Še enkrat izpraševalne komisije.' Javna tajnost je sicer, da so usposobljenostne izkuŠDJe, ki se vrše po naredbi nančnega miuistrstva meseea maja in noverabra vsakega leta kakor po drugib, tako tudi na c. kr. moškem učiteljišču v Eopru jako problematiške vrednosti ter so bile kot take predmet že marsikateremu zasebnemu razgororu, rendar se ni še rzdigoval v javnosti prah zaradi DJih. Da ni do tega prišlo, je vzrok ono izjemnc in zasilno stanje, ki vlada že več let na uiiteljišču in ga smatramo le za prehodno, prepriiani, da. se celotno vprašaoje temeljito reši v najkrajšem času, » dalje je — razen indolence prizadetega učiteljstva samega — Tzrok tudi to, da ni postopanje izpraševalne komisije izzralo doslej še nikakrsnega jaroega razmotrivanja. Ako bi se kaj takega zgodilo, bi prišle na dan bržkone stvari, o katerih bi hilo bolje molčati, ako že ne iz splošnih, pa vsaj iz posebnih oziror. Toda naj se oas ne razume Dapačno ! Nikakor nočemo 8 kakršnimikoli trdtvami dolžiti ali sumničiti izpraševalne komisije. Kri?da te je le dozdevna, navidezna in prav zaraditega poudarjarao, da je glavni krivec vlada, ki stremi za nizkim smotrom, da ustvarja deželi slabotno in svoji nalogi nedoraslo učiteljstvo. Vlads ve dobro, kaj dela. Eolikor je namreč njena taktika glede odrekanja šol nasilna in — dasi veliko računa na elastičnost Ijudske volje — nevarna, toliko je njeno. drugo profilaktiško postopanje zaiijo bvaležnejše, ker je zabrbtoo in nenadzororano ter dožene na ta način sigurneje, a zraven tpga brez zapletljajer in odpora sroj namen. Daje našim vladam Teliko ležeče na tem, smo prepričani že davno, da pa jo naši zastopniki tako dobrodušno puste r njenih kaloih Todah in zahrbtnih račUDih, to nam je vsekakor težje umerno, ker je nenrarno in kar kaže podcenjevanje ali bolje: nerazumeranje, kaj je ljudstvu dobro u č i t e I j 8 t ? o. Ne grem dalje, ker bi moral sicfr ostrejf apostrofirati, a tudi ne morem, ker se pravkar napisano nanaša preveč na nstroj učiteljišfa samega, ki mu daje risoko ministrst?o preko glav Daših poslancev nesposobne učne osebe ali pajim jemlje z discipIiDarnim nameščeDJem Tsakršno veselje do dela. Tudi ni moj namen govoriti še dalje, kako občutno naa rlada, čeprar neopazno, oškoduje 8 tem, da je sistematiško pri d*lu Dapraviti naše ljudsko šolstvo 8ušičavo in brezmočno; trdim le, da nam še ne more in ne sme zadostovati, ako imamo sploh kaj, temveč, da smo veduo pozoroi tudi na kraliteto tega, kar nam vlada milostno prepušča. Ob«-uiti tornj oči poklicanih tja, kjer sta Djih Tplrt in moč tisočkrat potrebanjša kot pa pri velodroraskih prireditvah in izposlovanju do- •) čl»nek pomotoma »akasnel. Uredn. voljenj za demonstracijske obhode, to je pm povod dopisu, drugi pa leži v tem, da ima tudi učiteljstvo — oprostite! — svoj ponos, ki se sicer pusti upoguiti, a le do gotovih mej in ne več. Molčali bi ter se uživeli docela v prepričanje, da morajo biti učiteljski usposobljenostni izpiti prav taki, kakršni so na zgoraj omenjenem učiteljišču, dasi smo še kdaj goto?i, da so gg. člani komisije, lahko tudi najizbornejši profesorji m akademiško temeljito izobražene osebe, a da ljudske šole (razen enega, ki je res šolnik) z vsemi ujenimi težnjami uiti teoretiško, toliko manj pa praktiško poznajo, da niti ne govorim o specialni metodiki posameznib učnih disciplin. Istotako ne bi omenjali, da so usposoblj. izkušnje predTsem praktižkega značaja ter se morejo raztezati na kandidatovo znanje le o ljudskošolski vzgoji, šolski disciplini io higieri, kakor tudi ua metodiško obravnavo Ijudskošolskih učnib predmetov — kar se od strani nekaterih članoT premalo, oziroma nič ne tmžuje — ako se ne bi primeril slučaj, spričo katerega je težko obraniti obzirnost in kar ne sme ostati neodgOTorjeno. Pri zadnjem usposabljanju Ijudskošolskih (in mešfanskih) učiteljev je namreč izpraše?alna komisija — omenjam, da znatno reducirana v svojem pirotno določenem sestavu — kakor v zasrneb priznala enemu izprašanih učiteljev izpričevalo i neverjetnim dostavkona, da je dotični sicer usposobljen, toda nesposoben za sliižbo Ijudskošolskega u č i t e I j a. Eer pa je delokrog izpraševalne komisije vsekakor natanČDO določen in menda ne sodi v ojeno področje raziskovanje telesnega zdravja, je zaključek povsem naraven, da je v onem famoznem pristavku govora o metodiški in nikakršni drugi sposobnosti, oziroma nesposobnosti. Eolikega pomena pa je potem ves slučaj, je v prvem trenutku težko razvidno. — Komisija bi bila seveda Ie dosltdna, ako bi posta?ila svojo pripombo v usposobljenostno izpričevalo dotičnega nesposobnega usposobljenca. Eer je pa kaj takega nemogoče in ker se je koniisija čutila preslabotno odreči nesposobncinu (po njenem naziranju) učitelju kvalifikacijo, je jasno dokazala, da se doeela zaveda o nezanesljivosti svojih lastnih uradnih sklepoT ter da nima sposobuoati za poverjeni ji posel. Prepričana je torej kvečjemu, da *ni njena naloga preiskovati (poudarjam : v nezadostujočem času) znanje kaudidator, ampak edioo le usposabljati, to je izdajati učiteljem izpričevala, dokument, s katerim iraajo pravico zahtevati staloo službeno nameščenje i. dr. Vsi pogoji pa, ki naj odločajo, so pri tem po8topanju potisnjeni v stran, ia merodajna je le samovolja komisije, ki razpolaga s svojo močjo ne po predpisih, temveč popolnoma poljubno. 0 zakonitosti ni to. ej reč gorora. Toda čim 8i je dorolila komisija toliko svobode ter ia~ čela usposabljati nesposobne, v onem trenutka niraa izdano izpričevalo več vrednosti izpričerala, a istotako ne more imeti zakonite vredDosti tudi vseh ostalih 11 izpričeval, ki jlh je izdala izprašeraloa komisija y enakem sestavu. Potemtakem je torej dvanajst Develjavnih dokumento? že t cirkulaciji, a za njimi pridejo še drugi, ako se komisija kakorkoli ne pre»stroji. Do tega 6asa pa je komisija nezakonita, ker si je sama odvzela zakonitost. — Naj zadostuje ! Nismo napisali teb vrstic % namenom, da bi komu kaj očitali ali pa da bi ga celo obdolževaii — ne! — Pribiti smo hoteli le dejstvo, kako daleč je mogoče zaiti in kaj se vse labko primeri, dokler je vladi naše ik>lstvo tako silno pri srcu. Trdimo sicer, da ne more nihče zabtevati od gg. komisarjev objektivnosti, ko pa ne poznajo zadostno metodike posameznib predmetov in da je vladi ta slaba strao učiteljiških profesorjev indiferentna, tso krivdo pa zvraeamo na vlado, oziroma na one nase zastopnike, ki naj bi prvi izčistili raf-une, a nimajo — žalibog — smisla za to. Ako nam že nedostaje raoči, da bi razpolagali poljubno 8 svojira lastnim iolstvom, bi pa labko poskrbeli, da je to, kar se nam da, zdravo v svojem jedru. Gre, kakor vidimo, tudi r tem oziru na bol.je, saj šteje uovoimenovana kastavska komisija med osmerico članov kar 5 ijudskošolskih (vaaj bivših) učiteljev. Dokler pa ni preustrojena t takem smislu tudi izpraševalua koraisija za slovensko primorsko učiteljstvo na slovenskera moškem učiteljiščn, pa naj ima sedež že kjer si koli bodi, dotlej so usposobljenostni izpiti za nas nonsene, dotlej so — humbug.