Sabina Kocjančič
Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2009
Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2009 prejme Peter POKORN
za dolgoletno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim je bistveno pripomogel k ohranjanju loške, gorenjske in slovenske duhovne in kulturne dediščine - priznanje za življenjsko delo ob njegovi 70-letnici.
Peter Pokorn se je rodil 26. junija 1939, v Škofji Loki, v hiši z dolgo loško tradicijo. Mati Angela in oče Albin sta ga vzgajala v krščanskem duhu, ga spodbujala k spoštovanju tradicionalnih vrednot ter prilagajanju pozitivnemu utripu časa. Med 2. svetovno vojno so njegovo družino izselili v Srbijo, po vrnitvi domov je Peter s šestimi leti začel hoditi v osnovno šolo, ki je mejila na očetov vrt. V Škofji Loki je (1958) končal gimnazijo in se vpisal na študij arhitekture v Ljubljani, kjer ga je najbolj privlačila stavbna dediščina. Pri profesorju Marjanu Mušiču in arhitektu Tonetu Bitencu je spoznaval vrednote arhitekturnega izročila. S slednjim in s skupino sošolcev je v okviru organizacije UNESCO sistematično dokumentiral dvorce v okolici Dubrovnika in pozneje še stavbno dediščino Vipavskega Križa. S profesorjem Marjanom Mušičem in sošolci je zbiral gradivo o kozolcih po Sloveniji, kar je kasneje sam nadaljeval na območjih Ziljske doline in Roža. V času študija je obiskoval tudi predavanja o umetnostni zgodovini ter tečaje nemščine, italijanščine in angleščine, s čimer je nadgradil svoje znanje tujih jezikov: ruščine, nemščine, francoščine, latinščine in grščine.
Peter Pokorn med vpisovanjem v knjigo prejemnikov občinskih priznanj. (foto: Tina Dokl/Gorenjski glas)
Po končanem študiju se je najprej zaposlil na Občini Škofja Loka, na Oddelku za urbanizem. Ob delu na komunalnem področju je temeljito spoznal ozemlje nekdanjega brižinskega gospostva. Bolelo ga je, ko je videl, kako se zaradi napačnega odnosa lastnikov in oblasti po nepotrebnem spreminjajo ali izginjajo lepi in uporabni primeri stavbne dediščine ali pa se med še dobro ohranjeno dediščino vrivajo nestrokovne novosti. Ker sta ga ves čas zanimala kulturna dediščina in varovanje bivalnega okolja, je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja član Komisije za varstvo okolja za Gorenjsko. Po zamenjavi službe je bil deset let projektant in oblikovalec embalaže v podjetju EGP Škofja Loka. Začel je z novim načinom projektiranja ter izdelovanja vzorcev s pomočjo računalnika in bil za nekaj svojih izdelkov tudi nagrajen. Upokojil se je leta 1996.
Fotografska pot Petra Pokorna se je začela v gimnaziji, ko si je za zaslužek počitniškega dela na loški pošti kupil prvi fotografski aparat. Svojo prvo nagrado za fotografijo je prejel kot član fotografske skupine ŠOLT v Ljubljani, kjer je na mednarodni razstavi študentske fotografije prejel prvo nagrado za diapozitiv Brez razlik. Že v 70. letih je s prijatelji snoval ustanovitev samostojnega fotografskega društva v Škofji Loki, ki je bilo nato ustanovljeno leta 1985. Kot ustanovni član društva, ki so ga v začetku imenovali Foto kino klub Anton Ažbe, pozneje pa Foto klub Anton Ažbe, deluje v njem od začetka, več let je bil tudi njegov predsednik. Društvo se je hitro uveljavilo doma in v svetu. Zaradi dobre organizacije in prijetnega ter kreativnega vzdušja so se vanj včlanjevali fotografi z vse Gorenjske in tudi iz Ljubljane. Klub je člane spodbujal k tradicionalnemu ustvarjanju in uvajanju koristnih novosti. Tako je med drugim priredil prvo slovensko državno pregledno projekcijo digitalnih posnetkov.
Leta 1996 je bil Pokorn izvoljen za predsednika Fotografske zveze Slovenije, s tem se je sedež slovenske fotografske organizacije za pet let preselil v Škofjo Loko. Leta 1997 je kot predstavnik Slovenije v FIAP (Mednarodna zveza za fotografsko umetnost) sodeloval na njenem rednem kongresu v Shenzhenu na Kitajskem, 1999 v Thunu v Švici in 2001 v Pratu v Italiji.
Z zbiranjem etnografskega gradiva, s katerim je začel že v študijskih letih, je nadaljeval do današnjih dni in pri tem fotografsko zbirko kulturne dediščine dopolnil s posnetki kozolcev, od Tirolske do Hrvaške. Samostojne tematske razstave je imel po vsej Sloveniji, v Belgiji, Italiji, Avstriji, Turčiji, na Češkem in Japonskem. Kot član Foto kluba Anton Ažbe je sodeloval pri organizaciji številnih razstav, med drugim tudi šestih razstav o naravni in kulturni dediščini podeželja, v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.
Za svoje delo je Peter Pokorn prejel številne nagrade, njegove fotografije krasijo vrsto knjig, katalogov in publikacij, v letu 2006 je bil po pravilniku FZS najuspešnejši slovenski razstavljavec. Za uspehe na razstavah je prejel razstavljav-ska naslova MF FZS - Mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije in EFIAP -Ekscelenca Mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Za zasluge pri razvoju
fotografske dejavnosti mu je Fotografska zveza Slovenije podelila Puharjevo nagrado za življenjsko delo, za zasluge na mednarodnem področju pa Mednarodna zveza za fotografsko umetnost naslov ESFIAP. Pokorn je tudi član ameriškega fotografskega združenja PSA; v letu 2007 je bil na lestvici Who is who uvrščen med vrhunske fotografe.
Peter Pokorn ni skrbel le za svoje fotografsko udejstvovanje, ampak je svoje znanje in izkušnje nesebično in z veseljem posredoval tudi mladini ter odraslim. V Foto klubu Anton Ažbe je pogosto vodil tematska srečanja in bil mentor različnim skupinam in krožkom.
Poleg fotografije se je vse življenje zanimal tudi za šport, že od leta 1961 je član današnjega SK Alpetour. Skrbel je za stike z mediji, poročal o dogodkih in tekmovanjih ter bil več kot trideset let dopisnik za slovenske in nekatere tuje medije o vsem športnem delovanju na Loškem. Za delo na športnem področju je ob stoletnici športa na Loškem prejel Bloudkovo značko in priznanje.
Poleg vsega si je ves čas prizadeval za navezovanje stikov s pobratenimi občinami ter kot dolgoletni član Muzejskega društva za promocijo Škofjeloškega pasi-jona v tujini.
Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2009 prejme DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA
za šestdesetletno uspešno delo, v katerih je Društvo upokojencev postalo eno najuspešnejših društev v Sloveniji, ki s svojimi več kot 2.000 članicami in člani deluje na izobraževalnem, kulturnem, športnem, človekoljubnem in družabnem področju, ob tem pa uspešno sodeluje z mnogimi sorodnimi organizacijami in lokalno skupnostjo.
Društvo upokojencev Škofja Loka letos praznuje 60-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo 24. 4. 1949, v gostilni Plevna, na ustanovnem Občnem zboru Zveze sindikatov Jugoslavije - Društva upokojencev LRS, podružnica Škofja Loka. Od takrat neprekinjeno deluje in uspešno uresničuje ter realizira vse svoje naloge in cilje, postavljene z letnimi plani in finančnimi načrti. Vrsta aktivnih vodstev, na čelu s prizadevnimi predsedniki, je vseskozi skrbela za uresničitev zastavljenih ciljev in delovala v korist svojega članstva, ki je konec leta 2008 štelo 2.308 članov.
Društvo deluje in izvaja delo prek
V imenu Društva upokojencev Škofja Loka je občinsko priznanje prevzel predsednik društva Miro Duic. (foto: Tina Dokl/Gorenjski glas)
svojih organov (zbori članov, upravni odbor in komisije za različna področja) ter sekcij. Sodi med pet najstarejših društev upokojencev v Sloveniji. Svojim članom ponujajo številne dejavnosti, med katerimi so najbolj razvejane različne oblike izobraževanj v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki organizira različna predavanja, okrogle mize, seminarje, tečaje, krožke in razstave. Programov se udeležuje več kot sto rednih članov, ki si želijo širiti obzorja in osvojiti nova znanja. Med bolj odmevnimi programi so tudi kulturne dejavnosti, kjer je veliko zanimanja za pevski zbor, knjižnico, ki prireja literarne večere, likovna in ročna dela, foto krožke, aranžiranje cvetja ipd.
Društvo ima zelo dejavno športno sekcijo, kjer člani društvo uspešno zastopajo na lokalnem, regijskem ter nacionalnem nivoju. V različnih športnih panogah so dosegli zavidljive rezultate in osvojili številne pokale ter medalje. Imajo tudi planinsko in pohodniško skupino, ki na pohodih in odpravah, poleg dobrega vzdušja, skrbita tudi za varnost vseh udeležencev. Za druženje in pestrost skrbi izletniška sekcija, ki prireja turistične, kopalne in nakupovalne izlete ter obiske različnih srečanj ter prireditev. Društvo upokojencev z izdajanjem lastnega glasila Mi o sebi člane redno obvešča o programih, dogodkih in dogajanju v društvu.
Ob častitljivem jubileju si člani, predvsem pa predsednik društva Miro Duic, želijo lastnih prostorov, ki bi jih lahko prijazno in domačno uredili, v katerih bi svoj prostor našle številne ideje, ki jih s seboj prinašajo tako različni ljudje, z različnimi znanji na različnih področjih.
Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2009 prejme ZORICA ŠKORC
za njeno dolgoletno predano in nesebično delo na področju socialnega varstva, še posebej na področju dela z otroki in mladostniki.
Zorica Škorc je bila rojena 23. 11. 1955, v Sarajevu, po poklicu je socialna delavka. Leta 1983 je diplomirala na Visoki šoli za socialno delo. Do leta 1998 je bila zaposlena v gospodarstvu, leta 1998 je začela z delom na področju socialnega varstva.
Od leta 1999 do leta 2001 je delala na Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj kot strokovni vodja programa Psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj ter kot regijski vodja za Gorenjsko v istem programu. Leta 2002 se je kot strokovna delavka zaposlila pri Združenju proti spolnemu zlorabljanju, leta 2003 je pričela z delom v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Tu je bila zaposlena kot prva socialna delavka na
Zorica Škorc (foto: Tina Dokl/ Gorenjski glas)
področju zdravstva, zato je morala razviti socialnodelavski pristop dela ter umestiti profil socialne delavke v zdravstveno institucijo. Aktivno je sodelovala pri ustanovitvi sekcije socialnih delavcev v zdravstvu in pri priključitvi k Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Od leta 2005 je zaposlena na delovnem mestu strokovne delavke - vodje v Kriznem centru za mlade Kresnička v Lescah. Zorica Škorc je vodja interventne službe za področje Gorenjske, članica Aktiva delavcev kriznih centrov v Republiki Sloveniji in članica Aktiva za obravnavo nasilja na Gorenjskem. Je aktivna članica izvršnega odbora Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Pod vodstvom Zorice Škorc se rojevajo novi programi, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo osnovno dejavnost, še zlasti na področju varstva in zaščite otrok in mladostnikov, ter delujejo povezovalno z drugimi akterji, tako vladnimi kot nevladnimi, na lokalnem, regijskem ter širšem mednarodnem nivoju. Na domačih tleh je tako zaživela Posvetovalnica Kresniček, v sklopu mednarodnih programov pa projekti Evropske prostovoljne službe.
Kot članica stranke Glas žensk Slovenije je Škorčeva aktivna tudi kot svetnica Občinskega sveta Občine Škofja Loka. Aktivno sodeluje v Odboru za prometno infrastrukturo in javne površine, v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v Odboru za mladinsko dejavnost pa je podpredsednica.
Ob naravnih in drugih nesrečah zna hitro in učinkovito organizirati finančno pomoč, izreden posluh ima tudi za potrebe sokrajanov, saj si prek občinskih organov in institucij ves čas prizadeva za izboljšanje okolja, v katerem živimo.
Urad varuha za človekove pravice jo je predlagal za kandidatko častne funkcije v projektu Zagovornik - Glas otroka na nacionalnem nivoju.
Spominsko plaketo Občine Škofja Loka za leto 2009 prejmejo
VSI PROSTOVOLJCI, SODELUJOČI PRI UPRIZORITVI ŠKOFJELOŠKEGA
PASJONA - PROCESSIO LOCOPOLITANA 2009
za izjemen kulturni dosežek in afirmacijo Škofje Loke v letu 2009.
Vnovična uprizoritev Škofjeloškega pasijona je bila eden največjih in najbolj odmevnih kulturnih dogodkov v Škofji Loki in Sloveniji v letu 2009. Ta avtentična baročna procesijska igra je bila tudi zunaj naših meja deležna izjemne pozornosti. Posebej sta obiskovalce in kritike navdušili velika zavzetost in prepričljivost vseh sodelujočih ter zelo dobra organizacija prireditve, v kateri je sodelovalo več kot 800 prostovoljcev.
V strokovnem odboru Škofjeloškega pasijona so sodelovali uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij umetnosti in kulture, v častnem odboru pa visoki predstavniki slovenske države, znanstvene in akademske sfere ter slovenske cerkve. Častni pokrovitelj je bil predsednik dr. Danilo Türk.
Visoko kakovostna in s tem nadvse prepričljiva uprizoritev je lahko rezultat
le izjemne zavzetosti, nesebičnosti in odgovorne predanosti celoletnega prostovoljnega in neplačanega dela, ki je v skupnem cilju ohranjanja žive kulturne dediščine združila in povezala ljudi vseh štirih občin nekdanjega loškega gospostva in sosednjih občin, na najbolj žlahten in kulturen način. Osem uspelih pasijonskih predstav je pokazalo izjemno predano in odgovorno etično držo vseh sodelujočih, kar nam je vsem lahko za zgled dejavnega prostovoljstva in aktivne participacije. Prav vsi sodelujoči: režiser, igralci, pevci, godbeniki, konjeniki, strokovni in tehnični delavci, organizatorji in vodstvo so bili aktivni soustvarjalci ter tvorci tega izjemnega dogodka. Pri tem so poleg ustvarjalnosti pokazali nevsakdanjo požrtvovalnost, odgovornost in predanost delu za skupni cilj.
Spominsko plaketo Občine Škofja Loka prostovoljcem pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona sta prevzela režiser Borut Gartner in Tomaž Paulus. (foto: Tina Dokl/Gorenjski glas)