IzhaJ
za tira|y vsak Posa=
Telel
se ne sprejemajo; rosopisi se ne viaiajo.
lale 24 Maggio 8
leta 15 lir, sprejemajo teseca. — ■xhe štv. 3. sna pisma
-	»c	idkuuaju	1	ouokosti	ene
niča
se Ilc >JJICJCUUIJU ; lUKUpiSi »c IIV	^	*	«iwavou	vuv
kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — ===== Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ....................................... —	1	--
DE
V TRSTU, sreda 19. januarja 1921.
Mezda, ki jo dobi ročni ali duševni delavec v današnji družbi, je spričevalo mezdnega suženjstva, kajti mezda, ki jo dobi, ni plača za delo, ampak le nekakšna suženjska napitnina.
GLASILO SOCIJ ALI STIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto !I. - Štev. 8.
! Mislimo pa, da mora biti ravno nam pri srcu bratstvo med narodi. In proletarijat mo* ra gledati na to, da prepreči nova narodna sovraštva, nove vojne, ki bi bile za njega vir neizrecnih nadlog in velikih žrtev. In ravno na proletarijat se moramo obrniti in ne na vladajoče. S proletarijatom moramo ustvariti temelje one velike stavbe, ki se imenuje nova, socijalistična družba, kjer edinole bo imela mesto pravica, edina in za vse enaka.
Sledeč tej poti, bomo prišli do zaželjenega cilja lažje, hitreje in sigumeje nego po oni poti, ki nam jo kaže sodr. Oberdorfer. Delati si preglavice o potrebah države, ni naša na* loga. So že drugi, ki poznajo te potrebe in te naloge bolje od nas — in naj mi to verjame sodr. Oberdorfer. Naša naloga je, govoriti masam in ne vladajočim ali nacionalistom; novo probujajočemu se življenju in ne umi* rajočemu.
Ne glede pa na vse to, kar bi bilo lahko, — med drugim — predmet diskusije o taktiki, katere bi se morala držati stranka glede tega problema, želim napraviti še nekoliko krat* kih konstatacij.
* Mislim, da ni absolutno naša naloga zahte* vati od vlade, da bi se držala gotove taktike napram slovenskemu ali italijanskemu naci* jonalizmu. Slovanskemu nacijonalizmu bo napravila one koncesije, ki se ji bodo zdele umestne in za njo potrebne. Gotovo je, da ne bo sploh vzela v obzir naše potrebe in po* trebe naše borbe. Danes si oba nacijonalizma še lahko nasprotujeta, jutri pa bosta zdru* žena v skupnem boju zoper nas.
NacijonaJno zatiranje je tudi zatiranje, ki rodi in mora porajati odpor. Mase, do katerih so že došli nauki socijalizma in ki so že pri* šle do razredne zavesti, vidijo — kar je pov* sem naravno — v narodnem oziru čisto eno* stavno posledico kapitalističnega zatiranja. Druge pa reagirajo v imenu nacijonalizma, ki, dokler je ta izraz boja za pridobitev narod* nih in kulturnih pravic, ki se jim odrekajo, lahko imajo simpatično stališče napram takim
bojem, ker izvršujejo na njih močen upliv ideje upornih dejanj. Doza oportunizma, ki ga namerava uporabljati kapitalistična vlada napram nacijonalizmu narodnih manjšin, rlu* ži dotični vladi k večjemu v to, da se pri* tegne v lastni krog voditelje narodnega gi* banja, ter da se poslužuje nacijonalizma v lastne svrhe. Medtem ko pa ni v stanu poga* siti hrepenenja dotienih mas, ki hočejo — v svojem nacijonalnem in malomeščanskem ide* alizmu — da se jih smatra, tudi z jezikov* nega staMšča, ravnopravne z vsemi drugimi državljani. To je, kar niso narodne manjšine nikjer dosegle in kar ne bodo mogle nikdar doseči, dokler bodeta stala drug proti dru* gemu dva fundamentalna pojmovanja; prvo, ki izhaja iz vidika državnih potreb; drugo pa, mnenja, da veljajo pravice ljudstev mnogo več nego eksistenca in pravica države.
» Ni zadosti, ako smo okosteneli zatajevalei vsakega narodnega boja. Narodni boj obstoji vsled tega, ker obstoji narodno zatiranje ih ker eksistirajo pogoji za tako zatiranje. In treba je uničiti te poslednje, zato da se od* pravi prve. Vse drugo je le-Sisifovo delo, tež* ko delo, ubijajoče in-doJgo,'ki ne privede do nobenega rezultata. $ tem delom se zaključi tem manje v tolikor, v kolikor nimajo vladne oblasti — posebno pa v Julijski Benečiji —• potrebne svobode, ki bi jim dovohla samo* stojno delovati, temveč so odvisne od indi* vidualnih dejanj svojih manjših organov, napram katetim ne morejo, — ali nočejo izvrševati one avtoritete, ki bi bila absolutno potrebna za udejjstvitev metode, ki jo pripo* roča sodr. Oberdorfer.
■* Naše mesto je torej med proletarij atom Ono slovenskih socijalistov med slovenskim proletarij atom, a onO italijanskih med itali* janskim proletarij atom. Kajti ravno prole* tarijat je vzrok in jstfdlaga vseh naših strem* Ijenj in proletarijat jih bo uresničil. Njemu moramo torej posvetiti vse naše energije in naše navdušenje. — Vsemu ostalemu nič, kajti ni naše.	I.	Regent.
XVII. KONGRES ITALIJANSKE SOCIJALISTIČNE STRANKE
Posoi za razkol u stran
Me Mutacije
V dveh člankih, — »O Slovanih — italijan* skih državljanih« — in v članku z naslovom »Slovanske šole Slovanom«, ki so bili priob* čeni v prošlem tednu v »Lavoratorju«, je ho* tel dati sodr. Oberdorfer — zdi se mi —*• ne*
, koliko direktiv za rešitev kulturnega in na* j rodnega vprašanja Slovanov v Julijski Bene* Čiji. To naj bi se zgodilo iz potreb in v okvirju države. Izhajajoč iz teh predpostavk in je* majoč v poštev realnost, obstoj gotovih st v a* ri, to je obstoj države in njenih neobhodnih potreb, — jemajoč nadalje v poštev okolnost, da Slovani faktično žive v Julijski Benečiji, je hotel biti sodr. Oberdorfer — in to j‘e treba priznati — objektiven, vstrajajoč pri pripo* ročanju svojih predlogov, ki bi morali biti —-po njegovem mnenju sprejeti toliko s strani Slovanov kolikor s strani Italijanov. — In to bi se lahko zgodilo, ako bi to, kar je danes le njegova pobožna želja glede funkcij dr* žavo tvorečih narodov, tudi odgovarjalo funk* cijam in realnim potrebam buržuazijskih dr* žav in ako bi bilo pobratenje med Slovani in Italijani, kakor tudi pobratenje med vsemi narodi — to je pobratenje, ki ga želi in za* htcva Oberdorfer v dosego naj vzvišene j ših ciljev napredka na poti proti socij alizmu — želja buržuazije in nacijonalizma obeh na* rodnosti.
Stvari pa stoje malo drugače. Sodr. Ober* derier, ki z omenjenimi tremi članki doka* zvje, da je iskren imidealen palrijot, ter da ima vse najboljše lastnosti za člana kake so* eiinlnofiVmnkrfltirnp. vlade, — bo moral prej ali slej priznati, da se je varat
Predvsem se mi zdi potrebno omeniti, da je on v omenjenih treh člankih zašel v fun* daraentalne napake. Poglavitna teh pogrešk — v katero smo v predvojni perijodi zašli mi vsi — je ta: postaviti realno pobratimstvo, ki obstoji v naših organizacijah med prole* tariiatom najrazličnejših narodnosti, — kot vzgled za možnost pobratimstva med raznimi narodi, ne da bi se pri tem razložilo, da je v dosego tega pobratimstva potrebno ustvariti odgovarjajočo podlago. Bratstvo med delav* stvom v naših organizacijah sloni na skup* nosti interesov m idealov. Kapitalistično iz* koiiščanje, ki je pri vseh narodih doma, po* trebuje skupnega boja proti skupnemu na* sprotniku in socijalizem, ki je ideal in vez proletarijata in ki združuje vse, kajti vsi bo* do od njega osvobojeni; vsa ta skupnost bo* jev, interesov, ciljev in idealnosti tvori trdno, granitno podlago bratstva med socijalističnim proletarij atom.
V dosego pobra timstva med proletarij atom obeh narodnosti Julijske Benečije je vendar potrebno ustvariti podlago, predpogoje. Del teh obstoji že za dosego pobratimstva med večino obeh narodov, to je med proletar* jkim*delavskim delom, ki je — kakor v dru* gih narodih — ravno večina. Za to večino obstoji kapitalizem in zato obstoji potreba «lcu««a borbe. Za združitev vrv pobratenje teh v pretežni večini se nahajajočih delov obeh narodnosti, bo zadostovalo, ako jim damo razumeti, da faktično obstoje predpo* goji. Potrebno bo navdahniti jih z razredno zavestjo, ter jih združiti v socialističnem idealu, ki zamore edini osvoboditi celi svet od kapitalističnih krempljev in od vseh onih po* gojev, ki omogočujejo narodnostna zatiranja in ovirajo pobratimstvo med narodi.
Nekdaj smo bili tudi mi prepričani, da je nasa naloga dajati buržuaziji dobre nasvete glede delovanja, ki bi se lahko — ali ki bi se moralo uveljaviti v to, da bi nehala narodna sovraštva, da bi se narodi združili, da bi se spoznavali drug druzega in medsebojno lju* bili, da bi dali in zagotovili narodnim manj* šinam to, kar je bilo in je še danes njihova kulturna in narodna potreba. Buržuazija nam je dala svoj odgovor v juliju L 1914. To pre* pričanje si je marsikdo ohranil tekom vojne. Sodr. Oberdorfer si je ohranil to prepričanje še do danes. Odgovor, ki ga je dobil s strani italijanskih nacionalističnih listov mu je znan. Bistvo tega odgovora je: »Država mora gledati predvsem na svoje potrebe.« In to je popolnoma logično in naravno. Odgovor gla* sila slovenskih nacionalistov — »Edinost« — pa pravi doslovno: »Timeo Danaos et dona ferentes«. Italijanska buržuazija ne veruie njegovemu idealizmu, ki bi bil lahko preveč jugoslovanski aH preveč socialističen. Bur* župija ali slovanski nacionalizem pa ne ve* ruie ne njegovemu idealizmu in niti njegovi odkritosrčnosti. Boji se ga tudi tedaj, kadar ji prinaša darila, kajti ni njen. Smatra ga za italijanskega nacionalista ali socialista, kar je za ni o eno in isto. Kajti kakor mi želimo in hočemo imeti v svojih vrstah ljudi s trdnim prepričanjem, ki so popolnoma naši in samo naši, t erne jemljemo v poštev nasvetov na* naši, ter ne jemljemo v poštev nasvetov na* listi. In tudi v tem imajo popolnoma prav. Or. m. ki delajo socijalistično politiko in skušajo braniti interese proletarskega raz* reda — čeprav potom stopnj evalne taktike — veruje buržuazija toliko časa. dokler se ji zdi prav. Zgodovina in dogodki noslednjih časov govore dovolj iasno in odločno. Samo je treba pazljivo poslušati.
, ^ Nacionalizem je sedaj že tako tesno zdru* žen s kapitalizmom, da prične lajati prvi, ako stopiš na rep drugemu. Ona se medse* bo:~>" branita in izpopolnjujeta. Verovati v objektivnost buržuazrvh državnikov je tudi ?c"reška. To temboli, ker oni ne vladajo, ;e: 'več so enostavni izvrševatelji volje one .nr^ne a sdne skupine kapitalistov, ki ima faktično v svojih rokah politično moč. Ako bo tel mali skupini v korist, da postopa do* bj-rbotno in konciljantno napram Slovanom Jurske Benečije, se bo taka politika tudi praktične udeistvila. V nasprotnem slučaju pa bodo zaman vsi dobri sveti, ki bi prihajali z naše tribune. Praktično življenje nam je dudi to resnico pokazalo več kot enkrat,
)( Drugi dsn
POPOLDANSKA SEJA.
LIVORNO, 16. Sega prične ob 15’30. uri. Seji predseduje sodružica Altobelli (centri* stinja). Poda najprej besedo sodružici Rozi Block, ki govori v imenu levega krila Švicar* ske socialistične stranke, ki se sedaj loči od te stranke, da vstopi v komunistično, ker dru* gače ne morejo biti člani Komunistične mter* nacij onale.
Sodružica Block želi kongresu največ uspe* ha in želi, da bi ostala ta velika italijanska socijalistična stranka članica Tretje intemaci* j onale. Ker je povedala v govoru, da se ji zdi sodrug Serrati na pravi poti, nastane v dvorani hrup in trušč. Sodružica Block konča svoj govor s klicem na komunizem.
Za sodružico Block govori za unitarce so* drug Baratono. Komunist« ga ves čas govora pretrgavajo radi njegovih izjav. Dočim je bil govor sodruga Graziadeia globok in zamiš* ijen, se govor sodruga Baratona ne loči prav nič od dnevnih pripovedk. Sodrug Baratono hoče samo dokazati, da so oni bližji komu* nistom nego reformistom. Pravzaprav so oni komunisti. Le da oni ne smatrajo potreb* no, da bi se morala radi tega stranka razbiti. On ne verjame, da se nahajamo v Italiji pred revolucijo. Zdi se mu, da manjkajo temeljni pogoji. V nadaijnem govoru govori zlasti o onih dogodkih, radi katerih je bilo strankino vodstvo od Tretje internacij onale tako stro* go sojeno in obsojeno. Tudi on in njegovi pri* jatelji so za disciplino in nimajo nobenega namena se niti naj manj e odreči onim doiž* nostim, ki jim nalaga I. O. Komunistične internacij onale.
Je mnenja, da zadnja beseda ni še izrečena. Morda je res, kakor trde drugi, vendar je še vedno mnenja, da se da še marsikaj popraviti. Diskusija na kongresu bi morala služiti v to,-da se skuša ohraniti stranko enotrto, ali pa vsaj,, da se dobi podlago, na kateri naj bi prišli skupaj oni komunisti, ki so v komuni* stični in oni, ki so v frakciji unitarcev. Mno* gi med njimi, pravi, ki so glasovali za komu* nistično frakcijo, si mislijo, da bodo naredili komunisti revolucijo že jutri.
Nadalje ^>vori Baratono proti reformistom, o katerih sodi, da tolmačijo slabo objektivne sklepe Karla Marxa. Obenem pa je res, da ni* majo prav niti oni revolucijonaroi, ki si do* mnevajo, da zamore dpbra volja in navduše* nost male skupine premagati nekaj, kar more biti premagano le po zgodovinskih danih po* gojih. Navdušenje mas je dobro le do gotove meje. Socijalistična stranka v Italiji je danes najbolj uvaževana. Dejstvo, da se zapira nje* ne člane in, da se piše o njej v časopisju vsak dan dolge kolone, nam dokazuje kako je ta stranka uvaževana. Zakaj hočete to stranko razbiti? Zakaj, s kakšnim haskom? Govori tudi proti centristom, ki zahtevajo v stranki svobodo mišljenja. Svoboda mišljenja je abstrakten pojm, kil ne pomeni ničesar. Svo* boda ima povsod svoje meje. Mi ne moremo v imenu te svobode dovoliti, da bi se smelo svobodno delati proti proletariatu, ki ima edini vse pravice. (Tu je naperil govornik os proti Turatiju, ki je napisal predgovor knjigi dveh buržujev proti ruskim boljševikom). Za* to prosi (?) centriste, naj store to dobroto in naj sami gredo ven iz stranke. (Smeh.)
Stranka mora izpremeniti tudi razmerje s strokovnimi organizacijmi. Lede morajo biti vedene odslej od stranke. Pravzprav bi mo* rali biti vsi člani strokovnih organizacij tudi strankini člani. Stranka in strokovne organi* zacije naj postanejo vse eno.
Komunisti in unitarci, se mu zde, niso raz* deljeni^ vsled globokih razlik. Zato ne ra* zume čemu naj bi se ločili. Onk unitarci, le nočejo izgubiti sedanje strankine organiza* cije. In jih nočejo izgubiti v kolikor so mne* nja, da bodo služile proletarski revoluciji in izvrševanju njegove proletarske diktature. Razume, da ne moremo več ostati pri sklepih kongresa v Bokmiji. Treba je iti naprej in sc podvreči sklepom Tret je internacij onale. V stranki ne morete živeti več skupaj dve duši. Vsekakor ni mogoče zapoditi reformistov še sedaj. Morda se bodo poboljšali. Unitarci torej hočejo pač sprejeti vseh 21 točk mo? skovskega kongresa, ne morejo pa izključiti iz stranke posameznike, ki so v preteklosti grešili, ako sprejmejo sedaj nov program. Ni torej nobene razlike med unitarci in komu* nisti. Po njegovem hočejo oboji eno in isto. Cemu torej ločitev. Zeli, da bi bal ta kongres zgodovinski toda v tem smislu, da se ojači in ne oslabi.
Po njegovem govoru se seja zaključi in se nadaljuje jutra. Baratono je govoril štiri ure in je končal s željo, da bi ostali v italijanski komunistični stranki vsi komunisti.
Tfefjrdsn
PREDFOLDANSKA SEJA.
LIVORNO, 17. Sola so tvori ob 10. tiri.
Položaj sc ni spremenil. Komunisti ostajajo pri svojem
jasno začrtanem programu, medtem ko r.oei.jaMstični _____
komunisti kolebajo s svojim fantazmom. o cnolnosti stianke enkrat na levo, drugikrat na desno. Toda zmeraj bolj se nagibajo k levici, t. j. (čistim) komunistom.
Tej seji predseduj® Azzimcnfi, Besedo ima Ccastnoti-no Lazzari, zastopnik intransigentnih socijalnih revoluci-jonarjev.
Lazzari za intransigenfno socijalistično Irakcijo.
Takc-j ob začetku svojega govora pravi Lazzari, da se mora iti današnji situaciji do dna, da se vidi, ali niso morda nasprotja v metodah in taktiki posameznih struj le umetna. Sredstvo nasilnosti — pravi Lazzari   katero se je hotelo vpeljati v 'strankine boje zlasti v bo!ogn.s,ki in ferrarski coni, ne odgovarja strankinemu programu, ono ne služi za reševanje socijalnih vprašanj.
Pri teh besedah nastane v dvorani nemir, ki prisili Lazzarija, da prekine svoj govor. Po prenehanju hrušča govornik nadaljuje.
Lazzari s,e v vprašanju odnošajev do III. internacijonale in glede enotnosti stranke postavlja na stališče sociija-lističnih k o munistov-u nitarce v.
Vračajoč se na idejo nasilnosti, ki je po njegovem mišljenju glavni argument komunistov-s.cc e sij on ist ov, trdi, da je potrebno tozadevno prosvetliti zavest proletarijata. Še mnogo se moramo bojevati proti nezavednim in zlohotnim. Scdrugom komunistom okoli lista »Lordine nuo-vo*, očita pomanjkanje duha pobratimstva in osebnostni boj. O‘diktaturi proletarijata vzdržuje trditev, da se diktaturo mera izvajati proti buržuaziji ne nad proletariatom. Zanikuje razliko med socijalizmom in komunizmom. Naša vzgoja — kliče Lazzari — s,e je zasnovala na Komunističnem manifestu, kateri tvori podlago socijalistične doktrine. Komunistični manifest smatra kot zaključek proletarskega napora, dosego združenja vseh proletarskih sil celega sveta in kaže pot, po kateri se mora hoditi.
Čuje se klic: Zakaj se ločite od' anarhistov?
Ko proslavlja Lazzari italijansko socijalistično stranko in njeno veliko preteklost, pravi, ako bo v stranki razkol, preide nekaj elementov h anarhistom, zato pa bo stranka diobila druge člane v svoje vrste. (Klici: Giolittija).
Lazzari zaključuje z opominom, da se sodrugi spomnijo na posledice, katere pridejo z razkolom in da si predoči-jo zgodovinsko ilifto našega gibanja. Enotnost je neraz-rušljivo premoženje, ki nam stoji na razpolago; ž njo moremo prinesti v Internacij on alo moč; stranka ni samo frakcija. Vztfržali bomo svoje pristajanje h Internacijo-nali, četudi nam je ona nasprotna. Pride dan, ko bodo vrata odprta tudi nam in bomo mogli vstopiti z odprtim čelom. (Dolgotrajni aplavzi pri uniitardh, proti klici pri komunistih).
Seja se odgodi na popoldan-
Terraciniiev govor
POPOLDANSKA SEJA.
Živahno aklamiran stopi na govorniško tribuno sodr. Terracini, predstavnik komunistov. Najprej pribije dejstvo, da v komunistično frakcijo ni prodrl nikak duh rušenja. Komunistična frakcija noče razkola radi razkola samega; ona hoče le nadaljevati delo moskovskega kongresa. Ne gre se za razpravljanje o kaki točki ampak za ustanovitev Komunistične stranke. Edinole po odstranitvi zmešnjav se bo moglo razpravljati o posameznih točkah.
Delavski razred ima samo en cilj pred seboj, ta je: o-svojitev oblasti. Tej potrebi odgovarja ravno ustanovitev Komunistične stranke. Predvsem treba pretresti vprašanje, ali je proletarijat zrel za oblast. Sam sodr. T rev es (reformist) pripoznava, da jo sedanja perijeda revolucijo-nama. Vojna je povzročila to revolucionarno stanje z u-otvarjanjem najebupnejših razmer za proletarijat. Države ■so v propadanju; v Italiji obstojajo materijalni pogoji za revolucijo. Razna gibanja, upori, in neredi, ki si eden za drugim sledijo v naši deželi, imajo svoj izvor v današnjem izredno revolucionarnem trenutku. Res je, da sedaj ni še moralnih pogojev za socijalno revolucijo, ampak komunistična stranka jih bo znala in mogla ustvariti.
Tragičnost po-vojne dobe.
V predvojni dobi — nadaljuje govornik — je stranka astvarila zadružne organizacije; ni mogla pa raztegniti ta akcijski načrt v neskončnost, ker v tem slučaju bi bila iluzija misliti na zavzetje oblasti. Danes, ko je buržuazija nesposobna, da bi še naprej držala oblast, proletarijat nima še sposobnih organizmov, da bi se te oblasti polastil. To je tragika po-vojnega časa.
Zavzetje oblasti se mere v Italiji zvršiti z ustanovitvijo sovjetske republike. Prehod sovjetskega sistema v vse dežele je potrditev vesoljnosti revolucije. Tega sistema oe ne sme smatrati za kako prikazen golega posnemanja. V tej tečki se komunisti na absoluten način ločijo od koncentracije (reformistov), ki 'bazirajo svojo borbo na parlamentarizem.
Dotikajoč se lastnosti socijalne demokracije se vprašuje govornik, ali je bilo nasprotstvo Prampolinija do vojne enako onemu sodr. Misiana, in ako je nasprotstvo Tura-tija bilo enako onemu Serratija. Piampolini, vzklikne govornik, ima sveti strah pred krvjo.
Terracini zanikuje, da bi stranka za časa vojne bila e-notna. Ko je Turati po Asiagu (po porazu rtaL armade maja 1916. leta) strmoglavil Salandro (itals. min. predsednika), je storil uslugo državi, ne revoluciji
Vojna je bila merilo za socijalno-pacifistično mentaliteto, ruska revolucija pa za mentaliteto socijalne demokracije. — Turati (reformist) je branil rusko revolucijo, ko jc bila socijalno-ctemokratična. On je mogel braniti revolucijo Kerenskega, ne ono Lenina. Njegov list (Giu-stizia) prinaša strupene članke proti boljševizmu.
Za rusko revolucijo.
Mi sprejemamo, nadaljuje Terracini, rusko revolucijo v celoti in eprejeli bi jo četudi bi bila še bolj grozovita. — Podlaga današnje • diskusije ste dve resoluciji: ona sprejeta v Imoli in ona v Reggiu Emilu. Resoluciji sc dozdevati enaki, ampak njiju duh pokazuje, da je sporazum nemogoč. Centristi 90 šli na levo — na levo so šle tudi meščanske stranke in reformisti ne sprejemajo diktature proletarijata ampak ji nasprotujejo. Govornik povdanja, da reformisti stavijo problem socijalizacijo tako, kakor da ne ga mera rešiti v kapitalističnem režimu. So za razlastitev z odškodovanjem posestnikov. — Terracini pobija iluzijo, pobija previlegije, ne da bi se prej osvojilo oblast.
Discipliniranost v nasilstvu.
Trdimo, da organizirana nasilnost je potrebna. Večja
čudntvcrci so oni, ki samo govorijo o nasilstvu, kakor čni, ki se pripravljajo, da ga rabijo. Preprečujmo, da bi nasilnost bila rabljena od1 nezavednih. Silo se mora disciplinirati in dati ji podlago. Reformisti se protrvijo rabi nasilstva, ampak nezavedno vatvarjajo vzroke za na-silstva.
Zasedba tovarn spominja govornika na šibkost vlade, ki jc rešila proletarijat, še ne pripravljen na samoobrambo.
Za izključitev socijalnih demokratov.
Gcv;«rnik kritizira obnašanje Splošne delavske zveze za časa zasedbe tovarn po kovinarjih in pravi: »Organizacije bi morale takrat najprej oborožiti proletarijat«. Vsi zborovalci odobravajo govornikovo mnenje.
Nato preide Terracini na polemiko proti unitarcem. Pribije, da so unitarci vendar priznali, da se nahaja v stranki nekaj socijalnih demokratov, katerih pa unitarci ne bi hoteli izključiti iz stranke. Naglaša, da ne zadostuje disciplina, ki bi mogla odstraniti škodo, povzročeno po socijalnih demokratih, ako ostanejo isti v stranici. Ako jih pustimo v stranki, pomeni, da jim prepustimo možno:! odločevanja pri bodečih dogodkih. Tega ne smemo storiti. Disciplino je mogoče uveljaviti le v sklenjeni organizaciji. Turatija se ne sme izključiti iz stranke radi p oameznih slučajev v njegovem delovanju, marveč radi njegovega prc-grama. Terracini izjavlja, da so polemični argumenti, katere rabijo unitarci proti komunistom, popolnoma neesnovani. Trditev unitarcev, da so komunisti služabniki Moskve, je amešna in otročja. Vsak pravi komunist je dolžan izvrševalnemu odberu Tretje intemaci-jonale največjo hvaležnost in spoštovanje.
»Ni dovoljeno — zavpije Terracini — obrekovati ruskih sodrugov!« Zborovalci mu burno aplavdirajo.
Gvornik nadaljuje govor in zanikuje trditev, da so komunisti hoteli razkol v sindikalnem gibanju. Strokovne organizacije imajo sicer politično smer, a nikakega političnega programa. Komunisti nočejo razkola v Splošni delavski zvezi, ker hočejo pridobiti sindikate, a nikakor jih razbiti.
Usoda sindikatov.
Terracini pobija Baratonov predlog, naj bi imeli vsi or-ganiziranci pristop v stranko, kajti stranka mora biti e-lastična. Radi tega je govornik mnenja, da se ne bo Splošna delavska zveza podvrgla stranki. Komunistična stranka mora ustanoviti v sindikatih komunistične skupine in bo skušala pridobiti Splošno delavsko zvezo. Skušala bo uresničiti proletarsko enotnost.
Govornik naglaša, da komunistična stranka nikakor ne namerava naložiti občinskim in pokrajinskim svetovalcem nalogo, da se odpovejo mandatu, kajti isti niso pred-'stavitelji stranke, marveč proletarijata.
Na te besede nastane v dvorani hrušč in ropot. Ko se Jo vrne mir, izjavi Terracini, da sprejme brez pridržka vseh 21 točk drugega moskovskega kongresa, toda kongres mora skleniti, da se glavne točke tudi izvedejo v svrho ustanovitve komunistične stranke. »Iztrebiti se mora iz stranke reformiste in s to izključitvijo bomo dovršili prvo delo' za ustanovitev komunistične stranke,« povdarja govornik z gromkim glasom. Tretja intemacijo-nala heče zanesljivo enotnost proletarijata. Le na ta način bodo tvorili unitarci z nami revolucijonarno armado. Govornik konča govor z vzkliki Sovjetski Rusiji in Tretji internacij on ali.
Konec Terracinijevega govora pozdravljajo z burnimi klici komunisti in nekateri unitarci: »Živela Rusija, živela Internacijonalal« zaori po dvorani.
K besedi se priglasi Baraton in izjavi, da hočejo unitarci odobriti vseh 21 točk. Predložili jih bomo sodrugom; one sodruge, ki jih ne sprejmejo, se izključi iz stranke.
Baratonovo izjavo sprejmejo zborovalci z navdušenim odobravanjem.
Seja se zaključi. Zborovalci zapuščajo dvorano, živahno razpravljajoč o poteku seje. Danes zvečer se sestanejo posamezne frakcije ▼ lastnih prostorih.
Proslava obletnice Karla Llebknethfa
v Berlinu
BERUN, 17. Povodom druge obletnice smrti Karla Lrebknechta in Roze Luxemburgove so se napotile močne vrste demonstrantov iz Unter-Linden proti Brandenbur-gertorju. Tu so jim prišli nasproti močni policijski oddelki. Demonstranti so napadli policijo v hrbtu, vsled česar jc slednja rabila orožje. Demonstranti so se takoj rapr-šili. Kolikor se je dosedaj moglo ugotoviti, je bilo pet oseb ranjenih. Morda je bilo več oseb ranjenih in so jih demonstramtje skrivoma odnesli.
DUNAJ, 17. (L. W.) Nekoliko sto mladinskih komunistov je proslavljalo obletnico Liebknechta v društvenih prostorih, ki se nahajajo v krajnem delu mestu. Ko so isti po proslavi skušali se preriti v središče mesta se jim je zoperstavila policija. P o krvavih spopadih so se demonstranti razpršilu 7 'komunistov je bilo aretiranih.
ITALIJANSKA OBLAST PREPOVEDALA ANGLEŠKEMU KOMUNISTU PRIHOD V ITALIJO.
LONDON, 17. Makmanus, predsednik angleške komunistične stranke je nameraval se udeležiti socijalističSe-ga kongresa v Livornu, toda italijanski konzul v Londonu mu ni hotel dati potnega lista za Italijo. Konzulat je prejel gotovo nalog od osrednje vlade iz Rima, da ne sme vidirati po+tu list Makmanusa, čeravno je prejel slednji potno dovoljenje od angleške vlade kakor tudi cd francoske.
ODHOD D'ANNUNZIJA Z REKE.
REKA, 18. Po mestu krožijo različne govcrice o skorajšnjem odhodu D'Annunzija iz Reke. Zatrjuje se, da odide pesnik morda že jutri. Kdo naj bi veroval? Saj smo doživeli že toliko razočaranj. Vendar moramo to pot verjeti pismeni izjavi, katero je spisal D'Annunzio lastnoročno. Kam bo odšel slavni junak? Nekateri trdijo, da bo bo izginil v Francijo. Morda da odide celo v Albanijo, da se proglasi tamkaj poglavarjem albanskih vstašev.
D'ANNUNZIO ZAPUSTIL »SVOJO« REKO.
OPATIJA, 19. (T.) Včeraj ob 11.45 je DlAnnunzio zapustil Reko in se odpeljal v avtomobilu preko M estre v Italijo. Spremljalo ga je več oseb.
PROGLASITEV NOVIH SOVJETSKIH REPUBLIK.
RIGA, 18. Vesti iz Moskve zatrjujejo, da se proglasi v kratkem beloruska sovjetska republika. Ta republika bo obsegala smolensko in vitebsko gubernijo. V bližnji bodočnosti se proglasi še 20 drugih sovjetskih republik.
NOVA FRANCOSKA VLADA.
PARIZ, 18. List »Gaulois« piše: Po zavezniških deželah pozdravljajo Briandovo vlado z zadoščenjem. Pričakujejo, da bo Briand ostvaril in uveljavil Millerandovo stališče, da se vprašanje o povračilih da rešiti le potom sporazuma z zavezniki,
INTERNACIJONALNA BRZOJAVNA KONFERENCA V PRAGL
PRAGA, 17. Danes je bila tukaj otvorjena internacijo-nalna brzojavna konferenca, katera je bila sklicana v svrho ureditve brzojavnega prometa v srednji Evropi. Na zborovanju so prisotna zastopniki Jugoslavije, Italije, Poljske, Rumunske, Bulgarske, Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. Zborovanje bo trajalo celih osem dni
Francoski delavci prestopili h Tretji internacijonali
Kakor znano, se je vršil pred kratkem v Tours*u kongres francoske socijalistične stran* ke. Od 4763 delegatov se jih je izjavilo pri glasovanju 3252 za Tretjo internacijonalo. Francoski delavci so s tem sklepom dokazali, da se zavedajo velevažnega zgodovinskega trenutka in da je že skrajni čas za izključitev socijalnih demokratov — izdajic delavske stvari — iz delavskih revolucionarnih vrst.
Odločitev, ki je padla v Tours*u, je naj* večje važnosti ne samo za vso Komunistično internacij onalo, marveč tudi za razvoj in po* spešitev svetovne revolucije. Ne smemo si misliti, da se je socijalistična stranka Fran* cije s tem z veliko večino sklenjenim skle* pom kar čez noč spremenila v Komunistično stranko.
Francoski proletarijat se je v trdi povojni šoli streznil. V državi, ki je središče svetovne reakcije, središče vseh napadov proti Sovjet* ski Rusiji, vstaja in se ojačuje zaveznik sve* tovne revolucije, zaveznik Sovjetske Rusije, ki bo znal vedno bolj onemogočevati in pre* prečevati vsako akcijo svetovne reakcije. Tours je očitna grožnja za francosko buržu* azijo v trenutku, ko si hoče popolnoma za* sužnjiti nemško ljudstvo.
Naj večje razočaranje in strah so pripravile francoski buržuaziji sekcije po deželi, katere sestavljajo po večini mali kmetje in poljedel* ski delavci, ki so nastopali na kongresu z večjim navdušenjem za priključitev k Tretji internacijonali kakor nekatere mestne sekcije. Ogorčenost francoskih malih kmetov nad vedno večjimi davki, nad nadaljevanjem im* perijalističnih podjetij v kolonijah, kakor tudi nad klerikalno politiko, katero uganja francoska buržuazija s vspostavitvijo diplo* matičnih stikov z Vatikanom, je pripeljala francoski proletarijat kaj kmalu v revoluci* jonarni tabor in k razumevanju komunistične agrarne politike, katero preklinjajo v svoji onemoglosti zvesti hlapci buržuazije — menjševiki. Nastop francoskih malih kme* tov za Tretjo internacijonalo nam dokazuje, da bo komunistično gibanje imelo v Franciji širšo podlago, kakor so si dosedaj mislili ko* munisti.
Razkol v stranki se bo začel sedaj z naj* večjo ostrostjo in bo objel tudi organizato* rično polje. Z vso gotovostjo smemo raču* nati, da se francoski socijalni demokrat j e ne bodo dolgo ustavljali urnemu prodiranju re* volucijonarne ideje in da bodo čimorej vsi socijaldemokratični delavci pristopili k naj* močnejši delavski stranki, ki se imenuje Ko* munistična stranka Francije.
Francoski buržuji se bodo gotovo prej pre* mislili, predno bodo začeli kako sovražno akcijo proti Sovjetski Rusiji. Bilo jim je kaj takega mogoče dosedaj, ker so računali na taktiko reformistov, ki so ovirali v francoski socijalistični stranki vsakršni revolucij onarni polet zavednega delavstva v največje veselje črnih reakcijonarcev Francije in tamkaj se nahajajočih ruskih kontrarevolucij onarjev Burceve baže, ki bi samo iz čistega vseslo* vanstva najrajši prodali rusko ljudstvo fran* coskim akcijonarjem.
V nedeljo, dne 23. t. m. ob 9.30 se 'vrši v Delavski zbornici splošni redni kongres prometnik uslužbencev. — Dnevni red bo sledeči:	1. Imenovanje pred-
sedništva; 2. moralno poročilo; 3. iinancijalno poročilo; 4. imenovanje volilnega ©odbora; 5. imenovanje novega zvezinega vodstva; 6. raznoterosti. Vsak član Zveze mora prinesti s seboj društveno izkaznico, s katero se mora izkazati pri vhodu v zborovalno dvorano. Zaupniki morajo priti pol ure pred otvoritvijo kongresa, da lahko nadzorujejo izkaznice Jcongresistom. Zveza pričakuje, da se udeleže kongresa vsled velike važnosti vsi člani.
Tajništvo.
loiičl mMl
GMasna sfaeka«Roperskffi zaporih
Pretekli petek je bilo veliko število politični jetnikov, ki so se nahaj.Ii nad sedem mesecev \ tržaških zaporih premeščeno v koperske zapore Ta neopravičena premestitev je povzročila med jetniki veliko ogorčenje. Skupno s političnimi je-tni:ri, ki čakajo že nedogledno dobo na sodnijsko obravnavo v proslulih zaporih Kopra, so v znak protesta proti nezaslišanemu postopanju proglasi i včeraj gladoino slavko.
Danes so nam poslali koperski jetniki sledeče
pismo:
„V koperskih zaporih ječi na sto in sto sodru-gov le zaradi tega, ker so ljubili komunistični ideal in se zanj borili. Včeraj so odkion.li hrano n so s tem stopili v boj proti meščanskim rabljem protestirajoč proti nečloveškemu režimu, ki jih je pred pol letom priklenil v ognjusne celice koperskih in tržaških zaporov.
Gl idovna stavka je obenem upor proti sedanjemu sistemu, ki je ugrabil družinam toliko očetov in sinov. Jetniki so odločni, da se ne uklonijo, dokler ne dosežejo onih pravic, katere se mora priznavati vsakemu človeku
Ravnatelju zapora so predložili spomenico, v kateri naznanjajo proglasitev gladovne stavke iz sledečih razlogov i
1. Jetniki zahtevajo takojšnjo izpustitev onih to a išev, ki niso krivi nikakega prestopka,
2. nadalje zahtevajo, da se za vse ostale, ki so obtoženi kakega političnega prestopka, določi dan sodnijske obravnave in to čimprej.
• * •
Enako pismo so prejeli Delavska zbornica, vsi sindikati in politične organizacije.
Šolska prireditev, ki se vrši v dvorani kons umnega društva v Lonjcrju, dne 23. t. m., obsega sledeči Spored: 1. Žirovnik: »Prišla bo pomlad zelena«, troglasni dekliški zbor. 2. Zupančič: »Pripovedka o nosku«, prizorček. 3. Adamič: »Ločitev«, trcglasni mešan ebor. 4. Zupančič: »Dve basni«, dvogovor. 5. Žirovnik:	»Venček nar. pesmi«, dvoglasni dekliški zbor. 6. Gregorčič:	»Rabeljsko
jezero«, deklamacija. 7. a) Zupančič: »Ciciban, Cicifuj«, b) LJtva: »Prvi krajec«, deklamaciji. 8. * »Kote«, kuplet.
Komel: »Mak«, enoglasni dekliški zber s »pretnljcva-njem glasovirja. 10. Ribičič: »Škrati«, veseloigra s petjem v 2 dejanjih; pevski del priredil Ivan Grbec. 11. Volarič: »Dc-movma«, enoglasni zbor s spremljevanjem glasovirja. Pričetek ob 15 in pol. — Nastopajo otroci katinarske šole. — Čisti dobiček je namenjen domači šolski knjižnici. Glede na dobrodelen namen prireditve vabi k o-bLtai udeležbi — katinarsko učiteljstvo.
Hov zakon u trgovanj« s trtami
Civilni komisarijat za Trst in okolico objavlja: Zakoi z dne 26. septembra 1920. št. 1363, ki se nanaša na nad zorovanje trgovanja z ameriškimi trtami in je bil razglašen v uradnem listu italijanskega kraljestva z dne 7. ok-tobra 1920. št. 237, se bo s kraljevim dekretom, ki se bo kmalu objavil, raztegnil tudi na nove pokrajine kraljestva. Kar se tiče določb člena 1. tega zakona, se prizadete opozarja, da se ima v smislu odredbe generalnega civilnega komisarijata z dne 29. decembra 1920. št, 7121 -4039 napraviti naznanitev tekom enega meseca, in sicer pri generalnem civilnem komisarijatu za Julijsko Benečijo (kr. tehniška antifilokserična delegacija). Sledi besedilo imenovanega zakona: Mi, Viktor Emanuel III., po milosti božji in po volji naroda italijanski kralj, smo sledeči zakon, ki sta ga senat in poslanska zbornica o-dobrila, potrdili in ga objavljamo:	Člen 1. Kdorkoli na-
merava gojiti kolči, divje in cepljene ameriške bilfe~a3i trgovati z njimi, mora to posebej javiti zavodom, ki jih bo deločilo ministrstvo za poljedelstvo s posebnim odlokom. Naznanitev je obvezna tudi za one, kateri ob času
tega zakona že izvršujejo obrt gojitve ameriških trt. ___
Člen 2. Naznanitev s strani proizvajalcev ameriških kolči, o katerih govori prvi stavek predidočega člena, se mora predložiti vsako leto najkasneje do meseca marca in mora vsebovati: a) površino parcel, na katerih so vsajene matice na način vinograda in bilfe, pri čemur sc morajo ločiti parcele z divjimi bilfami od -onih s cepljenimi; b) število in starost matic, število divjih in cepljenih bil!, razvrščenih po vrsti. Pri cepljenih bilfah se mora označiti tudi vrsta cepa, — Naznanitev s strani trgovcev z ameriškimi kolčmi se mora predložiti vsako leto najkasneje do septembra in vsebovati: a) število kolči, divjih in cepljenih bilf, s katerimi se misli trgovati in njih vrsto. Pri cepljenih bilfah -mora biti označena tudi vrsta cepa; b) cd kod prihajajo. — Zavodi, kateri sprejemajo naznanitve, naj se pc-tom pregledovanja in nadzorovanja prepričajo o njihovi točnosti. — Člen 3. Pri vsaki kupčiji mora dobavitelj podati izjavo, iz katere je razvidno število prodanih kolči in bilf in vrsta trt, h kateri spadajo. Pri dvosteblnih bilfah mora biti označena razen goriime-novanih kakovosti predmeta tudi vrsta cepa. Vsak proizvajalec mora hraniti prepis takih izjav v dvopisnem registru. — Člen 4. Posebni pooblaščenci poljedelskega ministrstva bedo ob času cepljenja pregledovali dvopi-sne knjige, ki jih bodo lahko na podlagi člena 3. zaplenili, ugotavljali prestopke in izročevali prestopnike sod-nijskim oblastim, — člen 5, V svrho jamstva je kupcu I dovoljeno, da si vzame vzorec kupljenih trt in sicer za slučaj, da bi prišlo v hipu izročitve do nesoglasja. Za vzorec si sme vzeti kvečjemu pet trt od vsake vrste. Ako gre za dvosteblne trte, se število vzorcev lahko podvoji. Z ministerijal-nim odlokom se določijo zavodi, kateri bodo pooblaščeni sprejemati v gojitev vzorce, o katerih je govor, da se bo lahko ugotovila vrsta divjakov in c epe v. Označba vrste trt, o kateri govori prejšnji odstavek in katera izhaja od ustanove, katere naloga je gojiti vzorce, je končnoveljavna in se ne more predložiti v razsodbo oblasti. Stroški, ki jih zahteva gojitev vzorcev, gredo na račun prizadetih in se bodo v slučaju ne-sporazumljenja lahko določili od poljedelskega ministrstva. — Člen 6. Ako bi prodano blago ne odgovarjalo pogojem pogodbe, je prodajalec dolžan vrniti svoto, ki jo je že prejel za blago, ne glede na vse druge civilno- in kazenskopravne posledice v smislu veljavnega trgovskega zakonika. — Člen 7. Prestopki proti temu zakonu se kaznujejo z globo od 200 do 5000 L, po obsegu kupne pogodbe. — Člen 8. Pričujoče odredbe ne veljajo za am-tifilekserične kciisorcije, ki so pravilno ustanovljeni ali katerih tehniški vodja je kak pooblaščenec ministrstva, dalje za vladne trtne šole za ameriške trte in za trtne šole, katere so na kakršenkoli način priklopljene ustanovam, ki stoje pod državnim nadzorstvom. — Člen 9. Za tekoče leto se morajo nasloviti prošnje v poljedelsko ministrstvo in sicer v dobi meseca, ki sledi onemu, v katerem je bil pričujoči zakon razglašen v uradnem listu. Člen 10. Udružeoja trtorejcev, poljedelske družbe in an-tifilckscrični kcnsorciji bodo lahko nastopali kot stranke v pravdah proti prestopnikom tega zakona. — Člen 11. Za izvedbo tega zakona se bo vpisalo v posebnem odstavku pasivne bilance poljedelskega ministrstva s finančnim poslovnim letom 1920-1921 svoto 1,000.000 L. — Odrejamo, naj se ta zakon, zapečaten z državnim pečatom, uvrsti v uradno zbirko zakonov in odredb italijanskega kraljestva in naročujemo, naj ga vsak, ki je prizadet, upošteva in gleda, da se upošteva kakor državni zakon,
VSEM DOPISNIKOM IN SOTRUDNIKOM! Povdarjamo vn-cvič: Pišite skrbno in razločno. Mečedno pisani rokopisi provzročaio nam in tiskarskim stavcem veliko mukepolnega dela. Dopisov brez podpisa ne priobčujemo!
Ljudski oder Barkovlje. Vsi člani in članice ste vabljeni za četrtek, dne 20. januarja ob 19. uri na mesečni sestanek, na katerem se bo podalo blagajniško in moralno porečilo. Naj nihče ne manjka!	Odbor.
Dramatični odsek podružnice Ljudskega odra v Sežani uprizeri v nedeljo dne 23. t. m. ob 2)4 uri popoludne v Šmucovi dvorani v drugič Blumenthal-Kadelburgovo tridejanko; »Pri belem konjičku«. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Štolfa.
Vodstvo čevljarske zVeze opozarja svoje člane, da plačajo čimprej predpisane društvene prispevke. Na podiagi sklepa, katerega je sklenil izvanredni kongres 7. julija 1920., imajo pravico do bolniške ali brezposelne podpore le oni, ki so plačevali vseh 52 tednov društvene prispevke. Uradne ure so sledeče:	od 19 do 21 ob
pondeljkih, sredah, četrtkih in petkih; od 1 do 12 ob nedeljah v Delavski zbornici, soba št. 37.
Tujo valuta no tržaškem	trsu
V Trstu, 18. januarja 1921. Neprepečatene	krone	4‘25—	4-50
avstrijsko-nemške krone	4-------- 4-25
češkoslovaške	krone	34-25—	34‘50
dinarji	76------- 76‘50
leji	38------- 38-25
marke	45*50—	46-—
dolaiji	28-25-	28*30
francoski franki	179------179*50
švicarski franki	450*------452-—
angleški funti, papirnati	107------107-50
angleški funti, zlati	118*------119*—
Za Tiskovni sklad „Dela“ in „Radmčke Straže"
Za „DeSou:
Po sodrugu Francu Vidmarju predsedniku »Federacije rudarjev" v Idriji: Nabrano v veseli družbi na Silvestrov večer L 34; nal rano v veseli družbi pri gostilničarju Francu Kosmaču L 17;
Furlan Franc L 5; Jeran Franc L 5;
Troha Anton L 3; Peternel Leopolda L 2; nabrano v veseli družbi v gostilni v Rusiji L 28-50; skupaj . . .L 104*50 Po sodrugu J. Kogeju iz Spodnje Idrije:
Nabrala dva sodruga v veseli družbi pri gosp. Mariji Kenda L 46; Ivan Rrelovec L 2, Andrej Velikonja L 2;
skupaj ....................................»	^ 5 ‘
Nabrano na zabavnem večeru komuni-sillne sekcije v Čepovanu: Skok Štefan L 6, Savle Ludvik, Podberšič Peter, Grošar Štefan, Plesničar Josip,
Šavle Ciril po L 5; Plesničar Ivan,
Paglavec Andrej, Gruden Jos. po L 3; Jugoslovanski učitelj L 4; Paglavec Ivan, Gorjup Karl, Mrak Anton, Plesničar Andrej, Medved Franc, Bratuž Anton, P; glavec Josip, Rejec Leopold,
Podgornik Vincenc, Rejec Anton, Podberšič Leopolda, Grosar Anton, Gorjup Ivan po L 2; Trušnovec Jos., Bratuž Ignac, Mlekuž Franc, Bratuž Ciril, Kofol Justina, Gvijup Katarina, Paglavec Frančiška, Gorjup Ljudmila, Skok Al-, bina, Winkler Leopold, Skok Ivan,
Grosar Ivan, Bratuš Anton. Podgornik Julka, Bratuž Marija, Kofoi Štefanija,
Mrak Marija, Podgornik Andrej, Skok
Marija po L 1 ; Trušnovec Marija 20
st., Winkkr Marija 2o st., skupaj . „	89-40
Nabrali Ionjerski komunisti v znamenje
da ostanejo trdi vojaki komunistične
ideje: Gombač Karl, Čok Maks, Kjuder
Ivan, (ok Angelj, Periot Karl, Penka
Ivan, Čok Anton, dve na;akarici, Viktor,
Blokar Ivan, Cok Josip, Čok Andrej (da ostane „Delo“ komunistično glasilo po L 5; Maver (veliki), Biščak Anton,
Biščak Viljem, Čok Franc, Čok Miha,
Cok Anton (sked.), Marička '(pridna perica) po L 3 ; Lavrenč č Janko (tajnik),
Cok Jušta, Ukovič Jakob, Čok Ivan,
Pertot I\an, Trombon, veliki tambur,
Sudič Franc, Bern: tič Karl, Pečar Fr.,
I Pečar Anton, Pečar Jože (bkl), Lavrenčič Franc, Glavina Peter, Karl (veliki),
Karl (mali), Lavrenčič Vanek, Trč Marij, Mali hrošč, Čok Dragotin,
Cok Karl, P. R., Lavrenčič Pavla, Pertot Vekoslava, Barič just,
Dobri tovariš Pušerjev, Najbolj pametna, Najbolj dobra, Kosmač Pavla,
Kosmač, Cok ^Auton (pezdelov), Maver Anton, Ban Štefan, Grahonja Jakob,
Lavrenčič Jvan, Čok Miha, Ludvik Družina, Cač Anton, Maver Jožef,
Gombač Alojz, Glav na Jakob, Glavina Rudolf, hud plesalec, Batič Andrej (pev. L. O.), Malalan Anton, Pečar Jožef, Kjuder Anton po L 2; Pečar Zora, Biščak Cvetka, Čok Ana, Pečar Zofka, Cok Josip, Lavrenčič Anton,
Lukežič Ivan, Glavina Jožef. Pečar Albin, Basso in fa, Čok Bern., Čok Ant.
Lovro, Pečar Ivan, Lužnik Josip, Dolar Marica, Mihalič Jože, Čok Iv. Marija,
Pečar Just, Gerdol Alojz, Učitelj-pevo-vod.ja, Biščak Anten, Biščak Josip,
Pertot Avguštin, Kjuder Ivan Marija,
Pečar Marij, Pečar Zofka po L 1,
Roko (komunist) L 2, Čok Anton 50
stot., skupaj . .  ........................n	204-50	1
Po so dr, Avgustu Černetu iz Grgarja:”
Černe Avgust, Jernetič Franc, Černe Rafael, Boštjančič Štefan, Mamič Ana po L 5 ; Budin Jože L 4; BoLar Franc L 3; Sedevčič Valentin, Boltar Ivan,
Bitežnik Jožef, Kogoj Anton, Širok Stefan, Širok Valentin, Zimic Henrik,
Pavlin Štefan, Leban Ivan po L 2 ;
Boltar Štefan L	1;	skupaj	,	,	5j.___ %
Skupaj	.	.	.	.	.	L	499 40	I
Prej	izkazanih	.	.	.	.	.	„	10885-20	|
Skupaj	.	.	.	.	.	L	11384-60	I
Skupaj „Delo“ in „Radnička Straža“ L 1172890 I
Hill MMEIIM EIUI UJM
s®8®™ ■■■■■■■ ■■■■■■■ vpisana zadruga z omejenim jamstvom flBBBaBa^HHBaBHB|aHHHI|flBBHaB
I tz c§@Iele
PODGORA.
; Zastopnikom komunistični!] frakcij Julijske Benečije na pot v Livorno
Objavljamo sledeči — četudi zakasneli — dopis, ker je ^ najjasnejši dokaz komunističnega prepričanja našega delavskega ljudstva in njegovega razumevanja nalog revo-lucijonamega proletarijata v tem trenutku.
Brzim korakom se bliža dan, ko se bodo zbrali zastopniki posameznih frakcij Italijanske socijalistične stranke na kongresu v Livornu. In odšli boste na kongres tudi vi, zastopniki slovenskega proletarijata, ki je tlačen kot suženj in bo še vedno prenašal hlapčevstvo, dokler ne bo tudi nad sedaj našo italijansko državo zasijala zarja •rdeče revolucije, ki nam prinese tako zaželjeno proletarsko svobodo.
Odšli boste, a mi nestrpno Čakamo na ona poročila, ki nam jih prinesete iz kongresa. Ali morda nam prinesete ono žalostno poročilo, da ni italijanski proletarijat še pripravljen za revolucijo?
Poročilo, katero stavijo na dnevni red takozvani Tu-ratijevci, Dugoni, D'Aragcne in še zraven nekaj slovenskih reformistov Tumove in Petejanove vrste? Dvomimo! ker smo mi delavci prepričani, da je italijanski proletarijat skozi in skozi revolucijonaren, čeravno se zna zgoditi, da ne bo odnesla maša komunistična frakcija iz kongresa večine.
Verujemo, da ni prodrla misel čistega komuinzma v vseh delih Italije v proletarske vrste, ker so zakrivili reformisti m njim enaki unitarci, toda brez skrbi lahko trdimo, da bo delavstvo pripravljeno oni velevažni trenutek, ko bo treba nastopiti za vspostavitev delavske države. Zavedni proletarijat bo pošteno obračunal pri tej priliki tudi s protirevolucijonamimi elementi, ki so splezali po delavskih ramah na razne stolčke in so na vse načine ovirali revohicijonarne predpriprave med zavednim proletarijatom.
S posameznimi frakcijami se nočemo dosti spuščati v polemiko, toda povdarjati hočemo še vedno, naj se slovenski proletarijat enkrat za vselej odtrže socijalpatrijo-ticnim voditeljem m agitatorjem m naj se združi kompaktno do zadnjega v komunistični stranki, edini pravi nositeljici delavskih idej.
Proletanjat Italije in Julijske Benečije! Dovolj si pretrpel v dobi svetovne vojne kapitalizma in v teh dveh povojnih letih; spregledaj in premišljuj sedanje življenje in uvidel beš prav lahko, da si bil dosedaj ona kocka, e katero se je dosedaj igrala imperijalistična zveza narodov. Otresi si one liberalne in klerikalne inteligence, ki je v času najstrašnejše vojne bedo oznanjevala na shodih, v cerkvah in šolah: »Vse za vero, dom, cesarja!« Stooi
solidarno v vrste komunističnega proletarijata in organiziraj se v političnih sekcijah.
Zastopnikom komunistične frakcije kličemo: Pozdrava-te v Livcrnu na kongresu zastopnike vzvišene ruske revolucije in zastopnike bratskega italijanskega proletarijata in recite jim, da je proletarijat Julijske Benečije dovolj in v vsakem trenutku j^ipravljen stopiti na barikado, da o potom brezobzirnega nasilja osvoji politično t oblast in da vspostavi delavsko in kmečko sovjetsko re«
. publiko.
Živela Tretja internacijonala! Živela Komunistična
stranka Italije!	Revolucijonar.
* • *
;	PROSEK-KONTOVELJ.
j Pretečeno nedeljo se je vršila VI. prireditev Lj. cdra na Kontovelju. Sodrugom moramo priznati njihovo goreče' delovanje na kulturnem polju. Prepričani smo, da nam z lepo glazbo dado zmeraj tudi nekaj kapljic duševnega 1 razvedrila. Ne smemo pri tej priliki zamolčati prijateljskega obiska naših sodrugov prosečanov, kateri nas pri vsakem delu pridno podpirajo. Vedo, da se med seboj ’ čutimo srečne in zadovoljne!
Povdarjamo zadnje vrsiicfe z namenom, da odkrijemo oni tretji element, kateri bi želel to prijateljstvo razdreti. Ni nam treba dokazovati, da se vaša izgovorjena beseda,: beseda samo na jeziku temu upira, ko je pa nekje v srcu sovraštvo pokrito z mahom stare tradicije. Pokazali ste se tudi na Kontoveiju, toda samo s »svojim kulturnim; delom«. Nam pa ste prorokovali skorajšnji pogin — »potujčevanje«. Če ste že tako dobri preroki, tedaj bi bila vaša sveta dolžnost, da se takega nekulturnega revčka vendarle reši!
V zadnjem času ste postali res tako podjetni. Ustano-' : vili ste veliko centralo, katera naj bi imela z zlatom ob-1 : robljen napis: »Kulturni dom«. V vaših novih pravilih či-1 ! tamo, da vam je kultura glavni cilj, in to brez razlike ; spola, mišljenja in narodnosti; ali uvideli smo pri zadnji s kontoveljsld prireditvi, da se morate na tem polju po-! i prijeti šele abecednika.	1	i
Naše same od sebe postavljene vzgojitelje vprašujemo: ! »Kje naj išče naš rod kulturnega napredka: v lepo izbranih akordih naše pesmi, ali v površno naučenih igrah?« Svetujemo vam, ako ravno nočete podpirati kulturni razvoj obeh vasi, ne vzgajajte med njima s svojo parcialnostjo nepotrebnega sovraštva.
Zahvalimo se vsem prooečanom, kateri »o ae udeležili! 1 naše kulturne prireditve. Kar se tiče onih kulturnih se- 1 paratistov, jim lahko povemo, da se bodemo odslej držali 1 pregovora: »Groš za groš«!
Na vaš bodoči »Kulturni dom« pa ne pozabite napisa »Kultura napravi človeka plemenitega«!
KANAL.
Socialistična sekcija kanalska nam sporoča: G. vikar Trdan iz Avč se je izrazil, da je potom škofa preprečil pred časom nek članek, ki naj bi ga spisal sodr. Kristijan
Baudaž. Ne, toliko časti nam in toliko truda vam v resnici ni potrebno.
AVČE PRI KANALU.
Vsakdanje in n c ra zburlp v o življenje naše vasi ni imelo do danes nikakršnih posebnosti, s katerimi se včasih o-penašajo drugi kraji. A to pot hoče postati popularen naš gospod vikar. Po eni strani poskrbimo mi zato. — Hitro po končani vojni je prišel v našo podrto občino in v resnici opravljal je svojo službo, kot se spodobi in ljudstvo ga je vzljubilo. A kar naenkrat, pol leta bo menda od tega, smo opazili na njem, da je krenil na vsa druga pota. Večkrat se je obregnil ob ženski «*et, radi med e in podobnega pohujšanja, — no smo si	je
pač silno pobožen mož, ki spoštuje škofova ptamj. Nato začne sovražiti osebe, ki mu niso nikoli nič žalega hotele. Razhuduje se na svojega cerkovnika, osivelega v službi, ga psuje in tepe. V svoji demagoški veličastnosti j prepove domačim pe>vcem petje v cerkvi, jih pozdravlja raz prižnice r. smrkavci in podobno. Pravil je, da so ga beteli naši ljudje napasti rri to ponoči in da je videl napadalca pri oknu. A gotovo so bile le prikazni, gospod likar, ki *o se rodile le v vaši bujni domišljiji. Ker radi takšnega zlobnega podtika vanja trpi čast in ugled občine, bi ga javno vprašali naj pride na dan z imenom in naj dokaže to svejo trditev. Seveda takšni rodoljubje (oj. dolina šcntflcrijanska, kako si na njih bogata) vidijo marsikaj, kar mi navadni ljudje ne vidimc. Ker se ni čutil (tako se zda prečastitemu) več varnega, pokliče karabinjerje, da ga varujejo več večerov,. Med tolovaje in razbojnike je torej zašel naš gospod vikar! A lansko leto, ko ga je hotela pijana drubal vi jakov napasti, povejte, no, kdo je bil tu, da vas je branil? Ali nismo bili ravno mi tisti? Danes dezertirajo iz cerkve »smrkavci«, jutri boste zn a H ti že pridigi'val: štirim stenam. Kdo sc ;e spremenil? Mi občani getevo ne! S svojim delovanjem ste se ohsovražiii pri vseh; Kristusov nauk, zapovedi, vse ste teptal. In s tem getevo ne boste več školov Bc-njaminček. Sicer zato pekrbimo že m:. Matcrrjala imamo še dovolj na razpolago.
Ljudje, ki hočejo za vsako ceno diskreditirati rusko sovjetsko vlado, pravijo, da je delo v Rusiji prisiljeno. Človeka se ne sme eikti k delu, ampak postiti ga, da živi na račun drugih, da krade, slepari repa ali pa da umre gladu. Da, to je čisto v soglasju s kapitalistično riiko. Če nimajo nasprotniki ruske novjetske vlade nobenega ja-čjega argumeta, ta nc bo vlekeL — Kadar govori kapitalistični razred o delu, misli pri tem vedno na delo drugih, ki delajo zanj za nekaj napitnine, ki se ji pravi plača.
Izdaja za Socij. zvezo v Julijski BeneHJi in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratore* v Trstu.
Skladišče oblačil
Via Rafffineria štv. 3. TRST Via Raffineria štv. 3.
V felrtek, dne 20. jan livarja 1021
se M drugi oddelek oblata
na trgu della Borsa St. 6, I. in II. nad. z veliko
IZBIRO MANUFAKTUR
Postavilo se bo v razprodajo sledeče blago ;
A vUočEa°iun(imNENO SUKNO’	.	~	BARŽUN Manchester 120 cm. .... L. 100
visocina 140 cm...........L.	30-46	v	.
CHEVIOT iz čiste volne, 130 cm. .	.	.	,,	40-60	ASTRAHAN, črni .. 140
LODEN iz čiste volne, 140 cm........„66	PREVLAKE za pohištvo	32-38
SUKNO za svršnike,gladkoin na dvojno	lice	„	20-60	BARHANT beli in barvani od	5u20 lalii
SKOTSKO SUKNO, iz čiste volne . . . , 34-52	J	:	f , s * * * 7T
TKANINE iz bombaževine, „Tennis“ in	TERLIZ, s črtami 1 damaskirani . . . „ 14-
s risbami.................. B.3B-15I ZEPHIR za srajce.......  6*50-10
Bombaževinasto platno za rjuhe 150 cm L 17*—, 130 cm L 17 in 24 na meter. — Perilo za moške, ženske in otroke. - Volnene pletenice in ženske spodnje hlače „Vormal“. - Volnene pletenice ,.Merinos“
Volneni jopiči za dečke jopiči „Combination“ za dečke.
flellko Izbira motkih srajc. - ženske srajce Jratfsf* s čipkami, Ota izdelek L 19*90
Ženske srajce v blagu „Chiffon“ s čipkami od L 17.— dalje. — Spodnje hlače s čipkami od L 15, 18 in reč. „Combination“ v blagu „etamine“ L 55 ali „bctist“ L 34. — Velika izbera garnitur: spodnja krila, jopiči, srajce,
Nočne in podnevne spodnje hlače — po zelo ugodnih cenah.
„Voile“ iz čiste volne z risbami, na meter L 22. - Volnene odeje, za navadne in druge postelje. Posteljna pogrinjala. — Namizni prti. — Predposteljne preproge«
SVILE: Popeline 100 cm L 28 na meter. - Cifcpe de Chine - Dncchesse - Paiilotte, črne in barvane Platno iz surove svile. - Poulards in svilene podloge - Šerpe - Svileni Trikoti. - Pajčolani
„Auto“ 280 cm dolgi od L 18 dalje. - Žepni robci.
TORBICE - DENARNICE — LISTNICE — DIŠEČA MILA ITD. ITD.
Ssvollen je odet ne do iii 1 kdo oMei?. do ookif a.
Skladišče eb«eč»8 v uf. Reffinerle 3 (o idekk	ob	ek,	obuvale	§n
Boknlvah OSTANE ČL ANO r J ODPRTO KAKO*? NAVADNO,