Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium BUY UNITED •TATE8 LVINGS ONDS AND JUMPS LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), MARCH 6, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 54 Hrvatski letalski junak Poroča ! . zaJed,,lce' .. . ' «a je med ameriš- Spssy-1 ,u- Tozadevno glasi: "Mate Dobrinič iz Tay- je sestrelil 'v inskim o- ja.I , 12 2raka že šesto jonsko leta ln - • Polnit Dobrmic je sOi t V ameriški zračni : etra D°briniča in nave«e žene Ma-Junak-Dobri-Je bu rojen leta 1911. sin brin član poročilo se ANGLESKIREAKCIONARJI SPET CINCAJO GLEDE INDIJE V Londonu je v teku kampanja, da se strmoglavi Churchilla ter postavi na njegovo mesto Stafforda Crippsa. Nemški ujetniki v Rusij JL INDIJI JE TREBA PRIZNATI STATUS DOMINIJA, AKO SE ŽELI NJENO SOUDELEŽBO V VOJNI lic >htkam »Zajedničar-Uarotla VSega hrvatskega Se Pri" dost" b. "Enakoprav-skih ', v imenu sloven-^tib, , Se,jencev iskreno Nil Cu D°hriniču in 5aroJ vse™u hrvatskemu nci spravljajo Gobove" razen v°jni material J ^Pel ubitih Japon- i ■ vezalo, ko so ame-jap0 1 na obvestilo neka-O* vojnih ujetni-vjjr lzP0d dvanajstih W katerimi naj bi bili k°ličifP°nski mrtveci, ve-0 vojnega materiala. trT* teh "grobov" je Tigilj <■ ubitega Japonca. Vrif'3b°V" Pa 80 pri" t0D ci na Površje tri Ve£ h ' dva 37-mm toko^01 tisoč izstrelkov, fske var;ie telefonske in žice 2lCe' pet kolobarjev 1Q drug vojni mate- fo je že druga eksplozija v tej tovarni od 12. decembra, ko je bilo ubitih 13 oseb. — Tovarna ima veliko vladnih naročil. — Vlada bo uvedla preiskavo. Nekatere tovarne obratuje- j Sn°č» opolnoči je jo po 120, jeklarne pa celo pravomočna naredba, po 168 ur na teden. likih transportnih parnikov. Vojni komunike namreč naznanja} da se je izkazalo, da so bili trije'veliki japonski parniki, postala ! ki so bili včeraj pogreznjeni, natrpani z japonskim vojaštvom landske armade. Posvet med vojaškima poveljnikoma po WASHINGTON, 5. marca. — L. Metcalfe Walling, administrator Walsh-Healey Public Contracts zakona, je izjavil kateri ne bcste mogli kupiti ne novega ne starega pisalnega stroja. WASHINGTON, 5. marca. — Vojno-produkcijski odbor je da- pred pododborom kongresne | nes prepovedal prodajo vseh zbornice, da delajo tri četrtine i novih in starih pisalnih strojev. vseh tovarn, ki imajo vladne J Odredba postane polnomočna o kontrakte, po 120 ur na teden, i polnoči. Industrija, ki je izdelo- dočim obratujejo jeklarne celo j vala pisalne stroje, bo namreč po 168 ur tedensko. Pregled za j izpremenjena za izdelovanje voj mesec januar izkazuje, da dela1 nih potrebščin. sedem delavcev izmed desetih Vi _T JU , . , . asgg Naredba prepoveduje tudi na- tovarnah z vladnimi naročili po-f . . ■ . vprečno po teden. * t- nisnlnih strmfiv. in nni. ki Dise- LONDON, 5. marca. — Danes se je naznanilo, .da se je vr-Tisoče japonskih vojakov uto- j šila med angleškim poveljnikom nilo j generalom Wavellom in kita j- Komunike naznanja, da je ti-iskim maršalom Ciangkajšekom soče japonskih vojakov utonilo! tajna konferenca, pri kateri sta ali pa so bili ubiti ob eksplozi- j razpravljala o obrambi Burme, jah, ko je eksplodirala munici-[Vojaška poveljnika sta se sestaja, ki se je nahajala na parni-!la v Kumingu, glavnem mestu BURLINGTON, Iowa, 5.*"- marca. — V tukajšnji veliki | ŽENA UBILA MOŽA IN Iowa ordinance tovarni, ki jej DVA OTROKA stala 60 milijonov dolarjev, se; je primerila danes velika eks-] Lanskega septembra so poli-plozija, ki je zahtevala najmanj j cijski uradniki v North Bran-petnajst človeških življenj. Tojchu, Mich., v bližini Flinta, mi-je bila tekom treh mesecev vislili, da je Peter Kulinich Jr. tej veliki tovarni že druga veli- tekom domačega prepira ustre-ka nesreča. • hI svoja dva mala otroka, nakar Eksplozija, ki se je pripetila je še sebi pognal kroglo v gla-ob 11:45 zvečer, ko je prišel najvo. Zdaj pa je Kulinicheva že-delo polnočni šift, je pretresla | na izpovedala policiji, da je bi-ozemlje več milj daleč na okoli, j la ona tista, ki je ubila svoja Rapjenih je bilo približno 40 Metcalfe je izjavil, da je nasproten predlogom, ki so bili pretekli teden poraženi v zbornici kongresnikov, da bi se su- Nc pisalnih strojev, in oni, ki pišejo na izposojene stroje, jih morajo vrniti do 1. aprila. "Rebuilt" pisalni stroji so kla-spendiralo za časa vojne fede-1 sificirani kot^ rabljeni stroji. Po ralne statute, ki predpisujejo ■ tej naredbi se sme dati v popra-nadurno plačo za vse delo, ki.vo pokvarjen pisalni stroj ter presega 40 ur tedensko. Večina; se ga nato zopet lahko vzame iz delavcev je po 40-urnem delov- j popravljalnice. in prav tako nem tednu silno utrujena ter je | smejo zastavljalnice izročiti za-zato upravičena do kompenzaci-'; stavi jene pisalne stroje zopet kih. [kitajske province Yunnan. Sovjetske čete so obkolile drugo važno mesto - Orel, katero drže Nemci je za nadurno delo. S in ti!,? u 1 - • ! vedlo takojšnjo preiskavo. Eks- j 1 »lurm, Sldl------;i„ 19 J^Ur, n delavcev, in sicer nekateri med njimi zelo nevarno. Vzrok razstrelbe neznan Polkovnik Otto M. Jank, poveljujoči častnik v tovarni, je, izjavil, da se vzroka eksplozije j j še ni ugotovilo, da se bo pa u- j dva otroka in svojega moža. Žena je priznala dejanje, ko so ji privezali na žilo aparat, ki ugotavlja, kdaj govori kdo resnico in kdaj laž. NOVE "MOTORIZIRANE ČETE" Rojak umrl V mestni bolnišnici je preminil dan potem, ko je bil tja pripeljan, rojak Anton Urek, samski. Doma je bil iz Pleterja, pošta Videm pri Brežicah, spodnje Štajersko. Star je bil 61 let. V Ameriki se je nahajal od leta 1907 in ves čas je bival v bližini, kjer je tudi sedaj stanoval, 895 Addison Rd. Družina Joseph Zalokar ga je oskrbova- njihovim lastnikom. Da se ne sme prodajati tudi rabljenih strojev, je vzrok ta, ker se hoče ohraniti kolikor mogoče največ strojev za rabo v najbolj nujnih obratih. Orlu poveljuje maršal Guderian, slavni nemški poveljnik tankovskih odredov. — V rusko pristanišče je srečno priplul velik konvoj z raznimi potrebščinami. MOSKVA, 5. marca. — Rus-* - ka armada je popolnoma obkolila mesto Orel. Pred nemške postojanke v Orlu je danes pri-ropotal ruski tank z belo zastavo, nakar je iz nemških postojank priropotal nemški tank. Poveljnik ruskega tanka je izročil poveljniku nemškega tanka zahtevo po predaji mesta, I da se s tem prepreči nepotrebno prelivanje krvi, ker pa je nemški maršal Guderian, ki poveljuje Orlu, zahtevo odklonil, se pričeli ruski topovi obstreljevati mesto. Zvezni senator zahteva bombardiranje Japonske ifc^rd Sturm stari1"-....................n, LONDON, 5. marca. - Iz za- 1 5 let + , . I primerila dne 12. decembra m sedene Poljske prihajajo vesti o • ter stanu ioc nai£. zahtevala 13 človeških 0r, :0vewood stanujoč na Ave. Tukaj 4 ^nl 'VT0 s°Progo Doro-btuart, sina Char >8e And 'Ji rs. irewa in Mary J osepha in dve Wary Winters in veliko nters ter fW °J'en je bil v Mich- jfj ,Se vršil iz Jo-4to ®'novi pogrebnega % * 5 152 St., v po-sv jtraj ob 8:15 uri v ^ h. ,£l'0rna in nato na nove vrste nemških "motoriziranih" četah, toda te čete dirjajo nazaj od sovražnika, ne pa proti njemu. in lišče. Bodi Ropali spomin, preosta- mu je življenj. Izjave delavcev Neki delavec, ki je pravkar zapustil tovarno,^ je izjavil, da | To go male četice nemških so šinile razbitine več sto čev- j motociklistov in kolesarjev, ki ljev visoko v zrak, in da je eks- vporabljajo za beg svoja kolesa plojija izgledala kakor vulkan., in motocikle in katere četice so Nek drugi delavec, ki je bil lah-1 se pričele pojavljati v Poljski, ko ranjen, je rekel, da ga je vr-; Ti nemški dezerterji prodajajo gla sila razstrelbe 40 čevljev 1;judstvu obleko, živila in celo Smrt v Penni Mr. A. Bozic, 810 E. 237 St., nam sporoča, da je prejel žalostno vest, da je preteklo soboto umrl po daljši bolezni njegov svak Joseph Ujčič, bivajoč la v času njegove bolezni. 17 v Yagertown, Pa. Pokojni je bil let je delal pri New York Central železnici, zadnjih par let pa ni več delal. Tukaj nima sorodnikov ,iz pisem pa je razvidno, da ima v domovini nekaj pestra. Da bi bil dostojno pokopan, si je ohranil društvo Cleve-landski delavci št. 9 SDZ. Pogreb se bo vršil iz A. Grdina in doma iz okolice Reke ter je bil 53 let star. Bil je član društva št. 118 SNPJ, ABZ in Moose organizacije. Tu zapušča žalujočo soprogo in osem otrok. Eden izmed sinov se nahaja pri vojakih in je že onkraj morja, drugi pa je pri vojakih v Califor-niji. Pogreb se bo vršil v sobo- sinovi pogrebnega zavoda, v so-|to, 7. marca in sicer je bil od-boto zjutraj ob 9. uri v cerkev iGžen do tedaj, da se je počaka-sv. Vida in nato na Calvary po-, iG sina, da pride iz Californije k Srečen prihod konvoja LONDON, petek, 6. marca. — Angleški radio naznanja, da je srečno priplul v neko rusko pristanišče velik konvoj, ki je pripeljal Rusiji letala, tanke, topove, municijo in razna zdravila in obveze. Zavzetje kraja Juknova MOSKVA, 5. marca. — Sovjetske čete so zopet zavzele kraj Juknov, ki leži na potu med Moskvo iil Varšavo. Nemški u-mik oziroma beg je bil tako na- sožalje! Hi %?Žine Mr. in Mrs • r>> ' 8l0 E 957 Sf ir > Sni*lmen ^ w°b°to sta se * 7s Berth; dr civilno a Bozic, hči K 237 St., in _ j, iz E. 236 St. Eu- f Nai° poroki se Je mla" 0 w na kratko ženito-** S 7a"je in sedaj ži-> :36 St. Novoporo-itamo in želimo v zakonskem'živ- % daleč vstran. Šest ur po eksploziji je koro-nerjev urad sporočil, da je bilo prepeljanih k domačim pogreb-nikom petnajst trupel ubitih delavcev. Ob tem času je bilo identificiranih samo šest trupel, število žrtev še ni ugotovljeno Polkovnik Jank je dejal, da ni natančno znano število delavstva, ki je bilo ob času razstrelbe v tovarni, zato se tudi ne more natančno ugotoviti števila ubitih, dokler se ne bo čeki-ralo plačilnih list. Dejal je, da utegne poteči tri do štiri dni, preden bo dognano natančno število ubitih. kopališče. Naj mu bo lahka ameriška gruda! municijo ter so postali glavni trgovci na "črnem trgu." Kultura Klančar se oglaša Mr. Anthony Klančar, znani literarni delavec iz Clevelanda, ki se nahaja sedaj v New Yor-ku, je objavil v reviji The Slavonic Monthly, ki izhaja • v New Yorku, zanimiv članek 'The Future of the Slavs in Europe." Naslov omenjenega, zanimivega in lepo urejenega mesečnika je: The Slavonic Monthly, 152 W. 42nd St., New York, N. Y. Naročnina mesečniku je $2.00 letno. CANKARJEVA USTANOVA Jutri večer (sobota) se vrši pogrebu. Bodi pokojniku ohra-j njen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Prostovoljno k vojakom Danes zjutraj je odšel k vojakom, in sicer prostovoljno, Edward J. Zalar, sin poznane v Slov. del. domu na Waterloo družine Mr. in Mrs. John Za-Rd. redna mesečna seja Can-|lar, 1038 E. 70 St. Njegov oče karjeve ustanove. Pričetek ob j je agilni večletni tajnik društ-8. uri. Zastopniki in odborniki Iva France Prešeren št. 17 SDZ, so prošeni, da se polnoštevilno!mladi Eddie pa je poznani god-udeleže, ker se bo na tej seji tu- benik. Več časa je bil pri Sun-di ukrepalo o slavnostnem ban-) ny Ray orkestru, pozneje pa je ketu v počast 75. letnice našega vodil svoj orkester pod imenom pisatelja Etbina Kris tana. Eddie Zay. Dodeljen bo oddelku Vstopnice dobite že sedaj pri vseh zastopnikih. Nabavite si jih. Senator Thomas pravi, da bi morala ameriška zračna sila bombardirati municij-ske tovarne v Tokiju. NEW YORK, 5. marca. — Zvezni senator E. D. Thomas, demokrat iz Utaha, je danes zahteval, da naj ameriška zračna sila nemudoma bombardira japonska mesta, kar bo najkrajša pot za končanje vojne. Thomas je dejal, da bi bilo treba vojni na Daljnem vzhodu dati injekcijo in da bi tisoč bomb, vrženih na municijske tovarne v Tokiju, prihranilo življenje 50,000 ameriškim vojakom in mornarjem in paralizi-ralo industrijsko osrčje Japonske. Japonska je danes sicer samozavestna, ker je zmagovita, toda se trese pred možnostjo, gel, da so pustili Nemci svoje da bi bila vojna zanesena pred ranjence v bolnišnici vasi Slo- njena lastna vrata. Največja ja-bode in da niso utegnili zažgati ponska šibkost leži v tem, ker Juknova ali razstreliti municij-, je gosto naseljena na malem o-skih skladišč, ki so »e nahajala zemlju, katerega je mogoče z tam. Novi ruski tanki ropotajo preko ko kamen trdnih snežnih u-trdb pri Staraji Rusiji, kjer so Rusi že reducirali nemško posadko od 96,000 na 60,000 mož. ruskim lahkoto ti. učinkovito bombardira- Nemška nemoč proti tankom tankov, želimo mu mnogo sreče, da se zdrav in vesel vrne k svojcem! Nemci, ki ne morejo mehanično nastopiti proti ruskim tankom, skušajo slednje zaustaviti z antitankovskimi edinica-mi. Prodirajoč skozi' zidove snega, katerega so Nemci strdili s polivanjem z vodo, so ruski tanki pridrli v neko posebno zaščiteno naselje pri Staraji Rusiji, kjer so zadali silne udarce zlasti 502 nemškemu polku. "Proti Japonski potrebujemo kot zaveznico Rusijo, glede katere upam, da jo bomo tudi dobili," je rekel Thomas. "Toda a-ko hočemo razstreliti municijske .tovarne Japonske, nam ni treba čakati na Rusijo." 20 letnica poroke Dne 27. februarja sta Mr. Jože in Mrs. Mara Malečkar, 731 E. 160 St., praznovala 20-letni-co zakonskega življenja. K številnim čestitkam njiju prijateljev se tudi mi pridružujemo in jima želimo, da bi srečno dočakala 25. in tudi 50-letnico. B'fRAN 2 ENAKOPRANVOSI 6. marca, ® 6, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOS 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6.00 za 6 mesecev ....;................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto................................................................................$4 50 ra 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev .......................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA nad mestom preden je kdo uteg-1 je Ribbentrop končal svoj govor. Letalsko poveljništvo je pred petimi minutami dobilo to vest od neke obmejne straže, j damo nemo drug drugemu v o-Častnik se trese od razburjeno- j braz in poslušamo peklensko gr-sti. Francoske besede meša «1 menje tam zgoraj ravno nad nil dati kakšno izjavo. Tako stojimo v dvorani, gle- ADAMIČEVE NAPOVEDI 0 EVROPI ii. Vlade v zamejstvu Zelo zanimiva zame je bila reakcija glede knjige ''Two-Way Passage" od strani članov vlad v pregnanstvu ter od strani oseb, ki so ž njimi v zvezi. Mnogo njih je bilo fasciniranih po tej ideji; drugi pa so jo zavrgli kot nemogočo, ako že ne blazno. Večina zamejnih vlad eksistira umetno v političnemu vacuumu (v politični privlačljivosti). V vseh teh vladah so dobri posamezniki, katerih bi se bilo treba poslužiti. Nekateri drugi so zopet osebni simboli spiritualnih in političnih izjalovitev, ki se niso zmožni prilagoditi bodočnosti, katera bo na vsak način revolucionarna. Med osobjem teh zamejnih vlad je opaziti široko razpredeno intelektualno bankrotstvo. Edvard Beneš, ki je znan kot eden najboljših med njimi, je napisal v Foreign Affairs magazinu za mesec januar, 1942, o povojni Evropi razočarajoč članek. On pravi, da se Evropo obglavlja, ker Hitler uničuje v zasedenih deželah naj-zmožnejše ljudi, nato pa razvija načrt rekonstrukcije, ki pa je neizvedljiv, ako je Evropa res obglavljena. Ako sem vprašal člane zamejnih vlad ali njihove somišljenike: "Kako pa nameravate priti nazaj? Kdo bo kaj storil v kaosu vaše domovine?" ti ljudje niso imeli odgovora. Nekateri pričakujejo, da jih bo podprla moč angleškega in ameriškega orožja. Jaz sem jim na to odgovoril, da bi bilo to nedemokratično, neameriško in da se jaz zavzemam za demokratsko revolucijo pod ameriškim vodstvom. Oni pa tega niso razumeli, zato jih čaka veliko presenečenje. Sedanja mizerija v Evropi, sovražnost med okupacijskimi silami in domačim prebivalstvom sliči že revolucionarni situaciji, ki bo dosegla svoje vrelišče, ko bo zlomljena nacijska moč. Stari vladajoči razredi in skupine v zasedenih deželah (z individualnimi izjemami), ki so naredile s Hitlerjem kompromis samo zato, da morejo še nadalje služiti svojim interesom, bodo pometene v stran. Osebe večine zamejnih vlad pa so povezane s temi skupinami, zato bodo tudi one, če že ne iz drugega vzroka, takisto potisnjene v stran. Jaz predvidevam v Evropi totalno izginotje desničarskih in reakcionarnih strank, in sicer zaradi njihovega hotnega ali nehotnega sodelovanja z nacisti. Mi, Ameri-kanci ne smemo skušati preprečiti tega. Mi se moramo postaviti ob stran ljudstva, ki je položilo leta 1918 svojo usodo v roke Woodrowa Wilsona. Mi se moramo postaviti v vrsto z zgodovinsko in logično svetovno revolucijo, katere proces se zdaj vrši. In nikoli ne morem preveč na-glasiti: mi moramo dati vodstvo tej revoluciji, mi moramo narediti iz nje demokratično svetovno revolucijo, sicer bomo spravili v nevarnost našo lastno demokracijo. Kako to vem? Kako pa jaz vem, da bo preprosto ljudstvo Evrope z veseljem pozdravilo moje "two-way" potnike? Pač vem. Jaz sem že v letih 1932-33 podvzel to "potovanje nazaj," — "passage back" v svojo rojstno domovino, in tedaj je bilo skrajno težavno ščititi se pred ljudstvom, zlasti pred mladimi ljudmi v raznih delih Jugoslavije, ki so videli v meni višek vseh svojih progresivnih in demokratičnih aspiracij, zatiranih po diktaturah, pod katerimi so živeli. Enake izkušnje so imeli v svojih domovinah tudi drugi priseljenci in sinovi priseljencev. Rabinec Jacob J. Weinstein iz Chic-aga pripoveduje, kaj se je primerilo njemu, ko se je leta 1937 vrnil v svojo rodno vas Stepin v Volhiniji na Poljskem: V zadnji svetovni vojni ni čas za to! Sedaj že — ako odla-premoč v orožju odločila konec- šamo, bo prekasno! Ako smo že ne zmage. Ko so bili evropski zamudili enkrat in nismo dvig-narodi v najhujšem klanju se je nili svoj glas ob pravem času, pojavil, v Ameriki, deželi v ka- J ne smemo dovoliti, da se to zgo-teri je svoboda in pravica te- di še enkrat. Oklevanja in oma-melj njenega obstanka in veli- govanja ne smemo dopustiti. Ne čina, mož, ki je stopil pred svet smemo dopustiti, da bi se še en-z načrtom, ki naj bi zagotovil krat ponovilo, kar smo tako vsakemu narodu prost razvoj, britko občutili na svojem napravico obstanka — v par be- rodu--ne smemo dovoliti, sedah: svobodo in mirno soži da bi še kdaj v bodočnosti kaka t je z drugimi narodi. , slovenska duša morala s stu- Ta mož je bil ranjki predsed- dom na licu in v srcu dejati: Iz nik Woodrow Wilson. Njegove Italije sem doma! Kako grenke tako plemenite ideje so bile one, j so nam bile te besede -— sam ki so odločile konečno zmago j Bog ve in samo mi, ki smo jih zaveznikom. Seveda, Woodrow morali izgovarjati! In kaplja Wilson v svoji amerikanski poštenosti in odkritosti ni računal z zahrbtnostjo evropskih politikov. Dokler so lahko njegove ideje izkoriščali in dokler niso na podlagi teh idej dosegli zmage, je bil Woodrow Wilson dobrodošel. Čim pa je bilo vojne konec in podpisano premirje — krvi je kanila iz našega srca vsakokrat, ko smo pomislili, kaj se z našimi dogaja dan za dnem. Ne, ne in nikdar več! Tega ne sme biti, ne sme biti — Bog, pravica sta z nami! In pravice moramo Biti deležni, pravico nam mora bodočnost prinesti, saj smo že dovolj žrt- tedaj so dvignili evropski politi-! v ovali i kot narod i kot posa- ki docela drug veter. Mali narodi so bili docela pozabljeni. O kaki pravici zanje sploh govora ni bilo. Še huje! Baš ti narodi so morali biti oni, ki so tvorili nagrado za one, ki so stali ob strani zaveznikov, pa naj so že bili ob njih strani od prvega začetka, ali pa šele od tedaj naprej, ko je bilo že jasno, kam se bo zmaga obrnila. O, slavna I- mezniki na ta žrtvenik! Rojaki! Ko se vprašujete, ko se vprašujemo, kaj nam bo bodočnost prinesla, bodimo prepričani, verujmo trdno, da bo pravica zmagala. Naj bodo naši dnevi že tako temni, ne post anin" o malodušni niti za trenutek! Baš tako trdno prepričani pa bodimo tudi, da moramo tudi sami storiti vse, kar je vzkliknem. "Na Beo- talija, ki se je ob vsaki priliki (le v naši da bomo deležni izkazala za tako junaško, a še | Zmage pravičnosti, da je bomo bolj "odkritosrčno" — slavna i vre<3nj> Italija se je najbolj okoristila. V nedeljo, dne 8. marca, ob A naj se je okoristila da se le treh popoldne bo v slovenskem ne bibila tako okonStilananas!domu na Ave velika račun! Ubogl Wilson, kako ^manifestacija za oprostitev na-lostno je moral oditi z mirovne L Rrasa . tujčeve te konference Kako zagrenjeno: Ali smemo računati z goto- mu je moralo biti v srcu, ko je . da boste navzoči? Pripravljalni odbor. Krvava nedelja WASHINGTON, D. C., fe- videl, da so se njegovi ideali ta^ ko pomandrali v; blato, a še tako blato, kakor so ga Italijani; sposobni. Glas našega naroda pa se ni j dvignil tedaj. Ni prodrl v sveti tudi kasneje, ko so se začele kr- bruarja 1942. (JČO). — iz naj vave srage pisati na naših hrb- j novejše knjige ameriškega čas-tovih. Znali nismo, znali nismo J nikarja Rob. St. Johna "From svojega gorja vpiti v svet. Da I the Land of Silent People" pri smo se dvignili tedaj, kri bila j občujemo izvleček o obstrelje-tekla res — a ravno tako res je,1 vanju Beograda, v nedeljo, 6. a-da bi bila ta kri vpila in razvpi- prila 1941 . . . Zaradi pomanj- Kaj bo prinesla bodočnost? angleškimi kar povprek in ne razumem vsega, kar govori. Razumem pa najvažnejše. Veliki bombniki se bližajo Beogradu. Vsak trenotek bodo tu4 Ko se vrnem v hotel, je Brock odnašal stol na napust, iz sobe, ki je bila hkratu najin urad. Napust je visel nad ulico. Razgled je bil prost na vse strani. Prikladno mesto za opazovanje zračnega napada, sva ugotovila nocoj, pol v šali. Zdaj pa ga bova res uporabila za to. Samo Brock ne ve . . . Stopnice so mi vzele sapo. Presunilo me je, če nisem pri koncu koncev prestar za tako-le stvar. "Letala, Rej!", zakričim, ko ujamem sapo. Pokažem mu skozi okno, obrnjeno v sonce, ki je prav tedaj mižalo velike rdeče-rumene in škrlatne obroče v črede? oblakov. "Nacijska letala!" "Dva in trideset!", grad!" Brock se zave. Zgrabi svoj daljnogled. Topniški daljnogled z razpredelnico, tako, da lahko izračunate oddaljenost. Stopiva na napust . . . Brnenje letal razločiva, vidiva jih še ne. Najprej slabotno šumenje. Kakor roj čebel, prihajajoč od daleč. Potem glasneje. Glasneje! Glasneje! Zdaj že grmijo. Ostreje! Bližje! "Tam!" zakriči Brock. Trideset ali štirideset jih j^! Kakšne vrste! Zakaj pa nobenega jugoslovanskega gori njim naproti? Glej, ravno na nas gredo! Naravnost proti hotelu! • Tedaj se oglase strojnice, milijon strojnic.'Vsaj zdelo se nama je, da jih je milijon. In gromko bobnenje — pač jugoslovansko protiletalsko topništvo. Razločiva grmenje obrambnih topov. Zdi se nama, da jih je dvanajst počilo v istem trenutku. Zdaj je nebo pojno črnih in belih obročev.dima. Kakor o-blaki. Potem se razblinijo. Bili so izstrelki obrambnih topov. Nekateri so segli prav do bombnikov, a ti |Se niso ustavili. Še svojih urejenih vrst niso zapustili. Zdi se, kot bi se posmehovati tem otročjim poiskusom drobnih bitij tam doli na zemlji, ki jim h9Čejo nagajati. Dih nama zastane. Letala so ravno nad najinima glavama. Tedaj nenadoma zakrožijo. Obrnejo se proti južnemu vzhodu. Brock jih spremlja z očmi. Kakšnih 3000 metrov visoko so, bi dejal. Kar se njih vrsta pokvari. Prvi se je spustil navzdol. Približno sva ugotovila mesto, kjer bodo padle prve bombe. In že se oglasi, topo in zamolklo. Takoj potem pa strašen tresk, kakor dopi zidovja, kadar porušeni treščijo na cesto. "Zadeli so ministrstva v Zrin-skega ulici!" zakriči Brock, da prevpije hrušč. Najbrž predsed-ništvo vlade. Ali je vojno ministrstvo. Gledava letala, kako se spuščajo za prvim, zdaj to, zdaj drugo, kakor bi se igrali. Švigajo v dim in ogenj, ki je planil po udarcih prvih'bomb. Brock je z očmi še vedno pri tej skupini, ko jaz ugledam drugo jato letal. Drugi tri tuca-ti se prikažejo iz oblakov kakor Zedinjenih držav Žida ter da je v Ameriki tudi več zidov- prvi. Samo niže. Proti našemu governerjev, so ponosno dvignili glave ter zahtevali, naj!hotelu gredo, kakor prvi. A ti vse to povem lokalnemu policijskemu načelniku. ne obrnejo! Zdi se mi, da sva vr ii • • .v, , • iv/r i , Brock in jaz skočila skozi vrata Ko,smo odhajali, je prišla na postajo Malynsk večja in akozi hodnik in po 3tcprdc;ui delegacija, da se poslovi od nas. Ko se je pričel vlak, navzdol vse vštric. Mo»dsu aiova kanja prostora navajamo samo najzanimivejša poglavja in iz-najosebnejših la krivico, ki se nam je dogajala, v ves svet. In čeravno je misel smela, vendar, mogoče ne;puščamo opise bi bilo nikdar prišlo do današ-1 doživetij: nje vojne, ako bi bil tedaj glas! "... Vračajoč se v hotel našega trpljenja prodrl v svet. j "Srbski kralj", zapazim letal-Zopet je odprta knjiga zgodo-' skega častnika, mahajočega kavi ne. Zopet se piše ta knjiga s,kor brez uma vsem mimovoze-krvjo. A ravno tako je zopet A-j čim vozilom. Poskušal je najti iflerika, do katere se obračajo j taksi, a samo nfoj je bil v bliži-oji vsega sveta. In zopet ima j ni. Strašno je razburjen. Spom- £ merika moža, ki je obljubil, d i se bo boril do zadnjega u-tripa svojega velikega srca za svobodo narodov in njih mirno sožitje. Naš narod mora biti nim se, da utegne imeti kakšno važno novico in vzamem ga v svoj avto. V imenu božjem in Srbiji za ljubo me prosi, naj ga peljem v vrhovno poveljništvo med prvimi, ki stoje ob strani j v Zrinskega ulici. Silno drama-tega moža, ki ima tako velike i-jtično' se vede. Silno rodoljubno, de je. Naš narod mora biti' med; Srbija je bila tik pred borbo za prvaki narodov, saj je naš na-!svojo čast. Da, pravim, znano rod trpel največjo krivico, ki sejmi je sporočilo berlinskega raje narodom godila. |dia. Vpraša me, če vem za jato Mi sami bomo pisali svojo bo- j 32-tih nemških bombnikov, ki dočnost, mi sami že sedaj lah-j je pravkar preletela našo mejo. ko o njej odločamo. A sedaj je J Odletela je nedvomno še preden nami. Tedaj, zaslišimo, kako se spušča prvo letalo. Nekaj tre-notkov nobeden ni dihal. Vedeli smo, da je nos tega letala naravnan naravnost proti strehi našega hotela. Slišali smo pesem, ki jo zapoje motor, kakor splava skozi oblak. Sam sem bil trdno uverjen, da letalo ne cilja v hotel, temveč naravnost v mene. Oddahnili smo se, zares, ko so bombe končno padle. Ne za to, ker nas niso zadele. Pretresle so nas skoz in skoz. Ampak tista napetost se je polegla. Ko je prva zadela v streho, se je streslo vse poslopje. Kar tovori opeke so grmeli na cesto. Nihče ni zavpil. Nihče črhnil. Stali smo kot prikovani na prostorih, ki smo si jih priborili, kot je knjiga učila, pod oboki ali železnimi trami, ali podboji. Ko se je drugi bombnik žviž-gaje spuščal, ni bilo tako hudo. Zdaj smo vedeli, da bomo prenesli. Po tretjem in po četrtem se nam je zazdelo enolično, samo jaž sem še mislil, da se zidovi lahko podro na nas. Štel sem, koliko letal se je spustilo na hotel. Deset najmanj, mislim. Zadnja bomba je treščila na ulico in razbila steklo pri vhodu. Tam ni bilo nikogar in vse se je lepo končalo. Samo ko je zračni pritisk raznesel vrata, so nekega človeka, ki je stal deset korakov proč, so zadela, ko so letela skozi hodnik. Potem so bombniki odšli v drug del mesta, mi pa smo ostali in čepeli na istih prostorih kot prej . . . Zdaj jih ni več. Pa daleč niso. Še jih lahko slišite, kako brne tam gori pod nebom. Morda se bodo vrnili, v eni minuti ali v dveh. Vedno sem mislil, da se bom strašno ustrašil pri prvem zračnem napadu. Res i zdi se mi, da sem malo prestrašen, a besen sem bolj, kot prestrašen. Kar me je najbolj grizlo, je bilo, čemu se jim zgoraj v zraku nihče ni postavil nasproti. Zakaj za božjo voljo so ti nacijski bombniki lahko počeli, kar so hoteli? Kje so bili jugoslovanski borci? In kje so bili tisti stoti angleških letal, ki sem jaz pisal o njih? Do j danes bi že morali biti tu s svo- j jih oporišč v Grčiji ... Takile so ljudje, oženil te pare pa ni» j Mr. Kenika z Brs. W dobila ®c hišo. Mr.Aniv I nika z f"; Možek, f\ bila *>* * hčerko P^ ienko, P je vreden ; »or V taclf m pojdi ji gta vsak ** in sta Idi »u da ga 1 d povedal f jet > rad. Zadnjič mi je jA va, da brega moža, da mi ZAj tal Ji fcl rekla če ji skoma» bi že držalo. Kaj P^ Še mačka čaka Prl bi dobila miško, j32 dobil nič. Ježestana, če tole ^eJži Mussolini in Ja^"^ marca gredo služit j r1 _____i.: fantih -M nasi slovenski fan^6e6 trovčič, Edward fm Škrabec in Joe Broz»c. f Korajža! Sreča do" ' fantje! M % S s 11, iiiiiiiiiiiniiiiiiiiii)iaiiniiiiiiiin'i"llliai^H NOTARJE^ Humoresk" q milini"1" ^ S nmuiiHumurauKimHicHUHUlM . <, L, '' (Nadalje00, ^ i dv°ri Pozabil sem. Časnikarji smo. Po vellkl praZk lor0 Delo nas čaka, čeprav so letala1 sprehajal s triKO ^ v zraku nad nami. Čeprav po te- načelnik desetega "Med leti 1900 in 1914 se je polovico židovskega listu uradni pečat državnega tajnika, in ko sem jim pri-prebivalstva te vasi izselilo v Ameriko. Med srečno sku- trdil, da je resnica, da sta dva sodnika vrhovnega sodišča pino, ki se je priselila v to blagoslovljeno deželo, je bil tudi moj oče. "Ko sem uzrl svoje bratrance, sem se zgrozil, kajti izgledali so dovolj stari, da bi bili. lahko moji roditelji. Najubožnejše rodbine onih, ki so prišli v*Ameriko, bi veljale v tej vasi za Rothschilde. Toda revščina sama šejpomikati s postaje, so soglasno klicali: "Du solist uns|bila ravno prestrašena, skakala ni bila tako depresivna kakor strašno občutje izkorišča- nicht vergessen!" — To je pomenilo, naj jih Amerika i pa sva precej'hitro. V pritličju lefonske zveze še vedno pretrgane. In tako stopiva z Russel^m na cesto, pogledat, kako je s stvarmi. Morala sva se umikati pred razbito opeko, ki je padala s streh. Zrak je bil poln o-blakov razsutega ometa in nekega belega dima, ki je smrdel po žveplu. Če bi ne bila drug tik drugega, bi se ne mogla videti. Ulica ^ bila tako polna razbitega stekla in ruševin, da sprva nisva mogla videti, odkod pripravljal na zacijo. Privilegira"1 J kve sv. Tomaža A1^ A skušali odpoditi o ^ ljivce, ki so se Vn0 odkod, da bi ji«1 01 biček. Gospod Stef * 0 v kadilni sobi sv°J' pol ure žvečil sm^f dil, da dragega Ali . der ni. ■ie sarti <,f bodo«,1 Nazadnje stekel je v dobil svojega prihaja tisti žvepleni dimT Te- j obupu in solzah- ^ daj je malo manjkalo, pa bi bil govoril, da Sf/poL, stopila na tako trapasto stvar, di tolike nesreče • ^ Sklonila sva se, da bi pogledala. | vrtel okoli njega ' ^ "Ne dotikaj se!", zakriči Rus-j besede- " "vesnet. cel. Nisem se dotaknil. Bil je tanek kos kovine, kakšen čevelj v obsegu, z žico, privezano zanj. Moral je biti obdan z neko snovjo, ki je spuščala ta odurni beli dim. V dimu si zdaj pa zdaj zapazil majhne iskre rdečkasto rumenega ognja. Pregledujoč vse to sva zdajci opazila, da so j ulice in pločniki vsepovsod po-i kriti o ti presn si je nesrečno clog1'1 v f opisati in je vple^^; različne filozofske , In ta prekleti ki^gj ni hotel priti! Sp0^. 'fi na jnemudoma Prl inj0° , hO'" A ponj nfi dom, v strani. vse stram. Nazad^ prišel in na prvi V°° rter da je Romagne temi zažigalnimi plošča-1 — Saj se mi mi. Ena je padla na streho, kel notar in se je vojna prišla, so bili bombniki vo budalo ti! . ^ 1 • • • -I ,, .-r-x V-. " ! . v *i 1 1 ' /3' 1 1 4-* ! J-"*«, J*-' [Miv^ltX lia OCJ.C11W IVt-i IJ.ULČII lil nja m sovraštva, ki je viselo nad vsakomer v vasi. Domači nikar ne pozabi. Kajti dokler jih Amerika ne bo pozabila, blI° vse polno ljudi, v k!otl | cestne železnice . . . Zažgala je otrok Ti ničvredno duhovnik je pridigal sveti bojkot proti židovski trgovinam toliko časa imajo lahko upanje na bodočnost. 1 n,n M*fitlsc- Jueoalavna ie ho-, in proti židovskim krošnjarjem. Poljska policija si je "Ker ne moremo spraviti evropskih ljudi sem, jim __ _ ________^ namenoma prizadevala, da bi naredila življenje Židov , bomo prinesli Ameriko tja. To bo invazija, t) kateri sem me'sto, če "bo vojna. Ampak ko neznosno. Ko so moji bratranci videli na mojem potnem |siguren, da je bodo ondotni ljudje veseli." nič zavetišč. Jugoslavija je ho-jtela ostati nevtralna. Razen tega, Becgrad bo "nahranjeno" streho. Gorela sta tudi dva taksija. Nikogar ni bilo, da bi pogasil požar. » (Dalje prihodnjič) To je bila za nesrečnim Auve F (Nadaljevt BHff 1 marca, 1942. ENAKOPRANVOST STRAN 3 ^^f^BunauiDuaiuiuunuattuuunni iiiiiiuuiuiuiuiiniiiuuiiiiiaiiuiiiiiniiJuiuiiiaHDiiniHiuiioifuiHiiiaiHiiiuiiiinig Višinski: da ste bili PROCES pROTl RUSKIM ZAROTNIKOM [IllllltiEaui|tl|t|igiC3]i,]lt,||I1,I=I.^1(I11|,|,c-jI|J||,{IcaI||||j|Ifl,fcal,,,),I1||Unii,I|||li|1,Ea|1IIII|1,|,IE3I[|III1|iiIlullli|t^ Vi nočete priznati. te, ce Buhi miciator odprtja fron-napadejo Nemci? larin; Ne iaV-tiiRR,ik°V Pa J: nT, Buharin iniciator te Obtoži "es? Rikov »nec Rikov, ali je to Višji Prvič 2 °dprtju fronte sem Buh °d Buh*nna. ie Cnr!crm: In t« je res. Ali to ator ? da bil jaz inici-mojem po- Višinski • \T J'Jffonte L?raSanje 0 odPrt" io. Drul;i/a kot objasnje- ^anje ppTani nimam- z PRICE v. N. JA-KOVLJEVE S (Jakovljevi): Ali se me svojega delovanja v ta 1918? evih komunistov" le-natank0- tor delm do Je bil organiza- °WeS: FrakciJ'ski center , skupine "levih Wkra-iin-, bU moskovski n2 iro-VoU1 se j'e na ^iiBei r, ankini konferen-■ dokaj obsežno sesta- koi Voi Hi za njem so bili tudi krajev- DalJe si je biro j , ,aln° organizatorično ^aiii,Je%anje izvolil tako-»1917 Č °dbor" Koncem le-% odbl 2aČetkom 1918 je ta i 1,/ obstojal docela iz fkilfJUnistov", in prav ta H kr,:Cl-iski center skupine ■fe ^unistov." ';Kdo je bil voditelj te- Voditelj je bil v čem se je lzraza- m 110 protisovjetsko de-Sipine "levih komuni- Ki °vlie 'Nbo,^ 0menjala sem o- tent 'r0Ja' ki je bil frak" linir.! e skupine. Bila Pokrajinskega biro- CaSu u. -------""" \rad' sem odpotovala v fl j *—- tr, ___* j. mo ustavljati niti pred njihovim fizičnim uničenjem. Višinski: Pred fizičnim uničenjem koga? Jakovi jeva: Strankinih voditeljev Lenina, Stalina in Sverd-lova. Stukov je tudi rekel, da se v političnem boju ne le ne smemo ustavljati pred zameno vlade in niti ne pred aretacijo njenih voditeljev in njenih politično ne-spravljivih članov, temveč, da se ne smemo ustaviti niti pred izgubo same sovjetske oblasti, i ki da bo postala, če bo sklenjen mir z Nemci, čisto formalna. Načrt resolucije, ki ga je predložil Stukov, in njegov govor na tej seji sta bila zapisana v pro-tokolno knjigo moskovskega pokrajinskega biroja. V maju 1918 ob priliki moskovske pokrajinske konference, sva jaz in Mancev pripravljala material pokrajinskega biroja zato, da bi ga izročila novi sestavi. Mancev mi je tedaj rekel, da Buharin zahteva, naj se ta načrt resolucije in posnetek govora Stukova iztrga iz protokol-ne knjige pokrajinskega biroja utemeljevanje to, češ da je treba preprečiti politično kompro-mitiranje stališča moskovskega pokrajinskega biroja in razkritje njegovega nelegalnega delovanja. Na podlagi te argumentacije sva Jaz in Mancev izvzela (iztrgala ali izrezala) iz proto-kolne knjige stranice, na katere je bil napisan posnetek govora Stukova ter njegov načrt resolucije, in jih uničila. Treba je povedati, da je bila to ona seja Moskovskega biroja, o kateri je pisal Lenin v svojem članku "Čudno in gorostas-no". — V članku je Lenin govoril o pojasnilu resolucije. Pojasnilo resolucije pa je bil ravno oni list iz protokolne knjige pokrajinskega biroja, katerega sva uničila. Povedati moram tudi o po- to. je bilo začet-1 stanku tega dokumenta. O- ijjj 1917. — pa je^ebno nisem bila navzoča na 0- tf'"1 Hh, kancev. Kon- men jeni seji pokrajinskega bi- te v uarJr - - ecet*ibra a 1918 se je vršila vskega pokrajinske-se je raz- roja, ker sem bila tedaj v Leningradu. Vrnila sem se v Moskvo kmalu po tej seji, čez dva -< ta gospod vstopi." Ni mi odgovorila; toda sredi bilo to tako strašno?" "Če ste," sem odgovoril s trdnim glasom, gledaje mu narav-, nost v obraz, "tedaj ne morem potovati z vami." "Tedaj tudi gospa ne sme po-1 tovati z menoj, čeprav je ta ko-| čija njena last?" "Ne," sem se odrezal, "zato, j ker ne more potovati brez mene." Nagrbančil je obrvi in porogljivo vprašal: "Kako to? Ali mar nisem vreden, da bi drugoval vaši prevzvi-šenosti?" "Za vrednost ne gre, ampak za potni list," sem odvrnil. "In če že hočete vedeti: vaše družbe se branim zato, ker imam svoj patent od sedanje vlade, ki mis- posmehom, toda molčal sem. "Dajte, gospod vikont," je nadaljeval z izpremenjenim, iskrenim glasom. "Osvestite se, pro-Jsim vas. Res je, da sem Fro-j ment. A mimo tega sem tudi be-jgunec, in če bi v Villerauguesu, i ki je miljo od tod, vedeli moje ■ ime, bi me takoj obesili. V Gan-Sgesu prav tako. Zato se vam j predam na milost in nemilost in vas prosim zaščite. Prepeljite me v Sumene in v Ganges kot , člana svoje družbe; dalje si po-j morem sam," je dodal z nasmeš-.kom in s kretnjo, ki je izražala I ponosno samozavest. gledom markize, ki me je poži-1 markiza je podivjala. ^ rala z očmi; treba je bilo odgo-! "Vi Don Qui jote. je voriti ... še malo in bi se bil la name. "Oh, kako ste ni! A to mi boste vdal. Z obupnim naporom volje sem pogoltnil besedo, ki mi je bila že na jeziku. "Ne!" sem vzkliknil srdito. "Nočem! Nočem!" "Podlež js viknila gospa de Saint-AIais v nenadni togoti. Vrgla se je proti meni, da bi me udarila v obraz, a premisli-j la se je in drgeta je sedla nazaj, j "Podlež?" sem dejal. "Naj bom. Nočem in nočem." "Zakaj ne? Zakaj ne? Zakaj plačali mi boste!" (Dalje prihodnfc) Izkušen v ti j še danes se čudim, kako sem mogel ostati neizprosen. Skrom-|nost njegove prošnje in usodni ! pomen odklonitve sta me vzlic ne?" je vpila. in zanesljiv toča] der) dobi delo v točilni« venskega delavskega 15335 Waterloo Rd-^se je na tem naslovu zj« ■ Hzvečen^^^B^BpHH barten* slovel __ plati Izkušen želi dobiti delo v hrvatski gostilni. ■ dogovoru. - Naslov e uradu "Enakopravnost "Zato, ker je moj potni izkaz ta odlok: uporabiti ga v zaščito gospoda Fromenta, bi bilo dejanje, ki ga gospod Froment sklepu, ki sem ga bil pravkar j sam ne bi bil zmožen." storil, pahnila v mučno neodloč-1 Froment je skomignil z rame-( nošt. Obraz mi je žarel pod po- ni in velikodušno molčal. Toda 'za 2 družini; m«"- ^ ----------------------i dobrem stanju- v HIŠA lodernaf go- mestu, bodi si, da je peš kora-t