GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA II TIR LITOSTROJ 'Cio II. LJUBLJANA, NOVEMBRA 196i ŠTEVILKA 11 Melali bomo 135-tonski žerjav za hidroeieMrarno EL Novillo aročilo iz Mehike-nova tehnična zmaga at Marca meseca smo prejeli po-jleijabilo, naj se udeležimo licitacije jr1 žerjav. Projekt je bil izdelan jtj) kratkem času in v začetku aprili* smo našo ponudbo že odpo-*ali. V tehničnem .pogledu je bila jri ^ tev, s katero smo šli v licita-20 Jski boj, izelo zanimiva, ker smo ,r< Otopili od naše standardne iiz-Ot prav zato, da bi povečali jfii prednost. Tekalni žerjav *so- ■ Po nosilnosti že v zgornji raz-oy ^ saj ima nos lnost 135 ton. ti>i na tudi precej hitrejši pomožni je shanizem za lažja bremena do jel ton, ki služi za hitro manipu-^ranje pri montažnih delih v tmvOjnici hidrocentrale. Po razpeli se uvršča v srednji razred s pm. Pri glavnem dvižnem sd-6tnu smo uporabili dvojni me-®nizem, tako da se dva bobna Porabljata za isti kavelj, a po-,6- °n dobivata od enega samega po-10 tor j a. Na ta način se je teža ^ tanjšala, a točnost manipulacije ,ei dragocenimi stotonskimi gene-ffU. Morji se je povečala na naj-,ct. St>dnej6i še mogoči maksimum, jul) Pri konstrukciji smo uporabili tl [kv na vseh ležaj-nih mestih kro-?[j’,|čne ležaje. Zaradi tega so bile (o{‘°či motorjev zelo majhne in ce-vgrajene elektroopreme naj-Todneje Izkoriščena. Pri mostu |C »o polno uporabili izkušnje na-h standardno uporabljenih in »volj preizkušenih parabolično-jj.;atlastih mostov, ki so odločilno livadi na zelo nizko težo, saj je lotni žerjav dosegel komaj 53 t. enidi smo, da smo storili vse, da zagotovimo naročilo, a da ob->em zaradi teh ukrepov ne bi Peli stabilnost in .kvaliteta. Podatki z licitacije so nam ta-potrdili naša pričakovanja, .j,, edtem ko je bila naša teža 53 t, . tl I ni.li Vrtoi ,Ty-y-vr-i Vivrorvfi tr rvVvTVt/V** 111 V začetku avgusta smo dobili sporočilo iz Mehike, da nam je po večletnem vztrajnem delu uspelo dobiti prvo večje naročilo na ameriški celini: Zvezna komisija za elektriko (Comision Federal de Eleotricidad) je izdala Litostroju naročilo za 135-tonski električni žerjav za centralo »El Novillo« v hidroelektrienem sistemu So-nora. OB 29. NOVEMBRU — PRAZNIKU U!ŠWtif6viTVE NOVE JUGOSLAVIJE — ČESTITAJO DELOVNEMU KOLEKTIVU TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ: ZVEZA KOMUNISTOV, UPRAVNI ODBOR, SINDIKALNA ORGANIZACIJA, LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE IN ŠE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA Z ZELJO, DA BI POSVETILI VSE SVOJE MOCl ZA DOVRSITEV NEDOKONČANE PROIZVODNJE, ZA ZMANJŠANJE NESREČ IN IZMETA, ZVIŠANJE PROIZVODNOSTI IN TAKO PRISPEVALI SVOJ DELEŽ DRUŽBI IN LASTNEMU BLAGOSTANJU _______! Za lažje razumevanje naj razložimo, da pove koeficient porabe gradiva, koliko kg gradiva je treba uporabiti za prenašanje koristne obremenitve 1 kg. Iz primerjave vidimo, da ima konkurent skoraj za polovico slabšo specifično porabo gradiva. Lito-strojski, t. j. jugoslovanski projektanti so svojo nalogo rešili kot nj hovi avstrij, ponski, ameriški in legi. Pri nadaljnjem je pokazalo, da lika razlika vj saj je bila slih ima vsako orožje dva konca. Tako se je tudi ta preveč izrazita prednost v teži in močeh motorjev obrnila proti nam. Ker se pri vsakem naročil«:, bore med seboj najrazličnejši interesenti, so le-ti to neenakost izkoristili ter nam očitali« da skoparimo z ipateri-jjerjav ni žar prešibki a itro^ Ob.čajna zgodba iz^l itereani-h sfer in izkoriščat kakršnihkoli uporabnih argumentov. A posledice so bile takoj tu — naročilo se je že popolnoma nagnilo na stan našega japonskega konkurenta. Motor j 135 1 Motor dvfcj Moto 42 28 */o 17 V 9 500 •/• Mota. w . Kako to, tJjko šibki? Da napaka, je in ekspei ritval obno vom z: ose, ki si istih razlogoi sme® ddpusti hitro ukrpp: sprdtnikov da ima svoj : predalčnimi že primfnilo z hidroceutralo ga. izg To pot Zato je Pri\ :že je običajni lostom, že srečal na nekaterih mestih na indijskem tržišču. Teža našega mostu v parabolično-škatlasti obliki je bila 211, most v predalčni izvedbi bi bil 43 t, to je več kot za 100 odstotkov težji. Pri motorjih so bile razlike deloma zaradi različnih tež, ker moramo premikati še enkrat večjo maso po tračnicah, deloma zaradi prepro-h“l:L cenenih drsnih ležajev. oto smo dobili obvestilo o v nedeljo že sprožili podali smo garan-motorje takoj za-leritve pokazale, >trdili smo, da gtorje, če se ne gličnimi ieža-fcerjav s pre-istega tipa konkurent. zamisliti E>vek. Bera tkem da_______ zadovolji ji, tef ^ dalfcntf in iste Nad tem ' vsak tehnifl zultat je bif času smo dd prvotno mostom in n g tor ji. To po tehnično zmag za našo &tlastim li mo-itno Vsekakor je treba v naših položaj h res hitro reagirati in se ne obirati. Vsaka ura je dragocena. Pri tem je zelo važna samozavest. Občutek manjvrednosti pred tujimi eksperti smo že davno odvrgli. Danes vemo, da smo z našimi tehničnimi koncepcijami tako zrel:, gotovi in daleč pred drugimi, da se nam ni treba bati zgrešenega udarca. Pri svojih akcijah čutijo naši projektanti pod seboj trdno osnovo, s katero bomo lahko dosegli še velike uspehe. Ta žerjav je naše prvo naročilo v Mehiki. Prepr.čani smo, da se bo tudi tu ponovil isti razvoj, kot se je v preteklih šestih letih v Indiji. Ko so naše žerjave kupci videli in preizkusili, je to povečalo njihovo zaupanje ter odprlo na široko vrata naslednjim naročilom. Prav gotovo smo s tem olajšali prodor tudi našim turbinam, za katere so pogoji konkurenčne borbe precej bolj trdi. Končno smo odprli pot tudi ostali jugoslovanski industriji. zelo prej javi itna Ai' | af | J; bili vsi konkurenti v območju do 78 t, kar pomeni, da je bil [inevarnejši japonski tekmec s tonami za 45 odstotkov težji. Ji 6 izrazimo različne konstrukcije faktorjem lahke gradnje oziro-# 'i s faktorjem specifične pora-r O gradiva, s katerimi se ocenjuje Popolnost konstrukcije v letal-tvU, smo dobili s primerjanjem 'le sliko: deh im* in cen stimi nas vse' n ih kroguSni zelo lahko, mehkčt ■bili naši i botroval, i tolik mentalni) azlaga .tourenčrii-Jj|r-na vseh gre-isih preproste ležaje z brona- ustanovi SK I oko e jo o zato |as sl| I „1 E | O O) H •ll lil O M ™b ji ttostroj 53 t 135 t 3,54 0,393 76 t 135 t 2,78 0,563 oU< ‘ k n j . * „ Alko mn: nobenih izgub. Drsni le veliko trenjSi.ter so z<" Ijivi, tako da Je treba to večje motorje. Ob.čkftfcfTSso potrebne moči zk,---------mA.; _ motorji pri drsni: do petkrat večje ko£'Ayi krogli^ n ih ležajih. Pri tem je' konično kolo s svojim ml centriranim tekom odigralo veliko vlogo. Na ta način sevi porabijo naši žerjavi med obratovanjem manj električne energije in so mnogo bolj ekonomični. Do tu je bilo vse lepo. Vendar I novembru, ustanovitve Nove Ju, smelo gledamo v prihodnost dl mi, Litostrojčani, se moramo ob našem velikem prazniku, usta- prazniku ugoslavije gaja sarg£g rarjalnega in seveda Čh let h po po naši do-sdh šol, v ka- tudi na pa smelo k ve , a nam hkrati #>■ 't“to staut: Glavni direktor Ivan Kogovšek v odd maršala Tita po našem razstavnem prostoru na Mednarodnem sejmu gradbeništva pribor ii so dolga desetletja sanjali najboljši sinovi in najboljše hčere našega naroda in za katero je dalo življenje milijon sedem sto tisoč ljudi. Vsi vemo, kako hitro je minil čas od tega zgodovinsko tako pomembnega 29. novembra 1943. leta in kakšne ogromne uspehe smo dosegli v tem času. Zgradili smo stotine tovarn, izučili deset tisoče ljudi, zgradili smo ogromno stanovanj, dosegli, da se je Jugoslavija v tem kratkem času uvrstila med industrijsko razvite države v EvropL Med svojimi vsakdanjimi skrbmi skoraj pozabljamo na velikanske skoke, ki smo jih naredili v tem času: odpravili smo izkoriščanje človeka po človeku, ustvarili smo pogoje za človeške medsebojne odnose, izvedli smo agrarno reformo, dali smo tovarne delavcem, ki upravljajo z milijardami dinarju Državljani Jugoslavije in seveda tudi Litostrojčani že vidimo V e zraslo isoče usposabljajo kadri za ve naloge, postavili smo ine nov'h bolnišnic in soci-pogled j .urinih ustanov, zgradili smo avto-naloge, strade, močno smo okrepili naše in zračni promet, posta-nove pošte in podobno. K temu splošnemu napredku naše države smo dali svoj delež tudi mi, L-"tostrojčanL S svojimi rokami smo zgradili nad 200 turbin, ki dajejo našemu gospodarstvu dragoceno električno energijo. Moč, ki jo proizvajajo ti naši stroji, znaša nad dva m lijona konjskih moči letno. A ne samo turbine, našemu gospodarstvu smo dali nove velike žerjave. Z našimi črpalkami namakajo velike površine zemlje, da jemo boljši in cenejši kruh, našemu gospodarstvu smo dali nove viličarje, naši dieslovi motorji poganjajo ladje na morjih itd. iroji- Vsi hočemo, da bi se nam godilo še bolje in še lepše. Seveda moramo zato delati še več. Ne s tem, da bi podaljševali naš delovni čas in da bi se fizično naprezali. Ne, delati moramo smotrneje in kvalitetneje. Le tako lahko mirno gledamo v našo prihodnost, ki pa žal ni odvisna samo od nas, ampak od splošnega mednarodnega položaja. Tudi naš boj in vsa naša prizadevanja morajo biti uperjena na to, da bomo budno delali za mir in mirno sožitje med narodi. Samo tako se bo ohranil mir na svetu in se bo večalo tudi naše blagostanje. S takimi mislimi in s takimi načrti praznujemo naš vel ki dan, ko smo stopili na pot velikega ustvarjanja in novih svetlih in lepših perspektiv. Med Splitom in Šoštanjem Časopis »Ekonomska politika«, ki izhaja v Beogradu, je objav"! 28. 10. članek, v katerem poroča o montaži hidroelektrarne Split. Takole piše med drugim: »Skupina domačih in tujih strokovnjakov je nedavno pregledala strojne naprave hidroelektrarne Split in zelo visoko ocenila delo gradben kov in izdelke »Litostroja«, »Rade Končarja« in »Metalne«. Razen tega pa je elektrarna pričela delati skoro eno leto pred predvidenim rokom.« »Termoelektrarna Šoštanj ne dela že 6 mesecev. Dobavitelji opreme — švicarske tvrdke — še sedaj niso uspele popraviti okvar, ki so nastale zaradi napak v njeni konstrukciji. Kdo bo nadomestil izgube, ki nastajajo v tem času? Videti je, da nihče. Tako vzporejanje podatkov ni slučajno. Vendar tega ne govorimo samo zato, da bi pohvalili domače proizvajalce. Gre za to, da bi naglasili napako tistih, ki so se kljub opozorilom, ki smo jih ob reviziji projekta povedali, opredelili za firme, katerih ugled ni mnogo obetal. Gre za zaupanje domačim pro zvajalcem. Studioznejše, strokovno in objektivno izbiranje ponudb lahko često pokaže, da je dražje — cenejše in da je daljši rok lahko — krajši« Hidravlični bager - iz Litostroja IZDELALI SMO PROTOTIP HIDRAVLIČNEGA BAGRA — NA SEJMU GRADBENIŠTVA SO GA UGODNO SPREJELI — STROJ JE IZDELAN V KOPRODUKCIJI — HIDRAVLIČNI BAGER BOMO IZDELOVALI SERIJSKO V eni izmed prejšnjih številk »LITOSTROJA« je bila objavljena kratka vest iz obrata talnih transportnih sredstev, da smo pričeli z izdelavo prototipa hidravličnega bagra. Ta je sedaj že izdelan in smo ga tudi razstavili na mednarodnem sejmu gradbeništva v Ljubljani. S svojo elegantno obliko in prikupno barvo je takoj vzbudil pozornost obiskovalcev. Že prve dni sejma so se zanj zainteresirali gradbeni strokovnjaki. Da bi jih z nov m izdelkom temeljiteje seznanili, smo med sejmom organizirali kratko demonstracijo delovnih sposobnosti bagra. Prisostvovalo ji je večje štev lo interesentov pa tudi predstavniki Združenja strojegradnje Jugoslavije. Prisotni so videli stroj pri praktičnem delu ter se tako prepričali o njegovi uporabnosti. Hkrati pa je demonstracija dala udeležencem podobo o kvalitetah bagra, kar je vplivalo, da je bil le-ta ugodno sprejet in ocenjen. Stroj bodo v naslednjih dneh naši strokovnjaki temeljito pregledali n preizkušali, da bi ugotovili, če so predvidene lastnosti dosežene in če je vzdržljivost materiala takšna, kot jo tako visoko obremenjen stroj zahteva. V ta namen bo moral opraviti večje število delovnih ur. Rezultati bodo dali napotila za morebitne spremembe, ki jih bomo morali upoštevati pred začetkom izdelave bagra v serijah. Naš novi proizvod je lep primer stroja, za katerega je prispevala svoje specialne izdelke vrsta podjetij. Tako je vanj vgrajen Dieslov motor, izdelek Industrije motora, Rakovica (IMR); Tovarna avtomobilov, Maribor (TAM), nam je dobavila kompletni diferencial, platišča in volan. V Prvi petletki, Trstenik (PPT), smo ku-p li elemente za hidravlični sistem in pnevmatski zavorni sistem. Kabino nam je dobavila Avtoobnova, Šempeter pri Gorici. Doma pa smo izdelali podvozje bagra, zgornji vrtljivi del, dvo-redni krogi čni ležaj, prednjo os, most pogonske osi, krmilno vzvodovje, pesto prednjih in zad- LITOSTROJČANI v RADIJSKI ODDAJI Rado-televizlja Ljubljana je v oddaji »Naši borci na tujem« vključila tudi spomine Litostroj čana Mirana Ogrina in Ivana Žejna. Pripovedovala sta svoje dogodke iz tujine, 'kjer sta se borila za osvoboditev. LITOSTROJ C AN NA TELEVIZIJI Ljubljanska televizija je povabila vodjo žerjava Marka Stojanoviča, naj sodeluje s svojimi artističnimi spretnostmi v televizijski šolski uri. Doslej se je tovariš Stojanovič pojavil na televizijskem ekranu že dvakrat. NOVA ZGRADBA DOMA UČENČEV ŽELEZNI CARSKE IND. SOLE Te dni se je vselilo v nov sodoben dom na Aljaževi cesti v Šiški 160 gojencev Industrijske železničarske šole, ki so doslej stanovali v na pol podrtih barakah ob Kamniški progi. Novi dom je stal 160 milijonov dinarjev in je opremljen z vsem potrebnim komfortom. Novo zgradbo je prevzel Šolski center pri Skupnosti železniških podjetij. V. B. njih koles, pogonski reduktor, ročico, lopato in upravljalno vzvodovje. Glavne delovne karakteristike bagra so: Prostornina lopate je 0,35 m3. Pri prekladanju nasutega materiala je delovna zmožnost bagra ca. 50 m3/h, pri kotu vrtenja roč ce 90°. Maksimalna sila na lopati je 5.000 kg, hitrost dviganja lopate ca. 60 m/min, hitrost vrtenja ročice pa ca, 80/min. Pogonski motor je 4 cilindrični Dieslov motor IM-034/I z močjo 33 KS. Pri vožnji doseže bager največjo h trost 25 km/h. Z dokončno osvojitvijo tega proizvoda bomo (razširili proizvodni program iz področja talnih transportnih sredstev in tako ustvarili možnost za nova naročila in povečanje naše proizvodnje, našemu gradbeništvu pa bomo nudili enega izmed osnovnih gradbenih strojev. Želeti je, da bi oboji temeljito izkoristili te možnosti. inž. Darinko KOLBL r o Nešteto statističnih tabel nam kaže, kako visok odstotek zla povzroča alkohol, pa naj bo to pri nesrečah pri delu, v družinskem življenju pri vzgoji otrok ali pri prometnih nesrečah. Vsak dan lahko v dnevnem časopisju zasledimo ■ članke s takimi in podobnimi naslovi: »Smrt vinjenega kolesarja, pijani motor st nepravilno prehiteval, vinjeni šofer povzročil trčenje«. Že dolga leta se Rdeči križ bori s temi težavami, vendar pa posebnih uspehov ni zasled ti. Vzrok za to lahko iščemo le v nas samih, ker imamo premalo volje in ker so se razni organi in organizacije premalo resno posvečale temu problemu. V mesecu boja proti alkoholizmu se bo to delo po okrajih in občinah razgibalo. Ustanavljajo se odbori, ki imajo najrazličnejše naloge, od propagande in ustanavljanja sušilnic za sadje in obratov za izdelavo sadnih sokov pa do reševanja problemov v družinah alkoholikov, ki j h ni malo. Prav bi bilo, da delo teh odborov po preteku meseca ne bi zamrlo, ampak bi za- polni dve leti smo poireDovali za dograditev XV. stanovanjskega (bloka. Ob tem pa z žalostjo ugotavljamo, da je gradnja XVII. stanovanjskega bloka zaostala. Zmanjkalo je denarja in se je zato dovršitev premaknila na drugo leto. Komisije iza tehn'čni pregled, kolavdacijo in primopredajo so nekaj dni' hodile po dograjeni ■stavbi in kritično ocenjevale delo izvajalcev, ki so z izjemo nekate-r h obrtniških del vse skrbno in vestno opravili. Izvajalci so se še posebej trudili lani,, ko ni bilo dovolj gradbenega . materiala, predvsem betonskega železa in cementa, ki so ga morali zaradi remonta nekaterih cementarn uvažati iz Grčije in Italije, opečnih modelov, apna, stekla itd. Tudi cene tega materiala so delale izvajalcu precej preglavic. Res je, da je bilo gradivo tu in tam na razpolago, vendar z ogromnimi pribitki .n maržami. V takem položaju pa se je bilo težko odločiti za ustavitev gradnje ali plačati dražji material. Zaradi pomanjkanja sredstev sta stanovanjski blok XV in XVII v letu 1960 — v naj-lepš: gradbeni sezoni kljub vsej dobri volji tako Zavoda kot izvajalca — stala. Če ne bi bilo prej navedenih težav, bi četo delo nadaljevali v še večjem obsegu in s polno mero skrbi za mladino. Ne bi bilo napak, če bi v tem mesecu tudi v našem podjetju začeli resneje ukrepati proti al-kohoVzmu. Povedati moram, da so prvi koraki že storjeni s tem, ko je bilo ukinjeno točenje alkoholnih pijač v DUR in tudi s tem, ko je bilo prepovedano alkohol nositi v tovarno. Vendar pa so še vedno primeri, ko pr dejo naši sodelavci na delo že vinjeni. Vemo pa tudi za take, ko so mojstri in varnostni organi odkrili steklenice žganja in v"na, skrite po raznih kotih, med raznim materialom. Za vse take in podobne primere bi morali samoupravni organi storiti ostre ukrepe, ne glede na to, ali so krivci nekvalificirani delavci ali kdo drug. Tudi ne smemo več dajati dopustov za dneve, ko je nekdo zaradi vinjenosti izostal od dela, oziroma je vinjen prišel na delo, mojster pa ga je napotil domov. Število negodovanj (upravičen"h) nam jasno priča, kako zgrešeno je tako reševanje alkoholizma. MAGDA KREFT bil blok XV vseljiv decembra 1.960, 'blok XVII pa junija 1961, kakor je bilo z izvajalcem dogovorjeno. Končno je šlo samo še za predajo ključev. »Vi preostali denar, mi pa ključe,« ,so rekli izvajalci. Priznati je treba, da je bilo za zadnje denarno nakazilo ogromno potov. Prizadevanje je rodilo uspeh. Litostrojčani so se lahko vselili v komfortna stanovanja. V XV. bloku je 15 enosobn h, 15 dvosobnih, '15 trosobnih stanovanj in 20 samskih sob. Stanovanja so majhna a ekonomična in Košara je težka, srce pa poskakuje od veselja udobna. V njih je parket, vgrajeno (pohištvo, sanitarije s kopalnicami, zračne sobe in ostali prostori. Nova restavracija bo sprejela prve goste Naša tovarna je pričela že v letu 1958 misl ti na novo restavracijo. Ne samo stanovanjski objekti, tudi potrošniški centri, objekti za kulturo in prosveto, šole, otroški vrtci, menze in obrati družbene prehrane so potrebni v naselju za dv g našega standarda. Z izgradnjo nove restavracijske stavbe bomo opustili sedanjo razpadajočo barako, ki že davno ne ustreza več higienskim in sanitarnim pa tudi ne tehničnim predpisom. Nova menza, katere lokac ja je za ves kolektiv mnogo ugodnejša, je tik pred dograditvijo. Stoji-pri glavnem vhodu, kar bo delavcem omogočilo redno hranjenje, hkrati pa 'bodo za pot porabili manj časa. Jedilnica meri 502 m2 in ima 392 sedežev. Mala jediln ca pa meri 86 m2 z 28 sedeži, skupno torej 420 sedežev. S pravilno organizacijo poslovanja, po sistemu samopostrežbe, bo znašala zmogljivost nove restavracije do 1.600 obrokov, ki jih bodo lahko razdelili v dveh in pol urah. Štediln k, ki ga bodo greli z butanom, je kombiniran z električnim in bo zmogel nad 600 obrdkov, ostale zmogljivosti pa dopolnjujejo še kotli, pečice in druge naprave. Vsi prostori so svetli in zračni. Ogromni kletni prostori bodo zagotovilo za ceneno hrano, saj bodo lahko vskladjščili ogromne količine ozimnice že pred poletjem in tja do pozne zime, kulrnji pa bodo nudili raznovrstno zelenjavo. Oprema jedilnice zagotavlja temeljito čiščenje,' lahko delo in mirno odvijanje delovnega procesa s hitrim menjavanjem gostov. Bife oz'roma točilnica ista na prehodni točki, tako da stoječi gostje ne bodo motili gostov pri mizah. Skratka funkcionalnost objekta je idealna, zmogljivost dovolj velika in ustrezna za 'množično prehrano. Nova restavracija je po dolg'h letih čakanja le dograjena. Ali bomo tudi mi, ki jo bomo obiskovali, sposobni prihajati vanjo čisti in urejeni? Al: bomo še dopustili, da bodo med nami sedeli malomarni delavci, ki si nočejo vzet: niti toliko časa, da bi se pred jedjo umili? Č. Prva izvedba prototipa hidravličnega bagra #prm'TpiYrxuyy ftpoymMra * >%ta/wte Sklepi delavskega sveta Delavski svet našega podjel je na svojem 16. rednem zasedi nju, dne 20. X. 1961, sprejel 16 sklepov za nadaljnji dv"g proi< vodnje. Eden najvažnejših je N ta, da se Prodajno-projektivni 6' I ro preseli iz mesta nazaj v jetje, ker bi bilo delo v dosed* njih prostorih na Titovi cesti D radi gradnje cestnega podvo* zelo otežkočeno. Pa tudi sam o-jekt ne ustreza vedno večjim V trebam tega izredno važnega s®6 tor ja. Ker pa tudi v samem p^' jetju ni dovolj primernih prost* rov, saj je gradnja novega upra* v nega poslopja šele v začetni fa! $ bodo prostori PPB začasno v ; no dvorani Litostroj. Zato je bj = potrebno 6. decembra kino A niti. ' r; Hkrati s tem je vodstvo podicl ja o tem sklepu obvestilo t«1 Občinski ljudski odbor Ljublifj, na-Šiška in ga prosilo, naj cilj bolj pohiti z gradnjo nove veli* kino dvorane poleg občinske* poslopja. Da bi se še bolj dvignila stot ? nost podjetja in povečalo štev jj delavcev v popoldanski in not), izmeni, je delavski svet od«16 ;c naj se tistim, ki delajo v II.' i meni, odobri posebni 8 °U d od* ti tek, onim v III. izmeni pa pose* e ni dodatek v v šini 22 °/o. Obd' i čun teh izdatkov se izvrši J ? efektivno opravljene ure f osemurnem delavniku in po "e ni kategoriji delavca, z veli*' i1 nostjo od 1. XI. 1961 dalje. L Nadalje so razpravljali tudi Si predlogu upravnega odbora o polnitvi 107. čl. tarifnega pr»t> nika podjetja z dodatnimi sp(f? membami, navedenimi v čl. 10™ nShell6®* in 107/b. Delavcem na služben6®* potovanju bo razen določaj dnevnice priznano še delno vračilo stroškov za prenočev v viš ni 70 %> razlike nad 300 narjev predloženega veljavn6«!* računa za prenočišče (hotel, twfle stične agencije). Ce pa traja beno potovanje manj kot 24 f, a več kot 12 ur in delavec na 'y kem službenem potovanju ni P{tl nočeval in tudi ni bil na sluz6?? nem potovanju v času med 22?« 6. uro več kot 4 ure, se dnevu*6? prizna samo v v šini 70 °/o. 0 Določila od 109. do 131. 81® Vi* AVČ7. UU X3JL. v*- £ se prilagodijo določilom odred". o izdatkih za službena potoval" IQ za terensko delo in ločeno živil* nje, ki se priznajo podjetjem i”! materialnimi stroški (Ur. “ FLRJ št. 21/60, 16/61 in 28/61)' Razen navedenih sklepov , delavski svet po poročilu tehb] . nega direktorja razpravljal o t J vršenem planu za III. četrti6] I in o perspektivni izvrš tvi za nje četrtletje 1961, potrdil čilo glavnega direktorja o sluŽjM nih potovanjih za II. tromes* 48 1961 ter odobril odprodajo < ma odpis osnovnih sredstev smislu predloga kom sije za * bavo, prevzem in izločitev osU6* nih sredstev. Na svojem 17. rednem zaseda1 dne 11. novembra, so člani DS pravljali o pripombah obratnih d«1’ skih svetov k osnutku pravilni11' delitvi čistega dohodka. Komisij3 , namreč a zdelala pred dvema cema osnutek pravilnika o deLitv/y | stega dohodka, tako da so imeli "ji | ratni delavski sveti dovolj čas^ ^ SO ga na sestankih t.emeliiit.n mfC®« L ga na sestankih temeljil to pf^d ^ dirali. Od devetih obratnih delavj}$ svetov ni postal poročila le ODS h medtem ko so ODS tehnične SN, DT in pločevinarne izjavili', | k osnutku nimajo posebnih pripffPi O vseh pripombah ODS so člani$ obširno razpravljali in potrdili ■ nekatere upravičene predloge. PPB, ki je v sestavu ODS seKt( GRS in PPB, /je predlagal, da hi stal samostojna proizvodna en0* zaključenim programom. Na ta bi se ločil od GRS. Ta predlog 'PaJ ko j ni izvedi 14 v, ker je treba izvJ ponovne volitve obratnih deia^ svetov. Popravljeni osnutek pravdlni^— delitvi čistega dohodka bodo ^ na vpogled člani delovnega kol®* najmanj za 15 dni in povedali 5 pripombe in predloge, katere b? ral DS obravnavati in po potrebiv števati, preden bo pravilnik sprf Na tem zasedanju je bilo tudi 5 njeno, da mora biti izdelan v krajšem času še osnutek pravil o delitvi osebnih dohodkov in ■<** obravnavo obratnim delavskim tom proizvodnih enot, sektorje^ služb. r Pet milijonov krepkih mož vrti našo turbino H bife _ . _ ■■ — A » ■ ■ ■■ m mm 1 F" 1 A A n ■ V A 11 R V ■ rJoli r>octo xr izvirih .nocmiih \r Pn- Tn S n 1 imi 1A k i . iSO V zadnilh RVI AGREGAT HE SPLIT JE ZAČEL OBRATOVATI • PRAV TAK NASLOV KOT GORNJI PODNASLOV JE • PRED NEDAVNIM OBVESTIL NASO JAVNOST, DA • JE VODA REKE CETINE SPREMENILA SVOJ TISOC- • LETNI TOK IN DA BO ODSLEJ OPRAVLJALA TE- • ŽAŠKO DELO, KO BO VRTELA NAŠE TURBINE V • HE SPLIT TELEPRINTERSKO OBVESTILO Kratko obvestilo, ki ga je bil sak vesel. Veseli smo ga tudi mi, smo bili tisti trenutek poleg fregata v centrali. Deset dni »red tem dogodkom smo iz cen-fale -prejeli kratko teleprintersko jC|bvestilo: »Montažna dela v zaključni fazi — pridite takoj!« In ačelo se je, pravzaprav le nada-ievalo več kot štiriletno delo. RAZMIŠLJANJE V POLETNI NOČI Poletna noč. Čisto svetla — ta-0(p, kot jo pozna vsak, ki se je >vj ;® vozil preko oguljenih kamni-j ^ kra&kih predelov proti Splitu. |. Oddelek v Vlaku poln do-pustni-8;?v. V dopustnikih žive dopust-Pričakovanja. Običajne gostobesednosti ni. Vsak je zato-p-ot en v svoje misli. Tudi jaz. Slo-t)f*' im ob oknu in namesto spanca . J 5 vrstijo v glav-i misli o Splitu, ji turbinah, o strojni opremi v /fentrali, o drobnih napakah, ki [j»l'No napake, le odstopanja od ti-Pega idealnega — nedose-gljive-,.#3. Spomini brodijo po nekajletni1 Preteklosti. Začetek Splita. Ne, 1 .jT§a ne vem. Morda pred 10 leti, a'1 lorda še prej je skupina geolo-;p( tov in hidrologov ugotovila, da ffl Podstavlja voda Cetina zlato, le »natrgati ji ga bo treba. ičti1 Obisk projektantov in investiraj a pred petimi leti je pomenil rai* ačetek za Litostroj-čane in s tem 0 4 Pdi zame. Vesel sem bil naro-ne fta projektnih načrtov. Z vese-ti>r lem sem razmeščal le v misli -ro- g)u> ne strojne naprave v prostoru, 1 t|t. so bile tedaj šele na papirju, a tl redlogi -projektantov, investitor-prei in naši so se dopolnjevali in ižbe »časi izkristalizirali. Bodoča ceniki :ala je dobila na papirju dokon-irrji^ho obliko. Sledil je komer-cialn-i ?j za naročilo. Vem le to, da je -lep il hud. Njegov odmev je ve-č-,ejč fat dosegel tudi naša »tehniška« ;aI)]fšesa. Kolikor smo mogli, smo ^jji'omagali. Iz boja so naši komer- cialisti odšli kot zmagovalci. Naročilo je bilo v žepu pa čeprav delno v ko-produkciji. Sledilo je dolgotrajno i-n mučno sestavljanje dobavnih pogojev za opremo. In potem tehnična dokumentacija! Vsak posamezni objekt pa je predstavljal na tisoče problemov. Op-rema vodo-stanov, oprema vo-dostanskih loputnifa prostorov, oprema strojnice -z glavnimi hišnimi turbinami, zapornimi organi, sistemi hlajenja, drenažo in dvigalnimi napravami, vse to je v nemajhni meri -zaposlilo naše projektante in kon-strukterje. Več kot 60.000 ur smo sedeli za risalnimi mizami, razmišljali, računali, pisali in risali. In -potem izdelava! Kdo ibi mogel našteti vse težave, s katerimi srno se borili in jih končno premagali. Končno premagali? — Kdo ve. Novorojeno -dete v centrali je še brez življenja. Nam bo uspelo obvladati njegovo ogromno moč? Ne tiči morda nekje skrita napaka. ki bo sprostila te divje sile? Divje sile — kje neki! Tu je le turbina -s 163.000 KM. Tako piše v rojstnem listu. In kaj to pomeni? S-kozi glavo se podijo številke. Kreipak, zdrav človek lahko v 8-urnem delovnem dnevu opravi 17.000 do 2-8.000 kgm koristnega fizičnega dela. To se pravi —• najmočnejši in -najbolj pridni lahko opravljajo 8 ur delo vredno 0,1 KM. Turbina opravlja -delo 163.000 KM. Torej o-pravlja fizično delo 1,630.000 takih ljudi. Ker pa turbina dela no-č in dan, človek pa -mora -po 8-urnem intenzivnem delu -počivati, opravlja turbina pravzaprav delo 4,890.000 ljudi. To je ogromno. Človeka kar strese, ko pomisli, -kaj bo, če je nekdo od tisočev, ki so -delali na opremi in ki usmerja to ogromno moč, malomarno opravil svoje delo. V trenutku bi se lahko pričelo razdiralno delo skoraj 5-rni-lijon-ske armade močnih mož, oboroženih s krampi in kladivi. Toda ne samo to. V primeru, da bi Preizkušnja krogličnega zasuna za HE Split razgnalo spiralo, odtrgalo turbinski pokrov ali poškodovalo kak drug večji strojni -del, bi se ta moč še več kot podvojila. Od desetletnega dela bi v tem primeru ostal le kup razvalin, v morju pa bi lahko iskali delčke tistih, ki bi bili temu priče. Ne! Do tega ne sme -priti! Zato spomin obuja misli na dele in delčke strojev, išče ter -preverja. NAMESTO V MORJE V PODZEMELJSKI ROV Zdanilo se je. V jutranji pozdrav se je v daljavi zalesketalo sinje morje. Dopustniki so planili k oknu. Nočna otopelost je bila mimo. Vsakdo je pospravljal svoje stvari. Tudi -meni se je mudilo. Ne v toplo morje. K naši strojni opremi v hladno podzemeljsko kaverno. Še avtobusni prevoz ob čudovitem morju do Omiša in še kilo-metrček ob Cetini. V pozdrav se je prikazala v -kamnito steno izklesana temna luknja. Še nekaj sto metrov -po podzemeljskem rovu in tu je strojnica. Kakšna razlika med -mojim prvim obiskom in današnjim! Takrat simo se zapeljali z avtom skozi dostopni rov, prav -pod strop današnje dvorane. Najprej naravnost, nato strmo po 'Spiralnem tunelu do mesta miniranja pod stropom. Nekam tesno mi je bilo, ko sem ob kasnejšem obisku gledal izpod stropa v skoraj 40 metrov globoka -brezna prav do dna izkopov. Res, ogromno in občudovanja vredno delo so tu opravili gradbeniki. Danes -so ta brezna z ogromnimi betonskimi bloki pregrajena v nadstropja. V vseh nadstropjih je živo kot v čebeljem panju. Monterji — strojniki še pritrjujejo in -nameščajo razne strojne dele. Povsod je videti še ti-soče koncev žic i-n kablov, ki: jih povezujejo elektromonterji. Med njimi -skačejo z najrazličnejšimi instrumenti v rokah preizkuševalci. Druge montažne skupine hitijo z montažo na drugem agregatu. Ta naj bi šel v pogon čez nekaj mesecev. Gradbeniki še dovažajo gradbeni material ter od časa do časa z zadnjimi minami poskrbijo za oblake gostega prahu. VELIČASTNA NAPRAVA Ta prvi bežni pogled daje vtis gradbišča v polnem razmahu — še daleč od trenutka puščanja agregata v pogon. Re-s močan vtis pa naredi ogromnost celotne elektrarne. Strojni deli, ki so nam iz tovarne znani samo v -posameznih delih, so tu združeni in predstavljajo veličastno celoto. Detajl-nejši pregledi posameznih montiranih delov vendar popravijo vtis nedokončanosti. Tu je oijetlačna naprava, ki je že v pogonu, vendar še brez zaščite. Kroglasti za-sun se s pomočjo ročne črpalke že odpira in zapira. Tudi turbinski vodilnik že sledi ročnim komandam. Zaporni organi na dovodnem sistemu so že nameščeni in opravljajo svoje funkcije. Ena izmed hišnih turbin se lahko zavrti. Skratka, manjka še zaščita večine naprav in nato uravnavanje s poskusi. URNE ROKE Sestanek z upravo gradbišča. Energetski položaj v Dalmaciji ni rožnat. Že mesece ni padla niti kaplja dežja. Tudi drugod v državi primanjkuje vode. Vremenske prognoze še napovedujejo vedro nebo z močnim, vlago vpijajočim -soncem. Splitsko akumulacijsko jezero — nam vsem dobro poznana Peru-ča — pa ima za -brano še dosti vode. Ta-m čaka več kot 100 milijonov kubičnih metrov na dokončanje del na naši centrali. Težko je sprejeti odločitev: vsa zaključna dela se morajo opraviti v -pospešenem tempu. Z drugimi besedami povedano: precizna najobčutljivejša dela pri nastavitvi neštetih varnostnih elementov i-n hidravličnih pogonov je -treba opraviti vzporedno z zaključnimi -gradbenimi deli, često v težkih pogojih v gostem prahu. Vsak je odgovoren, da zaščiti svoje -dele. Ne zahteva še dokončna izvršitev vseh del; ta mo-rajo biti izvršena v takem obsegu in obliki, da varnost -pogona agregata ne bo ogrožena. Vsa dela naj bodo izvedena z enim samim ciljem — čim hitreje v pogon. Vsi — od vodstva gradbišča pa do čistilcev skoraj nismo videli toplega dalmatinskega sonca. Zgodaj zjutraj je požiral dohodni rov k strojnici ljudi, Tu so ljudje, ki -so v zadnjih petih letih posvetili vsako svojo delovno uro in nešteto prostih trenutkov centrali; ljudje, ki so že -del centrale same. Tu so tudi predstavniki oblasti, ki -so določili. da bo ta centrala -zgrajena. V AGREGATU SE JE ZATAKNILO Agregat še stoji. Nekaj drobnih žic za prikaz števila obratov je treba še pravilno zvezati. Nazadnje ukaz; Napolnite spiralo! Eden izmed agregatov HE Split ol> -prevzemu v to-varni pozno zvečer smo se vračali k počitku. 26. AVGUST, ROJSTNI DAN NAŠE TURBINE In uspeli smo. V dobrem tednu dni -so bila izvršena dela, ki običajno trajajo najmanj trikrat toliko časa. Še zadnji preskusi turbinske zaščite, oskrbe s hladilno vodo ter napajanje pomožnih pogonov z varnim izvorom električne energije in upravi gradbišča je bilo javljeno: Jutri se bo zavrtel agregat. 26. avgusta. Delovni dan -kakor vsak drug,. Vendar ne za tiste, ki smo bili ta -dan v centrali. Zavest, da se bo v -nekaj urah pokazal rezultat večletnega dela tisoč in tisoč gla-v in rok, je vzdramila v nenehnem tempu dela zadnjih dni že nekoliko otopeli čut odgovornosti. Dejstvo, da bo v najkrajšem času odprta -pot vodi skozi' 10 km dolg tunel pod -masivom gore Mosor in po tlačnem cevovodu z višine 260 metrov siko-zi turbino v -morje, je napolnilo glave -s -čudnimi občutki. Težko je to opisati. To ni trema, ki jo pozna tekmovalec pred startom ali govornik-začetnik na govorniškem odru; tu so združeni: čut odgovornosti-, vtis veličine dogodka, obsežnost naprav in ne na zadnjem mestu vsem prirojeni čut samoohranitve. Vse to -'■a je -skoncentrirano v enem samem velikem vnrašani-u: JE ZARES VSE V REDU? So dane možnosti, da se v primeru nepokorščine železa in jekla prepreči katastrofa? In v nenehnem ritmu se ponovno vrstijo v glavi -drobna vprašanja in odgovori. Vstopna zapornica je v redu. V skrajni sili jo je možno zapreti pod pretokom vode. Zapornica v vodo-stanu? Številke o obremenitvah pri največjih oscilacijah so mi vtis-njene v spomin. Vodosta-nske lopute? Sprožilna na-p-rava je še včeraj brezhibno delovala s pritiskom na gumb v strojnici. Tlačni cevovod? Preizkušen je. Kroglasti za-su-n? Drži vodni pritisk, zapiranje in odpiranje v normalnih pogojih bo treba še preizkur-siti. T-urbina? Kolikor se je dalo, je preizkušena. Ležaji? Zračnost in olje v redu. Hladilna voda? Cirkulacija povsod v redu. Generator? Zaprt in v redu. Oljetlač--na rapava? V -pogonu in v redu. Varnostne naprave? Preizkušene — vse delajo... In še in še se vrstijo vprašanja. Vsi odgovori so dopolnjeni z neštetimi številkami o obremenitvah vijakov, prirob-nic, -pokrovov, cevovodov, ohišij, drogov, gredi. Sedaj se lahko izvrši preizkus odpiranja in zapiranja -predt-ur-binskega kroglastega zasuna. Odpiranje — v redu. Zapiranje — stop! Ni v -redu! Številne oči so uprte vanj in gledajo, kako zaporno telo leno zapre do mesta prehoda preko tesnilne ploskve, nakar obstane in šele čez nekaj minut nadalj-uje svojo pot do zaprtega .položaja. Kaj je vzrok? Morda tuje telo na tesnilni ploskvi? Morda deformacija okrova, morda krmilni mehanizmi? Da bi določile mesto zataknitve, drsiio dlani -po ogromnem kosu mrzlega železa. Brez uspeha. Ugibanje ne pomaga iz zadrege. Zato priskočijo na -pomoč številke. Na zaporno ploskev pritiska voda z 1 milijonom 300.000 kg. Torej se tesnilna plošča ne prilega sedežu, 'ker je v tem -primeru ne bi več premaknili. Pritisk 200.000 kg na odpiralni -stra-ni in 100.000 kg na zapiralni strani bi -preko ročic na tesnilni ploskvi prestrigel 10 cm2 jekla. Udarec pri strigu bi lahko občutili. Torej krmilje? Pregled vseh načrtov ne reši situacije. Kratek -posvet z montažnim osebjem, nekaj križnih vprašanj in stvar je jasna. Malenkosten zasuk bata pri montaži ni velika m nevarna napaka. OB 17. URI SE JE TURBINA ZAVRTELA Najprej počasi nato vse hitreje in hitreje. Gibi krmilnega sistema lepo sledijo gibom roke na kolescu za upravljanje. Oči prisotnih so uprte v turbino i-n instrumente. Kdo bi opisal občutke? Kdo v tem trenutku ne razume . objemov in poljubov od dela in skrbi trdih i-n utrjenih mož? Agregat pa se vrti. Enakomerni zvok jekla preki-ne le ra-zbita steklenica šampanjca. Obrazi žarijo od veselja. Skupina se prime pod roko, zvoku agregata -se pridruži pesem. UTRIPAJOČI KAZALCI NA MERILNIH INSTRUMENTIH SO NAM PISALI SPRIČEVALO Iztrgati se je treba iz tega okolja in se posvetiti stroju. Ta se vrti. Ven-dar mu je potrebna še ostra kontrola. Na -kontrolnih mestih določeni ljudje nenehno javljajo stanje. Oči begajo od instrumenta do instrumenta. Temperature ležajev in olja, pritiski vode in olja, opleti — stopinje Celzija, atmosfere, stotinke -milimetra, to so sedaj merila za vse opravljeno delo. To so zdaj vred-(Nadaljevanje na 4. strani) S peresom in kamero po livarni jeklene litine PRVI AGREGAT HE SPLIT (Nadaljevanje s 3. strani) nosti, ki pišejo nam vsem spričevalo. Instrumenti na tem agregatu v HE Split so dali vsem sodelujočim dobro oceno. Se pozno v noč se je agregat vrtel. Vse naprave so delovale v redu. Še dosti kasneje v noč pa se je na hotelskem vrtu nadaljevalo veselje. In pri tem ni bilo prav nobenih instrumentov za merjenje števila izpraznjenih kozarcev ... PS: Prvi agregat v HE Split je bil po sušenju generator5" dne 16. oktobra priključen na mrežo. Od tedaj »vozi« neprekinjeno in v zadnjem mesecu skoraj stalno z maksimalno močjo ca. 112 do 115 MW. Turbina daje pri tej količini predane energije 160.000 do 165.000 KS. V kritični energetski situaciji, ob jesenski suši, pa je agregat s svojo močjo veliko prispeval k izboljšanju oskrbe potrošnikov vse države z električno energijo. Drugi enaki agregat je v fazi montaže. V pogon bo šel meseca decembra. V zaključni fazi izgradnje HE Solit bodo instalirani štirje enaki agregati. Ša—Lu trebnem izgubljata čas in dragoceni material. Sapor graja tudi skladiščno službo, češ da ni .ek-speditivna in tako trpi delo v livarni, vtem ko je vzdrževalna skupina »vedno kriva«, če ne more dela zaradi pomanjkanja materiala pravočasno opraviti. Prešla sva na drugo, in tretje vprašanje. Sapor si je priboril stanovanje v vrstnih hišah stanovanjske zadruge »Proleter«, za katero je s svojim ključavničarskim delom veliko prispeval. Sedaj si želi urediti svoj novi dom in oškrbeti družino, kar ga bo seveda še mnogo veljalo. Za trgovine na Djakovičevi cesti pravi, da bi se morale povečati, ker je v okolišu teh trgovin vedno več prebivalcev in je treba za vsako malenkost dolgo čakati v vrsti. Pa tudi cestišče okoli njihovih vrstnih hiš bi z udarniškim delom in pomočjo komune lahko uredili. Treba bi bilo poživiti tudi delo množičnih organizacij na terenu, ki »spe spanje pravičnih«. Livar PETER PONGRAC je .takoj pohvalil tehnika Šušteršiča, ki isi prizadeva, da bi z eksperimentiranjem z domačim materialom dobil nadomestilo za for-marsko maso, ki jo uvažamo. Te je prav sedaj premalo. Pongrac meni, da delavci še vedno občutijo neurejene osebne odnose med vodstvenim osebjem, kar se odraža na slabi organizaciji dela, ki je še vedno precej pomanjkljiva, pa tudi delovna disciplina ni takšna, kot bi morala biti. Omenil je primer valjev za Železarno Jesenice, ki smo jih morali pričeti delati po strogih navodilih, kjer pa pri ugotovitvi izmeta za 70 milijonov dinarjev nismo mogli ugotoviti krivca. Moja želja je, pravi Pongrac na drugo vprašanje, da bi se še bolj strokovno izpopolnil v kaki livarni s staro tradicijo. V prostem času se ukvarjam s športom in rekreacijo v okviru podjetja. Tudi stanovanje bi si rad ured.l. Prav bi bilo, če bi okoli naših blokov na Obirgki cesti uredili cestišča. Nadalje želim, da bi realizirali športne objekte v okviru tovarne. Livar JOŽE RUPERT je obšel vprašanje, »kaj je dobrega«, češ da se dobre 'stvari .po navadi same hvalijo. Prešel je kar na pomanjkljivosti v livarni. Po njegovem je največji problem čakanje na žerjav, o čemer se že toliko časa govori. Tudti delovni pogoji v livarni bi .se dali izboljšati, če bi uredili prezračevanje. Viseh zaščitnih sredstev, .ki bi jih morali imeti v livarni, .ni na razpolago. (Op. ur.: V Uradnem listu FLRJ št. 40 od 11. IX. 1961 so izšli predpisi .glede tehničnih varstvenih ukrepov tudi za livarne. Iz teh predpisov je razvidno, da bo treba v naših livarnah narediti še marsikaj za zaščito delovnih ljudi). Prosti čas izkorišča Rupert za branje knjig, izredno pa ga zanima sociološki študij. Za kulturno izživljanje v bližmi Djakovičeve ceste, kjer stanuje, še ni .dovolj poskrbljeno. Z ukinitvijo kina »Litostroj« bo ta vrzel še bolj občutna. Topilec FRANC GROSMAN pravi, da imajo pri topilnih pečeh velike težave z električnimi napravami, v dopoldanski izmeni pa še z žerjavi, ki jih livarji težko izpuste iz rok. Pa tudi glede vložka, ki pride iz čistilnice, imajo težave, ker čistilci jeklenih odpadkov ne sortirajo po kvalitetah, kot bi to morali. S tem samo otežkočajo delo pri legiranih šaržah. Grosmanova želja- je, da bi v svoji stroki napredoval, hkrati pa, da bi se tudi v kulturnem pogledu dvignil. Grosman je eden izmed stanovalcev v .podzidavah blokov na Djakovičevi cesti, kjer lahko ogrevajo prostore le z elektriko. Ker tok včasih odpove, bi si želeli kuriti z drvmi, toda stranke, ki stanujejo nad njimi, niso vse za to, da bi štedilnike spodnjih novih stanovalcev priključili na njihov dimnik. V čistilnici livarne jeklene litine delata v isti grupi elektro-varilec SLAVKO CVIRN in brusilec VIKTOR PAJK. Oba nakazujeta iste probleme. Pravita, da V našem časopisu smo že objavili nekaj' reportaž iz naših obratov pod nazivom: »S peresom in kamero«. Tokrat j-e naš reporter obiskal livarno jeklene litine. Pogovarjal se je z osmimi delavci, ki opravljajo v livarni jeklene litine različna dela, in jim postavil tri vprašanja: — Kaj bi bilo treba v obratu ali tovarni pohvaliti ali grajati? — Kaj je njihova osebna želja in s čim se najraje ukvarjajo v prostem času? — Če stanujejo v šišenski komuni; kaj j'm tukaj ni všeč in kaj predlagajo? Seveda .so takšna vprašanja izzvala .pri .vprašanih različne občutke, češ: »Ne smem preveč povedati, ker bi se mojster ali vodstvo hudovala.« Vtem ko so se eni malce bali, pa so si drugi začeli zapenjati srajce in si poravnavati .kape. Seveda je naša reporterka ujela tu in tam kar .komične prizore. Največ dela, čeprav ga je najmanj opaziti, ima v livarni vzdrževalna skupina. Njo nadleguje toliko livarjev in častilcev, da posameznikom včasih zavre kri, kajti vsi bi radi, da bi jim to ali ono »takoj naredili«, vtem ko je tistih, ki naj bi to »takoj naredili«, premalo. Ključavničar TONE SAPOR ise pritožuje čez sejalce peska in livarje, češ da nimajo nobenega občutka za delovne pripomočke Hladilna železa, zagozde, spone za oblikovalne okvire in drug pomožni material puščajo v pesku ali v jami za odpadni material, namesto da bi jih shranjevali na ustreznih mestih. Zaradi njihove malomarnosti jih je treba ponovno izdelati, za kar se po nepo- Jedrarko TONČKO BLATNIK ovira pri delu plin »CP«, sicer pa se čez težavnost dela ne pritožuje. Rada bi se še izobraževala prek Srednje ekonomske_ dopisne šole. Stanuje na koncu Šišenske ceste. Tudi prebivalci na tem 'koncu naše 'komune čutijo pomanjkanje kino dvorane. Seveda si Tončka najbolj želi imeti svoje stanovanje. so težave z orodjem, ki je že dotrajalo. Enako je .pri visečih brusih. Na splošno .se jezijo na livarje, saj čistilci najbolj občutijo, če uliti kosi ne ustrezajo po .kakovosti, Razsvetljava v čistilnici ni povsod takšna, da bi bili z njo zadovoljni. Čistilci tudi niso dovolj zaščiteni pred delom elektro-varilcev in brusilcev. Pravijo tudi, da se pri delu najbolj umažejo in bi jih zato morali pustiti v garderobe na umivanje vsaj pet minut orej kot ostale. Ni prav, da so .drugi delavci brž po dveh pri izhodu ali izven tovarne, vtem ko čistilci še čakajo na vrsto pri prhah, vsi skupaj pa so plačani za isti delovni čas. Slavko Cvirn ima težave s svojim stanovanjem v Mednem, čeprav je zaposlen v 'livarni že več kot deset .let. V prostem času se želi ukvarjati s težko atlet ko, za kar ima izredno veselje, vendar — otroci so važnejši, žena je namreč zaposlena popoldne. Viktor Pajk pa se bori v Trebnjem, da bi iz koščka zemlje, ki jo ima okrog materine hiše, naredil vrt. Najpožrtvovalnejši ljudje v livarni so brez .dvoma žarilci. Raz- kladati in nakladati morajo žaril' no peč za termično obdelavo ulil' kov celo pri temperaturi 300‘C samo da bi izkoristili vso zmoš' I j ivo.st peči. r Zarilec IVAN CAFUTA pra zmanjšati izmet, varčevati, ri vn ;.n, katcršiic smo postavili po vsej tovarni, sodi tudi v okvir no-1 tranje propagandne akcije dosledneje mora spoštovati higiensko-tehnična pravila, buditi skrite rezerve in podobno. S to akcijo, ki je v jugoslovanskih podjetjih verjetno edinstvena, smo povezali vsa prizadevanja tovarniških samoupravnih °rganov, političnih in množičnih Organizacij, referata za HTV in vseh ostalih služb. Pri akciji .se poslužujemo filma, domače radijske oddajne podaje, tovarniškega časopisa, letakov, lepakov in drugih oblik Proizvodne propagande. Akcijo, ki :se je pričela prvega :»*' Oktobra in bo trajala do 1. febru-Sn^fla 19iS2, pripravljajo posebne #1 "Omisije {vsaka .ima v 'svojem se-f 1 stavu 4 člane)', ki jih vodi propagandni oddelek, izvaja pa jo mladinska organizacija. IZH0D DELAVCI! TUDI PIJANCI NAM KRADEJO DENAR IZ ŽEPOV. ALI JIH BOMO ŠE TRPELI MED SEBOj’ MARSOVCI ZA PLOČEVIN ARNO Med odmorom, ko po zvočnikih običajno predvajamo zabavno glasbo, se je nenadoma zaslišal silen žvižg, pisk in pok. Radijski napovedovalec je z nekoliko razburjenim glasom sporočil kolektivu, da je za zgradbo pločevinar-ne pristala marsovska raketa. Po kratkem glasbenem vložku so bili reporterji že pri »raketi«, še vsej razžarjeni od trenja, ko se je prebijala skozi zemeljsko atmosfero. Iz vesoljske ladje je stopil najstarejši marsovec in se, ne meneč se za delavce, ki so zapustili svoja delovna mesta, odpravil naravnost v upravno poslopje. Tam je zahteval stroj, ki so ga pri nas naročili že njihovi dedje. Zagrozil je, da bodo čakali samo še do konca letošnjega leta, potem pa ... resno opozorilo, da je treba finalizirati nedokončano proizvodnjo do zadnjih dni decembra. Drugi primer take radijske reportaže je sestavek o pobeglem levu. Radijski napovedovalec je sporočil, da je iz gostujočega cirkusa pobegnil v mesto najnevarnejši lev. Cez nekaj časa je obvestil kolektiv, da je krvoločni lev vdrl v lokale, kjer Litostrojčani med službenim časom najraje posedijo in popijejo skodelico turške kave. Seveda je nastal zaradi tega pravi preplah, kajti podjetje skrbi tudi za tiste, ki so službeno v mestu. No, stvar se je dobro iztekla. Miličniki so leva ujeli in ga odpeljali na varno. Litostrojčani pa lahko spet brez skrbi (samo z drobno izkušnjo) pijejo med službenim časom turško kavo. V okviru radijske oddajne postaje imamo vsak drugi teden tudi poročila iz podjetja, s čimer dopoljnjujemo praznine v poroča- nju, ki nastajajo zaradi preredkega (mesečnega) izhajanja tovarniškega lista. Od časa do časa namestimo tudi zvočnike pri izhodu iz tovarne, ko odhajajo delavci domov, in po njih opozarjamo na vestnost pri delu, varčevanje, uporabljanje zaščitnih sredstev itd. TUDI PIJANCI NAM KRADEJO DENAR IZ ŽEPOV Ena od zanimivih in uspešnih propagandnih akcij je tudi trošenje letakov. V lastni tiskarni natisnemo enkrat tedensko približno 800 barvnih letakov s sodobnimi karikaturami in dobro pretehtanim tekstom. Doslej smo izdali falsificiran pettišočdinarski bankovec, ki je bil pretiskan z rdečimi črkami: »TA BANKOVEC JE PONAREJEN, POLNO DENARNICO PRAVIH PA DOBIŠ, CE TAKOJ FINALIZIRAŠ NEDOKONČANO PROIZVODNJO«. »Bankovec« smo priložili vsem delavcem k plači. Seveda ni bilo med kolektivom človeka, ki se ne bi začudil tej novi obliki propagande. Naslednji letak smo delili v kombinaciji iz majhno razstavo pripomočkov HTV. Sredi glavne litostrojske ceste smo postavili razsvetljeno in ozvočeno stojnico, \y Judi zaradi takih nesreč vodimo notranjo propagandno akcijo. Posnetek kaže preluknjana vrata našega osebnega avtomobila trenutek zatem, ko se je vanj zaletel viličar Služba zavarovanja, letaki in našemljeni pijanec, ki je hodil po tovarni, so že dali prve rezultate. Odstotek tistih, iki hodijo v službo pijani in okajeni, se je občutno zmanjšal na kateri so bili razstavljeni pripomočki HTV. Napovedovalec pa je s kratkimi in udarnimi gesli opozarjal delavce na važnost upoštevanja HTV ipredpisiov. (Okoli stojnice so mladinci delili rumene letake z rdečim in črnim pre-tiskom. Na letaku je bila karikatura deklice z zlomljeno in obvezano roko, spodaj pa je pisalo: »BODI PREVIDEN! NE VKLJUČI SE V ARMADO POHABLJENIH«. Doslej največji odmev je imela akcija, ki je bila posvečena boju proti alkoholizmu. Odbor notranje propagandne akcije je v ta namen poslal po vseh obratih človeka, našemljenega v pijanca. Za njim so delili mladinci letake, na katerih je bila narisana noga, ki brca proti izhodu steklenico, polno šmarnice, z napisom: »DELAVCI! TUDI PIJANI NAM KRADEJO DENAR IZ ŽEPOV. koliko Časa jih bomo še TRPELI MED SEBOJ?« Na zadnji strani letakov so navadno natisnjeni zanimivi podatki o tovarni, pesmi o Litostroju in podobno. Pod tekstom je še opozorilo, naj vsak Litostrojčan pokaže letak tudi svojim domačim. V zvezi s to akcijo je zanimivo reagiranje drugih ljubljanskih kolektivov. Del letakov potuje namreč, po kdo ve kakšnih zvezah, tudi po mnogih drugih ljubljanskih tovarnah, kjer kažejo za tak način propagande ogromno zanimanje. Že doslej so Litostroj osebno in telefonsko povpraševali nekateri kolektivi zaradi izkušenj, ki jih želijo presaditi na domača tla. KINO »ODMOR« V svoj program smo vključili tudi redno predvajanje filma. Vsako soboto in vsak ponedeljek v programu približno 200 takih in podobnih propagandnih dejanj, ki naj bi spodbujala kolektiv. Samo za ilustracijo naj navedem, da pripravljamo v naslednjih tednih radijsko oddajo z naslovom: »Pesmi in glasba držav«. Tu bodo upoštevane države, v katere izvaža Litostroj svoje izdelke. Organizirali bomo prireditev z naslovom: »30 minut magije«. Seveda bo to »produkcijsko« obarvana magija. Ob zaključku vseh teh prireditev bo mladinska organizacija z znanimi in neznanimi talenti, ki so pomagali pri tej »psihološki vojni«, verjetno organizirala oddajo »Pokaži, kaj znaš!« Ne pričakujemo, da bomo z vsem tem dosegli oprijemljive uspehe, ki bi jih lahko takoj izrazili v številkah, vendar menimo, Potujoča razstava vrtimo med odmorom v enem izmed tovarniških hodnikov zabavne in poučne filme. Delavci gledajo kinopredstave o raketnih motorjih, vesoljskih poletih, športnih prireditvah, zdravstvene in higiensko-tehnične filme. Med kolektivom je za filme veliko zanimanja. Predstave redno obiskuje od 150 do 350 ljudi. NAJBOLJŠI DELAVCI V vsaki številki tovarniškega časopisa objavljamo tudi članke o najboljših delavcih. Ti so pisani tako, da delavce spodbudijo h kvalitetnejšemu delu. To je samo del ogromne akcije. Do 1. februarja 1962 imamo da je to perspektivno naložen kapital, ki se nam bo vračal postopno. Žal imamo tudi pri tej akciji nergače in nezadovoljneže (celo komuniste, od katerih pričakujemo največjo podporo), ki zavirajo reden potek dela. Po predračunih bo stala celotna akcija podjetje kakih 300.000 dinarjev. Organizatorji notranje propagandne akcije so mnenja, da ne bi bilo napak, če bi se tega načina propagande oprijeli tudi v drugih podjetjih. Mislijo, da je marsikje mladinska organizacija sposobna prevzeti vse breme tega velikega propagandnega mehanizma. Litostrojski stihi OD TRIGLAVA DO DOJRANA Od Triglava do Dojrana, narod združil je moči, šel v borbo je ponosno, ustvflrjat sebi lepše dni. Domovina, zemlja sveta, prosta zdaj si vseh okov, zmage venec te prepleta, zrasla si nam iz grobov. Zdaj svobodno človek diha, mimo koplje naš rudar, se na morju ladja ziblje, ki jo vozi mlad mornar. Bratje vsi smo skupaj zbrani, sonce sveti nam na pot, ko gradimo si bodočnost, zase — za poznejši rod. Peter Dolinar LITOSTROJU Slovenska si lepa, bela Ljubljana, tovarna mogočna tebe krasi. Na zemlji svobodni sadove ustvarjaš, Litostroj slavni, za lepše dni. V svetu zmagujejo tvoji izdelki, pot si resnice, naših moči. V plavžih gorečih topijo se jekla, plod častnega dela delavcev si. Alojz Novinc IN NASI MEDSEBOJNI ODNOSI ko: Kot opažamo, se v zadnjih letih pojavlja v podjetju vedno več problemov, za katere vemo, da so njihov pobudnik in povzročitelj največkrat neurejeni medsebojni odnosi. S tem seveda ne trdimo, da so tako pogost pojav, da bi morali vanje posegati različni organi, vendar so in z njimi se moramo sprijazniti. Da bi dobili čim več mnenj, podatkov in sugestij za širšo akcijo, s katero naj >bi izboljšali te medsebojne odnose, smo naprosili nekaj članov vodilnega in vodstvenega kadra za njihovo osebno mnenje. Vprašanja so ibila; • KJE SO PO VAŠEM MN EN JV VZROKI ZA NEUREJENE MEDSEBOJNE ODNOSE V NAŠEM PODJETJU? • KAJ BI BILO PO VAŠE POTREBNO UKRENITI ZA UREDITEV TEH ODNOSOV? • ALI LAHKO NAŠTEJETE NEKAJ VAŠIH UKREPOV V ODDELKU, KI SO PRISPEVALI K IZBOLJŠANJU ODNOSOV? Tovariši, na katere smo se obrnili, so bili tako prijazni, da so kljub zaposlenosti dali naslednje odgovore: Inž. Bogomili PODBOJ — Centralni tehnični biro PRETIRANA AMBICIJA POSAMEZNIKOV Eden vidnejših vzrokov za neurejene medsebojne odnose je pretirana ambicija posameznikov, za katero pa se skrivajo sebične želje na rovaš ostalih, ki so zapostavljeni. Težava je v tem, ker enkraten razdor pušča trajne posledice pri nadaljnjem sodelovanju. Tudi mišljenje posameznikov, da niso tarifno pravilno razporejeni, ustvarja medsebojna trenja. Z dosedanjim izvajanjem postavljenih zahtev, osebnim posredovanjem in vplivanjem bi se dalo posamezne neurejenosti bistveno izboljšati. Rudi HLEBEC — Materialni biro TOČNO IZVRŠITI POSTAVLJENE NALOGE meznikov in v kolektivni odgovornosti za slabo opravljene naloge posameznih delavcev. Morebitne graje ne obravnavamo dosledno, če je upravičena ali neupravičena in s tem dopuščamo, da nekateri nergači izkoriščajo našo nedoslednost. Za ureditev teh odnosov bi bilo treba točno opredeliti dolžnosti in pravice za vsako delovno mesto in vsakega zaposlenega v podjetju. Vsakemu posamezniku bi bilo treba njegove naloge natančno določiti in zahtevati njihovo izvrševanje. Ne smemo se zadovoljiti s površnim opravičevanjem in prevračanjem krivde na tretjega ali na tako 'imenovane objektivne razloge. Uvesti bi bilo treba dosledno nagrajevanje kolektiva po učinku. Zasledovanje realizacije in plačevanja po učinku bi se moralo uvesti na čim manjše obračunske enote. Morebitne kritike bi se morale dosledno obravnavati takoj. Upravičene kritike in pripombe bi bilo treba brezpogojno upoštevati, neupravičene pa zavračati in če so zlonamerne, povzročitelje strogo kaznovati. Izmed najvažnejših ukrepov, ki so prispevali k izboljšanju medsebojnih odnosov v naši PE, je dosledno izvajanje zadolžitev, ki jih imajo vodstveni delavci. Vodstveni kader PE obravnava problematiko na proizvodnih sestankih, kjer se vsako neobjektivno izgovarjanje kritično presoja. Večje napake in izmečke subjektivne narave dosledno preganjamo. Inž. Zvone GORJUP — Metalurški obrati POOSTRITI DELOVNO DISCIPLINO Za dobre odnose je brezpogojno potrebna trdna in precizirana organizacija dela, ki v nadaljnjem poslovanju preprečuje probleme in nejasna stališča. Pri ljudeh, ki sodelujejo, mora prevladovati naravna zavest točnega izvrševanja postavljenih nalog, delovna disciplina, tovarištvo in čut odgovornosti do skupne lastnine. V primerih, ko se tovarištvo in dolgoletno sodelovanje izrodita v familiarnost, ta gotovo nima najboljšega mesta pri krepitvi delovnih odnosov. Važno je poznavanje sodelavca, da ga lahko ob nepravilnosti, ki jo je zagrešil, na primeren način opozorimo. V hitrem tempu dela in v skrbi za pravočasno izvršitev nalog čestokrat pozabljamo na omenjena dejstva in gremo mimo njih. Opaziti je veliko občutljivost med starejšimi in mlajšimi sodelavci, posebno še takrat, kadar je starejšemu nadrejen mlajši. Mlajši ima mnogo več ambicij in poleta pri izvrševanju nalog, starejši pa s svojo dolgoletno prakso in znanjem nasprotuje ali celo prezira mlajšega. Jasno je, da morata oba umirjeno in sistematično uravnati ta odnos. Velike naloge v boju za izvršitev letnega plana zahtevajo iz različnih razlogov ostrejše ukrepe, ki pa lahko ponovno zrahljajo medsebojne odnose, kolikor niso ti zadostno utemeljeni in ne prikažejo koristnosti za celotno podjetje. Občutimo preveč teoretiziranja in pretiranega naglašanja o slabih medsebojnih odnosih, na drugi strani pa premalo konkretnega prizadevanja za njihovo izboljšanje. Pogosto se pod krinko slabih odnosov skuša opravičiti oziroma uveljaviti nedisciplina, naskok na delovne norme in izvojevanje osebnih koristi, pri čemer se prezira osnovni cilj — proizvodnja, storilnost in rentabilnost poslovanja. Poostritev delovne discipline In brezpogojna pravičnost pri vseh ukrepih v obratu do vsakogar, ne glede na njegov položaj in funkcijo, sta osnovno vodilo, na katerem se gradi dober šlužben, tovariški in človeški odnos. Martin EINHAVER — Pločevinama SKRBETI ZA CIM BOLJŠE PROIZVODNE REZULTATE Inž. Ivan STADLER — Metalurški obrati OPREDELITI DOLŽNOSTI IN PRAVICE POSAMEZNIKA Vzroke za neurejene odnose v našem podjetju je treba iskati v površno določenih nalogah posa- Inž. Marko CELARC — Pločevinama NEUPRAVIČENIM DOKAZATI NEUTEMELJENOST NJIHOVIH ZAHTEV V našem podjetju leže vzroki za neurejene odnose v preveliki ambicioznosti posameznikov, ki hočejo po vsej sili priti naprej, čeprav na račun drugih, pa naj imajo za to sposobnosti ali ne. Te prevelike in dostikrat neutemeljene težnje ljudje obsojajo. Na vsak način je pozitivno, da človek teži za nečim boljšim, vendar ne sme prekoračiti okvira svojih sposobnosti. To pa se pri nas če-sto dogaja. Menim, da je ta negativni pojav največkrat povzročitelj neurejenih medsebojnih odnosov. Psihološke sposobnosti posameznih šefov naj bi bile take, da bi lahko popolnoma nepristransko presojali upravičenost ali neupravičenost napredovanja podrejenih. Poleg tega je potrebno neupravičenim dokazati neutemeljenost njihovih zahtev, vendar na način, ki jih spodbuja za nadaljnje delo. Vsak šef mora biti toliko objektiven, da spodbuja sposobne ljudi, ne pa da jih zavrača, kar se včasih dogaja popolnoma podzavestno, z ustvarjanjem razlik med posamezniki. Inž. Kosta DA DAMOS — Hidravlični stroji NEGATIVNI VPLIVI PRIHAJAJO TUDI IZVEN PODJETJA Različna neresnična in resnična mnenja in obvestila o dohodkih in ugodnostih delavcev drugih podjetij, ki jih ljudje prinašajo izven podjetja v delovno sredino tovarne, so največkrat tisti nevidni krivec za negodovanje in medsebojna trenja. Do težav pa prihaja tudi zaradi različnih mnenj in nazorov. Za vse zunanje vplive pa bo celoten kolektiv skoraj nedovzeten, ko nam bo 'Uspelo ljudi navezati na podjetje, ne samo idejno, temveč tudi lokacijsko. Poskusimo v mirnem tonu dopovedovati naše zahteve v zvezi z izpolnjevanjem plana, uvajanja druge in tretje izmene, kar nekateri sprejemajo z razumevanjem, drugi pa z negodovanjem. Ko ljudje zapuščajo podjetje, sicer navajajo kot glavni vzrok neurejene medsebojne odnose, vendar menim, da gre v večini primerov za ljudi, ki se nasploh težko podredijo vodstvu. Če govorimo o medsebojnih odnosih v podjetju, moramo pri tem ločiti odnose med samim vodstvenim osebjem, odnose med samim izvršilnim osebjem in odnose vodstvenega proti izvršilnemu osebju. Ker menim, da gre pri postavljenem vprašanju za odnose med vodstvenim in izvršilnim osebjem (o teh je v podjetju največ govora) in obratno, ne smemo prezreti še odnosov enega in drugega osebja do podjetja. Ti se v celoti izražajo v večjih ali manjših težnjah za doseganje čim boljših proizvodnih rezultatov, od katerih je v polni meri odvisen uspeh celotnega podjetja. Pri izvajanju teh teženj pa pri nekaterih delavcih (običajno slabših nediscipliniranih) naletimo večkrat na nerazumevanje, ki prav gotovo ne more imeti pozitivnih posledic. Vse to pa je po mojem mišljenju samo posledica pomanjkanja delovne discipline in občutka pripadnosti podjetju. Če je odigovor na prvo vprašanje pravilen, potem je odgovor na drugo vprašanje preprost: izboljšati delovno disciplino na vseh področjih in utrditi pri vseh članih kolektiva zavest, da bomo le s pozitivnim delom pripomogli k boljšemu uspehu podjetja. Menim, da v tem primeru ne bomo imeli več povoda za slabe medsebojne odnose. Ivo CAJHEN — Hidravlični stroji POVEČATI STANOVANJSKO IZGRADNJO Jože KUŠAR — Stroji in naprave VZROKI SLABIH ODNOSOV SO NEUREJENI MEZDNI ODNOSI zlo, ki brez haska posedajo za pisalno mizo, pri tem pa se ne zavedajo, da vsakdo izmed teh prispeva svoj delež k prosvetljen-stvu in blagostanju kolektiva. Najpogostejši vzrok slabih odnosov so neurejeni mezdni odnosi. Ta vzrok pa bo odpravljen tedaj, ko bomo ustvarili toliko dobrin, da bomo lahko vsi brezskrbno živeli. Kot v družini ni sožitja, če ni urejenih razmer, prav tako je v podjetju, kjer bi morali biti tudi vsi ena sama velika družina. V naši PE do sedaj nismo imeli vnaprej pripravljenih ukrepov za izboljšanje medsebojnih odnosov, ker tudi ni bilo izrazitih izpadov. Pripominjam pa, da pri hitrem reševanju vsakodnevnih problemov včasih niti sami ne vemo, kdaj s kakšnim ukrepom napravimo dobro ali slabo potezo, kajti rezultatov dobrih največkrat ne opazimo, slaba pa prepozno povzroči reakcijo, da bi jo bilo mogoče še popraviti. Ivan JESENŠEK — Stroji in naprave ZANEMARJA SE INTERES PODJETJA KOT CELOTE Neurejenost medsebojnih odnosov izvira iz neurejenih delovnih odnosov, včasih pa tudi iz občutka ogroženosti za položaj. S postavitvijo proizvodnega plana na realno osnovo in s korekturo prizadetih PE bi se verjetno izboljšali tudi delovni odnosi. S tempa še vedno ne bo odpravljen problem neurejenih odnosov, ker je človekova narava vedno nagnjena k nezadovoljstvu. Z novim načinom decentralizacije po PE je opaziti preveliko motivacijo za delo posameznikov, pri tem pa se zanemarja interes podjetja kot celote. Osebno mislim, da je najboljša metoda za rehabilitacijo medsebojnih odnosov trezna presoja in hladnokrvno reagiranje ■na različna odstopanja. Inž. Darinko KOLBL — Dieslovi motorji in talni transport LJUDJE PREMALO UPOŠTEVAJO KATEROKOLI AVTORITETO Menim, da se v našem podjetju premočno izraža želja po prenašanju službenega, delovnega odnosa v privatno, izvenslužbeno okolje. Po -mojem mnenju je bistvo vseh zapletljajev to, da ljudje premalo ali celo nič ne upoštevajo katerokoli avtoriteto. Z iskanjem vzrokov, ki krhajo harmonijo odnosov, imamo v rokah že rešitev: odpraviti te vzroke. Vzroki za nesporazume tiče v teh vzročno pogojenih fazah: pestrost in zahtevnost proizvodnih nalog; dolžina rokov je kratka; pomanjkanje določenih strojev zahteva večizmensko delo, kar -ruši osebni red posameznikov. Ker pa moramo obdržati večizmensko delo, je vsa ita problematika še toliko večja. Ta vzrok pa je še potenciran s slabimi komunikacijskimi zvezami, stanovanjsko stisko in podobnim. Tudi bolezenski izpadi delavcev nam delajo -precejšnje preglavice, ker nam rušijo umik pri razvrstitvah na stroje. Z večjo stanovanjsko izgradnjo bi verjetno odpadel velik del delovnih in medsebojnih nesporazumov. Ljudem skušajmo ugoditi po objektivni! presoji v okviru naših možnosti in njihovih sposobnosti. brezplodno RAZPRAVLJANJE ŠE NE REŠUJE PROIZVODNJE V podjetju imamo še vedno določen del ljudi, ki imajo »pisarniške kravatarje« za nepotrebno Mislim, da se tam, kjer proble-1 mov ne rešujejo takoj, res ne mo- K it( isti rejo pojavljati primeri zaostritve odnosov v tako kričeči obliki kot pa tam, kjer se skuša na vsako večjo nepravilnost takoj reagira; ili ti. Pojav »prikimavanja« (zaradi fejc boljših odnosov) bi bilo dobri h. prevzgojiti v pojav razumnega j* c samokritičnega in objektivnega \\ ■ presojanja. Kolikor se ne bori0 itj.i z vso resnostjo lotili reševanja J>r takih in podobnih problemov-smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad perspektivno realizacijo naših proizvodnih načrtov. i £ rsi iv] Anton LEVSTIK — Oskrbovalni center e 5 ANALIZIRAJMO NAPAKE IN JIH SKUŠAJMO POPRAVlU Pri vprašanju medsebojnih odnosov, ki je na prvi pogled sarnoj abstrakten pojem, naletimo pn| nas na vrsto najrazličnejših odtenkov. Izraz »medsebojni odno; si« je tako širok, da lahko vari zmašimo skoraj vse, kar se v naši sredini dogaja. Slišimo ga lahke v zvezi s kadrovsko politiko, nagrajevanjem, napredovanjem itd' Tudi pri nas v podjetju je opaziti že staro »šefovsko bolezen«' zbrati okoli nekega centra štab ljudi, katerih tendenca je »dušiti vse, kar je nizko, da bo lahlC tisto, kar je že visoko, zlezlo $ više«. Morda je to izraženo nekoliko drastično, vendar so op®2' ne tudi take težnje. Pri vprašanju plačilnih sklade'1 bi bilo dobro zanje ustvariti zadolžitve po PE, da si same ura';' = navajo tarifno oolitiko. Veliko le lje' tudi primerov, ko ljudje ne znajo pravilno tolmačiti naše demokratičnosti. Mnogo je takih, ki vidijo samo zaslužek, dela pa se ne zavedajo, da morajo denarni znesek, ki ga vsak mesec prejmei?j| ko povrniti podjetju kot protivrebi skozi dimnike naših peči vel le hladen zrak in če bi iz vodovodnih pip pritekla ledeno mrzla voda. Ker inaju je s fotoreporterko že zeblo, sva ise odšla gret h kurjačevim nakladalcem premo- Stane Ropotar: Ulcinj Najbrže redkokje vstajajo ljudje ob tako različnih urah kot pri nas. Razmak med prvim in zadnjim »zaspancem« znaša celo tri ure. Ta se je povečal zlasti od takrat, ko smo pričeli voziti v Litostroj delavce z Dolenjske in Štajerske. Prvi delavci morajo hoditi še uro in pol, da pridejo do prve avtobusne postaje. Marsikdo morda še ne ve, da se vozi v podjetje več kot 1700 delavcev z avtobusi in trolejbusi. Ti prevozi stanejo podjetje precej denarja. Če računamo še povratek takega delavca, ugotovimo, da so delavci, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev, n. pr. iz Luč, Gornjega grada, Radmirja, Mokronoga, Žežemberka, Šentruperta, Dobrniča itd. približno 13 ur zdoma. Od tega spijo približno osem ur, za dom in družino pa jim ostanejo le tri ure. Precej na boljšem so tisti člani kolektiva, ki imajo avtomobile in motorna kolesa. Teh je vsak dan več in kaj kmalu bo zmanjkalo prostora okoli litostrojskih blokov za gradnjo stanovanj, med delovnim časom pa pred vhodom v Litostroj. Iz okolice Ljubljane in iz mesta se vozi v poletnih mesecih v podjetje več kot osem sto kolesarjev. Zato sta že zdavnaj postala premajhna oba prostora za shranjevanje koles. Tem delavcem ni treba iti tako kmalu zdoma, razen v zimskih mesecih, ko jim kolo odpove. Nekoliko na boljšem so tisti člani kolektiva, ki stanujejo v Ljubljani in se jim ni treba voziti z vlakom ali avtobusom. Taki »vozači« pa imajo s temi prometnimi sredstvi slabe izkušnje, zlasti zaradi zamud, ki nastajajo zaradi neurejenega železniškega vozlišča. Najbolj pozno pa lahko vstanejo tisti delavci, ki stanujejo v neposredni bližini Litostroja, v litostrojskih zgradbah. Toda smola! Pri pregledu kartic tistih članov, ki zamujajo, je bilo ugotovljeno, da prednjačijo v zamudah najbližji stanovalci. Le poglejte jih zjutraj, kako hitijo nekaj minut pred šesto uro, da ne bi zamudili dela. Ta prizadevnost pa je do-— kaz, da se člani kolektiva zavedajo svojih dolžnosti in jim ni g vseeno, ali zamudijo ali ne. Ta promet traja pri obeh vhodih največ 15 minut pred šesto uro. V tem kratkem času se zvrstijo skozi vhod vsi delavci, ne glede na to, od kod so prišli, kajti za vse se prične delo točno ob 6. uri. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti naših pridnih šoferjev, ki morajo vstajati zgodaj zjutraj, da lahko nemoteno pripeljejo delavce tudi izven Ljubljane. Ista pot čaka delavce po končanem delu. In zopet so na boljšem tisti delavci, ki so zjutraj najpozneje vstali. Kljub temu, da ima še precej delavcev težave pri prihodu na delo zaradi oddaljenosti, večina pravilno razume prizadevnost podjetja, da bi čimbolj omililo stanovanjsko stisko, a tudi težave, ki pri tem nastajajo. S-e Velik uspeh jugoslovanskih iznajditeljev 13. julija letos je v Beogradu bila redka, toda pomembna svečanost — tega dne so v Klubu £vezne industrijske zbornice razdelili nagrade jugoslovanskim iznajditeljem, ki so sodelovali na 10. 'Mednarodni razstavi iznajdb v Bruslju. Medalje in diplome so podelili v prisotnosti večjega števila visokih predstavnikov javnega in gospodarskega življenja. Danes imajo iznajditelji 'združenje, ki jim pomaga pri uveljavljanju njihovih zamisli. Nekoč pa ni bilo tako. V srednjem veku na primer je lahko iznajditelj zaradi svoje iznajdbe izgubil glavo. Tako so nekoč nemški cehovski mojstri iz strahu, da hi propadli, vrgli prvega iznajditelja tkalnega stroja v naraslo Vislo. Kakšen je bil uspeh naših iznajditeljev v Bruslju — je vprašanje, ki nas nedvomno zanima. V ihiudi konkurenci 20 'držav je bila Jugoslavija zastopana s 15 dobrimi iznajdbami. Prav vse so dobile medaljo ali diplomo. Poleg tega pa je .'Združenje iznajditeljev Jugoslavije kot celota dobilo zlato plaketo mesta Bruselj. Po številu nagrajenih iznajdb si je Jugoslavija priborila tretje mesto za Švedsko in Finsko. ZANIMIVE NOVE IZNAJDBE Nov način prečiščevanja pokvarjenega zraka. Ta iznajdba je patentirana in že deluje v splošno zadovoljstvo uporabnikov v industriji. Napravo sestavlja med drugim nekaj pločevinastih cevi, ki vod jo vsesani zrak v vodni filter. Zrak je tako očiščen dimnega prahu in škodljivih plinov. Mrzlo kuhanje in hladna peka. Da, to ni več pravljica, ampak resničnost. Samo 30 sekund in mleko je zavreto. In samo 5 minut pa je piska pečena. Oboje brez ognja in vročine. To omogoča elektronska aparatura, ki proizvaja frekvenčne in ultravijolične žarke. Stvar si lahko ogledate v Beogradu pri podjetju »Elektro-alat«. Še trše jeklo. Z razvojem tehnike se nenehno postavljajo zahteve po novih vse trpežnejših materialih. Tako je Kanadčanom pri njihovem raziskovanju uspelo pridobiti novo vrsto jekla s tem, da toni običajnega jekla dodajo pol kilograma urana. Tako dobljeno jeklo ima naslednja svoj-stva: 1. ne korodira niti direktno v vodi, 2. tako jeklo vzdrži zelo visoko temperaturo, ne da bi pokazalo kakršnekoli fizikalne ali kemične spremembe, 3. njegova izraba pri trenju je izredno malenkostna. Izdelan je bil nov aparat za risanje, ki ima mnoge prednosti Kam zahajalo Litostrojčani e-!~3tmlxunteu*,' pred dosedanjimi. Okrog 85 °/o tega aparata sestavlja plastična masa. Zaradi tega je lahek in poceni. Konstruiran pa je tako, da je delovno polje na tabli za 20—30 °lo večje kot do sedaj, pri tem pa je njegova točnost v vsakem pogledu brezhibna. Elektroda za točkovno varjenje z delovnim nastavkom. Za dosedanjo elektrodo za točkovno varjenje je značilno, da je kratkotrajna in da povzroča veliko potrošnjo materiala. Čeprav jo hladijo z vodo, ki se vbrizgava pod pritiskom v izvrtano središče, njegova delovna površina hitro pregoreva in se topi. To prekomerno razgretje delovne površine elektrode nastane zaradi tega, ker se toplota odvaja na neposredni način samo iz središčnega dela delovne površine. Razmerje med središčnim delom delovne površine in ostalim delom le-te je zelo majhen — komaj 20—30 °/o. To nastane zaradi tega, ker je premer odprtine pri vrhu elektrode mnogo manjši od premera delovne površine. Z ostalega dela. delovne površine elektrode (ki je obročasta) pa se toplota odvaja skozi ovoj, znotraj katerega teče voda. To odvajanje toplote pa je še vedno nezadostno. Ko se sčasoma delovna površina raztopi, elektroda postane neuporabna. To pomeni 1,25 kg zavrženega materiala. Zaradi boljšega hlajenja je površina obročastega preseka elektrode pri vrhu sorazmerno velika, kar povzroči, da je električni upor sorazmerno majhen oziroma je majhna tudi intenzivnost elektrode same. Nova elektroda pa je sestavljena iz dveh delov. Konstruirana je tako, da je odvajanje toplote kolikor mogoče veliko. Delovni nastavek zaradi tega traja vsaj 20-krat več kot običajna elektroda. Ko pa se nastavek izrabi, ga enostavno zamenjamo, telo elektrode samo pa nam rabi še naprej za isto funkcijo. Delovni nastavek tehta le nekaj desetin gramov in je 25-krat cenejši od telesa elektrode. Pri novi elektrodi je prav tako povečan električni upor in je zato toplotni učinek večji. Preizkusi so pokazali, da je tudi delovni proces pri novi elektrodi ugodnejši kot pri dosedanji elektrodi. Razvoj letalskega prometa Medtem ko je bilo v preteklem letu opaziti v svetu znaten porast zračnega prometa, je ta letos finančno nekako v zastoju. Med drugimi vzroki za to so brez dvoma tudi boljše ponudbe na severnoatlantskih linijah in splošno zmanjšanje turističnega pritoka iz Amerike v Evropo. V letu 1960 je bil močno povečan promet z reaktivnimi letali. Zahodne letalske družbe so prvič dosegle rekordno število, prepeljale so 108 milijonov potnikov. Potniški kilometri so se pri konstantnem številu ur letenja — 9 milijonov, povečali za 14 °lo: s 97 na 111 milijard. Od konca II. svetovne voj- ne, od leta 1945 dalje, se je povečalo število potnikov na letalih od 9 na 108 milijonov, srednja potovalna razdalja se je podaljšala od 880 na 1.030 km in povprečna brzina od 240 na 355 km na uro. Analiza o nesrečah v letalske« P lati prometu je pokazala, da je bil* ‘Lit z n lim in i Hali V desetletju 1951—1960 so bile transportne storitve potrojene od 4,25 na približno 12,5 milijard ton na kilometer. Enakomerni porast v tem razdobju kaže podvojitev v vsakih šestih letih. V primerjavi z 1. 1959 se je po kriteriju za 1 km povečalo število potnikov za 13,6 °lo, teža tovora za 13,5 °/o in količina pošte za 15,4 ”/o. na 100 milijonov potniških kili1' metrov 0,8 smrtnega primera. T»'. di po uvedbi reaktivnih letal °va bilo bistvenih sprememb. Ob koncu I. 1960 je bilo v svf tovnem zračnem prometu 388 reaktivnih, 723 turbinsko-propele? skih, 1.621 šti-rimotornih in 2.2$ dvomotornih letal; skupaj torti 5.014 letal. Letal na reaktivni Pfr gon je bilo torej le 7,7 %>, turbi»' sko-propelerskih pa 14,4 "/o. vrh Ijen fok lat Zanimivo je poglavje o sodeMrii vanju letalskih družb posaminih držav. Zelo uspešno je bil? Leta 1951 Leta 1959 Leta 1960 sodelovanje Swissair in Prevoženi kilometri 4 610 3 070 3 180 potniki 42 98 108 potniški kilometri 35 000 97 000 111.000 potniki t/km 3110 8 560 9 580 tovor t/km 910 1 920 2 280 pošta t/km 230 520 600 skupaj 4 250 11 000 12 460 Jo 50 o ti vi S SA-' san nas 23' (Skandinavska letalska družb* Britanske družbe (BOAC, TCA Qantas in Air India Internati0,— nai) imajo v načrtu, da izvede)0 v poletnih mesecih tedensko 20* poletov na severnoatlantskih *' C nijah. Oktobra 1959 je bil »»igri ciičt Sk Letalski promet se je zvečal v Evropi za četrtino — 25 “/o, v Latinski Ameriki za 21 °/o‘, nadpovprečen je tudi porast na Daljnem vzhodu, v Avstraliji in Novi Zelandiji ter na Srednjem vzhodu (16—20 ”/»), medtem ko je pri ameriških podjetjih za domač in inozemski promet opaziti le majhen porast — 7 °/o. Posebno poglavje poročila ICAO (Mednarodne letalske organizacije za civilni promet) govori o severnoatlantskem prometu, ki je bil močno povečan zara- di uvedbe t. im. »cenenega razreda« na letalih, poleg I. in turističnega razreda. Ta je pripomogel k 30 ”/o povečanju mednarodnega osebnega prometa. družbami: BOAC, Air Frant' ske PAA, Qantas (Avstralija) in TW 19 sklenjen pomemben dogovor 1 del gradnji servisnih postaj z rezef' go vnimi in nadomestnimi deli ** r°š: Boeing 707 na 30 letališčih. K t°' mu dogovoru so medtem prist°' pile tudi družbe: Sabena, Air S1! fcn s 1 1 Prva provizorična ocenitev dohodkov in izdatkov v svetovnem zračnem prometu je pokazala tele številke: 5,5 milijarde dohodkov in 5,45 milijarde izdatkov; tako se je presežek zmanjšal na 50 milijonov dolarjev ali na približno polovico čistega dobička v letu 1959. dia, Lufthansa, Aer Lingus, El ter Pakistan Airways. Podob«0 dogovor so sklenile: PAA, K L J”' SAS, JAL, Alitalia in Swiss»lf za vzdrževanje in poprav** DC-8. Čeprav Sovjetska zveza ni mu Sli sed niča Mednarodne organizacije ** Dohodki: (v milijonih dolarjev) civilni letalski promet, je bil o*', , javljen tudi pregled dejlavnos'1 _ sovjetske iAEROFLOT. Števil0 inozemskih podjetij, ki so stop1' >■ potniki tovor pošta nujni poleti razno skupaj Izdatki: direktni obratovalni stroški vzdrževanje in popravila amortizacija razno skupaj 1951 1960 Zvišanj« 1340 4 413 229,3 215 512 138,1 156 268 17,8 58 161 177,6 35 151 331,4 1804 5 505 205,2 528 1535 190,7 344 1099 219,5 138 512 217,0 770 2 302 199,0 1780 5 448 206,1 čin zv< Ki; de; la v stik z Aeroflot, se je P°ve« čalo od 17 na 30. Od aprila lahko pristajajo v Moskvi letaj* petih zahodnoevropskih druzf (BEA, Air France, SAS, KLM ® ^ Sabina) vrst Comet, Caravell«1 Electra in Boeing 707. (Po »Neue Zuroher Zeitung«) PRISRČNO SLOVO OD STAREGA LITOSTROJCANA Tradicija - naš kruh in še dela v Litostroju. Klanca1 j mu je obljubil, da se bosta sn finančnimi sredstvi tako, j*jji da jih bodo uporabljali smotrno in namensko. Seveda to ni lahka naloga, če upoštevamo, da nismo ,, dobili predvidene vsote, ki je bila ,L 't'h tega že v proračunu postav-tiena prenizko glede na našo ši-" j roko športno dejavnost. Sredstva, L,'tatera smo prejeli od sindikata ji 4 občine, smo razdelili tako, da jio panoge prejele 50 "/n, ostalih N »/o pa je ostalo za vzdrževanje, elcprireditve, medobratna in kolek-iel'ltivna tekmovanja. bil(j Sredstva, katera prejemajo po-Samezne panoge, pa se dele po bil naslednjem ključu: nogometaši CA 23 »/o, kegljači 15 °/o, šahisti 7°/o, strelci 7°/o, odbojkarji 5°/o, judoisti 5 °/o, smučarji 5°U in rokometaši 5 "/o. Ta sredstva niso bila v celoti pravilno razdeljena. V prihodnje se bodo delila po ključu, ki ga bomo določili s točkovanjem. Cinitelji za ocenjevanje panog, ki bodo hkrati tudi merilo za določanje višine dotacij, so naslednji: Število članov, skup na in mesto, v kateri panogi tekmuje, število udeležencev medobratnega tekmovanja, število prvenstvenih in prijateljskih srečanj, izvrševanje programa in nalog. Gospodarska komisija meni, da bosta s tem dani vsem panogam stimulacija in večja samostojnost pri delu. PETER PONGRAC TUDI ROKOMET OSVAJA Pred nekaj meseci je bila na pobudo mladincev ustanovljena rokometna sekcija »Litostroj«. Že takoj po ustanovitvi se je vključila v občinsko rokometno ligo, kjer nastopa z velikim uspehom. Ekipa, katero zastopajo rokometaši: Žitnik, Poljanšek, Zgaga, Metelko, Rot, Stegel, Dujmovič. Kogovšek, Konič, Šramel in Špacapan do sedaj še ni doživela poraza. Z odličnim rezultatom 78:42 zavzema naša sekcija prvo mesto v občinski lig", čeprav nastopajo v njej mnogo bolj izurjene ekipe. Če bodo naši rokometaši tudi v spomladanskem delu prvenstva obdržali prvo mesto, se bodo lahko plasirali tudi v okrajno rokometno ligo, kar pa jim — po igri sodeč — pripada že sedaj. Mladim rokometašem želimo še mnogo uspehov. Stegel il od-w igran -brzotu-rnir članov šahovskega kluba. Udeležilo -se iga je 19 tovarišev. Prvo mesto je zasedel Jože Kačič s 17 točkami. Dru-;t' go in tretje mesto si del'ta tova-i'tisa Ivan Stalin in Branko Poje 8 15 točkami. - Najboljši šahist v mesecu okto-°ru je bil Jože Kačič, ki je ina simultanki premagal velemojstra G-ligoriča in na brzotu-rnir ju zasedel prvo mesto. Balinarji zaključili sezono Na občinskemu sindikalnem prvenstvu je litostrojska balinarska ekipa zasedla častno drugo -mesto. Za -boljše mesto se je borilo 16 ekip. Finalno tekmovanje je bi-lo -na igrišču BK Šišika 25. oktobra, kjer so si balinarji razdelili gornji del lestvice takole: 1. Plu-tal (4 točke z najboljšo točkovno ra-zliko), 2. Li-tostroj II. <4 to-č-ke), 3. Telekomunikacije I. (4 točke) in 4. mesto Telekomunikacije II. Čez drn in strn lSti Naše društvo je -pred -nedavnim ,jlo ^rganiziralo v Jami jesenski kros, katerega prireditelj so bili Ob finski -sindikalni svet in Občinska 2veza -za telesno kulturo Šiška, lis Kljub slabemu vremenu (saj je ^deževalo vse do starta) se je kroju sa udeležilo 77 -tekmovalcev in tekmovalk. Za organizacijo smo Prejeli oceno odlično, pri tem pa so zaslužili vse p-ri-znanje tudi Paši športni veterani Erman, Dekleva in sodniški zbor pod vodstvom tov. Trtnika, ki so nam s svojim požrtvovalnim delom vedno in pov-so-d vzgle-d dobrega športnega delavca. Rezultati: mlajši pionirji — 400 m: Klun 1:49,0, Miklavčič 1:55,0; -mlajše -mladinke — 20-0 m: Oben 1:01,0, Marn 1:02,0; starejši pionirji — 600-m: Hajnc 3:25,0, Hu-mer 3:28,0; starejše -pionirke —■ 400 m: Fo-stner 1:43,0, Magušar S te-m je balinarski klub letošnji -program izčrpal in prav -bi bilo, če bi -zdaj, ob zaklj-učku sezone, pregledali rezultate svojega dela, posebno glede organizacijskih vprašanj. Za naslednjo sezono pa imajo v načrtu ureditev igrišča-, ki je zaradi slabega dostopa -najslaibše v Ljubljani in na njem ni mogoče organizirati nobenega pomembnejšega tekmovanja. Treba je le do-ločiti: novo -lokacijo, -člani- bo-do pa -s pomočjo matičnega -društva uredili teren -sami. V LIGO BREZ JURETICA Po zadnjem triumfu naših dvigalcev v Baču, kjer so premagali drugoplasirano moštvo na državnem prvenstvu, se dvigalci pospešeno pripravljajo za slovensko prvenstvo, toda brez Juretiča, ki odhaja za dalj časa v Nemčijo-. Čeprav smo v skrbeh za našega ligaša, ki je poleg judoistov edini predstavnik litostrojskih športnikov v republiški areni, upamo, da jim bo uspelo nadomestiti začasno odsotnost Juretiča. Foto Tone Erman: Gore so že zasnežene, planinski dom na Sorici Eaka na prve smučarje Strelci merijo dobro Obletnico ustanovitve naše -tovarne so strelci, dne 17. septembra, na svojem -strelišču pri ambulanti počastili z ekipnim tekmovanjem z zračno- puško. Sodelovali -so: SD »Borac« iz podoficirske šole Šentvi-d, SD »Gradis-Kovinar«, moštva sindikalnih podružnici »I-ndosa«,- »Agro-servi-sa« in naše -strelsko -društvo. Po štiriur-nem streljanju so 5- Poraz na blazini REBUSI Rešitve rebusov bomo objavili naslednja številki. 1:55,0; mlajši mladinci — lOOOm: Marjan 3:09,0, Plevel 3:10,0; mlajše mladinke — 600 m: Ramšak 3:48,0, Kotar 3:54,0; starejši mladinci — 2000 m: Trpine 6:14,0, Hren 6:17,0; starejše mladinke — 1000 m: Režek 4:21,0; člani — 4000 m: Lovšin 16:33*0, Munii-h 16:55,0. . »Slab dan« v Sercerjeve-m domu — bi lahko rekli za nedeljsko prvenstveno srečanje (15. oktobra) med judoisti »Impola« iz Slovenske Bistrice in Judo klubom »Litostroj«. Ce-prav go-sti niso pokazali n-ič posebnega, jim naša vrsta ni bila kos. Pri nas nismo o-pazili niti pošteno izvedenega vhoda za met, -kaj šele met. Toliko trdnih -prijemov na -blazini občudovalci J-u-da še niso videli. Rezultat 15:9 za »Impol« pome- DVIGALCI NA TEČAJU Konec -oktobra so se 4 vo-dilni člani težkoatletske-ga k-luba udeležili instru-ktorskega -seminarja v Ljubljani, ki ga je organizirala Težkoatietska zveza Slovenije. Hkrati sporočamo, da se je klub preselil iz dosedanjih prostorov v Korotansfci ulici k Partizanu v Zgornji- Šiški, kjer imajo možnost za intenzivnejše delo, več prostora, kar bo med drugi-m omogočalo tudi pospešen trening večjemu številu članov. -n- ni poceni zmago. In glavni vzrok? S-plošna nedisciplina pred začetkom tekmovanja-. Člani ekipe so se zbrali šele nekaj minu-t pred tekmo (eden celo zaradi zamude ni te-kmo-val). Seveda se zaradi tega tekmovalci niso mogli temeljito segreti in se skoncentrirati, kar je odločilnega pomena pred tekmovanjem. S tem porazom ie I. mesto v drugi republiški ligi verjetno rezervirano za »Impol«. -n PRAVNIKI ODGOVARJAJO Vprašanje: K. N. iz PE^ MiO sprašuje, če ima .pravico plačevati hišnino njegova mati, ki je lastnica hiše, z boni, ki jih sprejema kot nadomestilo za povečano stanarino. Odgovor: Način izplačila nadomestila za po-večano stanarino in uporaba bonov sta točno navedena v uredbi o izplačevanju -nadomestila za povečano stanarino (Ur. list FLRJ št. 48-776-59) in navodila o izplačevanju nadomestila za povečano -stanarino (Ur. 1. FLRJ 10/132-60). V točki 11 -tega navodila je predpisano, da imaio ožji -družinski člani, to je zakonec, starši in otroci (zakonski in nezakonski, posvojeni in pastorki) -upravičen- ca ter njegovi vnuki in vnukinje, ki so osta-li brez staršev in jih on -preživlja, -pravico plačevati -s svojim -bonom hišnino in odplačevati posojilo, ki ga je najel katerikoli družinski član. Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za dohodke, in banka morata torej -prejemati od ožjih družinskih -čla-nov bone za hišni--no in odplačilo anuitet. Da bi pa vedela, od koga smeta kot od ožjega družinskega člana- sprejeti -bon za hišnino in za odplačilo-, morajo izdati plačevalci osebnega dohodka takim osebam posebno potrdilo. V tem primem imate torej pravico plačevati hišnino za zgradbo vaše matere -z vašimi boni. TEHNIKA Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih. Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 člans-ke e-kipe nabrale naslednje število krogov: 1. »Litostroj« 862; 2. »Gradis-Kovinar« 845; 3. »Borac« 789; 4. »Agroservi-s« 744; 5. »Indos« (nepopolna-ekipa, izven konkurence). Za Litostroj so tekmovali Jurkovič (189 krogo-v), Meserko (148), Lekše (186), Petrovič (164) in Žlogar (175). ___*_ Na občinskem tekmovanju z malokalibrsko puško so litostroj-ski strelci v borbi s 7 nasprotniki zasedli 3. mesto. Prvo mesto so osvojili železničarji iz Šiške, drugo pa SD »Lokomotiva«. V kratkem se bo -začelo tekmovanje v jesenskem delu okrajne strelske lige, v kateri sodeluje tudi SD »Litostroj«. Izmed 10 ekip, ki sestavljajo I. okrajno ligo, so naši zasedli 7. mesto v spomladanskem delu. Na prvi pogled se zdi, da rezultat ni posebno razveseljiv, -toda -če upoštevamo, da je v okraju registriranih okoli 130 strelskih družin in da si je za vstop v ligo potrebno priboriti kvalifikacijo, potem je tudi 7. -mesto na lestvici dragoceno. __*__ V začetku oktobra je bilo med-obratno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovali so predstavniki vseh proizvodnih enot, splošnega sektorja in IŠL. I. mesto je zasedla IŠL s 792 krogi; II. Oskrbovalni obrati (653) in III. mesto PE HS s 619 krogi. -k STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 -izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. Ljudje so se zbirali pred malo kino dvorano Industrijske šole. Ozračje je bilo napeto kot pred bitko. Nekateri so glasno razpravljali, drugi so se pogreznili vase in se vdali v usodo. Ti so menili, naj o njihovem stanovanju odloča žreb, usodno naključje. Marionetni večer Albrechta Roserja Hi ___ 33 Prva je »vlekla« Litostrojčanka Žibertova. Izžrebala je I. stopnišče, III. nadstropje, stanovanje št. 55 in drvarnico št. 59. Nobenih razprav in prerekanj. Kandidatka je bila s svojim žrebom zadovoljna. »Več let sem čakala, najhujši pa so bili zadnji meseci, ko je bil blok že zgrajen. Koliko negotovosti in pričakovanja, koliko skrbi smo prestali. Končno je vse za nami. Vse je v najlepšem redu, pošteno smo se oddahnili,« je hitela pripovedovati. Vsi, ki so potegnili listke, so bili zadovoljni. Rutarjeva je izžrebala I. stopnišče v IV. nadstropju. Njej žreb morda ni izbral nadstropja po okusu, vendar je lahko zamenjala sporazumno s tistim, ki je imel obratne želje. Kljub temu je bila vsa srečna; »Krasno, prekrasno, res sem enkrat srečna. Končno sem dočakala,« je vzklikala in obraz ji je sijal od zadovoljstva. Toda najbolj srečna je bila Pod-lipnikova. Želela si je III. nadstropje, I. stopnišče. Preden je z roko potegnila listek, je vsa trepetala od razburjenja. Prste je stisnila, zamižala, zagrabila in glej, sreča. Izvlekla je natančno III. nadstropje, I. stopnišče, to kar si je želela. Vsa ganjena je dejala: »Osem let sem čakala na stanovanje. Z otroki sem živela ločeno. Sedaj sem srečna.« Tovariš Kosi, ki je enajst let čakal s tričlansko družino na stanovanje in živel v zelo težkih razmerah, je rekel: »Večje usluge mi nihče ni mogel napraviti. Vsem sem zelo hvaležen.« Vsi, ki so dobili trisobna stanovanja in imajo samo dva otroka, so brez godrnjanja sprejeli tudi po enega podnajemnika. Zakaj tudi ne, saj se je nekaterim povečal stanovanjski prostor skoraj petkratno. Iz 12 m- na 56 m2. Zakaj torej ne bi vzeli podnajemnika? Zato je tembolj nerazumlj vo, da se je neki tovariš, ki ima samo dva na te obljubljene sobe. Ostane edino upanje, da se bo na račun lastne denarne udeležbe prosilcev stanovanjska izgradnja tako pospešila, da bodo prišli do stanovanja vsi, ki jih nujno potrebujejo. Stanovalci novega stanovanjskega bloka so si izvolili tudi začasni hišni svet. Vsem novim stanovalcem 15. bloka, ki so po tolikem čakanju »prižrebali« stanovanja, želimo v novih domovih mnogo prijetnega sožitja. Milan Štante Marionetni večer Albrechta Roserja, ki so ga imeli člani lito-strojskega deloimeg a kolektiva, njihovi svojci in številni ljubljanski ljubitelji lutkarstva priložnost videti 6. novembra v dvorani kina Litostroj, je v polni meri potrdil sloves tega znamenitega marionetista. Res je, da dvorana in oder za tak nastop nista najboljša, prav tako je bilo med gledalci nemara le preveč majhnih otrok, ki še ne morejo razumeti te vrste lutkovne umetnosti. Vendar pa oboje ni niti najmanj zmanjšalo učinka Roserjevih točk. Celo tisti gledalci, ki niso navajeni na solistične lutkovne nasto- pe brez kulis, odra itd., so kmait začutili nepremagljivi čar Roser-jeve lutkovne pripovedi. V programu so se posrečeno menjavah zabavne točke z resnobnimi. V obojih je presenečala Roserjevo marionetna tehnika, ki obvlada gibanje marionete. Toda Roserja je tehnika samo sredstvo za izražanje vsebine, in ta je bila tisto, kar je predvsem pritegnilo gledalce tako v zabavni satiri (Mo- JE ŠA otroka, branil sprejeti v trisobno stanovanje podnajemnika. Naj povem, da so to verjetno zadnja stanovanja, ki jih Lito- Gradili bomo nov PPB I stroj gradi za svoje delavce brezplačno. Odslej naprej bodo morali baje kandidati za stanovanje vložt-i v gradnjo lasten delež. Pri trisobnem stanovanju bi bil ta prav gotovo blizu dva milijona dinarjev. Kdo ve, če bi se tudi takrat branil podnajemnika? Vendar pa tovariš računa naprej. Otroka bosta dorastla. Dolgo je čakal na stanovanje in sedaj noče začasne rešitve. Recimo, da ima prav. Toda kaj naj rečejo tisti, ki so se vselili v najvišje nadstropje bloka, v sobe, ki so bile prvotno namenjene samcem. Kaj naj rečejo tiste družine, ki so se vselile v enosobna stanovanja in so v novem bloku brez kuhinje in s skupno prho? ... Tudi te ne morejo b'ti zadovoljne s tako rešitvijo. In končno je s tem ostal nerešen problem tistih samcev, ki so zastonj čakali že cela leta Pred nedavnim je bila na Izvršnem svetu Slovenije revizija investicijskega programa za gradnjo novega Prodajno-projektiv-nega biroja z lokacijo v območju tovarne. »Litostroju« je bilo sporočeno, da je treba zaradi gradnje cestnega podvoza na Titovi cesti jekleni paviljon na Gospodarskem razstavišču do marca 1962 izprazniti in porušiti oziroma demontirati. Strokovnjaki so ugotovili, da bi stala prestavitev jeklenega paviljona, ki je bil grajen za razstave, v območje tovarne približno 100 milijonov dinarjev. Nekateri prostori tega objekta niso primerni za pisarne in konstrukcijske prostore, ker so v poletnem času zelo vroči, pozimi se pa kmalu ohladijo. Glede na gornje razloge se je podjetje odločilo, da te zgradbe ne bo prestavljalo in se je odločilo za gradnjo novega železobetonskega objekta pri vhodu v tovarno. Prednost nove zgradbe bo v tem, da bo vse osebje Prodajno-projcktivnega biroja koncentrirano v tovarn'. Etažna bruto površina jeklenega paviljona je znašala 1360 m-’. Na eno osebo torej 13 m2. Etažna površina novega b roja pa znaša 3067 m2 in odpade na osebo 14 m2. Operativne površine novega biroja se povečajo zaradi koncentracije osebja in povečanja števila zaposlenih. Novi biro bo imel kletne prostore, v katerih bodo nameščeni arhivi Prodajno-projektivnega biroja, centralni arhiv, arhiv za dragocene predmete itd. Sneg bo počakal Poročali smo že, da bi morali v letošnjem letu pričeti na Sorški planini graditi poleg sedanjega planinskega doma tudi restavracijo. Zaradi pomanjkanja kredita in ostalih ni motilo dejstvo, da smo že na pragu zime. Zatrdno so se odločili, da bo prepotrebni predzidek še pred zimo pod streho. V krepkem zaletu so sklenili peljali s triinpoltonskim Mercedesom, ki je bil polno naložen z gradbenim materialom ... Dobri stari Mercedes, s kakšno lahkoto je »potegnil« v hrib. Navdušeni planinci so »takoj zgrabili za delo. Se vam zdi pri vsem tem še mogoče, da ne bi bil prizidek do novembrskih praznikov pod streho? Naročeno je, naj sneg dotlej še počaka ... — ETO — V pritličju bodo: glavni vhod, komercialni d'rektor, tajništvo, šofer, propagandni oddelek, eks-pedit, izvoz, prodaja ulitkov. Dieslov! motorji in talni transport, industrijska oprema, hidroelektrarne, črpalke, prodaja strojev, govorilnica in sejna soba. V I. nadstropju bodo: priprava za črpalne postaje, predkalkula-cija, oddelek za Dieslove motorje in talni transport, projektiva za industrijsko opremo, sanitarije, evidenca plana in projektiva za hidroelektrarne. derni trubadur, Gustav ob klavV' ju) kakor v resnobnih prizor'j1 (Stari invalid) ali v liričnih s ki' j cah (Štorklja). Roser podaja življenje z ironi' jo, humanim čustvom ali satirič-nim poudarkom, zmeraj pa tako:■. da to, kar hoče povedati, izraz1 j na najbolj preprost, učinkovit W j prefinjen način. Največja odlika Roserjevega večera je bila ta, da je v na videz lahkotni in največ-krat zabavni obliki navajala občinstvo k prefinjenemu čustvova- nju, večala pri gledalcih zmoglji' I 1 vost estetskega dojemanja in ga1 tako vsestransko kultivirala. Takih večerov si želimo še več. J. K. ■1 V II. nadstropju bodo: projektiva za cementne predkalkulacije, projektiva za obdelovalne stroje, razvoj itd. Za nego zob uporabljajte vedno . zobno pasto KALODONT^ PRIŠLI Ivan Koštrun, Peter Košir, Brigita Virjent, Jože Tomšič, Karel Klembas, Djuro Djukanovič, Stanko Prosen, Franc Alič, Rašid Okič, Janez Puš, Roman Starič, Franc Strah, Henrik Pavšnar, Konrad Kunstek, Silvo Ja- Ivanc, Stane Šalamon, Janez Trček, Adolf Ribič. koš, Jože Pudja, Martin Kramar, Albin Zamernik, Miha Sušnik, Vojko ROJSTVO Dne 3. novembra -je rodila punčko Slavica Škof, prej Simec. Mamici iskreno čestitamo! MALI OGLAS KLAVIRSKO HARMONIKO (rabljeno) s 120 basi prodam. Cena 50.000 dinarjev. Telefon 214. pa so morali naši planinci do nadaljnjega načrt odložiti. Ker pa je naval turistov na to našo planinsko postojanko čedalje večji, so se naši planinci kar na hitro odločili, da bodo povečali staro kočp s prizidkom, ki naj bi meril 5X7 metrov. Naših najpožrtvovalnejših planincev: Staneta, Ljuba, Toneta s tovarno »Jelovica« pogodbo za dobavo lesenih elementov, izdelali so načrte in ostala pripravljalna dela. Zadnjo nedeljo v oktobru so se odločili, da ibodo na Sorici zasadili v peščeno zemljo prve krampe in lopate. Čeprav se je vreme kisalo, so se navdušeni prostovoljci še v jutranjem mraku od- NOVITELEFONI — BOLJŠA ZVEZA Že 12 let je minilo, odkar smo v »Litostroju« vključili novo avtomatsko telefonsko centralo. Kakor vse ostale šibkotočne naprave smo tudi to kupili v Švici, v tovarni »ALBIS«. Danes, ko smo sredi dela, da sedanjo centralo s kapaciteto 300 telefonskih številk zaradi nujne potrebe povečamo še za 100 številk, smo lahko -ponosni, ker nismo več odvisni od uvoza. Kranjska tovarna »ISKRA« zadovolji s svojimi izdelki tudi najbolj zahtevnega kupca. Mislim, da ni potrebno posebej omenjati, da morajo biti te naprave oziroma organi avtomatske telefonske centrale izredno precizni in izde- lani iz visokokvalitetnega materiala. Želim, da -bi nova, peta stotica telefonskih aparatov, ki bo prvič zazvonila že -ta mesec, pomagala vsem, ki se včasih hudujejo, če ne dobijo »zveze«. Robnik Vrlinič, Milan Juhant, Ivan Rose, Janez Krese, Marija Peteh, Marjeta Saflin, Stanko Bevk, Drago Stevanovič, Magda Sarvari, Srečko Stefanovič, Sači-r Plivač, Anton Koprivec, Judita Korže, Jože Zupančič, Ivo Vodušek, Anton Inž. Kovič, Zivojin Jovanovič, Jože Podbrežnik, Tončka Hrovatič, Anton Mermal, Anton Hrib-ljan, Josip Mrzljak, Rino Mamilovič, Marija Jelovčan, Anton Forštner, Anton Čučnik. Vera Milojevič, Matija Kump, Emil Plesničar, Ivan Gobec, Angel Papež, Jože Hočevar, Alojz Žagar, Majda Vene, Jože Lovše, Jožef Kuhar, Janez Kregar, Slavko Bizjak, Geza Veren, Stanko Stragar, Andrej Prah, Stane Repše, Franc Str-nišnik, Ivan Krek, Ciril Novak, Jože Kralj. Andrej Jelenc, Ignac Medved, Jože Gaber, Stjepan špoljarič, Ivan Vidmar, Ana Tratar, Iva Hrovat, Valentina Kožuh, Franc Zibelnik, Ivan Lamšek, Katarina Vrtarlč. ZAHVALA liro( Ob odhodu v pokoj se za vso pozornost aktiva žena, tovarniškega odbora sindikata, sindikalne podružnice splošnega sektorja, uprave podjetja in kolektiva DUR naj prisrčne j e zahvaljujem. Vse bom ohranila v najlepšem spominu in hkrati želim vsem še nadaljnjih delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Marija Štrukelj ZAHVALA Hija Ostojič in Anton Kosi se prav lepo zahvaljujeva vsem svojim sodelavcem, kateri so se naju spomnili z darili in obiski ob najini nezgodi. Posebno se še zahvaljujem Viljemu Lorberju, Avgustu Kočarju in Karlu Hadlerju, ki so naju obiskali doma. ODŠLI NOV TELEFONSKI IMENIK Uprava našega podjetja je izdala nov začasni telefonski imenik, ki je urejen po sektorjih in proizvodnih enotah. SLOVO OKRAJNI LIGI V drugi skupini občinskega sindikalnega prvenstva so naši odbojkarji zasedli drugo mesto. Z moštvom Telekomunikacij so izgubili z 2:0, Unita-s pa so premagali z 2:1. Leopold Vovk, Ivan Škvorc, Jože Vodičar, Stanko Prosen, Gezo Veren, Urh Nahtigal, Janez Preši, Milka Črnič, Ivan Polajner, Ciril Zalar, Anton Klander, Josip Kolmanič, Franc Nose, šalih Gazlč, Alojz Cvetko, Franc Cankar, Francka Rihar, Jože Golob, Alojz Jamnik, Tomo Klain-dienst, Zvonko Kolmanič, Anton Arnuš, Dimitrij Anastasov, Roman Što-kelj, Rudolf Debevc, Angela Simšič, Ivan Grudnik, Franc Klander, Anton Hribljan, Stefan Cestar, Seval Turšič, Karel Arko, Tibor Kuzma, Anton Barlič, Adolf Longar, Miro Gregorčič, Ivan Grebenc, Jože Kralj, Dušan Put-nikovič, Leopold Salamon, Janez Primožič, Anton Kapušin, Pavel Gole, Ivan Grojzdek, Stane Repše, Anton Bevc, Ignac Grudnik, Matilda Erman, Jože Gaber, Jože Juretič, Rašid Okič, Jože Halužan, Alojz Klančar, Miško ZAHVALA Ob smrti svoje žene Mire se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji, vodstvu ekonomske enote, svojim ožjim sodelavcem in vsem članom kolektiva, za pomoč in razumevanje ter vsem tistim, ki so pospremili pokojnico na njeni zadnji poti. Jože Laboda 20. in 21. novembra ruski film TUJf OTROCI 22. in 23. novembra slovenski film Tl LOVIŠ 24., 25. in 26. novembra ameriški barvni cinemascope film MLADA KRALJICA 27. in 28. novembra italijanski film NEZVESTA 29. in 30. novembra ameriški barvni cinemascope film TEH TISOČ PLANIN 1., 2. in 3. decembra francosko-itali' Janški barvni film NOČI LUKRE' CIJE BORGIJE *■ jn 5. decembra poljski film vlaH 6. on 7. decembra jugoslovanski film IZGUBLJENI SVINČNIK 9- in 10. decembra slovenski dne-■maskopski film X-25 POROČA 11. in 12. decembra angleški vistaVision film POPLAVE STRAHU 13. in 14. decembra angleški film HA-MLET 15., 16. in 17. decembra ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC 18. in 19. decembra ameriški film ČLOVEKOVA USODA 20. in 21. decembra ruski barvni film NEBO KLIČE ČESTITKA Dne 11. XI. je postal Franc Pavlin srečni očka. Zena je rodila sina. čestitajo delavci livarne sive litine. MATINEJE OJ TA VOJAŠKI BOBEN... Iz Pulja nam je pisal vojak DUŠAN LINDIČ, ki je bil še pred kratkim član kolektiva ipločeviname. Iskreno pozdravlja vse ključavničarje, varilce lahke pločevine in celotni kolektiv. V Pulju služi vojaški rok tudi STANE PRESKAR, ki bi rad prejemal naš list. Pozdravlja vse svoje nekdanje delovne tovariše. 26. novembra slovenski film KEKEC 3. decembra danski film DOBRO morje 10. decembra jugoslovanski cinemascope film VLAK BREZ VOZNEG/ REDA 17. decembra francoski film VELIK POGLAVAR 24. decembra ameriški barvni film VELIKA BIKOBORBA Program od 1. decembra dalje velji le v primeru, če bo poslovanje kini podaljšano, o čemer bodo obiskovale pravočasno obveščeni. Novembra 1961 Hiše, avtomobili, televizorji, pralni stroji, hladilniki, sesalci a naš življenjski ANKETA O TEM, KAKO SE JE LITOSTROJCANOM ZBOLJŠALA ŽIVLJENJSKA RAVEN V ZADNJIH DESETIH LETIH. Ob Dnevu republike navadno Pogledamo nazaj na prehojeno pot, na dosežene uspehe in izpolnjene upe, obenem pa tudi naprej, v prihodnost, k novim ciljem in načrtom. Tako ugotovimo laš položaj, naš razvoj in naš napredek. Kadar govorimo o napredku, mislimo predvsem na uspehe, k’ jih je dosegla naša dežela nasploh. Govorimo o graditvi novih tovarn, javnih poslopij, novih šol, bolnic; na dvig produkcije in narodni dohodek. Toda k napredku spada tudi osebni razvoj državljanov, njihov napredek v mater"alnih sredstvih, ki spadajo v osebno potrošnjo in so privatna last. K temu štejemo: obleko, stanovanje, opremo stanovanja, pa tudi osebna vozila, čeprav ta del splošnega napredka ne moremo strniti v številke in imamo o tem manj statistik, je vendarle prav tako važno merilo pri ugotavljanju napredka nekega naroda. Ravno k temu je naša stvarnost v zadnjem času močno pr"pomogla. Visok osebni standard ne pomeni več nekaj negativnega, ni prepovedan sad z drevesa našega razvoja, temveč je največkrat merilo aktivnosti in delavnosti posameznika, njegove Privrženosti današnjemu času in njegovega zaupanja in vere v Prihodnost. Uredništvo našega časop"sa je sklenilo o tem osebnem napredku Litostrojčanov napraviti majhno anketo. Poslali smo našega sodelavca na teren. Anketirancem, delavcem našega podjetja, je zastavil tale vprašanja: 1. KAJ SO IMELI LETA 1950? 2. KAJ SO SI PRIPRAVILI V DESETIH LETIH? 3. KAKŠNE NAČRTE IMAJO Za prihodnost? Anketirance sva s fotoreporterko Betko Tomšič izbrala na slepo. Njihovi prijaznosti, _ pripravljenosti za pogovor in ljubeznivemu povabilu v stanovanja se moramo zahvaliti, da je nastala pričujoča reportaža. Nekatere besede sva zapisala le po spominu in, če ikatera ni postavljena natanko tako, kot je b la izgovorjena, naj nama oprostijo. MOJ STANDARD SO ŠTIRJE OTROCI Z beležnico in fotokamero sva s fotografinjo najprej začela pri »vznožju«. Napo tila sva .se v na-selje nizkih lesenih hišic, ki se ■sramežlj vo skrivajo za nedavno zgrajenimi vrstnimi hišicami v Lro-bošnjakovi ulici, v tako imenovano Korotansko naselje. .Povsod iste enolične lesene zgradbe, V bolj ali manj ohranjenem stanju, zgradbe, ki so j h prav gotovo nekoč naredili za prvo silo in iz najnujnejše potrebe. Na dvoriščih je bilo polno otrok, toda skozi okna sva ponekod videla tudi kar lepa stanovanja in od marsikaterih vrat je s'jala prijaznost. Začeli smo pri ženi, ki je pravkar pobirala perilo. Še preden sva ji do konca razložila, zakaj sva prišla, .naju je povabila v kuhinjo, kjer je sedelo več otrok za mizo in psalo domače naloge. Anketiranec Š. J. dela v Litostroju že 12 let. V tem stanovanju sta- nuje že 10 let. Ima dve sobi in kuhinjo. Žena ni zaposlena, ker pri 4 otrocih bi bilo to nemogoče. V prostem času šiva in s tem zasluži tuid kakšen dinar. Otroke ima čedno oblečene in je nanje zelo ponosna. V šoli se pridno učijo. Vesela je, ker imajo zelo blizu do šole. V lepo, moderno šolo otroci tudi zelo radi zahajajo. Toži, da ni prav, če nekateri podcenjujejo prebivalce Korotan-skega naselja, ker tak odnos slabo vpl va na otroke. Na prvo vprašanje, kaj je imela leta '1950, je odgovorila: »Z možem nisva imela nič. V Litostroj sva prišla praznih rdk.« Na drugo vprašanje, kaj ima danes, pa je dejala: »Štiri otroke. Moj standard so štirje otroci. To sem si- vedno želela in to sem si v teh letih tudi ustvarila. Hotel sem jo popraviti, češ da gre za ustvaritev materialnih dobrin, kot so radio, televizor, hladilnik, skratka investicije, ki jih je v teh letih porabila za predmete osebne potrošnje, za materialno udobje. Toda premislil sem si, kajti razen materialnega udobja štejemo k življenjski ravni prav gotovo tudi čustveno .plat in srčno ugodje, ki ga lahko nudi šte-v lnejša družina. Otroci seveda veljajo. Marsikdo, ki ima danes več otrok, bi bil za izdatke, ki jih potroši za otroke, že lahko nabavil avto. To so pač investicije za prihodnost. A ker zanje rabiš prav tako denar od osebn'h dohodkov, spadajo tudi k standardu. Na tretje vprašanje, kakšni so njeni načrti za prihodnost, je odgovorila: »Moja na j več j a želja je, priti do boljšega stanovanja. Največja nagrada za .moje delo med vojno in po njej bi mi bilo primerno stanovanje.« ČE DRUGEGA NE — VSAJ ŠTIRI KOLESA Ozirala sva se, h komu naj nameriva korak. V oči so naju zbodla zeleno prepleskana okna, ki so v sicer enolični podobi lesenih hiš delala privlačen vtis. Marsikaj se da lepše urediti, kot bi si to m slili in včasih celo z malo truda in majhnimi izdatki spremenimo sivo enolično vsakdanjost v nekaj lepšega. Vstopila sva. Vsa družina je bila doma. Anketiranec P. F. dela v Litostroju že 10 let. Tudi žena je zaposlena pri nas. Imata dva otroka "n stanujeta v enosobnem, lepo urejenem stanovanju. Med pogovorom se je prijokala v kuhinjo hčerkica, ker so ji sosedovi fantje pomazali kolo s sajami. »To so pač otroci,« se je opravičevala žena. Pritožuje se tudi, da je stanovanje majhno in ga je zato težko čistiti. »Vsakdo vstop' v kuhinjo naravnost s ceste,« je rekla, zato tla ne morejo biti dolgo čista. Vsak dan bi morala ribati.« Anketirancu sem razložil namen našega prihoda in mu zastavil vprašanja. Odgovoril mi je: »Ko smo prišli v Litostroj, nismo imeli nič. Tudi sedaj nimamo mnogo. Nimamo avtomobila, toda vsi imamo kolesa. Kadar gremo na izlet, se lahko pelje vsa druž na skupaj. Tako tudi manj zapravimo. Kadar pa smo doma, lahko poslušamo radio, imamo tudi gra- mofon in večjo zbirko plošč. Stanovanje je suho in zdravo. Stene kuhinje sem obložil s »Foča« ploščami in jih prepleskal. Leseno stanovanje je zdravo in se ogreje h'tro, žal pa je tudi hitro hladno. Brez dvoma sem v zadnjih letih precej napredoval, posebno še, če pogledam nazaj. Kadar si ustvarjaš lastno gospodinjstvo, ki je brez dvoma začetek boljšega življenja, si moraš nabaviti vse na novo. Od večjih stvari do najmanjše podrobnosti; od žlice pa do obešalnika za obleko ali kljuk za per lo. Vse to velja. Tako se pač godi vsem, ki začno znova. Laže je tistim, ki ostanejo doma. Marsikateri drobni izdatek jim odpade in zanje si lahko nabavijo kaj večjega.« In načrti za prihodnost: »Novo stanovanje.« Ni prijetno nadlegovati ljudi po domovih. Doma ima vsak rad mir. Najmanj pa je prijetno, če jih pri tem sprašuješ o tako občutljivi stvari, kot je življenjska raven. Pametneje bi b lo, da se ne brigaš za druge. A kdo bi potem napisal reportažo? Zato le pogum in proč s predsodki. Pozvonili smo pri našem četrtem anketirancu in z vprašanji nadaljevali. OPREMA STANOVANJA JE NJEGOV »KONJIČEK« B. B. se je hitro pojavil na vratih in nas presenečeno in vpra- šujoče pogledal. Spreletel me je občutek, da bi mi pred nosom zaprl duri, če bi mu naravnost povedal, čemu sem prišel. Morda sem se zmotil. A iker sem hotel doseči svoj cilj, sem najprej previdno zaprosil, če smem vstopiti. Takoj ob vstopu sem lahko ugotovil, da se je naša anketa premaknila prav tu z mrtve točke. Zakaj stalno vpletanje stanovanjskega vprašanja, ki nas je doslej spremljalo, je pri četrtem anketirancu očitno odpadlo. Tovariš B. B. se je namreč pravkar vselil v novo stanovanje. Vstopili smo v zelo lepo sprejemnico. Opremljena je bila z okusom. Pohištvo v njej je moderno. Na polici — televizor. Anketirancu je oprema stanovanja pravi »konjiček«. Z vel kim veseljem si prizadeva, da bi imelo stanovanje čim lepšo podobo. V takem okolju se potem človek res prijetno počuti in stanovanje postaja že tudi estetska dobrina. Ko smo mu razložili namen našega obiska, se je najprej odločno uprl »popisovanju«, končno pa se je le omehčal in nam celo razkazal še druge stanovanjske prostore. Z veliko prizadevnostjo, skrbno roko 'n okusom je bila urejena otroška soba. Na stenah otroške sobe :so bile primerne risbe, pohištvo pa okusno prepleskano, da mora vplivati’ na dobro počutje otroka. Tudi kuhinjo je imel moderno urejeno, čeprav je še ni mogel opremiti z vsemi modernimi gospodinjskimi aparati, ker za to še ni dovolj denarja. Vprašanja so bila odveč. Sam je povedal, da pred desetimi leti še ni imel mnogo. Stanovanje je dobil šele zdaj. Vse, kar ima danes, je sad dela in truda. Tud: žena ■hodi v službo, čeprav imata dva otroka. Za sedaj je še nujno, da delata oba. »Za prihodnost imam v načrtu,« pravi anketiranec, »da obdržim ženo doma, brž ko si dovolj urediva stanovanje in ž:vljenje.« Le tako se bo lahko bolj posvetila domu in otroku. Oprostil sem tudi skromna barakarska stanovanja so standard se zaradi nadlegovanja in se poslovil od skbbnega lastnika vzornega stanovanja. MOJ STANDARD JE PLOD TRDEGA DELA Stopila sva k naslednjemu tovarišu, ki prav tako stanuje v 11-tostrojskih blokih. Anketiranec E. F. dela že 14 let v Litostroju. V bloku stanuje tri leta. Našla sva samega doma. Takoj sem mu zastavil pripravljena vprašanja. Pred desetimi let’ še ni imel mnogo. Še pred nekaj leti je živel z ženo in dvema otrokoma v skromni sobi. Sedaj ima stanovanje, ki ga je tudi lepo opremil. Ima vse gospodinjske pripomočke, hladilnik, pralni stroj, televizor, sesalec itd. Vse to si je pri dvočlanski družini težko zaslužiti, saj družina tudi nekaj velja. Višjo življenjsko raven in več gmotn h dobrin si je mogoče prislužiti le z nadurnim delom ali pa delom na terenu. Tako delo bolje plačujejo. »To velja za moj primer,« je dejal. »Bil sem v Indiji. Čeprav je delo v subtropskem podnebju zdravju škodljivo in tudi naporno, razen tega pa si daleč od svoje družine, vendar tudi to preneseš, če si le pomagaš s tem naprej. Pr' nas imamo že kar zadovoljiv standard, če ga primerjamo z bedo, ki jo srečaš na primer v Indiji. Seveda so razlike v klimi. Evropejec potrebuje že zaradi zime boljše stanovanje kot ljudje v tropskem podnebju. Pri nas tudi več delamo.« In kakšne načrte imate za prihodnost? Na to vprašanje n' mogel dati točnega odgovora. »Bomo videli,« je dejal. »Najbolje si je želeti nekaj takšnega, o čemer lahko upaš, da boš dosegel. Sicer pa so vsi načrti samo sanje. Ce bom imel možnosti, jih bom vsekakor izrabil, toda dotlej bom še počakal z načrti in brzdal svoje želje.« V GARAŽI IMA AVTOMOBIL Stopila sva 'k S. J. Ima vrstno hišico, za katero še odplačuje dolg. Stanovanje je moderno opremljeno. Ima pralni stroj, hladilnik, radio, televizor, vrh vsega pa še — avto. Tako se lahko ob prostem času popelje s svojo dru-ž no na izlet. Ima 'dva otroka, ki sta zdrava. Ženo ima doma. Mnenja je, da je za žensko, ki ni izučena in nima primernega pokli- ca, bolje, da ne gre v službo, posebno Se, če ima otroke. Če najame gospodinjsko pomočnico, brez katere pri malih otrocih ne more izhajati, bi morala zanjo skoraj toliko plačati, kot bi zaslužila- žena. Na prvo vprašanje, kaj sta imela pred desetimi leti, ko sta začela, sta odgovorila: »Imela nisva drugega kot kovček.« Torej vsekakor velik napredek, sem si mislil. Anket ranec je o naših razmerah mnenja, da se je osebni standard začel pri nas takrat dvigati, ko so namesto prostovoljnega dela uvedli plačane nadure. Tako si z delom nisi prislužil samo ugleda in pohvale, temveč tudi boljše življenjske razmere. Mnogo delavcev, ki so bili prej udarniki in požrtvovalni delavci, so tudi pozneje hitro napredovali v osebnem standardu. In načrti za prihodnost? »Imam seveda še dolgove. Najprej moram to odplač ti, potem pa, saj veste, človek nima nikoli vsega. Investirati bo treba še in še.« Pri tem ga je prekinila žena: »Enkrat pa bo tudi z investicijami 'konec. Moj mož bi rad samo » n-vestiral«, toda tega mora biti konec! »Odvajati« bo treba več za gospodinjstvo, za vsakodnevne potrebe, če hočemo, da bomo imeli še kaj drugega od življenja kot samo delo.« TATA, KUPI MI AVTO... Nazadnje sva stopila še k tovarišu K. S., ki dela v Litostroju že 14 let. Tri leta stanuje v vrstni h ši. Na naša vprašanja je odgovoril takole: »Pred letom 1950 in šet isto leto nisem imel ničesar. Takrat se mi niti sanjalo ni o tem, da bom že čez nekaj let v svoji lepi hiši. Oprav I sem kvalifikacijo, kar mi je tudi mnogo pomagalo. Seveda sem še zadolžen. Toda počasi bom že odplačal.« Sedaj ima naš tovariš lepo hišo, lepo pohištvo. V sprejemnici ima televizor pa kombiniran radio in gramofon — »Simfonio«. Pred nekaj dnevi se mu je rodil otrok. Zakonca sta vsa srečna. Na um mu je prišlo, da bosta imela odslej s cer manj časa za posedanje ob televiziji in poslušanje radia, a zato bosta poslušala tiho simfonijo sreče, ki jo prinaša otrok. Prav ko sem pomislil na to, se je oglasil otrok. Bil je še slaboten otroški glasek, ki pa je že dopovedoval, da bo ta »tiha« sreča kar precej glasna ... In načrti za prihodnost? Ob mislih sem preletel sedanje stanje njunega standarda ter skušal uganiti, kakšne želje in načrte še kujeta sedaj, ko imata hišo, stanovanje, opremo in drugo. Prav tedaj je iz radia zadonela znana pesem Zdenke Vučkovič: »Tata, kupi mi avto«. Spogledali smo se in menda je bil to pravilen odgovor na zadnje vprašanje. Vsi niso imeli enakih pogojev in natančno enakih možnosti. Eni so delali nadure, drugi ne; eni so delali na terenu, drugi so ostali doma; eni so trpeli več, drugi manj. Eno pa je vsem, ki so si v teh letih kaj pripravili in ki danes kaj imajo, skupno: Vsi so bili zelo pr zadevni, vsi so morali šte-diti, marsikdo se je moral odreči prostemu času ali zabavam; nobenemu ni standard padel z neba. Znajti so se morali sami, zavihati rokave in pljuniti v roke. Prav ti marljivi in prizadevni tovariši pa se hkrati zavedajo, da jim k izboljšanju njihov h življenjskih razmer b"stveno pomaga tudi podjetje, od katerega niso prejeli in ne prejemajo samo plače, temveč tudi nešteto otipljivih konkretnih dobrin (stanovanja, urejeno okolje, prometne zveze itd.), ki so prav tako zelo pomemben del nj hovega standarda. MILAN ŠTANTE kakšna možnost, Pf*v.u V Nevadi, na Novi zemlji, pri Semipalatinsku, v Sahari in drugod ponovno treskajo atomske bombe. Ena je hnjša od druge. Doslej jih je eksplodiralo že približno 300. Moč, ki so jo sprostile, je večja kot vse porabljeno strelivo v vsej zgodovini človeštva, v vseh vojnah in spopadih. Strahotni atomski oblaki so se .že zdaj, ko pravimo, da je še fmir«, razlezli nad vsemi kontinenti in sejejo med ljudmi strah, bolezni in smrt. Mnoge vrste rakastih obolenj, glavoboli in bolezni, ki jim med cina ne pozna vzroka in zdravila, so verjetno spremljevalci radioaktivnih padavin. Radioaktivna smrt preži na Človeka vsepovsod — v dežju, v snegu, hrani in drugod. Tudi ta trenutek sije na nas nevidno, strupeno sevanje. Res je, da ga ne zaznavamo s svojimi čutili, posledice bomo pa čutili v tej ali oni bolezni, ki jo bomo pr piso-vali kdo ve katerim vzrokom. Radioaktivno sevanje je počasno umiranje. Prav ta naša skupna življenjska ogroženost pred radioaktivnim pepelom nas sili, da posvetimo vse svoje moči boju za mir. Ves svoj prosti čas, ki ga ne porab "mo v boju za mir v kakršni koli obliki, je že potrata časa. e-mir bi po morebitni eksploziji atomske ali vodikove bombe ostali še živiJ Termonufcleami eksplozivi so izotopi lahkih elementov iH2, jH3 in ,Li«. Na prvi pogled dobimo vtis, da se pri fuziji (Uranovi bombi) sprosti večja energija kot pa pri fuziji (vodikovi bombi). Toda osvobojeno energijo moramo računati na enoto mase pa bomo videli, da je v prvem primeru enaka I. 200 : 235 = 0,86 MeV/na enoto mase -Šip- H. 17,8 : 5 = 3,5 MeV/na enoto mase Jz pravkar navedenega vidimo, da dajejo termonukleami eksplo- jejo gibanje po površini zemlje v obliki zračnega zidu, ki je okoli petkrat močnejši od začetnih valov. Ta pojav imenujemo »Machov val«. Sirjenje valov od centra eksplozije k periferiji traja tako dolgo, dokler se temperaturne razlike ne izenačijo, nakar nastane druga faza, to je faza sesanja -proti centru eksplozije, kjer je nastal podtlak., Nastane povratni val. Kako močno bodo objekti razrušeni, je odvisno od mnogih činiteljev, n. pr. od konstrukcije objekta, njegove oblike, od položaja objekta, reliefa zemljišča itd. Iz naslednje tabele vidimo posledice udarnega učinka: razdaljah od mesta eksplozije. Sekundami učinek gama žarkov je rezultat inducirane radioaktivnosti. Nevtronsko in gama žarkov j e, ki nastane ob eksploziji, bi namreč obsevalo elemente v zemlji in v zraku in jih napravilo radioaktivne. Kako močan učinek bi imela poznejša radioaktivnost, je težko določiti, ker je med drugim odvisno od časa obsevanja in mnogo drugih činiteljev. JEKLO BETON ggjČj 77 h—-r1 600 r i 3opr zemlja • y -n v v s„ 75 r t kv- - • ZAŠČITNE POLOVIČNE debeline Ne rečemo, da bo naš šibek glas segal do atomskih blaznežev, ki pehajo 2 milijardi ljudi v najstrahotnejšo smrt, rečemo le to, da če nas bo milijon in m lijarda takih, ki hočemo živeti, utegnemo atomske morilce prisiliti, da zadržijo voz, ki nevzdržno drvi v pogubo. V jugoslovansko ljudstvo je uprto milijone oči, zlasti oči tistih narodov, ki jim ne puste reči: »NOČEMO UMRETI«. V nas vidijo ogromno moralno s lo, ki je zlasti med beograjsko konferenco visoko povzdignila glas proti III. svetovni vojni. A ne samo zato, ker imamo čast, da smo Jugoslovani, zato ker smo ljudje, moramo povzdigniti glas proti bombam, ki trosijo smrt Ko smo se odločali za objavo tega prispevka, smo se dobro zavedali, da ni naša rešitev in rešitev vsega človeštva v gradnji protiatomskh zaklonišč. To bi bilo samo sredstvo, da uspavamo našo aktivno pobudo v boju za mir. Rešitev je v razorožitvi in sožitju med narodi. Strahoma poslušamo nova in nova poročila o atomskih eksplo-z jah in o pripravah na novo vojno. Želimo se kakorkoli zaščititi, ne poznamo pa niti najmanjšega zaščitnega ukrepa, ki bi nas utegnil rešiti, zlasti, če bi bili primerno oddaljeni od žarišča eksplozije. Sicer pa... tudi če bi preživeli morebitno novo vojno, ali bi bilo po samomoru človeštva in po obglavljenju celotne civilizacije ln tehnike še vredno živeti.. .7 živi večje energije in se njihova energija meri v milijonih ton znanega eksploziva trinitrotoluo-la, nuklearni eksplozivi pa v tisočih ton (kilotonah). Oba eksploziva kažeta svoj učinek na tri načine: 1. toplotni, na katerega odpade 36 °/o vse osvobojene energije 2. na udarnega 50% 3. na rad ©aktivnega pa 15 %. Za atomsko orožje je še posebej značilen prav tretji učinek, ki je rezultat sprememb, ki nastajajo v jedrih atomov. Radioaktivnost deluje na ljudi in objekte, kar pa je seveda močno odvisno od kraja, kjer bi bom- ba eksplodirala; v zraku, na po- vršini zemlje ali morja, pod zemljo ali pod morjem. Seveda pa je odvisno tudi od moči same atomske bombe. Da bi obravnavali vse primere eksplozij, zaradi omejenega prostora ni mogoče, zato bodo vsi nadaljnji podatki veljali za eksplozijo 20-KT bombe (20.000 ton TNT) v višini 600 m nad zemljo in njen učinek na nezaščitene ljudi (kar pa je seveda redek primer). Lahko računamo, da bi taka bomba eksplodirala nad -srednjevelikimi mesti. Toplotni učinek je najmočnejši pri vedrem in sončnem vremenu. V meglenem, deževnem ali snežnem vremenu se pa mnogo toplote izgubi in se učinek zmanjša najmanj za 50%. Podatki v naslednji tabeli veljajo za idealne vremenske razmere: Hi trosit vetra km/h Trajanje nadprit ska v sek. Oddal jjenost od ničelte točke v km Vrste poškodbe 80 1,25 3,6 Lahke -poškodbe (razbita okna -in vrata, odpadanje -malte z zidu). 95 1,23 3,3 Poogleni tev telefonskih stebrov, poškodbe streh ih streh jeklene konstrukcije. 110 1,20 1 3,<^|g Poškodbe na večini hiš. Močne -poškodbe oken. Vžig suhega materiala. 200 1,06 2,1 Poškodbe na konstrukcijah večnadstropnih zgradb, grajenih iz opeke 255 0,98 1,8 Večje poškodbe na konstrukcijah jeMenih zgradb. Zgradbe iz opeke so porušene. 320 0,86 1,5 Porušeni zidovi debeline 30 cm, lahke betonske zgradbe -so porušene. 610 0,70 0,9 Verjetno vse zgradbe porušene, razen armirano betonskih, ki so odporne proti -potresom. 1300 0,37 0,3 Porušenje težkih jeklenih konstrukcij. Premiki železniških mostov. i n g S* Z uvedbo atomskega orožja kot sredstva za množično uničevanje ljudi in materialnih dobrin je vsaka država prisiljena storiti vse, da bi ohranila svoje prebivalstvo pred posledicami atomske vojne. Zato je treba že v miru seznaniti vse ljudstvo z zaščitnimi merami. Prav tako kot je svet pred stoletji zrevolucionirala iznajdba smodnika, ga je danes atomsko orožje. Kljub -vsemu pa :bi bilo napačno misliti, da bo atomsko v morebitni bodoči vojni 2500 14 ra b 90*/. 3000 9 XI 80 */a 4000 3 X 10 V. Ljudje, ki bi jih eksplozija zalotila z obrazom obrnjenim proti centru eksplozije, bi bili od bleska trenutno oslepljeni. 2e najpreprostejša zaščita oči je učinkov ta. Najpogostejši so primeri, da povzroče infrardeči žarki požare v naseljenih mestih in v gozdovih, zato je treba prav možnost požarov pri obrambi pred atomskim napadom zmanjšati na najmanjšo možno mero. Udarni učinek nastane kot po- Udarni učinek ubija ljudi na dva načina: direktno, zaradi udarca, in indirektno, po letečih predmetih. Človeški organizem je sicer zelo odporen proti udarnemu pritisku; prej bi se porušila večnadstropna zgradba kot bi ubilo človeka, ki vzdrži prit-sk do 10 kp/cm2. Udarni val pomeče ljudi po tleh in stenah. Smrt nastane v glavnem pri padcih. Pogoste so tudi poškodbe n. pr.: poškodbe pljuč, želodca, pretrga se ušesni bobnič, okvare črevesja in notranje krvavitve. Z rušenjem h š pa se verjetnost poškodb ali celo smrti znatno poveča. MOŽNOST ZAŠČITE PRED ATOMSKIM OROŽJEM Danes lahko gledamo na možnost zaščite -mnogo realneje kot pred nekoliko leti. K temu so vsekakor pripomogli atomski eksperimenti, kar je njihova »dobra lastnost«. Radioaktivni učinek je značilen samo za atomska orožja. Vsako nuklearno reakcijo spremlja tudi radioaktivno sevanje, ki je sestavljeno iz gama žarkov, nevtronov, alfa in beta delcev. Radio-akt vni učinek lahko razdelimo v dve časovni Obdobji: nejše. Najvažnejša bo enot- -sledica izrednega segret j a zrač- naroda, torej moralni fak- n ih mas v centru eksplozije, kar ustvari ogromen nadpritisk v okolici, zaradi česar se segrete zračne mase širijo radialno na vse strani. Opazovali bomo le ti- . Podobno kot pri vseh orožjih je tudi pri atomskem najvažnejše razstrelivo. To pa ni navadno — kemično — kot je pri smodniku, ampak nuklearno (jedrsko) ali termonukleamo. Kot jedrsko razstrelivo uporabljajo: Uran 233, Uran 235 in Plutonij 239. Energija se nam sprošča pri obstreljevanju teh težkih elementov z nevtroni, pri tako imenovanem razcepu ali fisiji jedra. ste zračne mase, ki delujejo na ljudi in Objekte. Zelo zanimivo je, da imajo zračne mase v nulti točki podpritisk le 3,5 atm. Del zračnih mas se izgublja v zemlji, drugi del pa se odbija. Odbite mase se okrepijo s prihajajočimi zračnimi masami in tako skupno nadalju- Primami radioaktivni učinek se pokaže v nevtronskem in gama sevanju, ki izhaja neposredno iz samega centra eksplozije in traja do 1 minute. Vendar časovno ni enakomerno razporejen, saj je že v prvi sekundi okoli 50% celotnega sevanja. Gama žarki in nevtroni delujejo na večjih razdaljah zaradi svojega velikega dosega (gama žarki imajo doseg do 3-km, nevtroni pa do 800 m). Poznejši radioaktivni učinek se pokaže v sevanju alfa, beta in gama žarkov. Alfa in beta žarki se vračajo v obliki radioaktivnih padavin. Pojavijo se na večjih Kljub temu pa si ne smemo pred to nevarnostjo zakriti oči — absolutne zaščite ni! Tudi klasično orožje je ubijalo in ubija še danes. To pomeni, da tudi proti njemu ni absolutne zaščite. Vemo pa, da atomsko orožje v vojni ni odločilno, saj vemo, da se velike sile niso odpovedale -klasični oborožitvi-, nasprotno ta potencial neprestano večajo. Kdor bi se zanašal le na atomsko orožje, bi lahko doživel katastrofalne posledice. Nepoučeni ljudje gredo glede posledic atomske vojne često v eno ali drugo skrajnost, nekateri pretiravajo moč atomskega orožja, drugi pa nočejo priznati obstoja atomskega orožja in njegovega velikega pomena v vojni, s čimer zavirajo -pravilno zaščito pred njegovimi' posledicami. Sama zaščita, zlasti pa radiološka, je namreč precej zapletena. Proti atomski bombi lahko zaščitimo posamezne družine ali ^a cele skupine ljudi. Zaščitna moč objektov in zaklonišč je odvisna od vrste zaklonišč, ki so lahkega, srednjega ali težkega tipa. od njegove oblike in položaja glede na samo eksrolozijo. Od vseh naštetih pogojev pa je najvažnejši Skupna lastnost vseh radioaktivnih žarkov je, da pri prehodu skozi organizem uničujejo (razcepijo) najvažnejše molekule v celicah, kar povzroči tako imenovano radiacijsko obolenje. Radioaktivno najbolj občutljiva tkiva so: kri in krvotvomi organi, celotni prebavni trakt, zlasti črevesa in spolni organi. Začetno sevanje se torej zelo hitro konča in je najkritičnejši čas prvih deset sekund. Poznejši učinki, -kot so požari zaradi toplotnih učinkov, radioaktivnost in drugo, so odvisni od višine eksplozije, meteoroloških pogojev, nasadov, objektov na zemlji itd. ta, da je vgrajeno gradivo težko vnetljivo in da je gostota materiala velika. Največkrat uporabljajo tole gradivo: jeklo, beton in zemljo, -kar oslabi začetno sevanje na polovico. Ce nam primanjkuje materiala j z veliko specifično gostoto (jeklo, I beton), lahko namesto njega upo-fabimo debelejše in manj -kvali- ; temo gradivo. Na shemi jasno vi- -cumo, -kakšno je debelinsko razmerje med različnimi vrši materialov. Pri izdelavi zaklonišča za ki lektiv-no zaščito je treba izbi najugodnejšo obli-ko. p0 ne podatkih imajo zaklonišča ofcri oblike naj večjo statično odpornost in lahko vizdrže naj večji pritisk udarnih valov, če le-ti pa-L dajo vertikalno navzdol; če -pa c prihajajo od strani, gredo preko njega brez posledic. Vsa zakloni- ■,,, šča morajo imeti ventilacijo, zrak ij( pa mora prej skozi posebne fii- ie tre. Če to ni mogoče, lah-ko v za- jr klon išče prinesemo kisikove je- Io klen-ke. Z njihovo pomočjo je treba v določenih presledkih obnoviti zrak. Zaklonišča se morajo j, hermetično zapirati, vhodi in iz-hodi pa morajo biti vijugasti, da ne bi čezmerni zunanji zračni pritisk mogel vplivati direktno notranjost. Če -kopljemo rove, j® moramo kopati čim globlje in čin1 ožje. Rovi morajo ibiti pokriti, sil ‘a tudi najprimitivnejši pokrov zel0 , zadrži toplotni učinek eksplozijo io Če eksplozija zaloti človeka 10 odprtem zemljišču, se kolikor to- e' li-ko lahko zavaruje na ta način: h zapreti mora oči in se obrniti v e; nasprotno smer eksplozije, vreči ti se mora na zemljo, -pokriti vse |s-nepokrite dele telesa in v -takem i položaju ostati najmanj 10 se- e kund. Zelo koristno je. da- obar- 'a varno hišna vrata in okna z belo a barvo. Tako zmanjšamo možnost ?i< požara. Najugodnejše zemljišče za *■' gradnjo protiatomskih zakloni pri nas je na Primorskem, kjer p je v zemlji mnogo boksita (rude, iz katere pridobivajo aluminij)- 01 V naših razmerah in z našimi de- ?'■ narnimi sredstvi pa lahko nare- 'n dimo zasilno zaklonišče tudi v 0: kleti (tudi stanovanjskega bloka), P! le da je primemo obloženo s čim večjo količino tršega gradiva (je- a S klo, beton, zemlja, les). Netočni so podatki, ki govore, da bi bilo treba v primeru atomske vojne ostati v zakloniščih mesece in leta. Najnevarnejši čas je prvih 10 sekund od pričetka eksplozije, če pa bomba eksplodira nizko nad mestom, je treba počakati posebno ekipo, ki proučuje radiacijo. Seveda pri tem ne upoštevam, da se utegnejo vstopi k zaklonišču zasuti, kakor tudi ne požarov-ruševin, premikov in nešteti!1 drugih činiteljev, ki bi ob morebitni eksploziji pričeli delovati. V morebitni atomski vojni hi se viri hrane i-n zdrave vode verjetno precej omejili. Takoj pa je treba povedati, da strupeno sevanje lahko vpliva na rastline tudi in spodbudno, o čemer pričajo mno- *ei gi uspešni -poskusi z izotopi v na- la šib atomskih poskusnih centrih- hi V Litostroju pa tudi drugod s« često vprašujemo, ali se kdo v "e Jugoslaviji zanima -za zaščit0 prebivalstva v atomski vojni. Za to ni skrbi! Odgovorni ljudje mislijo tudi na to. Tudi po morebitni atomski vojni lahko ostaneš še živ. Mirko B-uljc, major JLA Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja g» uredniški odbor — Odgovorni uredirk Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 343, odgovornega 458 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov n« vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopra