokopis), to bi zavil kot zgolj
tvoj migljaj, tvoj načrt in tvojo spletko.
Ti svet bi moral pretvoriti v glupca,
da ne bi zdela se mu moja smrt
zate mogočen in močan nagib,
mi provzročiti smrt.“

Gloucester.

Tak gnusen lopov!
Bi li tajil svoj list? — To ni moj sin!
(Trobente za prizoriščem.)

Vojvodove trobente! Kaj li hodi? —

Vse pristane zaprem, da ne uide
capin! Vojvoda mora dovoliti.

V vse kraje pošljem tudi njega sliko,
da ga povsod spoznajo. Tebi pa,
sin zvesti, pristni moj, dobim pomočke,
da boš moj zakoniti dedič.

Nastopita Comwa.ll  in Regan  s spremstvom.

Cornvvall.

Kako je, plemeniti knez? Dospel
sem ravno, pa sem čudne čul stvari,

Regan.

Če so resnične, za zločin osvete

ne bo dovolj. — Kako vam je, gospod?

Gloucester.

Gospa, srce je staro strto, strto!

Regan.

Kaj? On, ki mu je bil moj oče kum,
on vam je stregel po življenju? Edgar?

Gloucester.

O, stid, gospa, bi rad utajil to!

Regan.

Ni bil li drug razkošnim vitezom,
ki spremljajo očeta?

Gloucester.

Ne vem, gospa; preveč je to, preveč!

Edmund.

Da, vojvodinja, bil je v oni družbi.

Regan.

Ni čudo, da je toli nepriroden:

Ščuvali so na starčevo ga smrt,

Si 47 VS,

da bi gostili se z njega imetjem.

Nocoj mi je o njih pisala sestra
in posvarila me tako, da nečem,
ko pridejo mi v hišo stanovat,
več biti tukaj.

Cornvcall.

Niti jaz ne, Regan. - •
Očetu, Edmund, ste baje storili
uslugo prav detinsko.

Edmund.

Le dolžnost.

Gloucester.

Uganil je njegov naklep, prijeti
ga hotel, pa dobil to rano, glejte.

Cornwall.

Ga li preganjajo?

Gloucester.

Da, dragi knez.

Cornwall.

Če ga zatno, se nihče več ne boj,
da storil bi kaj zla. V imenu mojem
storite, kar vam drago. Vi pa, Edmund,
ki ste tako izpričali krepost,
poslušnost v hipih teh, bodite naši.
Značajev takih zvestih nam je treba;
zato vas jemljem zase.

Edmund.

Služil bom

vam zvesto kot le kdo.

Gloucester.

Zah valjam vas!

Cornvvall.

Zakaj prihajamo, ne veste, k vam —

Regan.

Ob nenavadni uri, sred noči.

Stvari so važne; plemeniti Gloucester,
prihajamo, da nam svetujete. —
Takisto oče kakor sestra piše
o sporih, ki se menda poravnajo
najbolje izvun doma. Sla oba
tu čakata odgovora. Prijatelj
naš stari, potolažite srce
in izrecite svet o stvari tej,
ki nujno ga je treba.

Gloucester.

Slušam vas.

Gospa, bodite mi srčno sprejeti!

(Trobenta. Vsi odidejo v grad.)

Drugi prizor.

Pred Olouccstrovim gradom.

Kent  in Osivald  nastopita z raznih strani.

Oswald.

Dobro jutro, prijatelj. Ali si iz te hiše?

Kent.

Seveda sem.

Oswald.

Kam utegnemo postaviti konje?

Kent.

V blato.

Oswald.

Povej mi, prosim te, ako si mi dober prijatelj.

K3 49 £23

4

Kent.

Pa nisem.

Oswald.

No, tedaj se ne menim več zate.

Kent.

Ko bi te imel v lipsburškem li) tamaru, bi ti že
pokazal, ali bi se menil zame.

Oswald.

Zakaj si tak z mano? Ne poznam te.

Kent.

Prijatelj, zato pa te jaz poznam.

Osvvald.

Za koga me imaš?

Kent.

Za sleparja, lopova, jedilca izbljuvanih jedi, za pod
lega, nadutega, glupega, beraškega trojesrajčnika^ Z a  dol-
goprstnika, za potepenca, ki nosi volnene nogavice 13 ), za
malovrednega strahopetca, ki toži razžalitve pri sodniku,
ne da bi jih poravnaval z mečem, za blodničnega sina,
za nagizdanega petolizca, ki se venomer zija v zrcalu,
za hlapca, ki je podedoval rilec, za človeka, ki bi bil rad
dovodnik v obleki dobrega sluge, pa ni nič drugega
nego zmes lopova, berača, strahopetca, dovodnika in sin
in dedič izprijene psice, človek, ki ga pretepem, da bo
bolestno cvilil, ako utajiš najmanjši zlog svojih naslovov.

Osvvald.

Kakšen grozen človek si, da tako psuješ človeka,
ki ga ne poznaš in on tebe ne!

Kent.

Kakšen nesramnik si ti, da se delaš, kakor ne bi
me poznal! Saj sta komaj dva dni, ko sem ti podstavil
nogo in te naklestil vpričo kralja! Izderi meč, capin, zakaj

dasi je noč, vendar sije mesec; mesečno jajčno jed >4)
naredim iz tebe! Potegni, pasja duša, gizdalin ciganski,
potegni!

(Potegne meč.)

Oswald.

Pusti me! Nič opravka nimam s teboj.

Kent.

Potegni, lopov! S pismom prihajaš zoper kralja in
se potezaš za punco ničemurnost proti veličanstvu nje¬
nega očeta 15). Potegni, duša, sicer naredim bržolo iz tvojih
meč. — Potegni, nesramnik, daj, postavi se!

Oswald.

Pomagajte, hej! Morilci! Pomagajte!

Kent

Suni, hlapče; stoj, malovrednik; stoj, cigan; suni!

(Bije ga.)

Edmund (nastopi).

Kaj je? Kaj pomeni to?

(Stopi med njiju.)

Kent (Oswaldu).

Le pridite, gospodek, če vam prija; pridite, ozdravim
vas; pridite, gospodek!

Gloucester (nastopi).

Orožje! Kaj se godi tukaj?

Corimall  in Regan  nastopita s služabniki.

Cornwall.

Mirujte, na vajino življenje! S šmrtjo kaznim onega,
ki sune še enkrat. Kaj je tukaj?

Regan.

Poslanca sta, sestrin in kraljev.

v&k.  51

4

Cornwall.

Zakaj se prepirata? Govorita!

Oswald.

Komaj še diham, gospod.

Kent.

Ni čudo, ko si tako imenitno napenjal svoj pogum.
Ti strahopetni pes; priroda te zatajuje, krojač te je naredil.

Cornvcall.

Trapast človek si. Krojač bi bil naredil moža?

Kent.

Da, da, krojač, gospod. Kamenosek ali slikar ga ne
bi bil mogel narediti tako klavrnega in najsi bi bil
sedel le dve uri '6) pri delu.

Cornwall.

Povejte vendar, kako sta se sprla?

Oswald.

Tale stari zlodej, gospod, čigar življenju sem pri¬
zanašal zaradi njegove sive brade —

Kent.

Ti prokleti ZP?) Ti nepotrebna črka! — Gospod, če
mi dovolite, raztolčem tega cepca v možnarju in oskrunim
stene na stranišču z njim. — Prizanašal da si moji sivi
bradi, ti tresorepka?

CornwaII.

Miruj, capin!

Zverina, ne poznaš li spoštovanja?

Kent.

Poznam, a srd ima pravico prvo.

IS 52 ta

Cornwall.

Zakaj pa vendar si tako razkačen?

Kent.

Ker nosi meč tak hlapec, ki časti
ne nosi nič. Tak gladek lopov časih
nalik podgani zgloje sveto vez,
ki je pretrdna, da bi jo razvezal;
strast gladi vsako, ki gori v gospodu;
z ledenim licem vliva olje v plamen;
taji, pritrja in vrti vodomski
svoj kljun 1 ®) po vetru in gospodnji volji
po pasje sluša, drugega ne zna.

(Osvvaldu).

Požri ti kuga to božjastno spako!

Kaj, posmehuješ se, češ, da sem norec?
Gosjak, da si na sarumski ravni,
bi gnal te gagajočega v Camelot! 1 ^)

CornwaIl.

Kaj, dedec? Si li blazen?

Gloucester.

Kako sta se spopadla, to povej.

Kent.

Nasprotij bolj sovražnih ni na svetu
kot jaz in ta capin.

Cornvcall.

Zakaj capin? Kaj je njegov prestopek?

Kent.

Ne prija mi v obraz.

Cornvcall.

Morda ti jaz še manj in on in ona.

ts 53 IS

Kent.

Takov sem, da naravnost govorim:

Gospod, obraze videl sem že boljše,
kakor tiče na ramah, ki jih vidim
pred sabo v tem trenutku.

Cornwall.

To je tak,

ki so hvalili mu robatost kje,
zdaj pa na videz je robat in kar
naravnost govori. Nič se ne laska;
pošten, odkrit le pravi, kar je res.

Če prija, prav, če ne, pa je robat.

Poznam te lopove, ki več zvijače,
naklepov grših skriva jim robatost
kot dvajset petoliznim dvornikom,
ki pretiravajo uslužnost svojo.

Kent.

Gospod, docela resno in iskreno:

Če mi dovoli vaš ugled mogočni,
čigar je vpliv kot žarnojasni sev
na vedrem čelu Febovem —

Cornwall.

Kaj kvasiš?

Kent.

Opuščam samo način prejšnjega govorjenja, ki ga
grajate tako. Vem, gospod, da nisem laskač. Kdor vas je
ukanil z robato besedo, je bil robat potepenec; jaz zase
pa nečem biti to, četudi pripravim vašo nejevoljo do
tega, da bi me utegnila še prositi, naj bi bil.

Cornvcall (Osvaldu).

Kaj si mu storil zla ?

Oswald.

Nikoli nič.

Njega gospodu, kralju, se nedavno
je vzvidelo, da me je bil po zmoti.


54


Prihitel je, se laskal njega jezi,
podstavil mi nogo, na tleh me psoval
in delal se za takega junaka,
da ga je kralj pohvalil, ker napadel
je tega, ki se bil je sam podal.

In v čina tega vzvišeni zavesti
me je napadel zopet.

Kent.

Tem plašljivcem

je Ajant 20 ) glupec le.

CornwaIl.

Sem dajte klade!
Bahač ti častni, trdovratnež stari,
nauči se —

Kent.

Za uk sem že prestar.

A zame klad sem rajši ne nosite.

Pošilja kralj me k vam. Ko služim njega,
izkažete prenizko čast osebi
gospoda mojega, presmelo trmo,
če vklenete mu sla.

CornwalI.

Sem s kladami! Na dušo in na čast!

V njih naj sedi do poldne!

Regan.

Do poldne? Do večera in vso noč!

Kent.

Ko bil očeta vašega bi pes,
ne bi tako ravnali z mano.

Regan.

A ker ste njega ptič, pa bom ravnala.
(Pridejo s kladami.)

-PS 55

Gloucester.

Nikar tako z njim ne ravnajte, prosim.
Zakrivil je dovolj, in dobri kralj
ga bo oštel zelo. Poniževalno
tako se le tatvina, grd zločin
kaznuje pri najbolj zavrženih
propalicah. Užaljen bode kralj,
če, toli slabo počaščen v poslancu,
uzre ga v kladah.

Cornwall.

Jaz sem odgovoren.

Regan.

Še teže bode sestri, kadar zve,
kako je bil napaden, opsovan
njen sluga v njeni službi. — V klado z
(Kenta polože v klade.)

Odidiva, gospod moj dragi.

(Vsi odidejo razen Gloucestra in Kenta )

Gloucester.

Prav žal mi je, a vojvoda je hotel.

Da si ne da jemati trme, zna
ves svet; toda prositi hočem zate.

Kent.

Nikar! Bedel sem, potoval naporno;
naspim se malo, drugi čas prežvižgam.

I v bedi klije sreča poštenjaku.

Želim vam dobro jutro.

Gloucester.

Cornvrall ni storil prav; kralj mu zameri
(Odide.)

Kent.

Ti dobri kralj, na tebi se pregovor
spet uresniči: Iz dežja pod kap!

(Pogleda na luno.)

Svetiljka zemeljskega obla, pridi,
da list prečitam v žarkih teh sočutnih!
Nihče ne vidi čud, le stiskanec.

Vem, da Kordelijin je tale list.

Na srečo je še bila poučena
o bednem mojem položaju; morda
kako pomore mi iz teh razmer. —
Zaspane, trudne, težke ve oči,
uporabite prednost: Na ležišče
ne glejte bedno. Sreča, lahko noč!
Nasmej se enkrat še; kolo zasuči!
(Zaspi.)

Tretji prizor.

Gozd.

Nastopi Edgar.

Da sem pregnan, sem zvedel.

Drevesna me duplina je ugodna
prikrila lovcem. Pristanišča ni,
ne kraja, kjer kar najpozorneje
ne bi prežali name. Dokler morem,
se bom živil in hočem si nadeti
najnižjo, najubornejšo postavo,
ki bliža jo, zaničuje človeka,
živali beda. Oblatim si lice,
zastrem si ledje, si razmršim glavo,
docela gol se izpostavim vihram,
nezgodam vsem, kar jih nebo pošilja.

Ta kraj mi daje vzorce, prednike,
berače blazne, ki s hripavim glasom
v lakti otrple in v noge odmrle
zatikajo si igle, cveke, žreblje,
da toli grozni po kmetijah bednih,
v vaseh ubožnih, ovčjih stajah, mlinih,
kolneč kot blazni, časih pa moleč
prejmo svoj dar, — „Ubogi Turlygood!“ 2 1)
Ubogi Tom je nekaj, Edgar nič!

(Odide.)

ta 57 is

Četrti prizor.

Pred Gloucestrovim gradom. Kent v kladi.

Nastopijo Lear, norec  in vitez.

Lear.

Ne verujem, da sta tako šla z doma,
ko ni se vrnil še poslanec.

Vitez.

Snoči,

tako sem zvedel, ni še mislil nihče
na ta odhod.

Kent.

Pozdravljen, svetli kralj!

Lear.

Kaj? Je li ta sramota ti v zabavo?

Kent.

Ne, gospod.

Norec.

Ha, ha! Trde podveze ima! Konje zavezujejo za
glavo, pse in medvede za vrat, opice za ledje in ljudi
za noge. Če je kdo preživahen v nogah, nosi lesene
nogavice.

Lear.

Kdo semkaj te je del?

Kent.

Kdo? On in ona.

Vaš sin in vaša hči..

Lear.

Ne.

Kent.

Da.

IS 58 JS

Lear.

Ne, pravim.

Kent.

Da, pravim.

Lear.

Ne. Da sta tako predrzna —

Kent.

Pa sta.

Lear.

Na Jupitra prisezam, ne!

Kent.

Jaz na Junono, da.

Lear.

Pa nista! — Hujši
bi greh bil takšen zoper veličanstvo
od samega umora. Razodeni
nam brž, a preudarno, s čim zaslužil
si to, kako so te vklenili v klado;
saj si prišel od nas!

Kent.

Ko sem na dvoru
izročil pismo vaše Visokosti,
je došel, preden sem še vstal s prostora,
ki nanj sem bil pokleknil, sel zasopel,
hropeč od poti, onemogel ječal,
da ju oba pozdravlja Goneril,
izročil pisma, ki sta brez odloga
prečitala jih vsa. Nato sta k sebi
pozvala spremljevalce, vzela konje.

Rekoč, naj grem za njima in počakam
odgovora, sta zrla me studeno. —
Sestanem tukaj se s poslancem drugim,
čigar prihod je mojega zastrupil —
bil to je isti, ki se je nesramno
ustavljal zadnjič vaši Visokosti —

ts 59 ta

bolj mož kot modrijan potegnem meč,
on vzburi hišo s krikom strahopetnim.

Vaš sin in vaša hči sta ta prestopek
za vrednega spoznala te sramote.

Norec.

Zime še ni konec, kadar lete gosi na to stran:

Če nima oče nič,
otrok ne pazi nanj;
če nosi poln mošnjič,
kako je skrben zanj!

Vlačugi sreči ni
ubožnih mar ljudi

Ali navzlic temu ti še prizadeneta tvoji hčeri tolikanj
bolesti, da boš lahko živel ob njej leto dni.

Lear.

Kako mi k srcu vre sirovost ta!

Navzdol, histerska strast, bol plezajoča!

Tvoj kraj je spodaj! — Kje pa je ta hči?

Kent.

Gospod, pri grofu je, tu notri.

Lear.

Za mano ne hodite. Tu bodite.

(Odide v grad.)

Vitez.

Ali nisi zakrivil nič hujšega, nego si povedal?

Kent.

Nisem. — Zakaj prihaja kralj s tako majhnim
spremstvom?

Norec.

Če bi te bili za to vprašanje vteknili v klado, ne
bi te bili po krivici.

Zakaj, norec?

Kent.

Norec.

V šolo te damo k mravlji. Naj te nauči, da pozimi
ni dela. Vse, ki hodijo za nosom, vodijo njih oči, samo
slepcev ne vodijo. Ni pa nosu med dvajsetimi, ki ne bi
zavohal tistega, ki smrdi. Izpusti iz rok veliko kolo, ki
se toči z griča navzdol, sicer si zlomiš tilnik, če greš za
njim. Kadar pa gre veliko kolo vkreber, daj, da te vleče
za seboj. Če ti da modrijan boljši svet, mi vrni mojega.
Hotel bi, da se ne ravna nihče drug po njem nego lo¬
povi, ker ga daje norec.

Kdor za denar le sluga je
in le na videz zvest,
pobegne, ko se dež prične,
in da te vihri v pest.

A jaz bom vztrajal; norcu ni
begunov modrih mar;
slepar je norec, ki beži,
a norec ni slepar.

Kent.

Kje si se naučil to, norec?

Norec.

V kladi ne, norec.

Lear  in Gloucester  se vrneta iz gradu.

Lear (Gloucestru).

Da me odklanjata? In bolna sta?

In trudna? Bila sta vso noč na poti?

Kaj še! Upor je to, dokaz odpada.

Ugodnejšo prinesi vest.

Gloucester.

Razdražne

krvi je vojvoda, nezmajno trden

v dejanjih, kakor veste, svetli kralj.

J5S2 61 E®

Lear.

Osveta, kuga, smrt, propast! Razdražne

krvi? Nezmajen! Kaj li? — Gloucester, Gloucester,

govoril bom z vojvodo, z njega ženo.

Gloucester.

Da, svetli kralj, tako sem ju obvestil.

Lear

Obvestil! Človek, ali me umeješ?

Gloucester.

Da, svetli kralj!

Lear.

Kralj hoče govoriti z vojvodo
in oče s hčerjo, hoče njiju službo.

To vesta pač! — Moj dih in moja kri!
Razdražen! Vojvoda razdražen! Dejte
razdražnemu vojvodi — ne, še ne —
morda mu res ni dobro; betež službo
zamuja vsako, ki je zdravju v kvar!

Mi nismo mi, če stiskana priroda
duha trpeti sili vred s telesom.

Počakam; trmi se odrečem svoji,
da bodi bolen in nadložen človek
tak, kakršen je zdrav.

(Pogleda na Kenta.)

Smrt stanju temu!

Zakaj je tičal tu? Ta čin mi priča,
da pot je vojvodi in njej zgolj lest.

Svobodo dajte slugi! Vojvodi
in njega ženi dejte, da bom zdaj
takoj govoril z njima. Slušata
naj me, sicer bom bil na njiju vrata,
dokler ne jekne glas: Zaspita v smrt!

Gloucester.

Rad bi, da vse se poravna med vami!

(Odide v grad.)

IS 62  JS


Lear.

Gorje! Kako kipi srce! A dol!

Norec.

Zakliči mu, kum, kakor je zaklicala kuharica jegu¬
ljam, ko jih je devala žive v pašteto. Potrkala jim je na
glave s palico in vzkliknila: Dol, duše, dol! — Tisti je bil
njen brat, ki je konju zgolj iz ljubezni do njega namazal
sirovega masla na seno.

Nastopijo Gloucester, Connvall, Regati  in služabniki.

Lear (Cornwallu in Regani).

Obema dobro jutro!

CornwalI.

Kralj, zdravstvujte!
(Kenta oproste.)

Regan.

Vesela, Visokost, sem, da vas vidim.

Lear.

Verjamem ti, pa tudi vem, zakaj
verjamem. Če se ne bi veselila,
poslovil bi od groba matere
se tvoje, ki bi kril prešestnico.

(Kentu.)

O, si li prost? — A drugič več. O Regan,
glej, zla je sestra tvoja. Nehvaležnost
sem

(Pokaže na srce.)

ostri zob je vsekala kot jastreb.

Kako naj ti povem? Ne bi verjela,
kako izprijenega srca — — Regan!

j®  63 Ja

Regan.

Bodite mirni. Upam, da vi manj
nje cenite zaslugo, nego ona
dolžnost opravlja venomer.

Lear.

Kaj misliš?

Regan.

Ne verujem, da zanemarjala
bi bila količkaj dolžnost. Če spremstva
razkošnosti se je uprla morda,
je bil povod že tak, namera taka,
da ne zasluži graje.

Lear.

Kletev nanjo!

Regan.

Gospod, vi ste že stari;
priroda v vas stoji na robu meje.

Vas moral bi voditi kdo, ki stanje
presoja vaše bolje, nego ga
presojate sami. Zato se k sestri
vrnite, prosim vas, in ji recite,
da žal vam je krivice.

Lear.

Jaz naj prosim ?

Veš li, kako pristoja to rodbini?
(Poklekne.)

„Predraga hči; priznavam, da sem star,
odveč je človek star! Kleče te prosim,
daj mi obleke, posteljo in hrane!"

Regan.

Nič več, gospod! To so nevšečne burke.
Odpravite se k sestri.


Lear.

Nikdar, Regan.

Ugrabila mi pol je spremljevalcev,
grdo me zrla, zbadala po kačje
z jezikom me v srce. Osveta padi
z neba ji nakopičena na glavo!
Razdevajoči zraki, ohromite
mladostne ude njene!

CornwalI.

Fej, gospod!

Lear.

Pošljite, bliski, v srhke ji oči
omamni plamen; padite, močvirne
megle, ki solnce dviga vas; lepoto
ji zastrupite, strite ji ponos!

Regan.

Bogovi blagi! — V hipni jezi mene
prekolnete takisto!

Lear.

Ne, Regan, tebe ne prekolnem nikdar.
Srca si rahlega, brezčutna nisi.

Oči so njene divje, tvoje pa
tolažijo, ne žgo. Ti ne zavidaš
mi radovanja, spremstva mi ne jemlješ,
besed zlih nimaš, novcev mi ne kratiš,
vrat ne zaklepaš, ker vse bolje znaš
prirodine zahteve, vez ljubezni
otroške, vljudnost, čut hvaležnosti;
kraljestva ne pozabljaš, ki sem ti
podaril ga.

Regan.

Čemu vse te besede?

Lear.

Kdo del je slugo v klado?

(Začujejo se trobente.)

5

CornwalI.

A čigave

so te trobente?

Regan.

Sestrine. Sem pride,

mi piše, skoro.

Oswald  nastopi.

Regan.

Je li tu gospa?

Lear.

Tak rob, čigar lehko posojeni
ponos sloni na izpremembni volji
gospe njegove. — Vun, slepar!

Cornvvall.

Kako li?

Lear.

Kdo mi zabil je slugo? — Regan, tega
pač nisi znala.

Ooneril  nastopi; R^gan jo prime za roko.

Lear.

Kdo prihaja? — Bog,
če ljubiš starost, če poslušnost prija
i tvoji moči, če i sam si star,
zavzemi se za me in me zastopaj!
(Oonerili.)

Kaj ni te sram, da gledaš tole brado? —
O Regan, pa za roko jo prijemlješ?

Goneril.

Zakaj li ne? Sem li kaj zla storila?

Vse ni zločin, kar zove nerazsodnost
tako in stara glupost.

Lear.

Oj srce,

ne počiš li? — Kdo slugo del je v klado?

Cornwall.

Jaz sam. Bil prizanašanja je manj
z vedenjem vreden.

Lear.

Vi ste bili? Vi?

Regan.

Ker ste slabi od starosti, pa tudi
bodite res. Če vrnete se k sestri,
da boste tam do konca meseca,
če odslovite spremstva pol, pa lahko
spet pridete. Sedaj sem z doma; nisem
še ukrenila, kar za vas je treba.

Lear.

Spet k njej? Mož petdeset da bi odslovil?
Ne, rajši se odrečem vsaki strehi,
prebijem vsako zlo na prostem zraku
in združim rajši z volkom se in s sovo —
Zob oster Ima sila! Z njo naj grem?
Francoski vročekrvni, ki brez dote
je vzel najmlajšo hčer — takisto skoro
bi jaz pokleknil predenj in kot vitez
beračil mezde, da živim. —- Spet k njej?
Dej rajša, naj bom hlapče in živinče
capinu temu!

(Pokaže na Oswalda)

Goneril.

Kakor vam je drago.

Lear.

Čuj, prosim te, ne tiraj, hči, me v blaznost
Nadležen ti ne bodem, dete. Z Bogom!

67

5 *

Sešla ne bova, videla se več.

In vendar moje si meso in dete.

Kaj še — bolezen zla si v mojem mesu,
ki moram svojo zvati jo; otok,
ule si kužno, gnojen tur iz moje
izprijene krvi. — Ne bom te zmerjal;
sramota pridi sama, nje ne kličem.
Gromovnika ne prosim, naj te stre,
ne tožim te sodniku Jupitru.

Poboljšaj se, če moreš in utegneš.
Pokojen sem; lehko s sto vitezi
ostanem pri Pegani.

Regan.

Ne docela.

Pripravljena še nisem, da bi vas
sprejela, kakor treba. Čujte sestro!

Kdor sodi pametno razvnetost vašo,
ta ve vsaj to, da ste stari in torej — —
Že ve, kaj dela.

Lear.

Govoriš li resno?

Regan.

Gospod, vsekakor. Petdeset ljudi?

Jih ni li dosti? Kaj jih treba več?
Čemu še ti, ko breme in nevarnost
sta zoper toliko ljudi? Kako bi
pri dveh gospodih toliko ljudi
živelo z mirom? Težko, nemogoče!

Goneril.

Zakaj naj ne bi stregli vam ljudje,
ki njej so sluge, in zakaj ne moji?

Regan.

Zakaj res ne? Če ne bi bili služni,
jih kaznimo. Če k meni hočete —

si 68 ra

nevarnost slutim zdaj — tedaj vas prosim,
vzemite jih le petindvajset; strehe
in hrane več ne dam nobenemu.

Lear.

Dal vse sem vam —

Regan.

Bil čas je, da ste dali.
Lear.

Čuvali naj bi me in me živili-;
edino spremstvo sem si izgovoril
v številu tem. Kaj? Petindvajset, Regan,
naj vzamem jih s seboj? Tako si rekla?

Regan

In pravim spet. Več niti enega.

Lear.

Razmere teh nestvorov so še dobre!

Če gadnejši so drugi, pa gre njemu
še čast, kdor ni najslabši.

(Gonerili)

K tebi pojdem.

Saj petdeset je dvakrat petindvajset;
ti čutiš nje ljubezen dvojno.

Goneril,

Čujte,

kaj treba petindvajset jih, deset,
da, pet pri hiši, kjer jih mora streči
vam dvakrat toliko?

Regan.

Čemu je eden?

Lear.

Kaj vama do potrebe? Vsak berač
ima obilico v stvareh najmanjših.

Ne puščaj več prirodi, kot ji treba,
pa žiješ kot živina. Ti si dama;
če lišp je že, da se oblačiš toplo,
priroda ne zahteva, kar te lišpa
in komaj greje. — Iz potrebe zgolj — —
Potrpnosti, nebo, mi daj potrebne!

Bogovi, tu stojim, potrt od boli

in starosti, v obojem starec beden —

če ščuvate vi zoper nju očeta

te hčeri, ne imejte me za norca,

da bil bi miren! Jezo mi zbudite;

ne dajte, da orožje žensko, solze,

bi skrunile mi lice moško! Vama,

nestvora, pa osvetim se obema,

da bo ves svet — — kaj takega storim —

kaj bo, ne vem — a strah bo vso zemljo!

Morda si mislita, da bodem plakal?

Nikdar! Ne bom!

Lehko bi pač, a na stotisoč koscev
se zdrobi mi srce, preden bi plakal. —

O norec, norec, čutim, da zblaznim!

{Lear, Gloucester, Kent  in norec  odidejo.)

(

Cornwall.

Ločimo se odtod; vihar se bliža.

Regan.

Premajhen je ta dom; prostora starcu
ni v njem in spremnikom.

Goneril.

Njegova krivda. Mir si vzel je sam;
sedaj pa sam naj čuti svojo glupost.

Regan.

Kar se dostaje njega, bi ga rada
sprejela, a brez spremstva.

st 70 ta

Goncril.

Jaz takisto. —

A kam je krenil Gloucester?

Cornwall.

Za starim možem. Tu prihaja zopet.
Gloucester  nastopi.

Gloucester.

Kralj je razljučen.

Cornwall.

Kam se je namenil?

Gloucester.

Po konjih kliče, pa ne vem, kam hoče.

Cornwall.

Najbolje bo, da gre po svoji volji.

Goneril.

Nikar ga ne prosite, naj ostane.

Gloucester.

Dobrotni Bog, noči se, zli vetrovi
divjajo strašno; mnogo milj v okrožju
je komaj kje grmič.

Regan.

Gospod, nezgode
so trmastim ljudem, ki jih sami
provzročajo, najboljši uk. Zaprite
vse duri; drzno je njegovo spremstvo!
Opreznost naj zapreči, kar v uho
mu šepnejo, ki da se ukaniti.

Cornwall.

Zaprite duri, to je divja noč;
prav pravi Regan. Pojdite iz vihre!

(Vsi odidejo.)

Tretje dejanje.

Prvi prizor.

Pustinja.

Vihar. Nastopita Kent  in vitez  z raznih strani.

Kent.

Kdo tukaj razen slabega vremena?

Vitez.

Nekdo ves brez pokoja kakor vihra.

Kent.

Poznam vas. Kje je kralj?

Vitez.

Boreč se z elementi zlimi, kliče,
naj veter v morsko plan zanese zemljo,
naj dvigne nanjo kodraste valove,
da vse izpremeni se ali mine.

Lase si puli bele, ki jih ljuti
love vetrovi in v vrtincu besnem
razsipljejo, da ni jih več nikoder.

V človeškem malem svetu svojem vihri
kljubuje strašni in dežja nalivu.

To noč, ko izsesana še medvedka
ostaja v jami, ko si lev, volk gladni
ne moči dlake, bega gologlav,
kličoč, naj mine vse.

at 72 ta

Kent.

Kdo je pri njem?

Vitez.

nihče, le norec, ki se trudi s šalo
odpraviti mu bol.

Kent.

Gospod, poznam vas
in na podstavi tega znanja vam
zaupam drago stvar. Prepir razdvaja,
dasi z lestjo vzajemno je prikrit
doslej, Albanskega in Cornwalla.

Oba imata sluge, ki na videz
so sluge le — kdo nima takih, kogar
na prestol dvignila je srečna zvezda -■
pa so ogledniki v francoski službi.

Poznajo vse razmere, vsak razpor,

dogovor vsak med knezoma obema

in težki jarem, ki sta kralju starcu

ga naložila, globlje še načrte,

izmed katerih so sedanji morda

samo priprave — vojska iz Francoske

dospe v to zbegano državo; modro

uporabivši malomarnost našo,

dobiva tal v najboljših pristaniščih

in skoro svoj razvije prapor. — Zdaj

še nekaj vam Če mi zaupate

in greste v Dover, mož dobite ondi,

ki vas za vest zahvalijo resnično,

kakova neprirodna žalost tira

nam kralja v blaznost. —- Plemič sem po krvi

in stanu; vam zaupam, torej nudim

ta posel vam.

Vitez.

Zmeniva se pozneje še.

Kent.

Ne, ne. —

V dokaz, da več sem, nego se vam vidim,

SI 73

vzemite ta mošnjič in kar je v njem.
Kedar ugledate Kordelijo —
in ne bojim se, da je ne bi — dajte
ji prstan ta; pove vam, kdo je mož,
ki vam neznan je zdaj. — Huj, ta vihar!
Iskat grem kralja.

Vitez.

Dajte mi roko.

Mi li še kaj poveste?

Kent.

Le malo, toda večje važnosti,
kedar dobiva kralja, Pojdite
vi sem, jaz tja; kdor ga ugleda prvi,
zavpij „hola“.

(Odideta po različnih straneh.)

Drugi prizor.

Drug kraj na pustinji.

Še vedno vihar.

Nastopita Lear  in norec.

Lear.

Pihajte, vetri, da vam poči lice!

Tufite! Vijte! Plohe in nalivi,
pokrijte stolpe in njih peteline.

Žvepleni ognji, hitri kakor misel,
sli gromnih kijev vi, cepečih hraste,
ožgite mi glavo! Ti silni grom,
razblini zemeljsko debelo oblo,
razbij prirodne tvore, vse kali,
ki nehvaležnega rode človeka!

Norec.

O kum, blagoslovljena voda v suhi hiši je boljša
od te deževnice pod milim nebom. 22 ) Pojdi v hišo,

dobri starec, in naprosi blagoslova svojih hčera. To je
noč, ki se ji ne smili niti modrijan, niti norec.

Lear.

Napnite trebuh! Bruhaj, žar! Lij, dež!

Grom, veter, plamen, dež mi niso hčere.

Ne tožim, elementi, vas za Ijutost;
dal nisem vam kraljestva, zval vas dece.
Pokorščine mi niste dolžni; dalje
strezite divji slasti; rob sem vaš,
mož star, ubožen, slab, zaničevan,
a vendar zovem vas podkupne hlapce,
da s podlima ste hčerama strnili
svoj boj, spočet v višinah tam, na glavo,
ki stara, bela je tako. —

O, grozno je!

Norec.

Kdor ima hišo, da vanjo vtakne glavo, je bistre
glave. 23 )

Če v dom hče hlačni šiv,
ko glava nima doma,
bo z glavo vred ušiv —
tak’ snubit glupec roma.

Če si z nogo opravil,
kar s srcem je dognati,
oko boš kurje zdravil,
bedel, ko čas je spati.

Zakaj doslej še ni bilo lepe ženske, ki si ne bi
pačila obraza pred zrcalom.

Lear.

Ne, vzor potrpežljivosti bom rajši;
ničesar ne porečem.

Kent  nastopi.

Kent.

Kdo je tu?

st 75 ra

Norec.

No, tukaj je milost in hlačni šiv;
in norec.

Kent.

to je modrijan

Oh, ste li vi? Stvari, ki noč jim prija,
ne marajo za tako. Srd neba
drži ponočne potnike celo
v brlogih. Kar sem mož, še nisem čnl
o takih bliskih, grozovitih strelah,
o takem treskanju dežja in vetra.
Človeška narav ni za tako grozo
in takšen strah.

Lear.

Naj veliki bogovi,

ki grozni hrup provzročajo nad nami,
zdaj iščejo sovragov. Boj se, grešnik,
taječ zle čine, ki te ni pravica
zasegla še; skrij, roka se krvava,
ti krvosramni verolomnik, gadni
ti licemerec, padi strt, zlodejnik,
ki tajno in hlineč prijateljstvo,
si stregel po življenju! — Skriti grehi,
razbijte svoj zapah, krvnike grozne
prosite milosti! — Jaz sem se manj
pregrešil nego drugi zoper mene.

Kent.

Oh, gologlav! — Tu blizu vem za kočo,
gospod; zavetje bodi vam v viharju.
Počijte tam, a jaz grem v ono hišo —
še trša je od skale, kjer stoji —
prav zdaj mi je, ko vprašal sem po vas,
zabranila dostop — prisilim jo
do skromne vljudnosti.

Lear.

Moj um se vrača.

Kako je, dečko? Pridi! Te li zebe?

Glej, mene že. — Prijatelj, kje je stelja?

S2- 76 T3

Da, sila lomi kola; tudi slabim
stvarem podaja vrednost. Pojdi v kočo. —
Ubogi norec, del srca imam še,
in žalosten je zate.

Norec.

Kdor si ohranil razuma je kaj
v dežju in viharju, juhejsa, juhaj,
trpi usodno premeno voljan;
saj dež pač lije sleherni dan.

Lear.

Prav, vrli dečko.

(Kentu.)

Zdaj pa z mano v kočo. *
{Lear  in Kent  odideta.)

Norec.

To je prava noč, da ohladi ljubovnice. - Še nekaj
bom povedal, preden grem:

Ko je duhovnik le svet po besedi,
ko vode pivar pri sladu ne ščedi,
ko plemič je krojaču varih,
ko žge ne razkolnik, babjak se v žarih,
ko ni ne vitez, ne plemič berač,
ko sodbe vrše se brez zvijač,
ko zlih jezikov varna je čast,
ko tat ne hodi med gnečo krast,
ko šteje skopuh na polju denar,
ko blodnica zida, zvodnik oltar —
tedaj se grozna zmeda pojavi
v vesoljni albionski državi,
tedaj je čas, kdor živ je, naj sodi,
da človek navadno po nogah hodi.

Tako bo prerokoval Merlin; 24 ) zakaj jaz živim pred
njegovim časom.

(Odide.)

Tretji prizor.

Gloucestrov grad.

Nastopita Gloucester  in Edmund.

Gloucester.

Oh, oh, Edmund! To neprirodno ravnanje mi m
po volji. Ko sem ju naprosil dovolitve, da bi se zavzel
zanj, sta mi odtegnila pravico do moje hiše, mi prepo¬
vedala, preteč z večno nemilostjo, da bi govoril o njem,
prosil zanj ali ga podpiral kakorkoli.

Edmund.

Jako grozovito in neprirodno!

Gloucester.

O res, toda ne govori o tem. Vojvodi sta se sprla,
in še huje nego to. Nocoj sem prejel pismo; nevarno
je govoriti o njem. Zaklenil sem ga v svoji sobi. To
žaljenje, ki ga sedaj trpi kralj, se bo maščevalo. Del
vojske je že pristal na obrežje; biti moramo za kralja.
Poiskati ga hočem in mu pomagati skrivaj. Ti pa pojdi
in zabavaj vojvodo, da ne zasledi mojega dobrega dela.
Če bi vprašal po meni, reci, da mi ni dobro in da sem
legel v posteljo. In če bi moral umreti za to, kakor mi
niso zapretili nič manj — oteti moram kralja, starega svo¬
jega gospoda. Pripravljajo se čudne stvari; Edmund,
prosim te, bodi oprezen!

(Odide.)

Edmund.

To prepovedano dobroto zve
vojvoda precej in o pismu tudi.

Posebna bo zasluga to; kar oče
bo manj imel, bo znesek mi nagrade;
navzgor gre mladec, kadar starec pade.

(Odide.)

St 78 IS

Četrti prizor.

Pustinja. Spredaj koča.
Nastopijo Lear, Kent  in norec.

Kent.

Pri koči smo. Vstopite kar, gospod!
Prezlo trinoštvo je noči odprte,
da bi prebil ga kdo.

(Vihar razsaja še vedno.)

Lear.

Pustita me.

Kent.

Vstopite.

Lear.

Hočeš li srce mi streti?

Kent.

Prej strl bi svoje. Blagi kralj, vstopite!
Lear.

Pač meniš, da ta vihra ljuta
do kože sili nam; tako je tebi!

A kjer tiči še hujša bolečina,
ne čutiš manjše. Pred medvedom tečeš,
a če drži tvoj beg v besneče morje,
zbežiš medvedu v žrelo. Ko je duša
pokojna, je telo občutno. Vihra
mori mi v srcu čute vse; le eden,
ljut peče me: otroška nehvaležnost!

Ni li, kot trgala roko bi usta,
ker nosi hrano jim? A plačam jo!

Ne bom več plakal! — V noč me gonita,
pa v tako noč! — Dež, lij! Prebijem te.
O, v tako noč! O Regan, Goneril!

Očeta starega, ki dobrosrčen

razdal je vse — — na poti tej je blaznost

ne grem več dalje.

SI 75 JS

Kent.

Blagi kralj, vstopite.

Lear.

Sam vstopi, prosim, skrbi sam za se.

Ne da vihar mi misliti o tem,
kar bi me peklo bolj. — A v kočo pojdem.
• (Norcu.)

Ti pojdi prvi. Siromak brez strehe —
le pojdi. Molil bom, potem grem spat.

(Norec gre v kočo.)

Ubožci goli, koderkoli ste
v divjanju groznem te brezsrčne vihre,
kako li golo glavo, suhe ude
naj branijo raztrgane vam krpe
vremena takega! Premalo pazil
sem prej na to. Razkošje, pij zdravilo
in trpi, kar trpe ti siromaki,
da jih z obilico obsuješ potlej
in da storiš bogove bolj pravične.

Edgar (v koči).

Poldrugi seženj, poldrugi seženj! Ubogi Tom!

Norec (plane iz koče).

Ne hodi semkaj, kum! Tukaj je
pomagajte!

Kent.

Daj mi roko. Kdo je tam?

duh. Pomagajte,

Norec.

Duh, duh. Pravi, da mu je ime ubogi Tom.
Kent.

Kdo si, ki mrmraš na slami ondi? Semkaj pridi.

S2 80 V&

Edgar (nastopi, preoblečen za blaznika).

Odtod! Duh zlobni me podi naprej!

Leden vihar vrši skoz ostri glog.

Spat pojdi v mrzlo postelj in se grej! 25 )

Lear.

Kaj, si li tudi ti vse razdal hčeram ? In zdaj si takšen
siromak ?

Edgar.

Kdo da kaj ubogemu Tomu, ki ga je zlobni so¬
vražnik gnal skozi ogenj in skozi plamene, skozi reke
in vrtince, skozi barja in močvirja, ki mu je položil
nože pod zglavje in zanke na stol, 25 ) del podganjega
strupa v njegovo juho, ki mu je vlil prešernost v srce,
da je jezdil na rjavem konju dirjaču črez mostiče, štiri
palce široke, in podil svojo senco kakor izdajico. Bog
ti čuvaj petero duševnih sil! 27 ) Toma zebe. O du, di,
du, di, du, di Bog te čuvaj vrtincev, pogubnih zvezd,
okužitve. Bodite usmiljeni z ubogim Tomom, ki ga muči
zlobni sovražnik! Tamkaj bi ga utegnil zasačiti zdaj in
tamkaj in tamkaj spet in tu.

(Še vedno je vihar.)

Lear.

So li ga takega storile hčere? —

Prihranil nisi nič, jim vse podaril ?

Norec.

Ne, zastor še ima, da ni nas sram.

Lear.

Vsa zla, določena za greh, viseča

v ozračju, naj zadenejo te hčere!

Kent.

Saj nima jih, gospod!

81 VS.

6

Lear.

Umri, izdajnik! Nič tako prirode
ni moglo streti kakor krute hčere.

Naj li odstavljen oče toli malo
dobrot ima od rodnega mesa?

Lokava kazen! To meso spočelo
je pelikanske hčere te. 28 )

Edgar.

Pillicock 29) je sedel na hribu Pillicocku —
halo, halo, la, la!

Norec.

Ta mrzla noč nas vse naredi za norce in blaznike.

Edgar.

Čuvaj se zlega sovražnika, slušaj roditelje, točno
se drži svoje besede, ne preklinjaj, ne želi bližnjikove žene;
tvojemu srcu ne bodi do prešernega razkošja! — Toma zebe.

Lear.

Kaj si bil?

Edgar.

Služabnik, ponosen po srcu in po duhu; kodral
sem si lase, nosil rokavice na kapi, služil strastem go-
spenjega srca in uganjal z njo čine teme, govoril toliko
priseg, kolikor sem izrekal besed, in jih prelamljal vpričo
višnjega neba; preden sem zaspal, sem si izmišljal bohotne
nakane in izvrševal sem jih, ko sem se zbudil. Vino sem
ljubil na vso moč, kock nič manj in v ljubezenskih stvareh
sem presezal velikega Turka. Neodkritega srca, lahko¬
veren, krvavih rok, prašič po lenobi, lisjak v tatvinah,
volk po požrešnosti, pes po steklosti, lev po plenoželj-
nosti. Ne daj, da ti škripajoči črevlji, šumeča svilena
krila ženskam naklonijo srce; odmikaj nogo od bordelov,
roko od spodnjih kril, pero od zadolžnih knjig in upiraj
se zlobnemu duhu.

Še vedno pih vrši skoz ostri glog,
de; veš, veš, tresk, hojhoj!

Umakni se, Adolf, dečko moj!

(Še vedno vihar.)

Lear.

Čuj, bolje bi ti bilo v grobu, nego da se z golim
telesom upiraš skrajnji togoti božji. — Ali ni človek nič več
nego to? Oglejte si ga prav. Črvu nisi nič dolžan za svilo,
živali ne za kožuh, ovci ne za volno, mački ne za pižmo.
Ha! Trije smo tukaj potvorjeni! Ti si stvor sam na sebi;
človek, ki nima najpotrebnejšega, ni nič drugega kakor
bedna, gola, dvojeroglasta žival, kakršna si ti. Proč, proč
z izposojenim blagom! Semkaj, odpnite me!

(Strga obleko raz sebe.)

Norec.

Prosim te, kum, bodi miren. Noč je prezla, da bi
plaval v njej. Zdaj bi bil majhen ofjenj na goli pustinji
kakor srce starega vasovalca, drobna iskra, vse drugo na
životu mrzlo. — Glej, tu prihaja potujoč ogenj.

(Nastopi Gloucester  s plamenico.)

Edgar.

To je hudobni duh Flibbertigibbet. 30) Svoje delo
začenja z večernim zvonom in straši do prvega peteli-
njega klica; prinaša belo mreno, napravlja oči krivoglede
in provzroča zajčje ustnice, 31 ) posiplje belo žito z modro
roso in prinaša zlo ubogim stvarem na zemljo.

Šent Vid je trikrat črez puščo spel
pa moro, devet nje besov došel,
končal ji moč,
pognal jo v noč,
in hajdi, vešča, hajdi! 32 )

Kent.

Kako vam je, Milost?

Lear.

Kdo je to?

Kent.

Kdo je tam? Kaj iščete?

6 '

Gloucester.

Kdo ste tamkaj? Vaša imena?

Edgar.

Ubogi Tom, ki je plavajočo žabo, krastačo, žabje
paglavce, kuščarje in močerade, ki v besnosti srca, kadar
razsaja zlobni sovražnik, je kravji gnoj za solato, požira
stare podgane in poginule pse, pije zeleno peno stoječih
mlak, ki ga bičajo z njive na njivo ter potiskajo v klado
in zapirajo, ki je imel troje oblek za rame, šestero srajc
za život, konja za ježo in orožje za nošnjo;
podgane, miši in še kaj
je Tom že sedem let dozdaj.

Čuvajte se mojega preganjalca! — Mir, Smulkin33) >
mir, hudič!

Gloucester.

Kaj? Ali nima vaša Milost boljše družbe?

Edgar.

Knez teme je plemič; zove se Modo in Mahu. 34)

Gloucester.

Meso in kri že nam tako ni prida,
da črti njega, od kogar izhaja.

Edgar.

Ubogega Toma zebe.

Gloucester.

Krenite z mano; v vsem dolžnost ne more
hčera povelja slušati brezčutnih.

Veleli sta, naj vam zapahnem duri
in prepustim vas tej pogubni noči.

Pa vendar sem vas šel iskat, da greste
tja, kjer sta jed pripravljena in ogenj.

Lear.

Najprej naj vprašam tega modrijana.

Kaj je povod grmenju?

SJ 84 t®

Kent.

Sprejmite, kralj, ponudbo; v grad krenite.

Lear.

Besedo še s tem zvedenim Tebancem.

Kaj proučuješ?

Edgar.

Kako se vrag izganja, tre golazen.

Lear.

Daj, da besedo vprašam te na skrivnem.

Kent.

Gospod, pregovorite ga, naj gre;
pričenja se mu blesti.

Gloucester.

Ga ti grajaš?
(Se vedno vihar.)

V smrt gonita ga hčeri. — Blagi Kent!
Del je, da bo tako. Pregnanec bedni! —
Veliš, da kralj blazni; prijatelj, vedi,
jaz tudi skoro. Sina sem imel,
iz srca sem ga vrgel; po življenju
mi stregel je nedavno; oče ljubil
ni sina bolj iskreno — da, prijatelj,
bol zmedla mi je pamet. — Kakšna noč!
Slušajte, dobri kralj —

Lear.

Oh. oprostite!
Zdaj, modrijan, za nami.

Edgar.

Toma zebe.

Gloucester.

Izgini v kočo, dečko; tam se grej.

Sl 85 ta

Lear.

Vsi pojdimo za njim.

Kent.

Sem, kralj.

Lear.

ostanem še pri svojem modrijanu.

Ne, z njim;

Kent (Gloucestru).

Laskajte mu; naj gre ta človek z nami.

Gloucester (Learu\

Pa naj gre z vami.

Kent

Z nami greš, prijatelj.

Lear.

Atenec, pridi.

Gloucester.

Mir, nič več besed.

Edgar.

Pred črni stolp je došel Roland.

Dejal je vedno: „Fej, hm, oh!

Kri voham britskega moža.“35)

(Vsi odidejo.)

P e t i p r i z o r.

Gloucestrov grad
Nastopita Cormvall  in Edmund.

Cornwall.

Osvetiti se hočem, preden odidem iz njegove hiše.

Edmund.

Gospod, kako sem vreden graje, da se je morala
priroda tako umekniti podložniški zvestobi! Groza me je,
kadar mislim na to

Cornwall.

Sedaj vidim, da vaš brat ni tolikanj iz zlobnosti
iskal njegove smrti. Bila je to prisiljena zasluga, ki jo je
provzročila kazniva malovrednost njega samega.

Edmund.

Kako je pač zla moja usoda! Kesati se moram, da
sem pošten. Tukaj je pismo, o katerem je govoril; priča,
da je sporazumljen udeleženec pustolovstev francoskega
kralja. O Bog! Ko vendar ne bi bilo tega izdajstva, ali
da ga nisem zasledil jaz!

Cornvvall.

Pojdi z mano k vojvodinji.

Edmund.

Ako je res, kar pravi pismo, imate dokaj posla
pred sabo.

Cornvvall.

Res ali ne res, napravilo te je za grofa Gloucestra.
Poišči očeta, da ga zapremo.

Edmund (zase).

Ako ga najdem, ko tolaži kralja, to še pokrepi nje¬
govo sumnjo. (Glasno.) Vztrajati hočem na poti poštenosti,
dasi je boj ljut med dolžnostjo in mojo krvjo.

Cornvvall.

Zaupam ti, in v moji ljubezni dobiš drugega očeta.

(Odideta.)

Šesti prizor.

Soba v dvorcu blizu gradu.

Nastopijo Gloucester, Lear, Kent, norec  in Edgar.

Gloucester.

Tukaj je bolje nego pod milim nebom. Zahvalno
sprejmite to bivališče. Poskrbeti hočem za vašo zložnost,
s čimer morem. Dolgo ne ostanem od vas.

Kent.

Vsa sila njegovega duha je pobegnila pred njegovo
nestrpnostjo. Bogovi naj vam povrnejo dobrotnost.

(Gloucester odide.)

Edgar.

Frateretto 36) me kliče in mi pravi, da Neron lovi
žabe v lokvi teme. 37) Moli, revče, in čuvaj se zlega
sovražnika.

Norec.

Prosim, kum,
plemič ali meščan?

povej mi, je li tisti,

Lear.

Kralj je! Kralj!

Norec.

ki je blazen,

Ne, meščan je, ki ima plemiča za sina; zakaj blazen
meščan je, kdor vidi, kako se vpričo njega sin prevrača v
plemiča.

Lear.

O, ko bi tisoč jih z žarečim kopjem
planilo nanji — —

Edgar.

Zlobni duh me grize v hrbet.

Norec.

Tisti je blazen, ki zaupa v krotkost volkovo, v zdravje
konjevo, v ljubezen fantovo in v prisego blodničino.

Lear.

Pa bodi: Pred sodišče ji pozovem.

(Edgarju.)

Daj, sedi sem na stol, sodnik učeni!

(Norcu.)

Ti, modrc, sedi tja. — No. ve lisici!

Si 88

Edgar.

Glejte ga, kako stoji in kako me gleda! — Ali lju-
bezničiš tudi pred sodiščem, gospa ?

Črez potok, Bessy, sem prihiti.

Norec.

Prebit je čolnič nje;

povedati ne sme,

zakaj ne more k tebi priti. 38)

Edgar.

Hudič preganja ubogega Toma s slavčjim glasom.
Hobdance39) kriči v Tomovem trebuhu po dveh svežih
slanikih. Ne krokaj, črni angel; zate nimam krme.

Kent.

Kako vam je! Ne stojte, sir, pobiti!

Lezite in počijte na blazinah.

Lear.

Najprej ji še zaslišim. — Sem z dokazi!
(Edgarju.)

Ti, mož v sodniški halji, sedi vendar!

(Norcu.)

In ti, ki sodiš po primernosti, 40)
prisedi k njemu.

(Kentu.)

Ti sodnik si tudi;

takisto sedi.

Edgar

Sodimo zdaj pravično in resnično.

Bediš li, pastirček, ali sanjaš?

Ovčice so šle ti v rž;
a le pokliči jih s sladkimi usti,
in vrnejo se brž. 41)

Prr! Maček je siv. 42)

Si 8) ta

Lear.

Najprej jo zatožite. Goneril je. Prisezam vpričo tega
prečastnega zbora, da je pehnila od sebe ubogega kralja,
svojega očeta.

Norec.

Stopite semkaj, gospa! Ali vam je ime Goneril?

Lear.

Tajiti ne more.

Norec.

Oprostite, imel sem vas za metlo. 43)

Lear.

Tu je še ena; kakšnega srca je,
zli pogled kaže njen. — Držite jo !

Orožje! Ogenj! Meč! Podkupljeni
ste vsi. Sodnik, zakaj si jo izpustil?

Edgar.

Bog čuvaj ti petero čutov !

Kent.

Za rane božje! Kje je zdaj potrpnost,
ki z njo ste se hvalili tolikrat?

Edgar (zase).

Solze mi zanj prihajajo tako,
da me še izdado.

Lear.

Vsi psički in vsi drugi:

Črt, Pozor, Čuj zaganjajo se vame.

Edgar.

Tom vrže svojo glavo vanje. — V stran, ščeneta!
Bodi črnec, belodlak,
bodi koder, doga, brak,
toporep in celouh,
mops zalit, hrt slok in suh —

ss go js

Tom ubogi vrže, lop,
svojo glavo v pasji trop,
pa ne bo nazaj jih k nam,
ta gre sem in ta drugam.

Do, di, di, di, hejsa ! Kvišku! Z mano na opasila,
semnje in v trge. — Ubogi Tom, tvoj rog je suh. 44)

Lear.

Zdaj naj razkosajo Regan; poglejte, kaj ji snuje srce.
Ali je kje sila v prirodi, da bi stvarjala tako trdo srce?
(Edgarju.) Vas, gospod, živim kot enega izmed svoje sto¬
tine; samo kroj vaše obleke mi ne prija. Morda porečete,
da je to perzijska noša, toda dajte si jo prekrojiti.

Kent.

Gospod, lezite zdaj, počijte malo.

Lear deže.)

Ne napravljajte hrupa, ne delajte šuma; zastrite zavese;
tako, tako, tako. Večerjat pojdemo jutri zarana. Tako,
tako, tako.

Norec.

In jaz grem spat opoldne.

(Gloucester se vrne.)

Gloucester.

Prijatelj, sem. — Kje je gospod, moj kralj?

Kent.

Tu je. A tiho! V glavi se mu blede.
Gloucester.

Prijatelj, prosim, vzemi ga v naročje;
zaznal naklep sem na njega življenje.

Tam so nosila; nanje ga položi
in kreni v Dover. Tam, prijatelj, najdeš
prijateljstvo in varstvo. Dvigni kralja.

Če zamudiš pol ure, bo po njem,
po tebi, po vsakomer, ki ga ščiti.

Odnesi ga! Brž z mano, da nabavim
ti spremstva in živil.

Kent.

Utrujen spi.

Ta pokoj je utegnil biti balzam
bolečim živcem, ki jim ni pomoči,
če boljših dni ne bo.

(Norcu.)

Pomagaj nesti

gospoda; kaj bi stal ondod!

Gloucester.

Hitimo!

(Vsi odidejo razen Edgarja.)

Edgar.

Ko prednike razdvaja ista beda,
srce se naše komaj je zaveda.

Kdor sam trpi, ta pač trpi najhuje,
ko zre iz dalje na veselje tuje;
a skoro nehajo ga peči rane,
ko se s trpečim družnikom sestane.

Kako li bolečina manj me zvija:

Kar mene bije, kralja to ubija;
za hčere on trpi, jaz za očeta ! —

Proč, Tom! Skrivnost bo tvoja razodeta,
ko zmota, ki zdaj čutim nje pregreho,
pozove zopet te pod rodno streho. —
Zdaj zgodi se karkoli — kralj uidi!
Skrivaj na prežo!

(Odide.)

Sedmi prizor.

Gloucestrov grad.

Nastopijo Cornwa.ll, Regan, Goneril, Edmund  in služabniki.
Cornwall (Gonerili).

Odhitite precej h gospodu soprogu; pokažite mu
to pismo. Francoska vojska je pristala na breg. (Služabnikom.)
Poiščite izdajalca Gloucestra.

(Nekaj služabnikov odide.)

Si « ta

Regati.

Obesite ga pri tej priči.

Goneril

Iztrgajte mu oči.

Cornwall.

Prepustite ga moji jezi. Edmund, spremite našo sestro.
Osveta, ki jo moram prizadeti vašemu izdajskemu očetu,
ni za vaše oko. Zabičite vojvodi, h kateremu odpotujete,
naj se podviza s pripravami kar najbolj; mi se moramo
takisto. Naši poslanci naj bodo hitri in naj skrbe za zvezo
med nami. Zdravstvujte, draga sestra, zdravstvujte, grof
Gloucester.

(Osivald  nastopi.)

No, kje je kralj ?

OswaId.

Grof Gloucester ga je spremil odondod.

Za njim pet- ali šestindrideset
njegovih vitezov je šlo; ob vratih
so ga došli. Ti in vazalov nekaj
zdaj dirja proti Dovru, kjer imajo
prijatelje.

Cornwall.

Po konje za gospo!

Zdravstvujta, ljubi vojvoda in sestra.
Zdravstvujte, Edmund.

(Goneril, Edmund in Oswald odidejo.)

Pojdite po Gloucestra.

V vezeh kot tat naj pride sem izdajnik.

(Drugi služabniki odidejo.)

Daši ne smemo brez oblike pravne
odreči mu življenja — jezi naši
ustrezi naša moč. Lehko se graja,
a ne zabrani to. — Kdo tu? Izdajnik?

(Nastopi Gloucester,  ki ga pritira dvoje ali troje služabnikov.)

93  VS,

Regan.

Lisjak nezvesti! On je.

Oswald

Zvežite sloke mu roke !

Gloucester.

Kaj hočete? Pomislite, da gostje
ste moji. Ne ravnajte zlo z menoj.

Cornvvall.

Zvežite ga!

(Služabniki ga zvežejo.)

Regan.

Le še! — Izdajnik gadni!

Gloucester.

Izdajnik nisem, ženska ti brezsrčna!
(Regan ga zgrabi za brado.)

Bogovi dobri, to ni plemenito,
da pulite mi brado.

Regan.

Ves siv, pa tak izdajnik.

Gloucester.

Gadna ženska,

vsak las, ki ga izpuliš, oživi
in te zatoži. Gostoljub sem vaš.

Ne smeli bi me vleči za obraz
razbojniško tako. Kaj hočete ?

Cornvvall.

Kakov ste list prejeli iz Francoske?

Regan.

Nič ne tajite; vso resnico vemo.

at « tg

Cornvvall.

Kako ste zvezani z izdajniki,
ki so pristali na kraljestvo naše?

Regan.

Komu ste blaznega poslali kralja ?
Povejte!

Gloucester.

List imam ves poln domnev
od pisca, ki je v srcu nepristranski,
ne pa sovražen.

Cornvcall.

Lažeš!

Regan.

Tak lisjak!

CornwaIl.

Povej, kam odposlal si kralja?

Gloucester.

V Dover.

Regan.

Zakaj? Ukaz je bil, da na življenje — —

Cornwall.

Zakaj li v Dover? To pove naj najprej.

Gloucester.

Ob kol pripet, napad trpeti moram.

Regan.

Zakaj li v Dover? Dej!

Gloucester.

Da ne bi zrl, kako oči mu bedne
izpraskaš s kremplji in mu kruta sestra
v maziljeno meso zaseče okla.

Vihar, ki gologlav ga je ponoči

Sl 95 IS

prebil v temi, bi bil raztepel morje,
ugasil zvezdam luč! A starec bedni —
pomagal je nebesom deževati!

Da so voleje tulili v noč pred vrati,
bi bila rekla pač: „Vratar, odpri!"
in vsak okrutnik bi ti bil pritegnil. -
A videl bom, kaka osveta zdajci
zadene tako hčer.

Cornwall.

Ne boš več videl.
(Služabnikom.)

Držite stol. Na te oči ti stopim.

(Gloucestra pritisnejo k tlom. Cornwall mu s peto iztisne eno oko.)

Gloucester.

Kdor rad bi živel, dokler se postara,
pomagaj mi! — O groza! — O bogovi!

Regan.

Stran ena drugi bo v posmeh.45) — Še drugo!

CornwalI.

Ko vidiš kazen že — —

Prvi služabnik.

Gospod, postojte!
Zvestb vam služim izza mladih let,
a bolje nisem nikdar nego zdaj,
ko kličem vam: Postojte!

Regan.

Kaj, ti pes?

Prvi služabnik.

Ko bi imeli brado, bi za to
vam jo razmršil. Kaj namerjate?

Cornwall (izdere meč).

Ti lopov!

Prvi služabnik.

Pa pridite in dajte duška jezi!

(Borita se, služabnik rani Cornwalla.)

Regan (drugemu služabniku).

Daj meč mi svoj! — Da kmet bi se upiral
(Vzame meč in zabode prvega služabnika od zadaj.)

Prvi služabnik.

Umiram!

(Gloucestru.)

Eno še oko imate,
da vidite osveto. O!

(Umre.)

Cornvvall.

Ne bo več videl. Vun, prokleta sluz!

(Iztisne Gloucestru še drugo oko.)

Kje je svetloba zdaj?

Gloucester.

Vse temno in brezupno! Kje je Edmund?
Razžari v duši vsako iskro, sin,
maščuj to grozo!

Regan.

Vun, izdajski lopov!
Pozivlješ njega, ki ti je sovražen;
prav on nam je razkril izdajstvo tvoje;
predober je, da bi te miloval.

Gloucester.

O glupec jaz! Edgar trpi po krivem! —
Moj Bog, oprosti mi in ščiti ga!

Regan (služabnikom).

Pehnite ga pred vrata; pot naj v Dover
izvoha sam.

(Cornvvallu.)

Kako vam je, soprog?

7

Cornwall.

Zadet sem bil; spremite me, soproga.

(Pokaže na Gloucestra in zabodenega služabnika.)

Vun z brezočesnim glupcem tem! Na gnoj
s tem sužnjem! — Regan, močno krvavim;
to hodi napak. Dajte mi roko.

(Regan spremi Cornvvalla na eno stran, nekateri služabniki gredo
z Gloucestrom na drugo stran.)

Drugi služabnik;

Ne bom se menil več, kaj zla storim,
če ta prejme kdaj milost.

Tretji služabnik.

In če ona

umre črez dolgo let prirodne smrti,
prevržejo vse ženske se v pošasti.

Drugi služabnik.

Za starim grofom idiva; berača
poiščiva mu za vodnika; dober
utegne biti z blaznostjo lokavo.

Tretji služabnik.

Le pojdi ti. Beljaka in lanu
prinesem za obraz mu krvaveči.

Bog bodi z njim !

(Odideta na dvoje raznih strani.)


Sl 98 JS

Četrto dejanje.

Prvi prizor.

Pustinja.

Edgar  nastopi.

Edgar.

Pač bolje, da živim tako izobčen,
kot bi izobčen živel med laskači!

Najbednejša, najnižja stvar na svetu
živi vsaj v upanju, nikar pa v strahu.

Občuten je prevrat naj višje sreče;
najhujše zlo se zboljša le. Pozdravljen
tedaj, brezbitni zrak, ki te objemljem!

Nesrečnik, ki ga pahneš v bedo, vihram
ni tvojim nič dolžan. — A kdo prihaja?

(Nastopi Gloucester,  ki ga vodi star mož.)

Moj oče, pa tako? — Svet, svet, o svet!

Da te ne črtimo zaradi čudnih
premen, se ne bi vdajalo nikoli
življenje starosti.

Stari mož.

O dobri gospod, bil sem vaš najemnik in najemnik
vašega očeta osemdeset let.

ts 99 rs

7*

Gloucester.

Prijatelj, pojdi svojim pbtem, pojdi!

Ni v prid pomoč mi tvoja ; tebi pa
lehkb je v škodo.

Stari mož.

Gospod, saj nič ne vidite steze.

Gloucester.

Ko nimam je steze, oči ni treba.

Polzelo mi je, ko sem videl. Često
smo zložni ob pomočkih; to se kaže
najbolje v sili. — Dragi Edgar, cilj
ukanjenega ti očeta jezi!

Če kdaj ugledal bi te vsaj tipaje,
bi del, da vidim spet.

Stari mož.

He, kdo je tam?

Edgar (zase).

Kdo more reči: Zdaj mi je najhuje!

Bog, več trpim kot kdaj!

Stari mož.

Ubogi Tom je.

Edgar (zase).

Pa pridi huje še; najhuje ni,
dokler velim lehkb: To je najhuje!

Stari mož.

Prijatelj, kam pa greš?

Gloucester.

Je li berač?

Stari mož.

Berač in blaznik.

I« 100

Gloucester.

Ni čisto blazen, sicer ne bi prosil.

To noč sem videl takega v nevihti;
v njem se mi zdel je človek kakor črv.

V spomin mi sin je prišel. Bil mu takrat
ni mil spomin. Odslej sem več doživel.
Kar muhe dečkom, to smo mi bogovom
Za šalo nas more.

Edgar (zase).

Kako bo to?

Obrt je slab, igrati norca v jadu;
jeziš se sam in druge.

(Glasno.)

Bog vas sprimi!

Gloucester.

Je li to nagi blaznik?

Stari mož.

Je, gospod.

Gloucester.

Pa idi! Ako hočeš priti v Dover
za nama eno miljo ali dve
odtod, pa pojdi iz ljubezni stare
in vzemi krilo za to nago dušo,
ki naj me vodi.

Stari mož.

Ali saj je blazen.

Gloucester.

Zlo časov je, da norec vodi slepca.
Ukreni, kar ti pravim, ali bolje,
ukreni, kar ti prija. Zdaj odidi.

Stari mož.

Z najboljšim krilom pridem, ki ga zmorem.

Naj se zgodi karkoli.

(Odide.)

Gloucester.

Nagi dečko —

Edgar.

Hu, Toma zebe!

(Zase.)

Komaj se potvarjam!

Gloucester.

Prijatelj, bliže.

Edgar (zase).

A moram se.

(Glasno.)

Bog varuj ti oči!

Krvave so.

Gloucester.

Poznaš li cesto v Dover?

Edgar.

Poznam vrzel in veliko cesto, pot za jezdece in
stezo. Ubogega Toma pa so prestrašili do smrti. Bog te
čuvaj zlega sovražnika, sin dobrega moža! Petero hudičev
je obenem tičalo v ubogem Tomu: Obidicut, duh naslad;
Hobbididence, knez nemosti; Mahu, tatvine; Modo, mo¬
ritve; Flibbertigibbet, zlodej namrdovanja, ki je odslej
obsedel strežne dekle in hišne. — Nebo te čuvaj, gospod!

Gloucester.

Na ta mošnjič, ti, ki neba nadloge
tako tepo te; da sem beden jaz,

ES 102 ES

to bodi v srečo tebi. — Prav, bogovi!
Naj mož nasladen, samopaš, ki kroji
zakone sam si vaše, ki ne vidi,
ker nima čuta, moč spozna brž vašo.
Tako zavračala bi razdelitev
obilje, in vsakdo imel bi dosti. —
Poznaš li Dover?

Edgar.

Da.

Gloucester.

Ondod je skala;
nje silni, strmi vrh zre grozno v morje.
Pospremi me najprej na skrajnji rob,
in bedo, ki jo nosiš, zamenim
ti z dragocenostjo; odtod vodnika
ne bo mi treba več.

Edgar.

Rok6 mi daj;
ubogi Tom gre s tabo.

(Odideta.)

Drugi prizor.

Pred. gradom vojvode Albanskega.

Nastopita Goneril  in Edmund.

Goneril.

Lord, dobro došli. Čudno, da naproti
ni voljnega soproga. —

Nastopi Oswald.

. Kje je vaš gospod?

Oswald.

Doma, pa čisto izpremenjen.

Dejal sem mu, da je pristala vojska —

SS 103 PS

nasmehne se. Da vi prihajate —

Tem slabše, de. O Gloucestrovem izdajstvu,
o vrlem činu Gloucestrovega sina
mu še povem. Nazove me bedaka
in de, da mu nepravo kažem stran.

Kar naj bi ga jezilo, mu ugaja,
kar všeč, ga žali.

Goneril (Edmundu).

Ne hodite dalje.

To strah je v njega duši, ki ničesar
ne upa si. Krivice ne bo čutil,
ki naj jo zagovarja. —■ Kar sem rekla
na poti, bodi. K bratu mojemu
pohiti, zberi vojsko, v boj z njo pojdi.

Jaz zamenim orožje, dam soprogu
kodeljo v roko. Ta služabnik vdani
pa bodi sel med nama. Skoro zveš,
je li umestno, da v svoj prid željo
izpolniš ljubici. To nosi; molči!

(Da mu spominek.)

Glavd še skloni! Da sme govoriti
poljub, duha bi v zrak ti dvignil jasni —
umeješ li? Zdravstvuj!

Edmund.

Do smrti vaš!

Goneril.

Moj dragi Gloucester!

(Edmund odide.)

O kako ves drug je
mož od moža! Ljubezen tebi gre,
telesa mojega lasti se glupec.

Oswald.

Gospa, ondod prihaja vojvoda!

(Odide.)

Albanski  nastopi.

V&  104

Goneril.

Sicer sem bila žvižga vredna vsaj.

Albanski.

O Goneril, prahu, ki ostri veter
ga nosi vam v obličje, niste vredni. —
Bojim se vašega mišljenja: Bitje,
ki zaničuje svoj izvor, pač nima
opore v sebi; ona, ki se puli
od rodnega soku in debla, mora
zveniti in se pogubiti.

Goneril.

Dovolj. Besede te so glupe.

Albanski.

Modrost, dobrota zdi se zla le zlobi.
Nesnaga prija sebi le. Ve tigri,
ne hčeri, kaj sta izvršili? Kaj?

Očeta, starca, dobrega moža,
ki medved sam bi lizal njega častnost,
sta nečloveško, ljuto gnali v blaznost.
Moj dobri brat pa vaji ni zaviral,
mož, knez, ki mu je tolikanj dolžan?
Če Bog takoj duhov ne pošlje vidnih,
da se za toliko osveti podlost,
bo še tako,

da samo razmesari se človeštvo
nalik pekla pošastim!

Goneril.

Strahopetec!

Glavo imaš za sram, obraz za vdarce,
oči pa nimaš v čelu, da bi ločil
sramoto z njimi od časti; ne veš:

Žal glupcu le je lopova, če prejme
plačilo pred zločinom. Kje je boben?
Francoski prapor veje v mirnih krajih,
s pogubo ti pretijo perjanice,

ti pa, krepostni trap, sediš in vpiješ:
Zakaj tako?

Albanski.

Hudoba, nase glej!

Ni na hudiču gnus ni toli strašen
kakor na ženski.

Goneril.

Glupec gizdalinski!

Albanski.

Izprijenka, sramuj se, da si žensko
v pošast prevrgla sama. Ako svoji
bi krvi slušati dal te roke,
ti zvinejo, raztrgajo meso
in ude. A četudi si hudič,
telo te ščiti žensko.

Goneril.

Kolik mož!

Nastopi sel.

Albanski (slu).

Kaj mi prinašaš ?

Sel.

Cornwall je mrtev. Strežnik ga je ranil,
prav ko iztisniti je hotel Gloucestru
oko še drugo.

Albanski.

Gloucestru! In oko!

Sel.

Uprl se je rednik, njegov služabnik,
ki ga je stresla vest. Izdere meč;
gospod visoki plane nanj razljučen
in ga zabode, sam pa prejme rano
v tem smrtno. In za rano je umrl.

Albanski.

To kaže, da ste gori, vi sodniki,
ko brž tako kaznujete na zemlji
zločine podle. — Bedni Gloucester! Je li
oko izgubil drugo?

Sel.

Da, obe. —

Ta list, gospa, zahteva brž odgovor;
sestre je vaše list.

Goneril (zase).

Na pol je prav.

A vdova je, in Gloucester moj pri njej;
poruši grad se moje domišljije
na kleti mi život. Sicer novica
ni slaba.

(Slu.)

Ko prečitam, ji odpišem.

(Odide.)

Albanski.

Kje sin je bil, ko so oči mu vzeli?

Sel.

Sem šel je z vojvodinjo.

Albanski.

Tu ga ni.

Sel.

Gospod, na poti sem ga srečal semkaj.

Albanski.

Ve li za to zlodejstvo?

Sel.

Gotovo; sam je pričal zoper njega
in z doma šel nalašč, da so zvršili
osveto laže.

Si 107

Albanski.

Gloucester, še živim!
Zahvaljam za ljubezen te do kralja
in te osvetim za oči!

(Slu.)

Prijatelj,

povej mi vse, kar veš.

(Oba odideta.)

Tretji prizor.

Francoski tabor pri Dovru.

Nastopita Kent  in vitez.

Kent.

Zakaj se je francoski kralj tako hitro vrnil domov?
Ali veste, kaj je temu vzrok?

Vitez.

Nekaj je vrelo v njegovi deželi, in sedaj se boje
upora. Ta pomeni za državo tolik strah in toliko nevar¬
nost," da je bila njegova osebna vrnitev skrajno nujna in
potrebna.

Kent.

In kdo je zdaj njegov poveljnik tukaj?

Vitez.

Maršal francoski, monseigneur Le Fer.

Kent.

In je li ganil list kraljico vašo, da je kazala žalost?

Vitez.

Gospod, prebrala ga je vpričo mene,
in bridka solza ji je porosila

si 108 rs

obličje nežno. Zdelo se mi je,
da bol duši, ki jo obladati
je htela vso.

Kent.

Tedaj jo list je vzburil?

Vitez.

A ne na srd. Potrpnost, bol sta v njej
se kosali, kdo da izraz ji lepši.

Dež videl sem in solnce; solza, smeh
sta bila slična maju. Mili smeh
na polnih ustnih — kakor da ni vedel
za goste v nje očeh. Kot biseri
so padali ji z demantov. Izkratka,
bolest bi bila dragocena redkost,
da vsem tako pristoja.

Kent.

Kaj je rekla ?

Vitez.

Izdihnila je enkrat, dvakrat: „Oče“;
iztežka, kakor da ji stiska prsi,
velela: „Sestri, sestri! — Žen sramota!
Kent! Oče! Sestri! Kaj? V vihar in noč?
V sočutje ni več vere!“ Voda sveta
ulije se ji iz oči nebeških
in glas porosi njen. Odšla je zdajci,
da bila sama bi z bolestjo.

Kent.

Zvezde,

da, zvezde vodijo usodo; sicer
otrdk zakonca dva ne bi rodila
tako različnih. — Ste li videli jo še?

Ne.

Vitez.

Kent.

Je li bilo, preden se kralj je vrnil?

Sl 109 P3

Pozneje.

Vitez.

Kent.

Prav. Ubogi Lear je v mestu.

V trenutkih jasnih se spominja časih,
zakaj smo tukaj. Hčere pa kar neče
ugledati.

Vitez,

Zakaj ne, ljubi sir?

Kent.

Presilen stid ga bega. Trdosrčnost
ki ji je vzela blagoslov, jo vrgla
slučaju v pest na tujem, nje pravico
hčerama dala pasjedušnima:
to vse ga zbada s strupom, da mu stid
ne da h Kordeliji.

Vitez.

Ubogi mož!

Kent.

Kje sta Albanski in Cornwall z vojskama?

Vitez.

Na poti sta baje.

Kent.

'Gospod, pospremim vas do kralja Leara,
skrbite zanj; iz važnega razloga
se moram skrivati še nekaj časa.

Ko se razkrijem, vam ne bode žal,
če mi storite to uslugo. Zdaj
odidiva!

(Odideta.)

Si 110 Si

Četrti prizor.

Francoski tabor pri Dovru. Sator.

Nastopijo z bobni in zastavami Kordelija, zdravnik  in častniki.

Kordelija.

Žal, res je on. Nekje se je potikal,
blazneč kot besno morje, pevajoč,
ovit z rosnicami, zlaticami,
lepeni, trobelikami in z makom
in z drugim malovrednim še plevelom,
ki rase v žitu. — Sto mož razpošljite,
preiščite vsak kot polja obraslih
in pridite z njim sem.

(Častnik odide. —■ Zdravniku.)

Kaj zmore vednost,
da čute mu povrne izgubljene?

Kdor ga ozdravi, prejme, kar imam.

Zdravnik.

Gospa, še so pomočki.

Prirodi naši streže mir najbolje,
a tega nima. Da se mu povrne,
je marsikaj zdravil, katerih moč
zapre oko bridkosti.

Kordelija.

Blage tajni,

ve sile zemeljske, nikdar razkrite,
vzkalite mi iz solz! V pomoč, hladilo
bodite siromaku!

(Častnikom.)

Ponj hitite,

da v slepem srdu ne konča življenja,
ki nima nič, da bi se ohranilo.

(Častniki odidejo.)

Nastopi sel.

S£t 111 rs

Sel.

Gospa, novice!

Britanske čete so na poti sem.

Kordelija.

To vemo že. In čakajo jih tu
priprave naše. — O predragi oče,
zaradi tebe le hitim na boj;
zato se je francoski kralj
solza usmilil žalnih, nujnih mojih.

Ne dviga prazen nam napuh orožja,
ljubezen dviga, vroča ga ljubezen
in z njo pravica starega očeta.

O, da začujem in uzrem ga skoro!
(Vsi odidejo.)

Peti prizor.

Ciloucestrov grad.

Nastopita Regati  in Oswald.

Regan.

Je li na poti bratov voj?

Oswald.

Na poti.

Regan.

In je li sam pri njem?

OswaId.

Samo po sili.

Vojak je sestra vaša boljši.

Regan.

Lord Edmund ni bil pri gospodu vašem?

OswaId.

Ni bil, gospa.

rsž 112 vs,

Regan.

Kaj neki sestrin list pomeni nanj?

Oswald.

Ne vem, gospa.

Regan.

Izvestno je odšel iz tehtnih vzrokov. —

Ni prav, ko je oči izgubil Gloucester,
da niso ga pobili. Kdor ga vidi,
se dvigne zoper nas. Menda je Edmund
odšel, ker se mu smili njega beda,
da mu konča omračeno življenje
in zve obenem, kolik je sovražnik.

Oswald.

Gospa, za njim vsekakor moram s pismom.

Regan.

Naš voj se dvigne jutri. Tu ostani.

Nevarne so steze.

Oswald.

Ne smem, gospa.

Nalog gospe je moje jako nujen.

Regan.

Zakaj mu piše ? Ali nisi mogel
prinesti ustnega mu poročila? —

Morda — ne vem prav, kaj — prav ljub mi boš,
če odpečatim pismo.

OswaId.

To bi rajši — —

Regan.

Ne mara vojvodinja za soproga,
to vem. Ko zadnjikrat je bila tu,

8

je Edmunda lovila kaj zgovorno
z očesom. Vem, da si zaupnik njen.

OswaId.

Kaj, jaz?

Regan.

Velim, kar vem, in vem, da si.
Zatorej pomni: Moj soprog je mrtev;
z Edmundom sva se že dogovorila,
i bolj primeren je za mojo roko
kakor za sestrino. — Vse drugo sklepaj.
Če ga dobiš, te prosim, daj mu tole,
in če bi zvedela gospa o tem,
tedaj ji reci, naj ravna razsodno.

Tako, zdaj idil

Če kaj pozveš o slepem izdajalcu —
nagrado prejme, kdor ga spravi s pota.

Osvcald.

Imel bi rad, da ga dobim, gospa!
Pokazal bi, komu sem vdan.

Regan.

(Odideta.)

Zdravstvuj!

Šesti prizor.

Polje ob Dovru.

Nastopita Gloucester  in Edgar  v kmetiški obleki.

Gloucester.

Kdaj prideva na višek one skale?

Edgar.

Nanj ravno plezate; kako gre težko!

Gloucester.

Tia se mi zdijo ravna.

SS 114

Edgar.

Grozno strma.

Hej, slišite ii morje?

Gloucester.

Nič ne slišim.

Edgar.

Tedaj so vam otrpnila čutila
od bolečin v očeh.

Gloucester.

Lehko mogoče.

Tvoj glas se zdi mi drug; zdaj govoriš
razumneje in bolje nego prej.

Edgar.

Zelo se motite; drugačen nisem,
le po obleki.

Gloucester.

Govoriš pa bolje.

Edgar.

Ondod je kraj. Postojte! V to globel
kar grozno in omotično je zreti!

Ob sredi letajoče vrane, kavke
so komaj kakor hrošči; na pol pota
nekdo vise nabira koper - grozen
obrt! Nič večji ni od svoje glave.

A ribiči, ki hodijo ob morju,

so kakor miši; brod zasidrani

umaljen je v svoj čolnič, čolnič v sodec, 46)

premajhen skoro za oko. Grmeči

valovi, pljuskajoči črez kremenje,

ne slišijo se gor. — Ne bom več gledal,

da me omotica ne strmoglavi

v globel.

sg^-r  115 PS

8

Gloucester.

Postavi me, kjer sam stojiš.

Edgar.

Roko mi dajte. Le za ped stojite
od skrajnjega robu. Za vse na svetu
se ne bi vzpel navzgor.

Gloucester.

Rokd izpusti!

Na drug mošnjič; v njem biser je že vreden,
da vzame ga trpin. Bogovi, vile
naj ga blagoslove! Zdaj se poslovi,
odstopi, naj zaslišim, ko odideš.

Edgar (kakor bi odhajal).

Bog čuvaj vas, gospod!

Gloucester.

Od vsega srca!

Edgar (zase).

Če se igram z obupom, se igram,
da ga ozdravim.

Gloucester (kleče).

Silni vi bogovi!
Odrekam svetu se in vpričo vas
potrpen se otresam svoje žali.

Da nosim jo še dalje, ne da kregal
z ukrepom bi se vašim neustavnim,
mi sam ugasne trudni stenj življenja. —
Če Edgar še živi, branite ga.

Prijatelj, z Bogom!

(Poskoči in pade po dolgem na tla.)

Edgar.

Ali greste? Z Bogom!

S22 116 V&,

(Zase.)

Ne vem, da li ne vzame že prividek
zaklada žitju, ako samo plenu
se izroči. Da bil je, kjer je mislil,
zdaj ne bi mislil več.

(Z izpremenjenim glasom.)

Živ ali mrtev?

Prijatelj, čujte! Govorite, hej!

(Zase.)

Tako bi res umrl. — Pa se oživlja.

(Gloucestru.)

Kdo ste, gospod?

Gloucester.

Proč! Pusti me umreti!

Edgar.

Da nisi bil pero, zrak, pajčevina,
ko toliko si sežnjev padel s skale,
kot jajce bi se bil razbil. A dihaš,
imaš telesno težo, govoriš,
ne krvaviš, si zdrav. Tako visokih
deset ni stežnjev, kakor si se zvrnil.

Da še živiš, je čudo. Dej, govori!

Gloucester.

A sem li padel ali nisem?

Edgar.

Z višine strašne kredaste te skale!

Poglej navzgor. Škrjanec žvrgoleči
ne vidi se, ne sliši; le poglej!

Gloucester.

Oh, ko sem brez oči!

Je li celo brez te dobrote beda,
da ni ji moči v smrt? Bila tolažba

VS.  117 PS

je vsaj, da je ukanila trinoga,
zaprečila mu voljo.

Edgar.

Dajte roko.

Vstanite! — Dobro! — Ali čutite
noge? Stojite.

Gloucester.

Da, predobro.

Edgar

Čudno,

prečudno ! Kdo je bil, ki se je ločil
od vas na skali ?

Gloucester.

Blazen siromak.

Edgar.

Ko stal sem tu, sta se oči mi zdeli
dva ščepa; tisoč je imel nosov,
rogove zvite, vil se je kot morje.

Hudič je bil. Verjemi, srečni oče,
otela te je moč bogov, ki v prednost
jim služijo nemožnosti človeške.

Gloucester.

Spominjam se. Odslej bom nosil bol,
dokler ne vzklikne sama: „Dosti, dosti!"
in ne umre. Stvor, ki ga menite,
imel sem za človeka. „Zlodej!“ klical
je čestokrat. Tja on me je privedel.

Edgar.

Bodite mirni, vdani. — Kdo prihaja?
Nastopi Lear,  fantastično odičen z divjimi cvetovi.

S2 118

Edgar.

Duh nezamračen ne krasi tako

imetnika.

Lear.

Ne, nič mi ne morejo, če kujem novce. Kralj sem
vendar sam.

Edgar (zase).

Srce mi trga ta pogled!

Lear.

Priroda preseza umetnost v tem oziru. Nate denar
na roko. Ta duša ravna z lokom kakor ptičje strašilo,
naložite mi pušico! — Glejte, glejte, miš! Mirno, tiho,
ta košček opraženega sira bo zadoščal. Tu je moja
železna rokavica; spoprijeti se hočem z velikanom. Daj
sem pušice. O, dobro si zletela, ptica, v črno, v črno!
Halo! Geslo!

Edgar.

Sladki majaron.

Lear.

Svobodno hodi.

Gloucester.

Poznam ta glas.

Lear.

Ha! Goneril, z belo brado! Laskali so se mi kakor
psu in so dejali, da imam bele lase v bradi, preden sem
imel črne 4 7). Da in ne so rekali na vse, kar sem govoril.
Da in ne obenem ni bila prava vera! Ko je prišel nekdaj
dež, da me je premočil, in ko je prišel veter, da me. je
pretresel, ko je bučal grom, pa se ni polegel na moj
ukaz, tedaj sem jih zalotil, tedaj sem jih spoznal! Bežite,
to niso ljudje, ki se drže besede. Pravili so mi, da sem
vse. Laž je to; zagovorjen nisem zoper mrzlico.

Gloucester.

Ta glas poznam, vsekakor ga poznam.

Ni li to kralj?

Sl 119  va

Lear.

Da, kralj je to vsak palec!

Če le pogledam, strepeta podložnik!

Tega pomilostim. Kaj si zakrivil?

Prešestvo?

Umrl ne boš, ne boš zarad prešestva.

Učinja ga stržek, mešica zlata
pa snubi vpričo mene.

A naj! Bil sin je Gloucestrov nezakonski
z očetom boljši nego moji hčeri,
spočeti v zakonu.

Le še, pohotnost! Treba mi vojakov!

Tam glejte togo damo!

Obličje njeno sneg pomeni v prsih;
nedolžno dela se in maje z glavo,
ko sliši o razkošju;
a ne dehor, kobila vročekrvna
hotljiva nista toli.

Od boka doli so centavri,
dasi nad bokom ženske;
do pasa le so dedične bogov,
pod njim je vse hudičevo;
tam je pekel, tema, žveplena mlaka,
gorenje, vrenje, smrad in gnitje — fej, tej, fej!
Pah, pah! Daj mi unčo pižme, ljubi lekar, da mi z
njo osladiš domišljijo; na denar za to!

Gloucester.

O, naj poljubim to roko!

Lear.

Obrišem naj jo prej; diši po smrtnosti.

Gloucester (zase).

Prirode strti tvor! Tako naj zgrudi
ta velesvet se v nič.

(Learu.)

Me li poznaš?

SI 120 gsj

Lear,

Tvojih oči se spominjam dokaj dobro. Ali loviš
poglede z menoj? Ne, ukreni zla, kolikor ga moreš, slepi
Kupido; ljubiti ne, maram. — Prečitaj ta izziv; oglej si
poteze na njem!

Gloucester.

Da so zgolj solnca, ne bi videl jih.

Edgar (zase).

Verjeti nisem hotel govorici,

a res je vse, in zdaj srce mi poka.

(Gloucestru.)

Čitaj!

Gloucester.

Kako? Z očesnimi jamami?

Lear.

Oho! Tako je torej z vami? Nič oči v glavi in nič
denarja v mošnjiču ? Vaše oči so v težkem stanju, vaš
mošnjič je v lahkem. Pa vendar vidite, kako se godi na
tem svetu.

Gloucester.

Vidim čute.

Lear.

Kaj? Si li blazen? Človek lahko vidi brez oči, kaj se
godi po svetu. — Glej z ušesi; glej, kako se oni sodnik
zadira na onega glupega tatu. Čuj, samo med nama. Pre¬
meni prostor, in v desni ali v levi?48) Kje je sodnik, kje
je tat? Ali si videl, da bi bil najemnikov pes zalajal na
berača?

Gloucester.

Videl, gospod.

Lear.

In kako je uboga para bežal pred psom? Tukaj si
utegnil videti veliko sliko veljavnosti: psa v uradnih poslih
slušajo. —

Sit 121

Birič capinski, stoj z rokd krvavo;
kaj biješ blodnico? Bij svoj  hrbet!

Žehtiš j o rabiti za to, za kar
jo biješ. Oderuh obeša tata.

Skoz krpe se kažo grehote majhne,
skoz kožuh nič. Opasaj z zlatom greh,
pravice močna ost se zlomi precej;
zavij jo v cunjo, z bilko jo predere
pritlikavec. Nihče ni grešen, pravim,
nihče. Vse ščitim jaz, tožniku usta
imam zapreti moč. Oči steklene
si vzemi, delaj se kot mož politik,
da zreš stvari, ki niti jih ne vidiš. —

No, no, no, no! Sezuj mi črevlje — bolje
Močneje še! Tako.

Edgar (zase).

O blaznost in resnica spojeni!

Razum v brezpameti!

Lear (Gloucestru).

Če rad bi jokal se po meni, svoje
oči ti dam. Poznam te. Gloucester si.
Potrpi. Prišli smo na svet plakaje:

Kedar zrak prvič dihamo, kričimo
in plakamo. — Začuj prepoved, pozor!

Gloucester.

O Bog nebeški!

Lear.

Ob rojstvu plakamo, da smo prišli
na norcev oder ta. — Načrt je dober.
Krasna bi bila vojna lest, obuti
trop konj s klobučevino. Poizkusim!

In kadar presenetim svoje zete,
tedaj po njih, po njih, po njih!

Nastopi plemič  s služabniki.

Plemič (služabnikom).

O, tukaj je. Držimo ga!

(Leam.)

Gospod,

najdražja vaša hči —

Lear.

Kdo me otme? Ujet? Oh, pravi norec
sem sreče res. Lep6 ravnajte z mano;
odkupim se. A dajte mi zdravnika,
v možganih čutim rano.

Plemič.

Vse dobite.

Lear.

In brez pomoči? Čisto sam?

To bi se mož raztopil kakor sol,
ki rabil bi oči za vrtni konvi,
da prah zatre jesenski. 49)

Plemič.

Mili kralj —

Lear.

Umrem naj hrabro kakor ženin. — Kaj?

Vesel čem biti. Z mano! Saj sem kralj;
gospoda, ali veste to?

Plemič.

Da, kralj ste, in mi vsi vas slušamo.

Lear.

Tedaj je življenje tu notri. Toda dobite ga samo,
če tečete. Sa, sa, sa, sa.

(Zbeži, služabniki za njim.)

Plemič.

Pogled, strašan celo pri siromaku,
kaj li pri kralju! — Hčer imaš še eno,

S3 123 rs

priroda jo oprašča splošne kletve,
ki od sestra je prišla nanjo.

Edgar.

gospod, vam bodi!

Slava,

Plemič.

Kaj želiš? Dej hitro.

Edgar.

Ste li kaj čuli, bo li skoro bitev?

Plemič.

To ve se sploh, to lahko sliši vsakdo,
ki vobče sliši glas.

Edgar.

A prosim vas,

kako je blizu druga vojska?

Plemič.

Prav blizu; brž prihaja, vsako uro
utegne priti.

Edgar.

Hvala. To je vse.

Plemič.

Kraljica je pač tu iz svojih vzrokov,
a vojska šla je dalje.

Edgar.

Hvala vam.
(Plemič odide.)

PSŠ 124 VS.

Gloucester.

Vzemite dušo mi, bogovi dobri,

da spet ne zvabi v smrt me duh moj zlobni,

preden vas same volja bo tako.

Edgar.

To je molitev bila vrla, oče!

Gloucester.

Prijatelj, kdo pa ste?

Edgar.

Ubožec, top za vsak udar usode; 50)
sočutja naučila me je svoja
in tuja bol. Rokb mi dajte,
da vas pospremim v hišo.

Gloucester.

Srčna hvala!

Nebo vam milosti in blagoslova
daj vun in vun!

Nastopi Osivald.

Oswald (zase).

Razpisana nagrada! Kakšna sreča!

Ta glava brez oči meso je vrlo,
da zveča mi blagost.

(Gloucestru.)

Izdajnik stari,

brž skleni, kar imaš. Izdrt je meč,
ki te uniči.

Gloucester.

Naj ti mila roka
ima dovolj moči!

(Edgar stopi med njiju.)

Osvvald (Edgarju).

Nesramni kmet,

ti branil bi izdajico pregnano?

Proč, da se ne nalezeš sam usode
njegove kužne. Precej ga izpusti!

Edgar.

Ne izpustim ga kar tako, gospod.

Oswald.

Izpusti, duša, sicer te zabodem

Edgar.

Dobri gospod, idite svojim pbtem in puščajte siro¬
make zmirom. Če bi se bil dal kar tako izbesedičiti iz
življenja, bi ga bilo manj vsaj za štirinajst dni. Ne hodite
preblizu staremu možu! Krotite se malo, svarim vas, ali
pa poizkusim, je li vaša buča trša, je li moja gorjača
trša.' Kar naravnost vam govorim.

Oswald.

Izgubi se, kup gnoja!

Edgar.

Iztrebim vam zobe, gospod. Le bliže; kaj se menim
za vaše napade.

(Spoprimeta se z mečem; Osvvald pade.)

OswaId.

Ubil si me, capin! Na, vzemi mošnjo.

Če rad bi živel dobro, me pokoplji
in pismi daj, ki najdeš ji pri meni,

Edmundu, grofu Gloucestru. V britskih vojskah
ga najdeš kje. — O smrt, prezgodnja smrt!
(Umrje.)

Edgar.

Poznam te dobro, lopov ti uslužni;
voljan grehotam služil si gospejnim,
kakor le hoče zloba.

Si 126

Gloucester.

Je li mrtev?

Edgar.

Počijte, oče; malo sedite! —

Sezimo v žep po pismi; lahko da

sta mi postrežni. — Mrtev je, le žal,

da drug ni bil krvnik njegov. — Da vidim!

Dovoli, mehki vosek; dobra šega,

ne grajaj nas! Da zvemo, kaj si misli

sovrag, bi mu razplatili srce;

prerezati mu list, je bolj dopustno.

(Čita pismo.)

„Spominjajte se najinih vzajemnih zaobljub. Mnogo
imate prilike, da ga spravite s pota; če ne pogrešate
volje, se vam ponudi ugoden čas in kraj. Storjeno ni nič,
ako se vrne kot zmagovalec. Potem sem jetnica in nje¬
gova postelja je moja ječa. Osvobodite me njene gnusne
toplote in pridite na njegov prostor za svoj trud. Vaša
— soproga, bi rada rekla — vaša vdana služabnica
Goneril."

O nedogledna meja ženske volje!

Zarota zoper blagega soproga!

V zameno pa moj brat! Zagrebsti hočem
te v pesek, sel zlodejski sle morilne;
o pravem času pismo to brezbožno
pokažem vojvodi, ki je odmenjen
za smrt; zanj bode prav, da tvojo smrt
mu poročim in gadni tvoj načrt.

(Odnese mrliča.)

Gloucester.

Zblaznel je kralj. Kako mi duh je žilav
nizkotni, da sem zdrav, da se zavedam
velike žali! Bolje, da sem blazen;
od boli ločene bi bile misli,
in žalost bi v obsenah izgubila
zavest o sebi.

Edgar (se vrne).

Roko mi podajte.

(Iz dalje se začuje bobnanje.)

Od daleč, zdi se mi, ropoče boben.
Tam, oče, mi prijatelja zaznajte.
(Odideta.)

Sedmi prizor.

Šator v francoskem taboru.

Lear  spi na postelji. Čuje se rahla godba. Plemič in drugi stoje
okrog Leara. Nastopijo Ki rdelija, Kent  in zdravnik.

Kordelija.

O dobri Kent, kako naj te poplačam
z življenjem, z delom? Žila bom prekratko,
in vsaka mera je premajhna.

Kent.

Tako priznan, gospa, sem že preplačan. —
Novice moje vse so zgolj resnica,
nič več, nič manj.

Kordelija.

Obleko vzemi boljšo;
ta me spominja onih žalnih ur.

Odloži jo!

Kent.

Ne, milostna gospa.

Če me spozna, bi bilo v kvar načrtu.

Tega vas prosim, da me ne poznate,
dokler ne zdi se času prav in meni.

Kordelija.

Pa bodi, blagi lord.

(Zdravniku.)

Kako je kralju?

tsa.  128 V&.

Zdravnik.

Gospa, sedaj še spi.

Kordelija.

Bogovi mili,

Zacelite to zev mu v duhu bednem!
Navijte razglašene strune spet
očetu, ki se je pretvoril v dete!

Zdravnik.

Naj li zbudimo kralja?

Zdaj, Veličanstvo, spi že dobro dolgo.

Kordelija.

Ravnajte po razsodnosti; storite,
kar vas je volja. — Je li preoblečen?

Plemič.

Je, milostna gospa. Ko spal je trdno,
tedaj smo preoblekli ga docela.

Zdravnik.

Bodite tu, gospa, ko ga zbudimo;
ne dvojim, da se pomiri.

Kordelija.

Ostanem.

Zdravnik.

Stopite bliže. — Godba tam, glasneje!

Kordelija.

Predragi oče! Ozdravitev, daj
moč svojo mojim ustnam, da poljub
to grozno ublaži gorje, ki sestri
sta ga storili tvoji častnosti!

S3 129 V&

9

Kent.

Dobrotna, milostna gospa!

Kordelija.

Da nisi

bil njiju oče, las usmiliti
bi bili morali se belih teh!

Je li bil to obraz, da bi viharjem

bil izpostavljen ljutim, gromom strašnim!

V letanju groznem hitrih strel navzkrižnih,
izgnanec bedni, si prebil v obleki
pretanki tej! — Sovražnikov bi pes,
najsi bi me oklal, dobil prostora
ob mojem ognju tisto noč; a ti,
ubogi oče, spal si poleg svinj
in sodrgi na gnili slami? Oh!

Res čudo, da ti uma in življenja
ni vzela noč. — Bedi; z njim govorite.

Zdravnik.

Gospa, bild bi bolje, če bi vi.

Kordelija.

Kako je, Veličanstvo, oče moj kraljevski?

Lear.

Ni prav, da ste prišli v gomilo pome. —
Ti duh si blažen; jaz sem na kolo
razpet od ognja, palim ga s solzami
kot svinec raztopljen.

Kordelija.

Me li poznate?

Lear.

Vem dobro, da si duh; kdaj si umrla?

Kordelija.

Še daleč, daleč proč!

sa 130 VS.

Zdravnik.

Zbujen je komaj; malo ga pustite.

Lear.

Kje li sem bil? Kje bivam? — Jasen dan? —

Ukana zla! Umrl bi od sočutja,

da druge zrem tako. — Ne vem, kaj reči.

Priseči ne bi htel, da te roke

so moje res. Da vidim! Čutim iglo.

Da znam za svoje stanje!

Kordelija.

Glejte name,

roke prostrite v blagoslov nad mano!

(Lear poklekne pred Kordelijo.)

Ne, klečati ne smete!

Lear.

Kaj se rogaš?

Poseben sem, otročji starec; let
osemdeset imam in črez, ne uro več,
ne manj. In pa, kaj bi tajil: Mogoče,
da nisem več pri zdravi pameti.

Vas moral bi poznati, tega tudi,

(Pokaže na Kenta.)

a dvojim še, zakaj najprej ne vem,
kje sem; vsa zmožnost, ki jo še imam,
se ne spominja teh oblek; ne vem,
kje bil sem zadnjo noč. Ne smejte se!

Bog mi je priča, da imam to damo
za hčer Kordelijo.

Kordelija.

In to sem tudi, sem.

Lear.

So li solzč vam mokre? So. Ne plakaj!

Če strup imaš za me, ga rad izpijem.

Si 131 J®

9

Ne ljubiš me, saj sestri sta celo,
če se spominjam prav, mi zlo storili.
Ti vzrok imaš, a sestri ne.

Kordelija.

Ne, nimam, nimam!

Lear.

Dej, sem li v Franciji?

Kent.

V državi svoji.

Lear.

Nikar me ne slepite.

Zdravnik.

Pogum, gospa dobrotna! Srd najhujši
ga je minil, a čas mu je nevarno
še razložiti, ki ga je izgubil.

Naj z vami gre, in več ga ne motite,
dokler ne bo popolnoma umirjen.

Kordelija (Learu).

Izvolite li z mano, Visokost?

Lear.

Potrpi z mano. Prosim te, pozabi
in ne zameri. Star sem in otročji.

(Lear, Kordelija in vsi drugi odidejo razen plemiča in Kenta.)

Plemič.

Ali je res, gospod, da je bil vojvoda Cornwall tako
zaboden?

Kent.

Prav gotovo, gospod.

Plemič.

Kdo je načelnik njegovi vojski?

KS 132 KS


Kent.

Kakor pravijo, bastard Gloucester.

Plemič.

v

Edgar, njegov pregnani sin, je baje z grofom Kentom
Nemčiji.

Kent.

Govorice so nezanesljive. Čas je, da kaj storimo;
državne čete se bližajo hitro.

Plemič.

Zdi se, da bo odločitev krvava. Zdravi, gospod!
(Odide.)

Kent.

Načrt, namen se moj zvrši takoj
ugodno ali slabo kakor boj.

(Odide.)

Ž23 133

Peto dejanje. 51)

Prvi prizor*

Angleški tabor v Dovru.

Nastopijo z bobni in zastavami Edmund, Regan,  plemiči in vojaki.

Edmund (plemiču).

Zaznajte, je li vojvodi sklep trden
in ni li kaj ovrglo ga od takrat.

Nestalnega srca je, neodločen —

Vrnite se z njegovim končnim sklepom.

(Plemič odide.)

Regan.

Sel sestrin se je najbrž ponesrečil.

Edmund.

Bojim se pač, gospa.

Regan.

No, ljubi lord,

saj veste pač, kako sem vam prijazna.

Povejte, pa iskreno, zgolj resnico:

Ne ljubite li sestre?

Edmund.

Le v časteh.

134 F3

Regan.

Pa niste bratu mojemu zašli
nikoli v škodo?

Edmund.

Moti vas ta misel.

Regan.

Bojim se, da se niste z njo zapletli
in da že niste kar docela njen.

Edmund.

Nikakor ne, na mojo čast.

Regan.

Kar ne trpim je. Ljubi lord, zaupni
nikar z njo ne bodite'

Edmund.

Brez skrbi! —

Tu je in vojvoda soprog — —

Nastopijo z bobni in zastavami Albanski, Goneril  in vojaki.

Goneril (zase).

To bi že rajša izgubila bitev,
kakor da loči sestra me od njega.

Albanski (Regani).

Vesel sem, da vas vidim, ljuba sestra.
(Edmundu.)

Kralj, pravijo, je prišel k svoji hčeri
in drugi z njim, ki strogost naše vlade
jih sili k tožbam. — Koder nisem pdšten.
i nisem hraber. — Žali me ta stvar,
ker sili kralj francoski v našo zemljo,
ne ker drži se kralja. Druge vžiga
upor, bojim se, iz kaj tehtnih vzrokov.

§24 135 VS.

Besede vrle!

Edmund.

Regan.

Kaj je treba tega?

Goneril.

Združimo se, ko nam preti sovražnik;
domačim in posebnim tem razporoin
tu ni postora.

Albanski.

Posvetujmo se

z bojniki zvedenimi, kaj storimo.

Edmund.

Nemudoma k vam hočem priti v šator.

Regan.

Saj greste tudi z nami, sestra?

Goneril.

Ne.

Regan.

Spodobi se, da greste; prosim vas.

Goneril (zase).

Aha, že vem, zakaj.

(Glasno.)

No dobro, grem.

(Ko odhajata, nastopi Edgar  preoblečen.)

Edgar (Albanskemu).

Če siromak vam vreden je besede,
slušajte me.

'sn  136 P3

Albanski (odhajajočima).

Takoj dospem.

(Edgarju.)

Govori.

(Vsi odidejo razen Edgarja in Albanskega.)

Edgar.

Preden bo boj, prečitajte to pismo!

Če zmagate, pokličite s trobento
njega, ki ga je dal. Najsi se vidim
vam preprost, pa bojnik sem tak, da vse
izpričam, kar se trdi tukaj v pismu.

Če izgubite, ste itak končali

pot zemsko; spletk bo konec. — Dobro srečo

Albanski.

Ostani, da prečitam list.

Edgar.

Ne smem.

Ko pride čas, glasnik me le pokliči,
in zdajci se povrnem.

(Odide.)

Pa pojdi torej. List pregledam hitro.

(Edmund se vrne.)

Edmund.

Sovrag se bliža. V red zgrnite čete.

Tu je pregled o njih dejanski moči
po vestnem štetju; vi pa morate
sedaj hiteti.

Albanski.

Uporabim čas.

(Odide.)

Edmund.

Prisegel sem obema, da ji ljubim.

Sovražni sta si kakor človek kači,

VS.  137 Si

ki ga je pičila. Katero vzamem?
Obedve? Eno ali pa nobene?

Ne bo mi v slast nobena, če sta živi
obe. Zbesni, če vzamem vdovo, sestra,
in težko da doženem svoj namen,
dokler živi soprog. — Njegov ugled
izrabimo za boj; ko bo končan,
naj ona, ki ga hoče biti prosta,
odpravi ga kako. — Kar milosti
se tiče Learu in Kordeliji -
po bitvi in ko bosta v naših rokah,
je ne učakata. — Zdaj moje stanje
zahteva ne razmišljanj, le dejanje!

(Odide.)

Drugi prizor.

Polje med obema taboroma.

Bojni krik za prizoriščem. Nastopijo z bobni in zastavami Lear,
Kordelija  in vojaki, pozneje Edgar  in Gloucester.

Edgar.

V drevesni senci tu počijte, oče,
molite, da uspela bi pravica.

Če sploh se vrnem, pa prinesem
tolažbo vam.

Gloucester.

Bog čuvaj vas na poti!
(Edgar odide.)

Bojni krik, nato umikanje.

Edgar (se vrne).

Proč, starec; daj mi roko! Brž odtod!
Lear je izgubil, s hčerjo je ujet.

Daj mi rokd in pojdi!

Gloucester.

Ne dalje; lahko zgnijem tudi tukaj.

c34 138 PS

Edgar.

Kaj? Spet te misli zle? Ljudem prebiti
je i slovo i prihod. Dozorelost
je vse. — Sedaj hitiva!

Gloucester.

Res je to!

(Odideta.)

Tretji prizor.

Angleški tabor pri Dovru.

Edmund  nastopi kot zmagovalec z bobni in zastavami, Lear  in
Kordelija  sta ujeta. Častniki, vojaki in drugi.

Edmund (častnikom).

Odtirajte oba, stražite ju,
dokler ne zvemo višnje volje onih,
ki bodo ju sodili.

Kordelija.

Prva nisva,

ki zlo trpiva ob najboljši volji.

Žal mi je le za tebe, bedni kralj;
jaz sreče zle bi že trpela jezo. —

Ugledava li te sestre, te hčeri?

Lear.

Ne, ne, ne, ne! Kreniva rajša v ječo,
tam bova pela kakor ptici v kletki.

Če me naprosiš blagoslova, kleknem
pred te in te naprosim oprostila.

Tako živela bova, vmes molila,
prepevala in pravila si bajke,
smejala se metuljem zlatim, čula,
kaj potepuhi govore o dvoru,
menila se, kdo gre navzgor, kdo pada,
kdo notri, kdo je zunaj, nase tajnost
stvari jemala kakor božja sla.

S3 139 'Srl

Tako v zidovju preživiva spore,
zarote dvorne, ki imajo plimo
in pa oseko z luno vred.

Edmund.

Proč z njima !

Lear.

Na take žrtve, hči, bogovi sami
rose kadilo. Te imam li zopet?

Kdor naju loči, žar prinesi z neba,
da naju splaši z njim kakor lisice! 52)

Požri jih kuga prej s kostmi in kožo,
preden zaplakava. Otri solze!

Vsi prej umro za lakoto. Zdaj pojdi!

(Stražniki odženo Leara in Kordelijo.)

Edmund.

Sem stopi, stotnik! Vzemi list in pojdi
za njima. Že sem te za čin povišal;
če to storiš, kar tu stoji, te čaka
visoka čast. Ljudje so kakor čas.
prerahločuten človek ni za meč. —

Tvoj višnji nalog ni pozvedovati;
če hočeš, prav, če ne, si pojdi sreče
iskat drugam.

Stotnik.

Gospod, le zapovejte.

Edmund.

No, prav. Blagruj se, če zvršiš nalogo.

A pomni: Precej in tako natanko,
kakor je pisano.

Stotnik.

Ne morem vleči kol, ne jesti ovsa;
kar je v človeški moči, pa storim.

(Odide.)

Trobente. Nastopijo Albanski, Goneril, Regati,  častniki in vojaki.

Si 140 VS,

Albanski.

Gospod, izpričali ste hrabrost danes
in sreča vam je bila tudi mila.

Ujeli ste nasprotnika v tem boju.

Nam izročite ju, da bomo z njima
ravnali, kakor hoče nju zasluga
in naša varnost.

Edmund.

Umestno se mi zdelo je, gospod,
da starega, nesrečnega sem kralja
poslal v zapor, kjer dobro je zastražen.
Njegova starost in še bolj njegov naslov
privajata naklonjenost mu občno
in naše kopje sučeta nazaj
nam na oči, ki mu velujejo.

Z njim sem poslal kraljico; vzrok je isti.
Lehko ju jutri ali kdaj pozneje
pokličete na sodbo. Zdaj smo znojni,
krvavi še. Izgubil drug je druga;
najboljši boj preklinja v prvi jezi,
kdor čuti srd njegov. — Kordelija
in oče njen naj prideta na sodbo,
ko čas bo bolj primeren.

Albanski.

Oprostite,

v tej vojski ste podložnik, ne moj brat.
Regan.

To pač po milosti ravna se naši.
Pozvedeli bi bili moje mnenje,
preden ste rekli to. Moj voj je vodil,
imel uglednost mojega je čina;
ta neposrednost ga upravičuje,
da vas nazivlje brata.

Goneril.

Ne prestrastno!

Več ga zvišuje samosvoja vrednost
kot vaša čast in slava.

P3 141 V&,

Regan.

V pravice moje

postavljen, je enakoroden prvim.

Goneril.

Kako li še, če se oženi z vami.

Regan,

Zasmehovalci so večkrat preroki.

Goneril.

Hola, hola! Oko, ki to vam pravi,
je malo krivogledo. 53)

Regan.

Ni mi dobro,

sicer bi vam dejala, kar vam gre.
(Edmundu.)

Vojake vzemi, zemlje in jetnika,
njim, meni vladaj. Tvoji so zidovi. 54)
Svet bodi priča, da te za gospoda
postavljam in soproga.

da ga imaš?

Goneril.

Ali misliš,

Albanski (Gonerili).

Ti nimaš ji kaj reči.

Edmund.

Vi tudi ne, gospod.

Albanski.

Polutek, da!
Regan (Edmundu).
Razbobnaj, da so moja prava tvoja.

V3,  142 P3

Albanski.

Počakaj še! — Edmund, zapiram te
zarad veleizdajstva; s tabo vred

(Kažoč na Goneril.)
to pestro kačo. Lepa sestra,

(Regani.)

vaš

zahtevek pa oviram v prid soprogi.
Sklenila podpogodbo je s tem lordom, 55)
in jaz, soprog, upiram se oklicem.

Če hočete moža, dvorite meni,
soproga je oddana.

Goneril.

Vmesna igra!

Albanski (Edniundu).

V orožju si; naj zapojo trobente,
če kdo ne pride pričat, da si gnusna
izdajica očitna in večkratna.

Zastavo na.

(Vrže rokavico predenj.)

Na srce ti dokažem,
preden užijem kaj, da nisi manj,
kakor sem del.

Regan.

O, bolna, bolna sem!
Goneril (zase).

Da nisi, se na strup več ne zanesem.

Edmund.

Tu zastavilo moje.

(Vrže rokavico pred Albanskega.)

Kdor na svetu

veli, da sem izdajnik, laže kleto.

Sl 143 Sl

Daj zatrobentati. Kdor se približa,

pa z njim in z vami — s kom li ne? —

se sprimem za zvestobo in za čast.

Albanski.

Glasnik, hej, sem!

Edmund.

Glasnik, glasnik, hej, sem!

Albanski.

Zaupaj v svojo moč; vojaki tvoji,
ki so nabrali jih na moj ukaz.
so vsi odslovljeni na moj ukaz.

Regan.

Čimdalje huje mi prihaja, oh !

Albanski.

Slabo ji je; v moj šator jo spremite.

(Rogati odvedo.)

Nastopi glasnik.

Glasnik, sem stopi ; daj zatrobiti ;
prečitaj to!

Častnik.

Oglasi se, trobenta !
(Znamenje s trobento.)

Glasnik (žita).

„Če hoče kdo od stanu in veljave v pregrajah naše
vojske proti Edmundu, ki je baje grof Gloucester, za¬
stopati očitanje, da je večkraten izdajalec, naj nastopi,
ko tretjič zapoje trobenta. Želja ga je, da se brani."

Zatrobi!

Edmund.

(Prvo znamenje s trobento.)

Glasnik.

Še enkrat.

(Drugo znamenje.)

Glasnik.

Še enkrat.

(Tretje znamenje.)

(Za prizoriščem se oglasi druga trobenta; nato nastopi Edgar
oborožen; pred njim trobentač.)

Albanski.

Vprašajte ga, kaj hoče in zakaj
prihaja na trobentin klic!

Glasnik.

Kdo ste?

Kako vam je ime? Vaš stan? Zakaj
prišli ste na poziv?

Edgar.

Imena nimam;
ime mi zglodal zob je izdajalstva,
a plemenit sem, kakor je nasprotnik,
ki z njim se sprimem.

Albanski.

Kdo je ta nasprotnik?

Edgar.

Kdo je, ki govori za grofa Gloucestra?

Edmund.

On sam. — Kaj mu poveš?

'Sn  145

10

Edgar.

Potegni meč;

če govor moj srce užali blago,
ti roka daj pravico. Tu je moja.
Poglej, časti je moje to pravica,
prisege, viteštva. Tako razglašam :
Močan si, mlad, visokega stanu,
meč tvoj je zmagovit in sreča nova,
pogumen si, a vendar si izdajnik,
nezvest bogovom, bratu in očetu,
zarotnik zoper višnjega si kneza
in od vrha si skrajnjega na glavi
pa do prahu pod svojimi nogami
strupen nalik krastači. Deš !i: „Ne“,
naj meč, naj roka ta, naj moj pogum
dokaže srcu, ki mu govorim,
da lažeš.

Edmund.

Zahteval bi lehko, kako se zoveš,
a videti si lep in bojevit,
o boljši vzgoji priča jezik tvoj.

Daši bi lahko boj odklonil s tabo
po šegi viteški, ga ne odbijam.

Nazaj na glavo mečem ti izdajstvo,
obkladam ti srce z ležjo peklensko !
Ob meni šviga, komaj me zadeva;
moj meč ji koj odloči kraj, kjer laž
počije za vsekdar. — Zapoj, trobenta !

(Hrup; borita se; Edmund pade.)

Albanski.

Otmite ga!

Goneril.

To je zavratno, Gloucester
Po bojnem pravu nisi bil prisiljen,
boriti se z neznancem. Zmagan nisi,
ukanjen si, prevarjen.

vez  146 R3

Albanski.

Vi molčite,

sicer vam usta zamašim s tem listom.
(Edmundu.)

Ti, slabši kot le kdo, prečitaj v njem
sramoto svojo.

(Gonerili.)

Trgati, gospa,

ni treba lista. Vem, da ga poznate.
(Da list Edmundu.)

Goneril.

Četudi! Zakon je pač moj, ne tvoj.
Kdo sme soditi me za to ?

Albanski.

Ga li poznaš?

Pošast!

Goneril.

Ne vprašaj, kaj poznam.
(Odide.)

Albanski (častniku).

Za njo! Brezupna je. Pazite nanjo.
(Častnik odide.)

Edmund.

Kar mi očitate, to sem učinil

in več, še več. Na dan vse pride s časom

Prešlo je. Jaz bom tudi.

(Edgarju.)

Kdo si ti,

ki prednost daje sreča ti? Če plemič,
odpuščam ti.

10

Edgar.

Drug drugemu odpusti.
Kri moja slabša ni od tvoje, Edmund:
in če sem več, tem več si zla mi storil.
Očeta sin sem tvojega, brat Edgar.
Bogovi so pravični; grehe naše
pretvarjajo v orožje, ki nas kazni.

Kraj temni, gadni, kjer te je spočel,
mu je oči pogubil.

Edmund.

Prav veliš;

končalo je kolo svoj krog; tu sem.
Albanski (Edgarju).

Ves tvoj nastop je, zdi se mi, bil priča
kraljevskega rodu; daj se objeti!

Srce mi poči, sem li kdaj sovražil
očeta ali tebe.

Edgar.

Vem, knez jasni!

Albanski.

Kje pa ste bili skriti in kako
ste zvedeli očetovo nesrečo?

Edgar.

S tem, da sem jo redil. Povem naj kratko,
potem pa, oh, naj poči mi srce!

Da ubežim krvavemu pregnanstvu,
hitečemu tik za menoj — kako
sladko je pač življenje, da nam ljubša
je smrt počasna nego hipna! — cunje
odel sem blaznikove, se potvoril,
da psi celo so me zaničevali.

Dobim očeta. Iz oči krvavih
je bil izgubil ravnokar dragulja.

Potem pa sem ga vodil, zanj beračil,
brezupnosti ga branil, a spoznati —
o hiba! — se mu nisem dal, dokler
pred ure pol se nisem oborožil,
izida ne gotov, a z dobro nado.
Naprosil sem ga blagoslova, pravil
o blodnjah svojih, a srce, preslabo,
da bilo bi prebilo boj med bedo,
strastjo, veseljem, mu je počilo
nasmehoma.

Edmund.

Tvoj govor me je ganil;
uspeh mu je lehko še dober. — Dalje
Takov si, kakor htel bi še kaj reči.

Albanski.

Če je še kaj, še hujšega, nehajte;
zakaj kar skoprnel bi od bolesti,
ko čujem to.

Edgar.

Dovolj bi bilo njemu,
ki za bridkost ne mara; kar še pride,
da zveča, kar je preveč, to preseza
najskrajnjejše na svetu.

Ko ječal sem na glas, je došel mož,
ki me je bil uzrl v najhujšem stanju
in zbežal bil iz gnusne moje družbe.
Videč pa, kdo je trpel tolikanj,
se mi privil je z močnimi rokami,
zakričal, kot bi htel nebo raznesti,
k očetu planil in o Learu, sebi
mi pravil, da tako strašne povesti
ni čulo še uho. In ko je pravil,
mu rasla je bolest; vezi življenja
so pokale. Kar je zapela dvakrat
trobenta, in odšel sem.

Albanski.

Kdo je bil?

ES 149 ES

Edgar.

Kent, sir, pregnani Kent, ki preoblečen
s sovražnikom je hodil, s kraljem, posle
opravljal zanj, ki niso ni za sužnja.

Plemič (se vrne ves zasopel s krvavim bodalom).
O, pomagajte, pomagajte!

Edgar.

Komu?

Albanski.

Govori!

Edgar.

Kaj je s tem krvavim nožem?

Plemič.

Kadi se še, gorak je, tičal ravno
je v srcu — mrtva je!

Albanski.

A kdo?

Plemič.

Soproga,

soproga vaša, sir. In sestro je
zastrupila, priznala to je sama.

Edmund.

Z obema bil sem zaročen; vse tri
poroča hip nas isti.

Edgar.

Kent prihaja.

Albanski

Sem prinesite živi ali mrtvi.

(Plemič odide.)

150 FS

Ta sodba božja nas navdaja z grozo,
ne zbuja pa sočutja.

Nastopi Kent.

Albanski.

Je li on?

Čas ne dopušča vljudnih nam besed,
ki šega hoče jih.

Kent.

Želet prihajam

gospodu kralju večno lahko noč.

Ga ni li tukaj ?

Albanski.

Kaj smo pozabili! —
Edmund, kje kralj je, kje Kordelija?

Kent, vidiš li ta prizor!

(Prineso mrtvi Goneril in Regan.)

Kent.

Zakaj tako?

Edmund.

Pa vendar sem bil ljubljen!
Zavdala ta je drugi zarad mene
in se zabodla.

Albanski.

Da. — Zastrite jima lice.

Edmund.

Borim se s smrtjo. Nekaj dobrega
pa še storim, vkljub čudi svoji. — Hitro
pošljite v grad. Ukazal sem, naj Learu
vzemd življenje in Kordeliji —
brž tja, dokler je čas!

Albanski.

Brž! Brž! Tecite!

Edgar.

Gospod, a h komu? Kdo je tam na straži?
Dokaz mu pošlji svoj pomilostitve.

Edmund.

Prav praviš. Vzemi si moj meč in daj
ga stotniku.

Albanski.

Na glavo tvojo, hiti!

(Edgar odide)

Edmund.

Jaz in soproga tvoja sva velela
Kordelijo obesiti v zaporu
in reči mu potem, da šla brezupna
je sama v smrt.

Albanski.

Naj bodo ji bogovi
v pomoč in bran!

(Spremstvu)

V tem odnesite tega!
(Edmunda odneso.)

Nastopi Lear  z mrtvo Kordelijo  v naročju, Edgar, častnik  in
drugi z njim.

Lear.

Vsi v jok in stok! O vsi ste kameniti!

Ko bi imel oči, jezike vaše,

bi rabil jih, da svod neba bi pokal! —

Umrla je! Vem, kdo je živ, kdo mrtev.

Ta mrtva je kot zemlja. — Dajte mi
zrcalo. Če bo rosno ali potno
od diha, pa živi.

Kent.

Je li to konec

obljubljeni sveta?

at 152 PS

Edgar.

Morda podoba
prestrašnih onih groz?

Albanski.

Razpad in konec! 56 )

Lear (drži Kordeliji pero pred usta).

Pero se giblje, živa je. Če res je,
poplača mi ta sreča vse gorje,
ki sem prebil ga kdaj.

Kent.

Gospod moj blagi!
(Poklekne.)

Lear.

Odidi, prosim.

Edgar.

Kent je, vaš prijatelj!

Lear.

Prokletstvo vam. morilci, izdajalci!
jaz bi jo bil otel — sedaj je mrtva!
Kordelija, počakaj še, ostani!

Ha! Kaj si rekla? Zmerom glas ji bil
je nežen, mil - kaj draga stvar pri ženski.
Ubil sem vraga, ki te je zadavil.

Častnik.

Gospodje, res ga je.

Lear (častniku).

Kajneda, fant?

Imel sem čas, ko z dobrim, ostrim mečem
sem vse podil na skok. Sedaj sem star,
gorje me ugonablja. —

Si 153 PS

(Kentu.)

Kdo ste vi?

Oko mi ni najboljše. — Koj vam dem.

Kent.

Če sreča z dvema se baha, ki ju
ljubila je in sovražila — tu je eden.

Lear.

Moj vid je slab. Kaj nisi Kent?

Kent.

Da, Kent,

vaš sluga. Kje pa je vaš sluga Kaj? 57 )
Lear.

Bil Kaj je čvrst dečak, lehkd ti rečem;
otepal je in brž. — Umrl je, sprhnil.

Kent.

Ne, ne, gospod moj, jaz sem Kaj.

Lear.

Bom precej videl.

Kent.

Ki je od konca bede in propasti
vam spremljal žalni pot.

Lear.

Pa dobro došel!

Kent.

To ni nihče. Vse tožno, mračno, mrtvo. —
Starejši hčeri sta se vam končali,
odšli brezupni v smrt.

Lear.

Bo že tako.

§23 154 ES

Albanski.

Ne ve, kaj pravi. Ne pozna nikogar;
naš trud je brezuspešen.

Edgar.

Res, docela.

Častnik (nastopi).

Edmund je mrtev.

Albanski.

Nič sedaj do tega. —
Prijatelji, gospodje, poslušajte.

Karkoli velikega siromaka
uteši, bodi. Dokler bo živelo
to Veličanstvo sivo, se odrekam
vladarstvu.

(Edgarju in Kentu.)

Vaju pa postavljam v prava
z dodatki, ki sta jih za svojo vernost
več nego vredna. — Vdanosti nagrado
prejmi vsak naš prijatelj, a sovražnik
pij kelih svoje krivde. — Glejte! Glejte!

Lear.

Zadavljen moj golobček! Nič življenja!

Še pes, podgana, konj imej življenje,

ti pa ni diha? Nikdar se ne vrneš,

oh, nikdar, nikdar, nikdar, nikdar, nikdar!

Ta gumb odpnite!

(Pokaže na srce.)

Hvala vam, gospod!

Poglejte jo — poglejte — njena ustna —
poglejte — —

(Umrje.)

Edgar,

Grudi se! — Gospod, gospod

Kent.

Srce, zastani, poči!

S23 155

Edgar.

Kralj, vzpoglejte!

Kent.

Ne mučite duha, naj splove v miru!
Sovraži ga, kdor bi ga še na tezo
polagal tega zlobnega sveta.

Edgar.

Umrl je res.

Kent.

A čudo, da ni prej.

Samo lastil si je življenje.

Sedaj ju odnesite!

Opravek naš pa bodi občna žalost.
(Kentu in Edgarju.)

Prijatelja, kraljujta v tej državi
in celita ji rane, da ozdravi!

Kent.

Gospod, na potovanje dolgo grem,
kralj kliče me, odreči mu ne smem. 58)

Albanski.

Zdaj moramo mi časa bol trpeti,
ne kar se more, kar je prav, veleti;
prebil je najstarejši največ boli,
mi tolikanj ne bomo je nikoli.

(Žalna koračnica. Vsi odidejo.)

rr>).

KONEC.

=e3?=

223 156 PS

Tolmač

„Kralj Lear 1 2 3 4 5 * 7 8 9 * 11  se je uprizoril prvikrat dne 26. decembra
1606. leta vpričo kralja Jakoba v Whitehallu. Pripovedka o „Leiru,
sinu Baldurjevem, vladarju britanskem leta 3105., ko je vladal Joa
v Indiji", je ena izmed najbolj znanih pripovedk angleške zgodovine.
Po novejših raziskavah je Lear morski bog Neptun, njegovi kruti
hčeri sta hudi vetrovi, Kordelija pa je rahli zefir. To bi tudi po¬
jasnilo viharni značaj Shakespearjeve velike žaloigre.

Pred Shakespearjem se je pripovedka uporabila že v marsi¬
katerih oblikah, ali pečat neminljivega genija ji je vtisnil šele
Shakespeare.

Leta 1608. sta izšli dve izdaji v čvetorki, poznejša folijska
izdaja izvira iz samostojnega rokopisa in ima okoli 220 vrst, ki
jih ne obseza izdaja v četvorki, nasprotno pa je v njej okoli 50
vrst, ki jih nima prva.

Doslej je ugledalo dan že neštevilno izdaj; slovenskemu
prevodu je rabila izdaja: Shakespeare’s Tragedy of King Lear.
London. Published by j. M. Dent and Co. Aldine House W. C.
1902. — Po tolmaču te izdaje in po drugih razlagah so posnete
opomnje, ki so priobčene tukaj v pojasnilo.

1. To meri bržkone na veliki mrk leta 1605. John Harvey
ga je bil napovedal v razpravi o prerokovanjih, ki je izšla leta 1588.

2 .  Morda se te besede tičejo razstrelile zarote za Jakoba I.
(leta 1605.).

3. Isto prerokovanje Harveyjevo.

4 .  Meri na katoličane, ki ob petkih jedo ribe; Kent hoče
potemtakem' reči, da ni katoličan, ampak protestant.

5 .  V angleščini uncle—  stric, obični naslov, ki so ga dvorski
norci dajali svojim gospodom. Vslovenščini utegne biti izraz „kum“
primernejši.

6 - Pri igri s kockami.

7 .  Ne znašajo namreč n i č.

8 .  Frontlet =  šapelj se razlaga tukaj za oblake na čelu, za
nagrbančeno (nagubano) čelo.

9. V izvirniku: Whoop, Jug! 1 love thee —  Hej, ljubim te.

(Bržkone iz stare narodne pesmi.) Prelagatelju se je zdelo tukaj

primerno uporabiti začetek znane slovenske narodne pesmi.

157 VS.

10 . So tke fool folloivs after -  Tako teče norec zad,
t. j. na poti k vešalom.

11. V angleščini: If I kad thee in Lipsburv pinfold, I
would make thee čare for me.  Razlaga besed: Lipsburv pinfold
je različna. Nekateri menijo, da je Lipsbury izmišljeno ime ( lip  =
ustna, bury  = grad, torej „ustniški grad' - ). Pinfold =  tamar, torej
prostor, ograjen s količjem. Če pomenijo koli zobe, bi bil „ustniški
grad" pojasnjen. Mogoče je pa tudi, da ima Shakespeare v mislih
resničen tamar, kjer krote konje z bičem, da torej gorenji stavek
pomeni: Ko bi te imel v tamaru, da bi te obdeloval z bičem, bi
ti že pokazal i. t. d.

12 .  V izvirniku three - stiiied.  Beseda znači človeka, ki mu
je treba .na leto samo treh oblek, ali pa služabnika, ki dobiva od
gospodarja troje oblek na leto.

13 .  Volnene nogavice so nosili ljudje nižjih stanov, plemiči
pa so imeli svilene nogavice.

14 . Sop o’ tke moonskine  je bržkone jed, imenovana eggs
in moonskine =  jajca v mesečini. (Razbita jajca skuhana na olju.
Jedli so jih s čebulnimi odrezki, opraženimi na olju, v sirovem
maslu z muškatnimi orehi, rezkim vinom in s soljo.)

15 .  V starih moralno-alegorijskih igrah so spravljali grehote,
kreposti i. t. d. poosebljene na oder.

16. V folijski izdaji stoji namesto two hours  (dve uri) two
years  (dve leti).

17. Thou wkorcson zed. „Zcd“ —  ime črki „Z“. Zadnja črka
zaničljivo kot psovka.

18 .  Vodomca opisuje star prirodoznanec kot ptiča, čigar
kljun se vedno obrača proti vetru, ako obesiš vodomca za vrat.

19. I 'Id drive ye rachling home to Camelot  je bržkone pre¬
govor, ki še ni docela razjasnjen. Blizu Cadburga (v grofiji somer-
setshirski), kjer je utegnil biti kraj Camelot, so obsežni ribniki,
kjer rede mnogo gosi.

20 .  Ajant je tipični bahač.

21 . Turlygod  je ime za slaboumnega berača (Tom o’ Bedlam).
Morda potvorjeno iz turlupin  = bratovščina beračev v 14. stoletju.

22 . Court holy -\vater  je doslovno: dvorna blagoslovljena
voda. Ray omenja v razpravi o pregovorih tudi tukajšnjega in
misli, da pomeni gorenji izraz lepe (laskave) besede. V fran¬
coščini poznajo z istim pomenom eau benite de cour.

23 . ti e tkat kas a house to put 's kead in kas a good
kead- piece.  Besedna igra (kead  = glava, piecc  =- predmet; kead-
piecc =  nekaj za na glavo, torej šlem, naslovni okrasek, razum,
dobra ali bistra glava). Slovenski točen prevod je tukaj nemogoč.

24 .  Merlin je znani čarodejnik in prerok v pripovedkah o
kralju Arturju. Ljubezen do lepe Viviene ga je omamila tolikanj,
da ji je razodel čar, s katerim ga je imela ujetega na veke v
gozdu.

158  VS,

25 .  Refren stare narodne pesmi.

26 .  Te besede se opirajo na resničen dogodek, ki ga omenja
Harsnetova kronika. Zmisel jim je ta, da bi bil zlobni sovražnik
Edgarja rad zavedel do samomora.

27 .  Predstavnost, spomin, domišljija, pamet, razsodnost.
— Današnje dušeslovje seveda razlikuje duševne sile drugače.

28 .  O pelikanu pripoveduje bajka, da si sam s kljunom
raztrga prsi in hrani mladiče s svojo krvjo. Zategadelj je pelikan
simbol požrtvovalne materinske ljubezni.

29 .  Pillicock je priljubljena beseda, ki jo v starih pesmih
nadevljejo otrokom. Bržkone izhaja iz besede „pelikan“.

30 .  Ime zlobnega duha, uporabljeno iz Harsnetovega spisa
o kategorijah raznih hudičev.

31 .  Someren izrezek v gorenji ustni, tako da se vidijo

zobje.

32 .  V angleščini „Saint Withold“,  kar je nastalo iz „Vitalis“
Sveti Vid je po ljudski veri pomočnik zoper moro.

33 .  in 34 . Imena za zlobne duhove. (Primeri op. 30.)

35 .  Iz stare narodne pesmi.

36 .  Eden izmed hudičev Harsnetovih.

37 .  Po Rabelaisu je Neron goslar in šaljivec pekla, Trajan
pa lovi žabe.

38 .  Iz stare balade (leta 1558.), v kateri britanski kralj
govori s škotsko kraljico Elizabeto (Bessy).

39 .  Eden izmed hudičev Harsnetovih.

40 .  Court oj' equity  = sodni dvor, ki ne sodi po strogi
pravici in postavi, nego po primernosti.

41 .  Stara pesem, natisnjena že leta 1519.

42 .  V izvirniku pur,  ki se izgovarja kakor „brr“, kadar koga
zebe. Prav tako se izgovarja „Pure“,  ki je ime enega izmed hudičev
Harsnetovih.

43 .  V izvirniku: / took you for a jointstool  = Imel sem
vas za poljski stol. Pregovor, ki se ne da dobro preložiti. Zato
se je tudi v prevodu izgubil dovtip.

44 .  Vsak Tom o’ Bedlam  je imel rog, da so mu ga dobro¬
srčni ljudje polnili z jedjo ali s pijačo.

45 .  Ena stran obličja se ne bo ujemala z drugo.

46 .  Vsaka večja ladja ima večje in manjše čolne. Sodci
(boje) so iz pločevine in na dnu zasidrani; na njih je zgoraj obroč,
ki se ladje lahko obesijo nanj, ne da bi se morale zasidrati same.

47 .  Lear hoče reči: Da sem imel modrost starih let, preden
sem imel modrost mladostne dobe.

48 .  Otroška igra: „V kateri roki imam? V desni ali v levi?“

S23 j59 VS,

49 .  V izvirniku: Why, tkis would make a man a man ofsalt —
Oj, to bi utegnilo iz moža napraviti moža iz soli. V izdaji, ki je
služila našemu prevodu za podstavo, se „a man of salt“  razlaga
z „a man of tears“  (moža solza), zato utegne biti oblika temu
stavku v prevodu najprikladnejša.

50 .  V folijski izdaji stoji tukaj tame to  (krotak proti . . .),
v Četverki pa lame by  (top od . . .)

51 . Pravzaprav naj bi se zaCelo peto dejanje na str. 138.,
kjer zopet nastopi Edgar, in boj bi se zvršil med 4. in 5. dejanjem.
To bi bilo verjetneje nego tu, ko Edgar prihaja in odhaja.

52 .  Lovci izganjajo lisice z dimom iz lukenj.

53 .  »Krivogledo oko“ se tiCe razmerja med Reganjo in Ed-
mundom.

54 .  Grajski in mestni zidovi.

55 .  V izvirniku: ’ Tis she is sub-contracted to this lord =
To je, ker je sklenila s tem gospodom podpogodbo, kar pomeni,
da se je iznova zaročila z Edmundom.

56 .  Fali and cease  se tolmači in prevaja različno, tako :
Padi in umri (premini, nehaj biti), tudi: Padi, svet, in premini...
Najprimerneje menda prevaja te besede v nemščino dr. von der
Velde: „Fall und Ende“ kot odgovor na besede Kentove in Ed-
garjeve. Za Shakespearja je utegnila beseda „cease“ biti še samo¬
stalnik; dandanes ima le glagolski pomen.

* 57 . Dokler je bil Kent še preoblečen, se je imenovaljKa j
(Caius). ~

v , 58 . Prej je bil že povedal Edgar, kako se je Kent boril s
smrtjo.

tf-.

Tiskovni pogreški.

.V« str.  7., 8. in l 3 .  je štirikrat napačno postavljeno Kornelija namesto
Kornelija.

Na str. 21.  je opomnja napačno označena z 2j  namesto s 3 ).

Na str. 5 J.  (predzadnja vrsta) čitaj: Turlygod, ne Turlygood.

Na str. y 3 .  se 4. vrsta od zgoraj začenjaj z veliko črko.

Na str. ug.  čitaj v 13. vrsti: košček, ne košček.

Na str. 126.  čitaj v predzadnji vrsti: gospeujim, ne: gospe/nim.

Na str. 140.  čitaj v 23. vrsti: iskat, ne: skat.

Na nekaterih krajih so se vejice in pike odkrhnile ob tisku.

m 160

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000420331