GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 17. MARCA 1986
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - ETA - KAMNIK - Že zelo zgodaj SVILANIT - KAMNIK - Volimo svoje sotovarise, torej ni treba TITAN - KAMNIK - Gotovo smo se prav odločili. so oddale glasove za svoje delegate... veliko razmišljati...
Nevlje: Pri »ZLATI KAPLJI«. Se veliko bomo morali postoriti, zato brez samoprispevka ne bo šlo.
KOČNA KAMNIK - Posvet z volimo komisijo, potem pa na delo...
S marca: Najprej bomo sami prispevali še večji delež, potem nam Kamnik -Zaprice (osnovna šola T. Brejca). Izbiramo prave ljudi... bodo tudi drogi pomagali.
V četrtek in v nedeljo so se ludi naši občini odprla volišča: 13. marca smo volili v združenem delu in 16. marca v krajevnih skupnostih. Na ta dan so se v štirinajstih od petindvajsetih krajevnih skupnosti odločali o uvedbi krajevnega samoupri-spevka.
Na četrtkovih volitvah za člane delegacij, ki delegirajo v zbor Združenega dela občinske skupščine in v skupščine interesnih skupnosti, je bila volilna udeležba izjemno visoka oziroma najvišja v ljubljanski regiji. V organizacijah združenega dela je volilo 92,77 odstotka zaposlenih, "Jed obrtniki in pri njih zaposlenih delavcih pa 71,84 odstotka. Vzdušje je bilo povsod slovesno, a hkrati delovno. Vsa volišča so °biskali tudi predstavniki občinskega vodstva.
Vzdušje je bilo najboljše na
voliščih Jata na Duplici, pa v Menini, Komunalnem podjetju, Eti, Utoku, Ljubljanski banki, Svilani tu, zelo dobro so se na volitve pripravili v WO Antona Medveda, v obrtnem združenju, v vseh treh Donitovih tozdih, v Ideji, Svitu in Integralu.
Kar na šestih voliščih so imeli • stoodstotno udeležbo in sicer v Gozdnem gospodarstvu, PTT, Alpetour, Arboretum, OŠ Toma Brejca in v delovni skupnosti občinske skupščine. V osnovni šoli Frana Albrehta je bila volilna udeležba 98,1 odstotna, v Zdravstvenem domu 97,7, v OŠ Komenda-Moste 97,5 in v OŠ Kamniškega bataljona Stranje 97,4 odstotna. Sledi Menina z 97,2 odstotno udeležbo, Komunalno podjetje in Jata Duplica z 96,9, potem Kočna, 96,2, Žito, pekarna Vesna 95,9, WO Anton Medved 94,7, Donitovi tozdi DSSS, Kemostik in Trival 93,9,
Svilanit 93,5, Stol 92,5, Svit 92,5, Ideja 92,3, Zarja 92,1, najslabšo udeležbo pa so imeli v Graditelju.
Še pred volitvami je bila narejena politična ocena priprav nanje, hkrati pa tudi ocena priprav na referendum za samoprispevek v štirinajstih krajevnih skupnostih.
Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in v združenem delu so bile uspešno zaključene, opravljena je bila seja občinske konference SZDL in prva občinska kandidacijska konferenca, na kateri so delegati potrdili kandidate za opravljanje najodgovornejših dolžnosti v delegatskem sistemu občine.
Delegati na občinski kandidacijski konferenci so podprli tudi zahtevo, da bi morali v ožjem predlogu za člane predsestva SRS in za nosilce vodilnih in
drugih dolžnosti v republiški skupščini predlagati več kandidatov, in samo tiste, ki so se do-sedaj uspešno uveljavili. Predloga opozarjata na zehtevo delovnih ljudi in občanov po učinkovitejši odgovornosti in ocenjevanju dela in na težnjo izbrati v teh zaostrenih gospodarskih razmerah najboljše.
Udeležba na prvi občinski kandidacijski konferenci je bila slaba (65% iz OZD in 76% iz KS), zato je predsestvo OK SZDL zadolžilo izvršni odbor, da ugotovi vzroke za to. Bili so različni od bolezni do službene zadržanosti. Občinska konferenca SZDL je s posebnim dopisom opozorila vse individualne poslovodne organe v OZD na slabo udeležbo delegatov na sejah organov družbenopolitičnih organizacij in organov skupščine, še posebno v zezi s pripravami na volitve.
Tudi udeležba na volitvah v krajevnih skupnostih v nedeljo, ko smo volili člane de-legacij za delegiranje v zbore občinske skupščine in v skupščine sis, kmetje so volili svoje delegacije, glasovali pa smo tudi o Osti kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine, je bila zelo dobra. Volitev se je udeležilo 92,2 odstotka od 19.151 volilnih upravičencev in med kmeti 94,8 odstotka od 1.170 upravičencev. Nekaj volišč je bilo zaprtih že do 13. ure, tako v Pšajnovi-d, Nevljah, eno volišče v Kamniški Bistrici, pa v Vranji peči, Črni, Šmartnem.
V14 krajevnih skupnostih v naši občini so isti dan glasovati tudi o referendumu za nov krajevni samoprispevek. V vseh 14 krajevnih skupnostih je bil sprejet, z manj kot 60-odstotno večino v Šmarci in Mekinjah, z najvišjo pa v Pšajnovici, kjer je za samoprispevek glasovalo 83,6 odstotka krajanov. Natančnejše podatke o volitvah, predt-sem o številu novoizvoljenih delegatov in številu delegacij in o samoprispevkih bomo poročali v naslednji številki.
Opravljeno je bilo tudi usposabljanje volilnih komisij in odborov v temeljnih okoljih in na občinski ravni. Opozoriti pa je treba, da konstituiranje volilnih komisij   in  odborov  ni bilo
spremljano z ustrezno politično aktivnostjo, saj so nekateri za to dolžnost zvedeli zelo pozno ali a so celo prej dobili odločbo, ot jim je bila dolžnost pojasnjena.
V začetku marca je bil tudi skupen sestanek predsednikov krajevnih organizacij SZDL, sekretarjev OO ZKS in predsednikov mladinskih organizacij iz krajevnih skupnosti. Na njem so obravnavali politično oceno priprav na volitve, dogovorili pa so se tudi za konkretne naloge na volilni dan (ureditev volišč, usklajevanje aktivnosti, itd.). Žal je bila tudi na tem posvetu udeležba slaba, zato so bili v posameznih okoljih potrebni osebni pogovori. Tudi zato, da bi v krajevnih skupnostih pravočasno sklicali prve seje novoizvoljenih delegacij in med drugim delegirali delegate za drugo občinsko kandidacijsko konferenco.
V 14 krajevnih skupnostih so volitve povezali z referendumom za nov krajevni samoprispevek. V teh krajevnih skupnostih so praviloma dobro poskrbeli za čim popolnejše seznanjanje ljudi s programi. Vil krajevnih skupnostih se bodo za samoprispevek odločali kasneje, predvidoma do konca aprila. V teh KS programi še niso usklajeni s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zato se bodo morali odločneje lotiti dela. Tudi politična akcija bi morala biti močnajša in povezana, da bi tudi tu sprejeli skupna stališča o možnosti za uvedbo samoprispevka.
J. T.
k
• Samoprispevek
Godičani se ne pritožujejo
V krajevni skupnosti Godič do skupščinskih volitev, ko so v več kot polovici krajevnih skupnosti občine izvedli referendum za nov samoprispevek, še ni bilo vse pripravljeno za referendum, vendar bodo sedaj tudi oni pohiteli. Predvidevajo namreč, da bodo imeli referendum za samoprispevek že trinajstega aprila.
Predsednika sveta krajevne skupnosti Godič Antona Podjeda sem zmotila kar na delovnem mestu popoldanske izmene v Kiku. Ko sem ga vprašala, ali so imeli krajani ob ugotovitvi, da bo potrebno uvesti nov samoprispevek, kakršnekoli pomisleke, je Anton Podjed dejal, da nasprotno. Ljudje sami dobro vedo, kaj vse je potrebno v kraju še postoriti.
»Zdaj, ko smo probleme s prostori krajevne skupnosti rešili, ko smo z udarniškim delom (več kot tisoč ur) dodatno denarno in materialno pomočjo (ljudje so prispevali les, naredili smo tri kilometre svojega voda) zgradili telefonsko napeljavo, je pri nas največji problem komunalno cestna obnova. Torej, kot rečeno, krajani so zadovoljni s pridobitvami iz prejšnjega samoprispevka, zato tudi za uvedbo novega ne bo večjih težav. V krajevni skupnosti Godič bodo za izvedbo programov v novem srednjeročnem obdobju uvedli 2- odstotni samoprispevek od neto osebnega dohodka, sredstva pa bodo porabili za obnovo cest, vodovod Kršič-Brezje, sofinancirali bodo ureditev pokopališča z mrliško vežico v Stranjah, obnovili bodo cesto Podjel-ša-Brezje, sofinancirali bodo gradnjo pločnika v Zgornjem Godiču in če bo le možno, bodo uredili tudi javno razsvetljavo na Brezjah, nam je dejal Anton Podjed.
ROMANA GRČAR
Delegati za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Na Občinskem sindikalnem svetu so nam povedali, da so se aktivnosti pri obravnavi kongresnih dokumentov začele že konec preteklega leta, in da so razprave in pravzaprav sam kongres, potekale že na občinskih zborih osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij.
Pripravljene so bile tudi tematske razprave po delovnih organizacijah. V Eti so razpravljali o zagotavljanju socialne in materialne varnosti delavcev, v Titanu o uresničevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, v Stolu o uresničevanju temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije, v Svilanitu o uresničevanju sistema socialističnega samoupravljanja, v Utoku o politični in orga-nizacijsko-kadrovski krepitvi sindikata, v Kemijski industriji Kamnik o ustvarjalnosti, kot najvišji vrednoti in pogoju revolucionarnih ciljev osvoboditve dela. Mnenja, ugotovitve in stališča kamniških delavcev iz teh razprav bo na 11. kongresu ZSS predstavilo šest delegatov: Rudi Velušček iz Titana, Rešid Golu-bovič iz Stola, Branko Kranjc iz Planinke, Božo Pilej iz Osnovne šole Frana Albrehta — podružnica Duplica, Stanka Žagar iz Centra za socialno delo in Tone Istenič, predsednik občinskega sindikalnega sveta. S tremi od njih smo pripravili tudi kratek pogovor.'
STANKA ŽAGAR (Center za socialno delo)
Stanka Žagar je po poklicu ekonomski tehnik, v Centru za socialno delo pa opravlja tudi
funkcijo kulturnega animatorja. Povedala nam je, da do sedaj kot delegat še ni bila na nobenem kongresu. Pravi, da pomeni biti delegat na republiškem kongresu in s tem zastopati tako široko množico kamniških delavcev zelo častno, obenem pa tudi zelo odgovorno vlogo. Zato meni, da bi na Občinskem sindikalnem svetu morali delegate za kongres prej seznaniti s predkongresnimi razpravami in jim dati osnove smernice in izhodišča za razpravo.
»Na področju socialnega skrbstva bi sindikat lahko še veliko naredil,« je dejala Žagarjeva in pri tem pripomnila, da se kot ekonomski tehnik s stroko samo ne ukvarja, zato je v pogovoru sodelovala tudi Ivanka Jerman, vodja Centra za socialno skrbstvo.
»Tu je še mnogo odprtih vprašanj, od podaljšane porodniške, do uvedbe enotne evidence o socialnem položaju družin za potrebe uvajanja družbene pomoči. Za slednje bi bilo Centru v veliko pomoč dobro sodelovanje s socialnimi delavci po delovnih organizacijah, ki gotovo najbolje poznajo svoje delavce in njihove družinske razmere. Na to temo
Ograja pri Slevcu v Kamniku je grda in nevarna
Le kdo se bo spomnil na tebe in te malo očedil in polepšal. Boš mar morata nekoga v resnici močno zbosti v nos, da se te bo usmilil in spravil v red.
Kdo se lahko kaj stori za lepše in varnejše okolje?
st.
Kupim garažo v ulici Trg talcev. Valetnin Perko, Medvedovi- £, KSRBHfc. Tfelefon 832-865.
Fant (zidar-fasader) nujno išče sobo s souporabo kopalnice in VVC. I krnel Mustafov-ski, Maistrova 16, Kamnik. Montiram IV antene. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-195.
smo v Centru organizirali poseben posvet, vendar se ga je udeležilo le okrog 15 odstotkov predstavnikov delovnih organizacij. Politiko na področju soci-ale bi morali nujno voditi skupaj
• Iz poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja
Predvsem preprečevanje kršitev samoupravnih pravic
Aktivnost družbenega pravobranilca samoupravljanja v preteklem letu je bila usmerjena predvsem v preprečevanje kršitve samoupravnih pravic in varstva družbene lastnine, manj pa na uporabo ukrepov, kijih družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko uporabi pri opravljanju svoje dolžnosti na podlagi zakona.
Med vprašanji in problemi, s katerimi se je srečeval družbeni pravobranilec samoupravljanja, so bila najbolj pogosta s področja delovnih razmerij, saj jih je bilo več kot dve tretjini. Ostalo tretjino pa so sestavljale zadeve s področja odnosov pri pridobivanju dohodka, upravljanja družbenih sredstev, urejanja samoupravnih splošnih aktov in delovanja samoupravne delavske kontrole.
Med pobudniki za razreševanje odprtih vprašanj so bili v obeh tretjinah primerov delavci, v 11 primerih, družbeni pravobranilec samoupravljanja, v ostalih pa javno pravobranilstvo, poslovodni organi in drugi.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je lani dal skupaj 104 nasvete, opozorila, mnenja, zahteve in pobude. Pri opravljanju svoje dolžnosti se je udeleževal tudi sej samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela in na ravni občine.
Predlagana opozorila, zahteve
in pobude so bile s strani ustreznih organov v glavnem sprejete vsebinsko in ne samo formalno. Najuspešnejši so bili neposredni pogovori o poslovodnimi in strokovnimi delavci, s predstavniki samoupravnih organov v OŽD, v katerih je bil skupaj oblikovan predlog možne rešitve posameznega problema.
Izmed ugotovitev iz poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1985, o katerem bo v kratkem razpravljala občinska skupščina, bi bilo treba opozoriti zlasti na vprašanja s področja planiranja, razporejanja dohodka, delitev osebnih dohodkov, delovnih razmerij in delegatskih odnosov.
Zaradi zamude pri sprejemanju zakonov in planskih dokumentov na zvezni in republiški ravni zaostaja sprejemanje planskih aktov v OZD, čeprav bi morali biti ti akti podlaga za planiranje na drugih ravneh, oziroma bi morali nastajati sočasno.
Na> podlagi zakona o sistemu družbene kontrole cen so v OZD določili postopke in način oblikovanja cen, praksa pa kaže, da se v nekaterih DO, še vedno preveč z lahkoto odločajo za zviševanje povzroča na trgu.
Čeprav je večina OŽD pristopila k samoupravnim sporazumom dejavnosti o delitvi sredstev za osebne dohodke, pa so naše OZD manj uspešne pri usklajevanju svojih pravilnikov o delitvi OD, s temi sporazumi.
Med vzroki za zaostajanje navajajo pomanjkanje sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov na novih osnovah, potreben čas za pripravo razvidov del in nalog itd.
Na področju delovnih razmerij bodo v OZD morali posvetiti večjo pozornost postopkom pri razporejanju delavcev, pomoči delavcem pri uveljavljanju pravic do invalidskega varstva in varstva pri zmanjšani delovni sposobnosti.
V nekaterih OZD se v disciplinskih postopkih s premalo poudarka odločajo za najstrožji ukrep - prenehanje delovnega razmerja.
Ko se delavec z odločbo sodišča združenega dela vrne v delovno organizacijo, povzroči kot med delavci nezadovoljstvo, ki pa je običajno usmerjeno na sodišče združenega dela, čeprav gre za napake oz. pomanjkljivosti v delu strokovnih služb v OZD.
Uresničevanje delegatskih odnosov, zlasti v okviru SIS, je bilo večkrat ovirano zaradi nespošto-vanja sprejetih statutov in poslovnikov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zato opozarjal na probleme v zvezi z nepravočasnim pošiljanjem gradiva delegatom, na zagotavljanje sklepčnosti skupščin SIS itd.
Z družbeno lastnino še vedno ne ravnamo vedno in povsod tako, kot bi to morali v. samoupravni socialistični družbi in kot
nam veleva ustava. Sicer se ne bi srečevali s primeri razpadajočih zgradb, v katere so bila vložena velika družbena sredstva, z nezavarovanimi stroji in napravami, izpostavljenimi škodljivim vplivom in podobno..Razumljivo je, da vedno ni moč zagotoviti vsega denarja za obnovo objektov, vendar za preprečitev večje škode je sredstva treba zagotoviti.
Velik del aktivnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja je bilo namenjene sodelovanju pri samoupravnem razreševanju problema cen v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Uspešnejše razreševanje zapletov pri oblikovanju cen za m2 stanovanja v soseski Perovo je oviralo zlasti to, da v naši občini niso bila uresničena določila družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, da družbeni soinvestitorji pri tem niso dovolj aktivno sodelovali in nepopolna zakonodaja na tem področju.
Z uresničitvijo sklepa občinske skupščine so bili konec leta za potrebe družbenega pravobranilca samoupravljanja urejeni prostori v zgradbi Temeljnega sodišča Ljubljana, enota v Kamniku. Tako so bili ustvarjeni boljši pogoji za delo tega organa, hkrati pa z novo lokacijo v središču mesta tudi večja dostopnost za delovne ljudi in občane.
FRANC SVETEIJ
z osnovnimi organizacijami sindikata. Pa tudi občinski Sindikalni svet oziroma svet za življenjske in delovne pogoje, bi moral imeti večjo usklajevalno vlogo na tem področju, vendar se premalo spremlja tekoča problematika, a premalo je konkretnih pobud za izboljšanje stanja, preslaba politična koordinacija. Center za socialno delo kot izvajalec tega vsekakor ne zmore sam!«
RUDI VELUŠČEK (Titan)
Po poklicu je metalurški tehnik, dela pa v razvoju livarske tehnologije. Že več let se vklju-
nja, odločitve tudi niso vedno na strani mnenja večine. Enotnejše bi moralo biti tudi stimuliranje, da bi delavec za enako delo dobil tudi enak osebni dohodek.
In še nekaj bom povedal ob tej priložnosti. Zaradi težkega položaja pri osebnih dohodkih in splošnega standarda, je vse bolj poudarjena socialna vloga. Ob tem prihaja do izraza uravnilovka v delitvi mase za osebne dohodke, če drugače ne gre, tudi na račun akumulacije. Pri tem ni prave in dovolj velike razlike med dobrim in slabim delavcem. V Titanu menimo, da je končno treba zagotoviti, da si bo vsak delavec z delom zagotovil socialno varnost, ne pa, da to dosegamo z raznimi dodatki, dogovori in zakoni.«
BOŽO PILEJ (O. Š. Frana Albrehta, podružnica Duplica)
Na dupliški osnovni šoli je vodja podružnice, pedagoški delavec, torej bo predstavil predvsem problematiko s tega področja.
Božo Pilej je aktiven družbenopolitični delavec; bil je sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, kot delegat šole je vključen v delo v krajevni skupnosti Duplica in v skupščini kra-
čuje v delo sindikata v Titanu, bil je že predsednik in kasneje tudi tajnik osnovne organizacije sindikata. Pa tudi sicer je tovariš Velušček aktiven družbenopolitični delavec. Tako je opravljal funkcijo predsednika delavskega sveta, v novem mandatnem obdobju pa je bil izvoljen za podpredsednika konference sindikata na nivoju delovne organizacije. Šestinsedemdesetega leta je bil delegat na zveznem kongresu kovinarjev, udeležil na «e je tuHi panožne konference livarjev v Banja Luki.
- Kako se počutite kot delegat.
»Biti delegat na republiškem kongresu pomeni častno funkcijo, a ne samo to, saj sem to sprejel tudi kot izraz nekega zaupanja. Upam in želim, da bom kamniške delavce na kongresu dobro zastopal.«
- Najbrž se boste tudi vključili v razpravo?
»Jasno je, da bom skušal poseči v razpravo in predstaviti vsaj najbistvenejše iztočnice iz razprave, ki je v pripravah na kongres potekala v naši delovni organizaciji. Razprava o delitvi dela po rezultatih dela je pri nas namreč izzvenela v ugotovitev, da je vseh različnih meril za oblikovanje osebnih dohodkov preveč, pa še teh v praksi ne izvajamo dosledno. Dohodkovni odnosi med tozdi, ja, to se lepo sliši, vendar če bi vsa sprejeta načela hoteli uresničevati, bi morali najprej premagati držav-nolastninske odnose v družbi. Namreč, po veljavni zakonodaji odloča o delitvi dohodka temeljna organizacija, torej, tudi v vseh elementih sistema nagrajevanja. Po drugi strani pa naj bi zagotavljali enoten sistem nagrajevanja na ravni delovne organizacije. To vodi v dolge in zapletene postopke usklajevanja in odloča-
jevne skupnosti Center. Predvsem s krajevno skupnostjo Duplica šola zelo dobro sodeluje. Po eni strani, pravi Božo Pilej, sem bil presenečen ob izvolitvi za kamniškega predstavnika na kongresu. Sicer je pa prav, da tudi šolnike nekdo zastopa in predstavi probleme, ki jih že nekaj časa, ne samo v Kamniku — najbolj tarejo. Verjetno že veste, kaj bom rekel. Nič novega, to delo je preslabo vrednoteno, v družbi mu ne dajemo tistega pomena, ki mu pripada, slabo je nagrajevanje po delu. Sploh je to v naši dejavnosti največji problem. Težko je ocenjevati kakovost učiteljevega dela. Sporazumov, sklenjenih na republiški ravni za to področje, ne moremo enostavno prenašati v konkretno okolje. Težko je tudi določitvi normative za to delo. Po drugi strani pa, če tu odnosi niso jasni, če se delavec čuti oškodovanega, z osebnim dohodkom ne dovolj stimuliranega, je normalno, da se včasih to pozna tudi na kakovosti njihovega dela. Kljub vsemu pa trdim, da so v Kamniku, glede na slovensko poprečje, razmere kljub vsemu malo boljše, seveda, govorim le za osnovno šolo!    ROMANA -GRČAR
STOPNICE PRI OSNOVNI ŠOLI TOMA BREJCA V KAMNIKU
Bo šele spomladanska odjnga odtajala zaledenele stopnice, po katerih hodijo otroci vsak dan v šolo T. Brejca, ali nas bo na to i šele nesreča, da bo kdo te nevarne stopnice očistil snega in
na volilno-programski konferenci
Ob številni udeležbi delegatov krajevnih organizacij ZB na PROGRAMSKO- VOLILNI KONFERENCI ZZB NOV občine Kamnik, 11. marca, se je razvila vsestranska in vsebinsko bogata razprava. Kot rdeča nit, ki izhaja tako iz poročil kakor tudi razprave, se kaže odločenost Zveze borcev, da bodo kljub zapletenosti in težavnosti trenutka ostali optimisti, pripravljeni soočiti se z realnostjo. Borci ne bodo zapadli v neodločenost in malodušje. Zveza borcev je pripravljena vložiti še več truda in naporov v premagovanje nakopičenih problemov.
Obširno poročilo o delu ZZB NOV Kamnik zajema obdobje od zadnje volilne konference 19. 12. 1981 do 11. marca 1986. Razvejena aktivnost ZB ni bila osredotočena le na notranja organizacijska vprašanja in probleme, ampak je bila usmerjena v številna področja gospodarskega in političnega življenja občine. Številčnost organizacije ZB upada, starost članstva sč povečuje, umrljivost je dokaj velika, pa ima kljub temu danes organizacija ZB še nekaj nad 1300 članov. Dobršen del je vključen v neposredno družbeno-politično dogajanje, nekoliko manj v neposredne gospodarske tokove, saj so le redki člani ZB še v rednem delovnem razmerju.
Delež članov ZB v delu krajevnih skupnosti, v delu socialistične zveze in v društvih, je zelo pomemben. Izredno učinkovito je delo ZB tudi v občinski skupščini in v občinskih DPO. Tako aktivno delo in sodelovanje borčevske organizacije je v mnogo-čem prispevalo k uveljavljanju in ugledu ZB kot celote.
Poročilo opredeljuje vse tiste naloge, ki jih je ZB reševala v tem mandatnem obdobju in ugotavlja, da je bil dosežen viden napredek. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Kamnik je v tem času reševalo in obravnavalo vrsto vprašanj in problemov, ki so bili na dnevnih redih občinskega odbora; ta se je sestal štirikrat. Obravnavana so bila vprašanja: gospodarski položaj v občini, varnosto-poli-
tična ocena, varnostne razmere v občini, delo in stališča IX. kongresa ZZB NOV Jugoslavije itd. Predsedstvo je imelo 32 sej in je obravnavalo 185 zadev, nanašajočih se na različna področja, imelo je 4 seje z delegati ZZB NOV v družbeno političnem zboru občinske skupščine. Na predsedstvo so bili vabljeni tudi predstavniki OK ZKS, obč. konference SZDL in IS, kadar so bila obravnavana vprašanja, ki spadajo v domeno teh organizacij.
Socialno zdravstveno stanje borcev ni dobro. Socialni problemi močno prizadevajo tudi precejšnje število borcev, zlasti tistih z nizkimi pokojninami. Pokojnine so vsako leto, tako kot za ostale realno vedno manjše, kar seveda povzroča pri njih nezadovoljstvo in upravičeno nejevoljo. V okviru možnosti je bilo nekaterim pomagano še s priznavalninami in drugimi oblikami pomoči.
Priznavalnine je prejemalo:
leta 1982: 105 oseb - v skupnem znesku din 4.679.000
leta 1983: 97 oseb - v skupnem znesku din 5.257.000
leta 1984: 98 oseb - v skupnem znesku din 6.834.000
in leta 1985: 103 osebe - v skupnem znesku din 12.367.000
S posredovanjem občinskega odbora ZZB NOV je bilo omogočeno brezplačno letovanje v Banjolah kar lepemu številu članov. V tem obdobju je bilo te ugodnosti deležno 124 članov. Porabljeno je bilo 842.000 din. Oddih na Veliki planini pa je koristilo 394 članov.
Zdravstveno stanje članov ZB je zaradi starosti in posledic vojne vsako leto slabše. Tako je bilo v odboju od 1981 do 1985 poslano na zdravljanje v breme sredstev za vojaške vojne invalide in nosilce Partizanske spomenice 86 članov, na zdravljenje v breme sredstev občinske zdravstvene skupnosti pa 131 članov. Tudi sicer je zdravstveno stanje članov ZB stalna skrb celotne družbe. Ambulanta za borce deluje že več let in organizirani so poleg kurativnih še redni pre-
ventivni pregledi. Letos teče akcija že drugič. Nerešenih ostaja še vrsta vprašanj, ki pa jih organizacija in zdravstvena služba sprotno razrešujeta.
Številne komisije in odbori so reševali zadeve dokaj uspešno in v skladu s sprejetimi nalogami.
V uvodnem govoru je predsednik občinske organizacije ZZB NOV Kamnik Janez Pre-zelj nanizal vrsto konkretnih nalog, ki jih je ZB reševala v preteklem obdobju, dalj časa in poglobljeno se je zadržal na nekaterih kriznih vprašanjih sedanjosti, v nadaljevanju pa je govoril o konkretnih nalogah, ki jih bo Zveza borcev reševala, v prihodnje.
Bistvo uvodnega dela predsednika Janeza Prezlja opozarja na žgoče probleme in dostikrat na navidezno nemoč družbe, da premaga gospodarsko in politično stihijo in se učinkovito spoprime s težavami, ki jim do sedaj nikakor nismo bili kos. Ni mogoče več puščati v nemar odnos do dela, ki se bistveno razlikuje od proklamiranih načel. Sprejemamo obilico sklepov, dobrih sklepov, ki pa ostajajo le na papirju. Še vedno ne moremo ah pa nočemo stvari poimenovati s pravim imenom in priimkom. Smo priče dvoličnosti in demagogije, konkretnega ukrepanja pa ni dovolj. Nihče ne odgovarja, stvari pa teko dalje. (Besede, besede, inflacija besed.
Zveza borcev po besedah tov. Prezlja ne omahuje in ne zapada v malodušje, ampak bo še bolj odločno in konkretno zahtevala od vseh polno osebno odgovornost.
Razprava, ki je sledila uvodnemu delu, je bila izrazito konkretna, kritična in odločna. Vsi razpravljala so zahtevali zlasti | osebno odgovornost vseh, predvsem pa od ljudi, ki opravljajo pomembne dolžnosti, kjer se formirajo stališča in sklepi, ki imajo dolgoročne učinke. Pri tem gre prvenstveno za vprašanja, kako ozdraviti gospodarske razmere in se lotiti reševanja materialnega položaja ljudi. To stanje je po mnenju organizacije
Odmevi, polemike.
Kamničani gredo na zaključno prireditev v Beograd - drugič
Psi lajajo, karavana gre dalje. Tako bi lahko strnili javno razpravo okrog odhoda kamniške ?! mladine na zaključno prireditev. Sama odločitev me je še toliko bolj presenetila glede na dejstvo, da je vodstvo OK ZSMS še pred dobrim mesecem samo ugotavljalo, da vzdušje med kamniško mladino ni naklonjeno odhodu naše mladine v Beograd. Še posebno se je odpor odražal med mladino v združenem delu.
No, recimo - kar je je, vendar pa mi ob tem ne gre iz glave vrsta vprašanj, ki jih v zadnjem času odpirajo na raznoraznih sestankih in drugih posvetih. Ravno »mladina« se je širokoustila o zmanjšanju vseh vrst porabe in se zavzemala za ustvarjalno, produktivno in inovativno delo. Vendar očitno spet vse ostaja le pri besedah. Govora je o 150 starih milijonih, ki bodo Kamni-čanom potrebni za izvedbo celotne prireditve. 150 milijonov bomo torej dali za mladinsko parado, pri tem pa bo ostala zgradba OK ZSMS še vedno brez ustrezne strehe, fasade, sanitarij, še vedno bodo ostale OO ZSMS Center, Zaprice, Perovo in še katere brez ustreznih prostorov, še vedno bodo športna društva životarila, še vedno bo imelo KUD Moste (in verjetno še katero društvo) težave z nakupom najosnovnejše opreme za svoje delovanje, še vedno bomo ostali le pri načelnih usmeritvah o inovativni dejavnosti mladih, še vedno . . .
Za vse to, seveda, ni denarja, za zaključno prireditev pa bo. Ta sredstva so neplanirana in ta-
ko niso ovrednotena v nobenem finančnem načrtu za leto 1986. Za SfTKS, na primer, pomeni to skoraj desetino vseh razpoložljivih sredstev. Zato bo, po mojem mnenju, nastal primanjkljaj, kjerkoli bo denar vzet. In kdo bo občutil to pomanjkanje - porabniki teh sredstev, torej vsi tisti, ki pri odločanju o odhodu ali neodhodu sploh niso imeli odločilne besede.
Podpiram usmeritev mladinske organizacije, da se intenzivno bori za spremembo preživetega koncepta, vendar ne razumem tega, kako je mogoče med letom dosedanjo obliko kritizirati, marca pa mirne duše sprejeti vse, kar je ponujeno (seveda staro) in končnati s frazo: V Sloveniji pa bi se morali čim prej opredeliti, ne le načelno, ali se bomo prireditve, če koncept ne bo spremenjen, še udeleževali. Torej za letos naj vam bo.
Mislim, da ne moremo sprejemati takega pristopa, ki pomeni dvoličnost in vzbuja dvome v uvodu opredeljene usmeritve. Če se kamniška mladina ne strinja z obstoječim konceptom, naj preprosto odda svoje mesto drugi občini in s tem ostane načelna svojim težnjam in programskim usmeritvam. Nenačelnost je že itak hiba naše družbe v celoti.
Osnovni moto mladinskih kongresnih dokumentov (s tem pa tudi kamniških) je: kdo smo in kaj hočemo. Iskanje identitete mladinske organizacije, problem enakovrednega uveljavljanja mladinca, obrobno upoštevanje mladinske organizacije pri uveljavljanju kadrovske politike so nerešena vprašanja, ki se ponav-
ljajo že dolgo časa, zato imajo ustrezno mesto in težo tudi v kongresnih dokumentih. Vendar pa je odgovor na vprašanje »kaj hočemo« sam sebi nasprotujoč: zavzemamo pa se za to pa to, delamo pa čisto nekaj drugega. Vse to je čisto demagogija t. i. mladinska demagogija, na katero pa smo »spet« ravno mladinci najbolj alergični.
In za konec: nisem imel namena razčlenjevati samo sporočilo vesoljnemu Kamniku, da nas je letos doletela izjemna čast, ko bomo lahko sodelovali na zaključni prireditvi v Beogradu. Navedel sem le vrsto odprtih vprašanj, ki so se mi porodila ob tej informaciji. Olimpiade - bravo, univerziade - bravo, zaključne prireditve - hura; iger imamo torej dovolj, sedaj smo si vendarle zaslužili tudi nekaj več kruha, mar ne?
JANEZ MARKOVIČ
ZB danes kritično in ne trpi več dolgega odlašanja.
Zveza borcev meni, da bo naloga vseh dosledno reševanje strateških vprašanj, da bi pri ljudeh ponovno utrdili zaupanje v našo stvarnost, ki pa je danes omajano. Borci bomo tako opredelitev v celoti in brezkompromisno podprli, zato pa ne sme biti nobenega odlašanja več.
Sedanje neugodne razmere so dokaj ugodne za krepitev nasprotnih sil, zato se je mogoče uspešno boriti proti njim le z ozdravitvijo naših razmer. Močno je bilo v razpravi poudarjeno, da moramo v vsakodnevni praksi krepiti bratstvo in enotnost naših narodov, saj je to najboljši porok naše prihodnosti.
Obravnavana so bila tudi številna druga vprašanja socialnega in materialnega položaja članstva ZB, ki jim bo občinski odbor v naslednjem obdobju namenil posebno skrb.
Dosledno in brez omahovanja se bo ZB tudi v prihodnje uprla vsem poskusom razvrednotenji naše polpretekle zgodovine, borila se bo proti izkrivljanju ciljev NOB in se uprla vsakršnim poskusom popustiti zahtevam sodelavcev okupatorja, plave in bele garde in vseh drugih sovražnih sil. Zveza borcev bo mobilizirala celotno članstvo ZB, da
bo na vseh področjih podprlo prizadevanja za utrditev razmer, ki bodo zagotavljale reševanje zastavljenih nalog.
Konferenca je ocenila, da je bilo delo v preteklem obdobju uspešno, zato je v skladu s statutom ZB izvolila tudi novo vodstvo občinske organizacije, ki jo bo tudi v prihodnje vodil tovariš Janez Prezelj.
Na konferenci so poleg delegatov sodelovali tudi številni gostje, med njimi so bili predstavniki; rep. odbora ZZB NOV, občinskega odbora iz Domžal, koroških partizanov, borcev za severno mejo, Šlan-drove brigade, kamniškega bataljona, Kam. zasavskega odreda, pokrajinskega odbora in drugi. Poleg teh so na konferenci sodelovali še predsednik občinske
skupščine, sekretarka komiteja ZKS, predsednik obč. org. SZDL, predsednik izvršnega sveta in drugi.
V pozdravnih nagovorih in razpravah so obogatili vsebino konference in zaželeli organizaciji ZZB NOV Kamnik v naslednjem obdboju veliko plodnega in uspešnega dela.
Ob zaključku so delegati občinske konference soglasno sprejeli izjavo, naslovljeno na Zvezo združenj borcev NOV SRS in se nanaša na izpolnjevanje avstrijske države pogodbe. Delegati v ceiotl pO'upiiujo izje..o rep odbora ZZB NOV, ki je bila sprejeta 26. 2. 1986, s katero zahtevajo od pristojnih zveznih organov odločno in takojšnjo akcijo pri avstrijskih oblasteh.
STANE SIMŠIČ
Koristno uporabljena sredstva sklada za intervencije v kmetijstvu
Letos se bodo sredstva sklada za intervencije v kmetijstvu združevala na osnovi odloka po stopnji 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka delavcev (stopnja je enaka kot v lanskem letu). Upoštevaje dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v naši republiki je bil lani na ta način zbrani denar porabljen za pospeševanje živinorejske in po-Ijedeljske proizvodnje.
Pogoji za prirejo v živinoreji so se v primerjavi s predhodnim letom zaradi povečanih cen kmetijskega repromateriala bistveno poslabšali. Podatki o odkupu tako dokaj zanesljivo kažejo na povečanje zakola živine v kmečkih gospodarstvih; zakol pa bi bil brez premij, ki so se izplačevale delno tudi iz sklada, gotovo še večji. Sklad je prispeval pripadajoči del sredstev za izplačilo premij za pitanje telet, za povečanje števila živine, za klavne prvesnice in za mleko. Kot smo že omenili, so se pogoji v prireji poslabšali, zato je bil odkup mleka v letu 1985 za petindvajset tisoč litrov manjši kot v letu 1984, odkup mesa pa je bil manjši za stodvajset tisoč kilogramov.
Poleg omenjenih premij je bil pomemben ukrep v živinoreji tudi sofinanciranje zavarovanja plemenske živine in osemenjevanja krav. Sklad je prispeval tudi del stroškov prevoza mleka do zbiralnic in sicer v krajevnih skupnostih Pšajnovica in Sela. Sofinanciral je tudi akcijo zatiranja parazitov pri govedu.
V poljedeljski proizvodnji pa je lani sklad največ sredstev na-
menil za regresiranje cene mineralnih gnojil. Do regresa so upravičeni samo kmetje, ki so s kmetijsko zadrugo Emona sklenili pogodbo o tržni pridelavi hrane. Regres je znašal 15 odstotkov od prodaje cene v nižinskem in 25 odstotkov v višinskem območju. Z regresom pri nakupu semenske koruze, krompirja in pšenice je sklad sodeloval pri izvedbi spomladanske in jesenske setve. Za ureditev skupnih pašnikov, predvsem za oskrbo z vodo in gnojenje, je sklad namenil 1.231.980 dinarjev, za napeljavo telefona v krajevnih skupnostih Špitalič in Pšajnovica 800.000, za gradnjo selekcijskega centra za semenski krompir v Mostah pa prav toliko. Med kmetovalci v hribovitih območjih je bilo veliko zanimanja za ureditev in obnovo poljskih poti, kar je izrednega pomena za varnejšo uporabo poljskih strojev. V ta namen je sklad prispeval 1.584.707dinarjev. Poleg navedenega je sklad lani financiral tudi nekatere akcije kot so zatiranje parazitov pri govedu in ovcah, prevoz vode na skupne pašnike, sofinanciral je komasacije na Križu, v Mostah in Komendi, vse v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo.
Kakšen pa je program intervencij v kmetijstvo za letošnje leto? Vsi ukrepi bodo usmerjeni v večjo tržno proizvodnjo hrane.
Sklad bo zagotavljal del sredstev za delo kmetijskih pospeševalcev, zagotavljal bo nadomestila dela obresti za posojila, dana združenim kmetom do leta 1981, sredstva za del premije za pitanje telet, za klavne prvesnice - premija pripada rejcu za vsa-
ko kravo, ki je enkrat telila in je namenjena za zakol, premije za povečanje števila živine, za svinjsko meso, za mleko (5 dinarjev za liter mleka v višinskem in 2 dinarja za liter v nižinskem območju), regres pri ceni osemenjevanja - prispevek sklada znaša 50 odstotkov od cene storitve oziroma 1.750 dinarjev po plemenici; sklad bo prispeval 50 odstotkov premije za zavarovanje plemenskih krav pri povprečni zavarovlni vsoti 160.000 dinarjev in sredstva zavarovanja za izgubo plodu v znesku 960 dinarjev po kravi, prav tako bo prispeval polovico premije pri zavarovanju kobil in za izgubo njhovega plodu, enako tudi za ovce.
Sklad za intervencije v kmetijstvu bo sofinaciral tudi zatiranje parazitov pri govedu in ovcah, prispeval bo k razvoju konjereje, dajal bo tudi regres za umetna gnojila kmetom-kooperantom. Jeseni je bilo posejanih približno 25 hektarov pšenice, pri tem prispevek sklada znaša 15.000 dinarjev na hektar posejane površine. Regres bo namenjen tudi za nabavo semenske koruze, prav tako pa tudi za nakup strojev, ki jih kupujejo kmetje, združeni v strojni skupnosti. Del src-stev bo sklad namenil za izkope pri gradnji gospodarskih poslopij, izvedbo aglomeracij in izdelavo poljskih poti — do regresa so upravičeni samo kmetje-ko-operanti v hribovskem območju občine.
Novi predsednik skupščine samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v naši občini je Jože Hribar iz Laz v Tuhinju.
R. GRČAR
Prihaja nova generacija usmerjencev
Učenci osmih razredov vsako leto marca obiskujejo informativne dneve po srednjih šolah, ki izobražujejo za poklice, ki jih zanimajo. Kamniška Srednja ekonomska in naravoslovna šola je tudi letos prek informativnih dnevov poskušala navdušiti osmošolce za svoje programe izobraževanja.
V sodelovanju s profesorji, dijaki in zavodom za zaposlovanje so pripravili inrormativni dan za vse tri izobraževalne progame. Najbolje je bila obiskana poslov-
no-finančna dejavnost, kar je razumljivo, saj je zanjo razpisanih največ prostih mest. Informativni dan je potekal v treh delih in dveh terminih (dopoldne in popoldne). Najprej so bodoče usmerjence in njhove starše seznanili s pogoji za vpis, z možnostmi zaposlovanja in štipendiranja ter nadaljnjega študija na višjih in visokih šolah. Po tem skupnem delu, se je množica razdelila na skupine po izobraževalnih programih. Spoznali so se s predmetnikom, potekom izo-
braževanja in z dejavnostmi na šoli. O strokovnih stvareh so informirali profesorji, dijaki pa so jih seznanili s svojimi izkušnjami. Vse potrebne informacije o vpisu in izobraževanju, so osmo-šolci in nihovi starši lahko prebrali tudi v gradivu, ki ga je pri-pavila šola. Po teh dveh glavnih delih so si bodoči usmerjenci v spremstvu dijakov ogledali šolo in demonstracije fizikalnih in bioloških merjenj, strojepisja, računalništva in še nekaterih predmetov.
66a dela, dopoldanski in popoldanski, sta bila uspešna in dobro obiskana, seveda dopoldanski mnogo bolje kot popoldanski, ker gre večina le na eno šolo, popoldanski termin pa je namenjen tistim, ki se še niso odločili, kam se bodo vpisali.
Na koncu lahkozaželimo osmošolcem srečo, v upanju, da jih ne bodo doleteli sprejemni izpiti, kar pa se na SENSRM od uvedbe usmerjenega izobraževanja še ni zgodilo.
DAMJAN GLADEK
Štiriintrideset let glasbene šole
Glasba domišljije prav posebno vpliva na človeško čustveno življenje. Ker pa so čustva tako rekoč spoznavni organ za svet vrednot - glasba, kot druge panoge umetnosti, odpira človeku čut za vrednote. To velja za
flasbeno umetnost celo bolj, *a' or za druge vrste umetnosti. Glasba človekovo življenje poglablja in pomaga, da se le-ta ne razvija v enostranskega razu-marja, ki je slep za lepoto in dobroto. Posebno važno je to za vzgojo otroka in mladostnika, kajti odločilno za vse življenje je to, kar človek dobi v svojih prvih letih, ko se začne usmerjati in oblikovati njegov značaj.
V glasbeni šoli lahko dobi veliko. To zagovarjajo tudi njeni profesorji, že od leta 1952, ko se je v njej začel redni pouk. Ni pa ta ustanova nastala kar čez noč in brez problemov, saj je bilo potrebno veliko energije in dobre volje, da so pridobili in uredili vse potrebne prostore. S tem, da je šola dobila svoje prostore, pa težav še ni bilo konec, saj so potrebovali še inventar, inštrument in še sto drugih malenkosti, brez katerih s poukom niso mogli začeti. Do konca leta 52 so uredili tudi te zadeve, tako da so novembra prvi učenci prestopili šolski prag. Hkrati z otvoritvijo Glasbene šole, je bil ustanovljen še glasbeni tečaj za vse gojence, ki zaradi različnih vzro-
kov niso mogli biti sprejeti k rednemu pouku.
Začetno število učencev je bilo približno petdeset, ob koncu leta jih je bilo 153. Že naslednje leto je bilo spet precej novih vpisov, saj so se dvomi staršev o uspešnem razvoju šole porazgubili. Vodstvo šole je na povečan vpis moralo odgovoriti z zaposlitvijo novega kadra, kar pa je prineslo spet nove učence.
Še poseben razmah je Glasbena šola doživela v zadnjih dveh letih, saj so lani dvanajstim dodali še trinajsti oddelek, prihodnje šolske leto pa bodo odprli še enega. Zelje mladih po izobraževanju so namreč zelo velike, tako da niti dodatni oddelki ne bodo mogli izpolniti vseh. Zato planirajo do konca srednjeročnega obdobja odpreti še petnajsti in šestnajsti oddelek. Da bo delavcem v Glasbeni šoli, na čelu z ravnateljem FrancUem Lipični-kom to uspelo, ne gre dvomiti, saj je bilo še lani vpisanih le 273 učencev, medtem ko jih je letos 363, prihodnje leto pa naj bi jih bilo že več kot 400. Te dodatne ljubitelje glasbe mislijo pridobiti v Tuhinju, kjer bodo odprli še tretjo dislocirano enoto. Zaenkrat učijo r.a dveh dislociranih oddelkih; v Komendi in Mostah kitari ter nauk o glasbi, v Stranjah pa harmoniko, trobento in seveda tudi nauk o glasbi.
Tov. Lipičnik, to je nedvomno lep napredek. Od kod vam
vse te ideje in kdo vam še pomaga pri njihovi realizaciji?
Na šoli poučuje deset redno zaposlenih učiteljev in trije ho-norarci. Po predmetniku za Glasbene šole učijo vse predmete, razen tolkal, dodatek pa je še tečaj solo petja, katerega obiskuje petnajst mladih, ki pa se zaenkrat uče le nauk o glasbi, saj nam še ni uspelo dobiti pedagoga za praktični pouk.
Povedati moram še, da se je v zadnjih dveh letih močno spremenila struktura učencev, saj smo odpravili mišljenje, da le tisti godec nekaj vpliva, ki kitaro, klavir ali harmoniko igra. To dokazuje tudi precej močna zasedenost oddelka pihal in oddelka trobil, kar v preteklih letih ni bila ravno značilnost. Zaradi tega tudi kamniška godba nikoli ni imela dovolj ustrezno glasbeno podkovanih mladih članov. Upamo pa, da ji bomo mi spet pomagali priti do večjega in hkrati kakovostnejšega podmladka.
Mlade glasbenike usmerjamo tudi v nadaljevanje študija, seveda le, če ugotovimo, da jih to veseli. Trenutno na srednji glasbeni šoli nad_Ij"jjCj'o štirje bivši učenci, prihodnje leto pa se jim bodo pridružili še štirje, medtem ko imamo na Glasbeni akademiji tudi tri. S temi učenci bo naša šola rešila svojo, verjetno pa tudi osnovnošolsko kadrovsko problematiko. Vedeti moramo namreč, da po vsej Sloveniji, ne
jim nastopom razveselili invalide, ki so prvič organizirali pohod na Kamniško sedlo.
Moram še napisati, da so člani društva invalidov Kamnik zaradi fizične utrujenosti plesalca te skupine prenesli zadnjih 30 metrov v kočo na Kamniškem sedlu. Nič hudega sicer ni bilo, topel čaj in šilce domačega žganja, ki ga je prinesla dobra oskrbnica, mu je povrnilo moči in v večernih urah je bil že na nogah, in nas je skupaj z ostalimi razveselil s plesom narodnih. Da o planinskem krstu niti ne pišem. Marsikateremu je ostal do današnjih dni prijeten spomin.
Večkrat sem omenil 21. marec, to je mednarodni dan invalidov. Je tudi dan, ko se zemlja prebuja iz dolgega zimskega spanja in nam ponuja prve najlepše rože leta. Ta dan je Organizacija Združenih narodov proglasila za mednarodni dan invalidov. A žal invalid ostane invalid celo leto in do konca življenja.
Občani, ki želijo prisostvovati prireditvi folklorne skupine Kamniška Bistrica, pridite 21. marca (petek) v dvorano Kina »DOM« v Kamniku, ob 19. uri. Vstopnice? Imajo jih vaši poverjeniki sindikata v vaši delovni organizaciji, ostali jih lahko dobite v pisarni društva invalidov Kamnik, Kajuhova 11 (Zdravstveni dom - stari) vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in sredo pd 15. do 17. ure. Kupite jih lahko tudi v Kinu »DOM« v Kamniku ali pol ure pred pričetkom prireditve. Vnaprej hvala za obisk.
CENE
samo   v   Kamniku, manjka ustrezno usposobljenih glasbenih -pedagogov.
Kaj pa dejavnost vaše šole; kako pogosto imate prireditve, na katerih učenci lahko prikazujejo pridobljeno znanje?
Lani smo bili kar precej dejavni, saj so naši gojenci v kamniški občini nastopili dvaintrideset-krat. Na teh nastopih je sodelovalo 600 glasbenikov, s tem da so nekateri nastopili večkrat. Letos bo nastopov še več, saj smo 8. marca imeli že 23. prireditev. Morda je zanimivo to, da smo letos nastopili tudi že zunaj Kamnika. Bili smo na republiški reviji mladih glasbenikov v Ljubljani in na Vrhniki, potem smo imeli koncert v Avstriji, na koncu pa še snemanje na RTV Ljubljana. Da tudi lansko leto ni minilo brez uspehov, pa sta poskrbeli učenki tov. Bohtetove. Eva Bohte in Ana Pogačar sta namreč na republiškem tekmovanju v igranju klavirja zasedli drugo in tretje mesto. To dokazuje, da je na šoli še vedno največ zanimanja za pouk-kitare, harmonike in klavirja, kljub opaznemu napredku na drugih dogodkih.
Po lanskih statističnih podatkih v glasbenih šolah ni bilo prostora za 700 prijavljenih učencev, v Kamniku pa smo za spremembo od slovenskega povprečja vpisali prav vse. Res je sicer, da smo od slovenskega povprečja vpisali prav vse. Res je sicer, da smo na določenih inštrumentih morali narediti nekakšno selekcijo, tako da sedaj tisti učenci, za katere zaenkrat ni prostora, obiskujejo le nauk o glasbi. Na srečo teh ni veliko, saj se jih je precej preusmerilo na oddelka godal in trobil, kjer še vedno niso izkoriščene vse zmogljivosti, tako da še vedno vpisujemo no-
V petek, 7. marca, je v Kamniku potekala ena od skupnih akcij kamniške s še šestimi gorenjskimi zvezami kulturnih organizacij. Po samoupravnem sporazumu o skupnih akcijah m sodelovanju so namreč posamezne prireditve vsako leto v različnih občinah. V tem sistemu izmenjave je Kamniku letos pripadlo srečanje lutkovnih skupin in srečanje amaterskih likovnih ustvarjalcev Gorenjske. Zaradi precejšnje širine slednjega bo opravUena predhodna selekcija, kot je bila za lutkovne predstave, kijih je izbral selektor Milan Perme.
Zaradi sorazmerne nerazvitosti lutkovne dejavnosti v Kamniku (čeprav obstajajo poskusi v vzgojno varstvenih organizacijah in ustanovah), se je ZKO odločila vzbuditi zanimanje za to in ostale zvrsti gledališke dejavnosti, ki so v kamniški občini v obodbju stagnacije. To je poudaril tudi kulturni animator in tajnik ZKO Tone Ftičar in povedal, da je s popularizacijo kulturnih dejavnosti treba začeti
ve kandidate. Šola je namreč iz lastnih sredstev dokupila devet klarinetov, deset trobent in popravila dvanajst violin.
Ti in še ostali ugodni pogoji pa na naši šoli omogočajo dobro delo, ki se vidi tudi po uspehu, saj smo bili lani s 94,4% precej nad slovenskim povprečjem.
Ali poleg omenjenih dejavnosti v okviru programa pri vas deluje še kakšna druga skupina in na kakšen način sodelujeta s kamniškimi osnovnimi šolami?
Poleg navedenih dejavnosti imamo še instrumentalno, kitarsko, harmoniško, dve komorni skupini (pihala in trobila) in pevski zbor, ki je dosedaj posvečal pozornost predvsem kvantiteti. Odkar je steklo sodelovanje z OŠ Toma Brejca, pa postavljamo na prvo mesto kakovost, saj vemo, da le z njo lahko nekaj dosežemo. To nekaj bi bilo za nas - sodelovanje na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju.
Slišal sem, da ste veliko delo opravili tudi z obnovitvijo prostorov na Glasbeni šoli!
Res je, z lastnim delom smo pridobili tri nove učilnice, pre-belili celotno šolo, trenutno pa teče akcija, v kateri naj bi podjetja Stol, Titan, Eta in Svila-nit, KS Perovo in Za priče. Zavod za zaposlovanje in sama Glasbena šola združili 4.880.000 dinarjev za adaptacijo koncertne dvorane, ki bo tako postala bolj udobna, predvsem pa bolj akustična. Dvorano bomo potem odprli tudi za javnost, DO, ki so ali bodo finančno pomagale, pa jo bodo lahko tudi brezplačno uporabljale. Glasbena šola pa jim bo (seveda po želji) pripravila kratek glasbeni program.
Vse te akcije so podprle kamniške DPO, izobraževalna skupnost ter občinska skupščina, tako da bo Glasbena šola že v tem srednjeročnem obdobju postala takšna ustanova, kakršno mesto Kamnik s svojo bogato tradicijo nedvomno zasluži.
prav pri najmlajših in to z lutkovnimi predstavami, ki so najbolj primerne zanje. Dodal je še: »Z ustanavljanjem šolskih kulturnih društev smo dali pobudo za obuditev vseh kulturnih dejavnosti; med njimi tudi za gledališče, ki zadnje čase v Kamniku spet vzbuja zanimanje med ljudmi. To smo opazili tudi v petek, saj je bil velik odziv osnovnih šol in vrtca, tako da smo vseh sedem predstav morali preseliti iz dvorane nad kavarno Verovnike v veliko dvorano kina Dom, kjer so potekale od 9. do 15. ure v naslednjem zaporedju: začela je lutkovna skupina OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj z igrico za nižjo stopnjo - Petelin, gospodar sveta. Nadaljevali so lutkarji z OŠ France Prešeren iz Kranja, ki so osnovnošolcem zelo prisrčno predstavili medvedka Puja. Lutkovni skupini iz osnovnih šol Gorenjskega odreda iz Žirovnice in Ivana Groharja iz Podlubnika pa sta s predstavama Volk in sedem kozličkov ter Papagaj in sinica z gledanjem zaposlili najmlajše. Zadnje tri predstave: Na zeljnem listu, Pod medvedovim dežnikom in Zgodba o Ferdinandu pa so uprizorile lutkovne skupine iz kranjske občine; in to iz WO Kranj, Žabni-ca in Besnica. Najbolj je navdušila prav zadnja igica, medtem ko vse ostale predstave niso presegale klasičnih okvirov, čeprav so vse, morda z izjemo igrice Volk in sedem kozličkov, navdušile kamniško mladež. Pokazalo se je namreč, da nekatere predstave z interpretacijo samo podcenjujejo otrokovo razumevanje.
Mislim, da smo s to prireditvijo dosegli svoj namen - uvajanje organizirane oblike kulturnega delovanja, saj je za izgradnjo osebnosti mladega človeka potrebno tudi kulturno delovanje in širjenje obzorja. V zvezi s tem opažamo, da iz štirih občin gorenjske regije (Radovljica, Tržič, Domžale in Kamnik) lutkovnih
NACE ZUPAN med nastopom
v Avstriji.
O sodelovanju med Glasbeno šolo in osnovnimi šolami je spregovoril še ravnatelj OŠ Toma Brejca, Vuko Cmiljanič. Poudaril je, da so oni sodelovanje dali tudi v letni načrt, čeprav je uspešno potekalo že prej, ko so s skupnimi močmi prirejali koncerte v Glasbeni šoli, za praznik republike, za 1. maj in ob raznih spominskih dogodkih. Letos so skupen program še razširili, saj so ob slovenskem kulturnem prazniku izpeljali v kinu Dom .prireditev za centralne in podružnične šole. Seveda je celoten program organizirala Glasbena šola, v njem pa so sodelovali učenci OŠ Toma Brejca. Nekaj besed je povedal tudi o združitvi pevskih zborov, s katero bo zbor kakovostno pridobil, saj ga bo vodil pedagog glasbene šole, ki bo lahko posvetil več časa vajam, kot pa učiteljice osnovnih šol, ki so že tako dovolj obremenjene.
P. S. Glasbena šola se odpira navzven - to je dobra poteza. Glasbena šola sodeluje s kamniškimi osnovnimi šolami - to je še boljša poteza. Starši, pripeljite svoje otroke v Glasbeno šolo -to bo najboljša poteza.
MATIC ROMŠAK
predstav tokrat ni bilo, medtem ko je v treh sodelujočih občinah (Kranj, Jesenice in Škofja Loka) lutkarska dejavnost kar močno razvita.
V Kamniku npr. obstajajo poskusi oživiti lutkarstvo, le da na žalost ne dosegajo nivoja izdelanih predstav. Po tem in po petkovem obisku pa lahko sklepamo, da zanimanje raste, zato smo v program gledaliških dejavnosti ZKO, v povezavi z WO in ustanovami zapisali, da bomo skupaj skrbeli za dostopnost kvalitetnih lutkovnih predstav gostujočih ansamblov in spodbujali to zvrst amaterskega, kulturnega delovanja tudi v domačem prostoru.«
Vsako srečanje ZKO Gorenjske pa je, ne glede na zvrst, združeno s strokovno kritičnim pregledom dejavnosti, ki so na samem     srečanju potekale.
Ustvarjalci in strokovni delavci lahko na njem preverijo rezultate dela in se soočijo s kritičnimi pogledi na konkretne predstave.
Glavni pogovor o lutkah in lut-karstvu je tokrat potekal med selektorjema za republiško srča-nje lutkovnih skupin, Avo Loko-šek in Vladimirom Rosom. Dotaknila sta se vprašanja tekstualnega izbora, saj bo v bodoče treba tekst izbrati bolj drzno, ker mora izpostavljati probleme otroškega, pa tudi sveta odraslih. Vsebinska plat predstav izvira iz zgoščenega dejanskega sveta, v delno poenostavljenih dimenzijah, ki so prirejene razumevanju otroka. Š tem so končno preseženi še okviri v tradicionalizem ujetih predstav. Lutkarstvo se iz zaprtega prostora odpira tudi navzven, kar je prav, saj so otrokom iz manjših občin lutke poznane le s televizije.
MATIC ROMŠAK
Prijatelja spoznaš v nesreči?
Od vseh člankov, ki sem jih pisal za naš »Kamniški občan*, mi ta nikakor ne gre izpod peresa. Se kdo vprašuje, zakaj! Težko je to razložiti, zlasti takrat, ko se v človeku dogaja tisto, kar je v življenju najmanj pričakoval, srečanje s človečnostjo. Težko je pisati o posameznikih -članih izvršnega odbora društva invalidov Kamnik, ko so prečita-H vsebino obvestila - plakata, ki se je pojavil med nami in seveda se bo tudi med vami dragi bralci. (VEČER PESMI IN PLESOV IN MELODIJ). Mogoče ste ga že zasledili na naših neurejenih oglasnih deskah v Kamniku in okolici ali pa v delovnih organizacijah, kjer ste zaposleni. Mogoče se je kdo ob tem prvič vprašal, kaj so invalidi, ali pa, koliko je vredno vaše - oziroma moje zdravje? Ugotovitev je samo ena. Zdravje nima cene! Morda še, kaj nam to mar, dokler ga imamo? Zal se tega pre-malokrat zavemo, prepozno je, ko ga ni več! Uvod sam je nekoliko nevsakdajen, a menim, da vsi veste, o čem želim napisati nekaj besed. (Ali pa tudi ne?) Pišem o akciji, ki jo bo Folklorna skupina Kamniška Bistrica priredila 21. 3. 1986 v dvorani kina »DOM« v Kamniku z na-
menom, da po svojih močeh pomaga k boljšim pogojem delovanja društva invalidov v Kamniku, zlasti članom, ki so življenjsko oz. socialno ogroženi. Ti ljudje živijo med nami, lahko so celo vaši sosedi. Ni moj namen zahvaljevati se Folklorni skupini Kamniška Bistrica, ker so tudi oni majhen kamenček v tem mozaiku naše samoupravne socialistične družbe - a veliki ljudje.
A verjemite mi, izreden občutek je doživeti takšno solidarnost, saj to pomeni, da srilo še ostali ljudje in prav je tako, saj nikdar ne vemo za jutrišnji dan. Moram omeniti, da je društvo invalidov Kamnik edino društvo, ki si ne želi povečanja svojega članstva, a vendar trend kaže ravno nasprotno.
Folklorna skupina Kamniška Bistrica in društvo invalidov Kamnik sodelujeta že od leta 1981 dalje. Hvala jim za njihovo dosedanje sodelovanje, njihove brezplačne nastope, zlasti pa za njihov pohod na Kamniško sedlo. Zakaj? Folklorna skupina Kamniška Bistrica je imela konec junija 1984 nastop v Kopru v večernih urah, in vendar so naslednji dan ponovili svoj nastop na Kamniškem sedlu. Neverjetno, a vendar je res, da so s svo-
FoUonu skupina Kamniška Bistrica
vas vabi na
VEČER PESMI, PLESOV IN MELODU, ki bo
v petek, 21. marca 1986, ob 19. uri v dvorani kina Dom v Kamniku. Prireditev je organizirana v počastitev mednarodnega dneva invalidov, zato je čisti izkupiček namenjen društvu invalidov Kamnik.
VABLJENI!!
Životarjenje kamniške knjižnice
Pregled dela Knjižnice za lansko leto lahko strnemo v en stavek. Štirje knjižničarji so 27 tisoč izposojevalcem wsodilL£L tisoč knjig, nakupUlQ%EUPk~hjig In revfj, priredili razstavo in -ostali v stari hiši. Za kaj več ni bilo denarja. Da - in odprli novo knjižnico v Šmarci.
Prikaz dela je domala enak preteklim, obupno ponavljajoč.
Zadovoljiv je priliv obiskovalcev in večja izposoja, nikakor pa pohvalen. Zastrašujoč je upad nakupa knjig, za enega aktivnega izposojevalca, ena nova, ob plačanih 1,4 milijona dinarjih. To je padec na raven iz leta 1982. Za simboličnih nekaj mili-
jonov (starih dinarjev) izposojni-ne in vsoto Kulturne skupnosti Kamnik in Slovenije, nakup, ne izpolnjuje norm. Takšen razvoj nizek nakup knjig, 4-krat premajhna knjižnica, premalo knjižničarjev - lahko ukine matičnost kamniške knjižnice.
Razlage o objektivnih težavah (ki brez dvoma so), neprepričljive, če vemo, da sosednja občina pripravlja novo knjižnico, omogoča večji nakup - in se osamosvaja.
Rešitve smo iskali v združevanju (Kulturni center Kamnik) v nastavitvi delavca in iskanju ustreznih prostorov za knjižnico. Vse pa je ostalo na pol poti.
Kulturni center je res nesamostojni knjižnici zvišal postavke za nakup knjig in urejeval OD -posebej za muzej, posebej za knjižnico, vendar do zagotovljene preselitve ni prišlo. Desetletno pretresanje možnosti preselitve, od gradnje prizidka, kulturno potrošniškega centra, do Delavskega ozir. ■ Zdravstvenega doma, ni dalo ničesar otipljivega.
Stanje, stopicanja na mestu, že tako preobremenjenim knjižničarjem, ubija delovni polet. Morda je možno poiskati tako-imenovane notranje rezerve (ako jih je še najti), tvegati oddelčno   preselitev, nastavitev
dveh delavcev, podvojiti nakup - s končnim ciljem osamosvojitve knjižnice, v novih prostorni. Morda v izpraznjenem /.drav-stvenem domu.
V nerazveseljivem opisu je najsvetlejša vest odprtje krajevne knjižnice v Šmarci. Knjižnica je v dveh prostornih sobah novega Kulturnega doma, ima okrog 1500 izvodov, in je sodobno urejena.
Podobne izglede ponuja Šmartno, kjer se je otvoritev zavlekla zaradi zapletov pri napeljavi centralnega ogrevanja. Otvoritev bi lahko bila že spomladi, saj je vse pripravljeno.
Z. S.
Srečanje lutkovnih skupin Gorenjske
Zanimivo predavanje za malo slušateljev
Umiranje gozdov v svetu in pri nas
Stolov Dit Je pripravil izredno zanimivo predavanje o propadanju gozdov v Evropi in še posebej pri nas. Predavanje je bilo v sejni sobi poleg obrata Družbena prehrana. Udeležba je bila slaba, komaj približno četrtina povabljenih Ditovcev, da o drugih, ki naj bi na predavanje prišli spontano, niti ne govorimo. .Predavanje je bilo seveda po rednem delavniku in zato s tega stališča za marsikoga neprikladno.
Nekdo od slušateljev je rekel, da zlasti mladi Ditovci na taka predavanja zelo neradi hodijo, zato se pa toliko raje prijavljajo na razne ekskurzije in izlete, ki jih Stolov Dit tudi organizira. Tedaj je običajno tolikšen naval, da je treba iznajti neverno kakšen ključ, po katerem pride v poštev toliko kandidatov, kolikor jih more sprejeti avtobus ali pridejo v poštev po katerem drugem dogovoru. Zelo pohvalno pa je, da so bili na omenjenem predavanju tudi trije Stolovi upokojenci, to so Franc Ulčar, Janez Repanšek in Rezi Vidmar. Franc Ulčar je rekel, da je na predavanje prišel zato, ker ga kot lesnega delavca tema zelo zanima. Da je bilo tako tudi z ostalima upokojencema, je razumljivo.
Predaval je ing. Marjan Šolar z Inštituta za gozdno gospodarstvo v Ljubljani. Predavanje je v drugem delu popestril s stotimi diapozitivi. Srečanje pa je začel ing. Bine Kladnik, ki je, tako kot na prejšnjih predavanjih, v imenu Dita povedal nekaj besed v uvod in izrazil prepričanje, da nam bo razgrnitev informacij na tem področju koristila.
Predavatelj je v uvodu povedal, da je Ljubljanski dnevnik pred časom izvedel anketo, koliko ljudje poznajo fenomen umiranja gozdov. Rezultat je bil, da sicer preko 80% prebivalcev ve za propadanje gozdov, ne ve pa, kakšen je pravi vzrok tega, v zgodovini Evrope izredno zastrašujočega pojava. Nekateri so navedli, da je krivo onesnaženo ozračje, drugi zastrupljena tla, tretji razne bolezni dreves in podobno. Pri tem so tudi strokovna mnenja deljena, se pravi, da je še vedno veliko neznank. Tako imenovani kisli dež so padavine skozi onesnaženo ozračje. Zastrupitev skozi tla je lahko nekakšno nadaljevanje prej omenjenega dejstva ali pa kot samostojni dejavnik. Neznank je še veliko. Mnogi strokovnjaki pravijo, da ni na delu samo en škodljivec, pač pa jih je več, seveda v kombinaciji.
V Nemčiji so leta 1983 napravili inventuro napadenega drev-
ja. Ugotovili so, da je 35% dreves zdravstveno ogroženih. Leta 1984 je bil odstotek neprimerno večji - 50 in lani 52. Nekateri se tolažijo, da so vzrok za manjši porast napadenosti dreves iz leta 1984 in 1985 močni preventivni ukrepi, drugi pa, da je iz gozda že odstranjeno najbolj občutljivo drevje in da bo nekaj časa tako ostalo.
Najbolj občutljiva vrsta je jelka, potem smreka, nato bukev in hrast.
Po nekaterih drugih podatkih je v alpskem delu napadenega 78% gozda.
Švicarji so za ugotavljanje napadenosti dreves izbrali lažjo metodo. Pošteli so zdrava drevesa in napadena. Njihovi podatki so naslednji: v letu 1984 - 34 napadenih od sto in v letu 1985 +2%. Avstrijski računi so blažji: od 30-33%.
Naši podatki so naslednji: Leta 1985 so bili v 1207 gozdnih stojiščih napravljeni poskusi. Opazovanih je bilo 25.000 dre-, ves različnih vrst. Uporabljenih je bilo 22 različnih kriterijev. Za znake napadenosti in obolelosti dreves je vzeta porumenitev in izguba iglic, zvijanje in sušitev listja, neobičajno obnašanje drevesnih lišajev, sušenje vej in de-bel. Ko bo analiza zaključena, ne bo dosti boljše kot v Nemčiji. Tretjina smrek nima normalne, vitalne, goste krošnje, temveč močno izgubo iglic in sušenje. Ta drevesa so zaenkrat napravila storže, vendar se ob pomanjkanju iglic, ki so drevesno končno stičišče z zrakom in soncem, do kraja izčrpajo in propadejo. Sekundami drevesni škodljivci imajo na takem drevesu lahko delo. V dobi zdravih gozdov je bi odstotek kvalitetno slabšega lesa 8-10, danes pa je tega odpadka nad tri Četrt.
Nekoč so rekli, če hočeš uničevati ljudi, uničuj njihov gozd. Kaže, da so se Nemci, Švicarji, Luksemburžani in Skandinavci osvestili in začeli odpravljati zastrupljanje zraka in s tem tal in vse okolice.
Največja napadenost naših gozdov je v okolici železarn, cementarn, termoelektrarn, skratka tam, kjer so v zraku žveplov dioksid in dušični oksidi. Mislimo, da naše tovarne niso velike in ne vržejo v zrak velkih količin strupov. Motimo se: tudi po dvesto, tristo in več ton dnevno.
Pred leti smo mislili, da nas bodo v industrijskih naseljih rešili zelo visoki dimniki. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Trboveljski dimnik je morda res nekoliko izboljšal zrak in okolje v neposredni bliižini, je pa onesnažil vse gozdove od Laz do Ce-
lja in so tako v vsej dolini razmere skrajno žgoče.
Naši normativi za merjenje onesnaženosti so blagi, vendar je ta onesanaženost nemalokrat 10x večja od dovoljene. Opravljena so bila merjenja v Trboveljski dolini, na Jesenicah, v Šoštanju, Mežici, na Ravnah na Koroškem. Zdelo se je, da so instrumenti pokvarjeni, ker je kazalec stalno udarjal v skrajno desno, vendar ni bil pokvarjen, kot so hoteli reči nekateri.
Meglice nad dolinami, kjer tovarne bruhajo strup, so slaba vizija prihodnosti. Dva mm debel cementni prah na listih bukve je znak slabega stanja.
Naši strokovnjaki so na mesta, kjer je gozd propadel, propadla podrast in so pričela razpadati zemlja in kamenine, prinesli na tisoče vzorčnih rastlin in jih tam v prinesenih lončkih v zdravi, humusni zemlji in dobrim gnojenjem pustili, da bi videli, kaj bo z rastlino. Nekateri mladi listi bukve so bili ožgani že po nekaj urah, iglice na jelki in smreki so porumenele. Naslednji stadij je bilo zvijanje rastline in dokončen propad.
Predavatelj je na zemljevidu Slovenije pokazal najbolj ogrožena gozdna območja. Zanimivo je, da gozdni pasovi med enim in drugim napadenim območjem do pretekle zime niso kazali znakov napadenosti. Močna zima leta 1984 in 1985 pa je tu pustila močne sledove. Tudi na teh mestih je drevje manj odporno od drevja v zdravih območjih.
Če bomo v tovarnah, ki onesnažujejo zrak, vgradili čistilne naprave, se bodo gozdovi opomogli v 30-40 letih. Seveda, če ne bo prevelikih suš.
Predavatelj je na koncu poudaril, da je malo tako lepih dežel, kot je Slovenija. Tisoči in stotisoči jo hodijo gledat in občudovat. Do sedaj je prepredena z gozdovi, travniki in vsaj na videz čistejšimi vodami.
Kaj bo čez nekaj let in desetletij? Kaj bomo pustili našim otrokom? Kaj nismo odgovorni, da jim pustimo zdravo okolje?
V Ameriki so te zadeve natančno opredeljene. Montirajo čistilne naprave ali pa zaprejo tovarno. Upamo, da se bomo tega zavedali tudi Evropejci in se ne bo čez naš kontinent vlekla strupena preproga.
Upamo, da bomo tudi v naši domovini še pravi čas segli po učinkoviti zaščiti. Za to smo vsi odgovorni. Gozdarji in lesarji pa še posebej. Tudi v naših okoliških gozdovih že mlada drevesa kažejo znake, za katere vsi dobro vemo, da jih v naših mladih letih ni bilo.
CIRIL SIVEC
Nova pobuda za znamko
Filatelistično društvo »Ivan Vavpotič« Kamnik ima trenutno 58 članov in 5 mladincev. Redni menjalni sestanki bo vsako nedeljo od 9. do 12. ure v prostorih Društva upokojencev, Kolodvorska ulica 5. Sestankov se udeležuje 10 do 15 članov. Mladinci imajo sestanke vsak torek od 17. do 18. ure v stanovanju tajnika na Kidričevi 46, toda obisk je bolj pičel in občasen.
Članarina se je v letu 1986 povišala od 300 na 500 din za člana in od 30 na 50 din za mladinca. Od članarine odvajamo Filateli-stični zvezi Slovenije 150 din za člana in 30 din za mladinca. Člani se v društvu oskrbujejo z novimi znamkami, na katere je društvo pri kamniški pošti abo-nirano, poleg tega pa oskrbujemo z znamkami tudi porabnike znamk, žal je tega zaradi uvajanja frankirnih strojev vedno manj. Od nabavljenih znamk dobiva društvo pri pošti provizijo in je ta poleg članarine edini vir prihodkov, s katerimi krijemo vse odhodke tekočega poslovanja.
Društvo vsako leto nabavi tekoče kataloge Michel za Evropo in     katalog jugoslovanskih
znamk, od revij pa Michel Rundschau, Kolekcionari in PTT Vestnik. Vsem drugim katalogom smo se morali zaradi visoke cene odpovedati, čeprav bi jih člani potrebovali za svoje delovanje in urejanje zbirk. Za zgoraj navedene kataloge smo v letu 1985 porabili 23.920 din, kar predstavlja skoraj polovico vseh odhodkov.
Ostra kritika je bila na račun Jugomarke (ki je podjetje PTT-ja), zaradi raznih doplačilnih znamk, katerih pa člani po normalnih cenah ne morejo nabaviti. O teh znamkah ni pri nas nobenega obvestila, da so izšle v drugih republikah in z drugačnimi nominalami, to izvemo šele iz tujega tiska - res vsa čast našemu, tako opevamenu obveščanju. Anomalija nastopa tudi, ker naš katalog teh znamk sploh ne omenja, medtem ko jih vsi drugi, tuji, svetovni katalogi evidentirajo in tam dobijo tudi svojo kataložno številko. S tem postopkom so na široko odprta vrata raznim špekulacijam. Kot primer navajamo doplačilno znamko za strelsko tekmovanje v Črni gori leta 1981. Nabavna cena je 1 din, prodaja pa se se-
daj po 200 dih, če se je sploh dobi. Podobno je z drugimi do-plačilnimi znamkami: za RK, TBC+RK in podobno.
Podoben primer je z rednimi znamkami iz serije turizem, ki se izdajajo v dveh različnih zobča-njih. Pri izidu Jugomarka sploh ne objavi, da so te znamke izšle v dveh zobčanjih, to se izve kasneje po raznih »kanalih«. Nerodno je to, da dobe posamezne pošte znamke samo z enim zob-čanjem, druge spet z drugim -spet priložnost za špekulacije. Jugomarka je gluha za predlog filatelistov, da bi znamke v obeh zobčanjih dodelila vsem poštam Jugoslavije, tako da imamo možnost nabaviti obe različici.
Ker je naš predlog za izdajo posebne znamke za 750-letnico Kamnika propadel, smo sedaj podali nov predlog za izdajo v letu 1989 (760-letmca Kamnika). Predlog je bil podan Filatelistič-ni zvezi Slovenije, da ga vnese v svoj predlog - program izdaje znamk v letu 1989.
Predsednik: Peter Kuret, 1. r.
Tajnik: Franc Mrhar, 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
OBVESTILO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik poziva na podlagi sklepa Odbora za solidarnost z dne 14.2.1986 in upoštevaje določila 36. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, vse imetnike stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih, ki bi želeli zamenjati stanovanje (večje za manjše, manjše za večje), da se z vlogo na obrazcu SPN-1 javijo v roku 30 dni od objave obvestila.
Interesenti lahko dobijo obrazce na SKG, Steletova 8, Kamnik, soba 12.
Samoupravna stanovanjska skupnost pojasnjuje, da bodo zbrani podatki služili predvsem kot evidentiranje interesentov za zamenjavo stanovanj. Dejanske zamenjave bodo izvršene le v okviru možnosti in ob izpolnjevanju normativov glede standardov stanovanjske površine in v okviru določil Zakona o stanovanjskih razmerjih.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic in sklepa Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
JAVNI NATEČAJ
za uvrstitev upravičencev na prednostni vrstni red za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
I.
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to:
- delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih,
- občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešile svoja stanovanjska vprašanja v OZD in delovnih skupnostih,
- občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
- upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV,
- starejši in za delo nesposobni občani.
II.
Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju
- da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala stanovanje ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS in SFRJ,
- da ima prosilec stalno bivališča na območju občine Kamnik in da na tem naslovu tudi dejansko stanuje,
- da prosilec ali član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen,
- da KS ali DO, kjer je prosilec zaposlen da pismeno mnenje o vlogi prosilca,
- da skupni čisti dohodek prosilca in članov družinskega gospodinjstva ne presega 50% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje (27.484,00 din),
- da skupni Čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje (38.477, din)
- upoštevajoč določila 95. čl. sam. spor. o uresničevanju socialno-varstvenih pravic - velja za mlade družine, da morejo le-te kandidirati na natečaju in izpolnjujejo pogoje natečaja, če njihov skupni čisti dohodek na družinskega člana ne presega 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje (38.477 din)
- da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je predhodno že kdo preselil v stanovanje, kupljeno iz sredstev za solidarnost. To določilo ne velja za stanovanja v družbeni lastnini, ki so bila imetnikom stanovanjske pravice dodeljena z odločbo.
III.
Prosilci morajo k vlogi za natečaj priložiti:
- uradno overjeno dokazilo o OD, pokojnini za prosilca in zaposlene člane družinskega gospodinjstva v letu 1985 in skupni delovni dobi prosilca,
- potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Kamnik,
- dokazila o preživnini za otroke pri materah samohranilkah,
-potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in članov družinskega gospodinjstva.
IV.
Navedbe v vlogi mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, ustrezna služba socialnega skrbstva, društvo upokojencev, občinski odbor ZZB NOV oz. krajevna skupnost upoštevaje status prosilca.
V.
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži prošnjo na obrazcu SPN-1 z ustrenimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Obrazec dobe prosilci na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8.
VI.
Prosilci morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8 v roku 30 dni od dneva objave natečaja.
Predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Jože Kadunc, I. r.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV PRI ZASEBNIKIH KAMNIK
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih objavlja na podlagi določil 103. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih dodelitve stanovanjskih posojil za delavce, ki delajo pri samostojnih obrtnikih naslednji
JAVNI RAZPIS
za zbiranje upravičencev do posojil iz namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Na razpolago je 8.000.000.- din.
1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik, in sicer:
- če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m ,
- Če namensko varčujejo najmanj 24 mesecev za stanovanjsko graditev v banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju oz. da ima sklenjeno pogodbo o dvoletnem namenskem varčevanju najkasneje do zaključka razpisa,
- oz. da imajo do zakjučka razpisa sklenjeno pogodbo o nadomestitvi namenskega varčevanja z vezavo sredstev pri banki v višini najnižjega namenskega varčevanja.
2. Dokumentacija k vlogi za posojilo:
- a) pri nakupu stanovanja:
- kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo,
b) pri gradnji ali adaptaciji individualne stanovanjske hiše:
- gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del,
- zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od 3 mesecev,
- predračun,
- pogodba o namenskem varčevanju in HK o namenskem varčevanju na vpogled.
Obrazec za vložitev prošnje dobijo upravičenci pri Obrtnem združenju Kamnik, Kolodvorska 4.
Prosilci morajo vloge z vsemi prilogami dostaviti v roku 30 dni od objave razpisa na Obrtno združenje Kamnik, Kolodvorska 4.
Dan oddiha po komendsko
V Komendi že več let uspešno deluje v okviru KUD Janez Če-bulj tudi dramska skupina, ki se je v zadnjih letih izkazala s pre-nekatero uspešno uprizoritvijo pod vodstovom Valterja Horvata. V letošnji sezoni pa je režisersko palico vzela v roke Danica Zmrzlikar, eden izmed stebrov mlade komendske igralske skupine, in nastala je uspešna uprizoritev dramskega dela Valentina Katajeva dan oddiha. Pričujoči zapis je nastal ob uprizoritvi na Duplici, ob tej pa so se komendski igralci predstavili še dvakrat v domačem kraju,
ljubezenskih igric in protiigric, Zapetlajev in pospešitev, z dobrim dramskim zapletom, z vrhom in s pričakovanim razpletom. Režiserka Danica Zmrzlikar je delo skupaj z igralci deloma posodobila in tudi prestavila v naše razmere, tako da so te osebe tako iz Kranja kot Ljubljane, plujejo po našem Jadranu in so na plovbi v Iranu, pa tudi druge bolj ali manj pomembne osebe so naše, iz našega življenja. Pretirana sovjetska administracija, okoli katere je v bistvu tudi glavni zaplet, diši tako po naše, da kljub prestavitvi na slo-
poleg tega pa še v Mostah, Šen-čarju, Predosljah, Utiku, Cerkljah, Moravčah in v kresnicah. Ker se mi zdi, da uprizoritev vsekakor zasluži nekaj več pozornosti in da marsikje vrednotijo amatersko delo predvsem le po samohvalah, sem se po predstavi na kratko pogovoril z novo komendsko režiserko; vse z namenom, da se predstavijo komendski igralci v pravi luči, prav tako pa tudi njihovo letošnje delo.
Dan oddiha je dokaj posrečeno delo ruskega pisatelja Valentina Katajeva predvsem humorista, ki je izdal tudi več knjig humoresk pri nas morda najbolčj znanega po zbirki humoresk Ptički božji. V počitniškem domu Jurček se bolj ali manj naključno srečuje kopica ljudi, od stalnega osebja v domu, do različnih gostov, med katerimi vsekakor prevladuje tovariš Stanovnik, trgovski potnik, ki mora na vsak način dobiti podpis od tovariša Mačka. Vmes pa je kup
venska tla še vedno deluje smešno, komično in protislovno, v nekaterih trenutkih je komedija prej tragična kot ne, čeprav je komendskim igralcem uspelo ves čas ostati na ravni smešnega in veselega. Treba je povedati, da so bili vsi igralci kos svoji nalogi, čeprav so bili tako rekoč skoraj vsi maskirani in so igrali starejše. Med njimi je vsekakor domi-niral Miro Pogačar kot potnik Stanovnik, ki je v drobnih nian-sah prikazal družbi in družini vdanega človeka, storil bi vse, da bi prišel do tistega presnetega podpisa, pri tem pa si pomaga z ljudsko zvijačnostjo, s finejšo mestno fasado in tudi z vsemi drugimi protiigrami. Kot je v komedijah že navada, je prisotnih
kup družinskih in nedružinskih parov, ki si med seboj »kradejo« može in žene, si jih jemljejo in posojajo, na koncu pa vsak ostane s svojim partnerjem. Bernarda Grošelj in Darko Mavsar sta bila simpatični mladi par, trakto-ristka in mornar; Mija Sitar in Marko Dobnikar zakonca v prelomnih situacijah, zakonca Stanovnik pa sta bila že omenjeni Miro Pogačar in Slavka Lončar. Ob tem pa še tvariš Maček -igral ga je Jani Zadrgal - in kup osebja v počitniškem domu, na čelu z odlično Olgo Marinkovič kot gospo Vero. Veliko igralskega daru so pokazali tudi Zlata Kobe kot Špela, Toni Jagodic kot vratar, Jože Zorman kot zdravnik in Joe Leveč kot sani-tejec. Šepetalki sta bili Nada Li-povšek in Saša Štupar, sceno je zasnoval in izdelal s pomočjo Staneta Kuharja in Rudija Prel-ca Franc Grošelj.
V celoti je uprizoritev uspela in je bila tudi izredno odzivna pri gledalcih. Zahiivo je, da je bilo na Duplici zelo veliko mladih gledalcev, kar morda pomeni, da se tudi glede tovrstne kulture vračajo stari, boljši časi.
»Volje in zagnanosti je vsekakor več kot dovolj!« je povedala Danica Zmrzlikar, zadovoljna, da so dvorane - ki sicer niso ravno poceni - povsod polne. Ko-mendska igralska skupina že ima svoje ime, ki ga ne sme izgubiti, zato je bilo tudi nujno potrebno pripraviti v letošnji sezoni igro, ki jo bodo gledalci sprejeli za svojo. Seveda je ob tem odveč pripovedovati, da takšne amaterske skupine spremlja kup težav, saj je dotacija minimalna in ne zadošča niti za kurjavo in razsvetljavo, vse drugo pa je v rokah zanesenjakov, ki sami pla-k a t i rajo, sami prispevajo bencin za vožnje ter seveda tudi sami igrajo in dajo ljudem precej ur svojega prostega časa.
»Vse to sploh ni pomembno,« pravi Danica. »Glavno je, da smo vsi zdovoljni, da gledalci odhajajo dobre volje iz dvorane in da tradicija igranja komendske skupine ni prekinjena. Upam, da bo Valter Horvat po kratki pavzi spet zagrabil in da bomo pripravili še veliko podobno uspešnih iger. Sama bi, raje kot režirala, igrala . . .«
Menim, da delim mnenje gledalcev, ki so komendske igralce nagradili z gromkim ploskanjem. Čestitati pa je treba mladi režiserki tudi k pravi uspešni režiji!
IVAN SIVEC
Oh, ti odrasli
Mamin delavnik
Zjutraj ob petih budilka mamico opomni, da se začenja nov delovni dan. Po zajtrku se z avtobusom odpelje na delo v tovarno Stol. V četrtem nadstropju, v moderno opremljeni pisarni, je njeno delovno mesto. Dela v računovodstvu. Izračunava kako uspešno poslujejo posamezni toz-di in koliko materiala porabijo za izdelavo posameznega izdelka. Včasih računa s števili, ki imajo trinajst mest. Največ dela ima na začetku meseca, obračunati mo-1 ra vso proizvodnjo, zato se vrne domov šele ob štirih.
Večkrat jo vprašam: »Mamica, zakaj si tako utrujena?« Odgovori mi: »Od pisanja in računanja me bolijo oči in glava.«
Popoldne kuha, pospravlja in se ukvarja z mlajšim bratcem Matejem. Meni pomaga pri nalogah. Če nama ostane kaj časa, spečeva jabolčni zavitek, piškote ali druge slaščice. Veseli sva, če dobro uspe. Z veseljem mama opravlja svoje delo, čeprav je težko, zato ji rada pomagam.
Barbara Skrlep, 5.c OŠ Komenda Moste
Bila je pustna sobota. Zunaj je snežilo in z očkom sva se peljala z avtom proti trgovini, da bi nakupila vse potrebno za večerno pustno veselico z našimi prijatelji. Ker so bili med njimi tudi otroci, sem se moral tudi jaz pripraviti. Ko sva prišla iz trgovine, naju je na mizi že čakala topla enolončnica.
Po kosilu je prišel k meni neki prijatelj. Šla sva v sobo, kjer sva se lovila z balonom. Ker se je najino tekanje slišalo v spodnji prostor, se je oči vsakih pet minut oglasil, vedno bolj jezno.
Ko je prijatelj odšel domov, je prišel v mojo sobo in zakričal: »Ja, hudiča, kaj sta počela, saj bi mi skoraj na glavo padla!« Vsako ugovarjanje je bilo odveč in zato sem le prikimal in odšel v kuhinjo; a še preden sem prišel do vrat, je pripomnil čisto potiho in ukazujoče: »In da se mi zvečer ne ponovi kaj podobnega!« Ko sem to slišal, je v moji glavi zagrmelo od jeze in nisem niti pomislil na sendvič, ki sem si ga nameraval narediti, ampak sem sedel na kavč in sam sebi zagodrnjal: »Ampak, kaj naj otrok danes počne v družbi, kot da teka in copota po tleh!«
Nekaj časa mi je v glavi še grmelo, a se je ta grom kaj hitro spremenil v blisk, in sicer od pametne zamisli. Spomnil sem se nekaj odličnega. Sklenil sem, da
bom stavkal, dokler ne bo oči privolil moji zahtevi, da bi nam pustil tekati po sobi. Moja grožnja je bila, da se bom ob osmih zvečer zaklenil v sobo in bo moral oči kar sam poskrbeti za otroke. Ko sem mu to povedal, je bil tiho, kajti tudi njemu je v glavi grmelo, saj sem mu jo po steno zagodel. Oglasila se je le sestra in rekla: »No, oči, sem ti rekla, da ni Bojan brez pameti?« Ko je bila ura sedem, sem vprašal očka, če se je že odločil, a je zavpil, da sem se kar ustrašil »Ti mene ne boš izsiljeval, zgini se našemit in pika!!! Ko sem to slišal, sem odločno rekel: »Ne!«
Ko mi je oči že spet hotel ne kaj očitati, ga je mamica zaustavila in mu rekla: »Moraš ga vendar razumeti. Tudi otroci se radi pozabavajo in to ne gre brez no renja. Pusti ga vsaj danes, saj te ne bo tako motilo.«
Po nekajminutem molku je oči vendarle privolil na mojo zahtevo in napol v šali, napol zares rekel naj pazim, da mu ne bom padel na glavo.
A sredi noči se je zgodilo ne kaj podobnega. Zaslišal se je ve lik bum in zbudil sem se zraven svoje postelje, v predsobi pa je že stal oči in mi očital: »A že spet divjaš, kaj!? Ko sem slišal te besede, sem se zasmejal in se napotil v kopalnico.
Bojan Pivka, 8. b OŠ Komenda-Moste
Črna kronika
Miličniki imajo radi mrzlo vreme
Ker sem že za januar rekel, da je bil miren mesec, ne vem kaj naj rečem za februar, saj miličniki glede na pretekle mesece skoraj »niso imeli dela«. Naj me ne razumejo dobesedno, vendar število prometnih nezgod, kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru, je bilo v teh 28. dneh res minimalno.
PROMETNE NEZGODE
Voznike motornih vozil so številne nesreče, zaradi poledenele ceste končno izučile. To pomeni, da februarja skoraj ni bilo resnejših prometnih nezgod na kamniških cestah. Bilo je namreč šestnajst lažjih in dve težji nezgodi s telesnimi poškodbami. To je glede na slovensko povprečje kar majhna številka in samo želimo si lahko, da se v prihodnjih mesecih ne bi bistveno povečala.
6. 2. Vratar tovarne STOL na Duplici, je telefonično obvestil tukajšnjo PM, da se je na Kore-novi poti zgodila prometna nezgoda. Patrola, ki je odšla na kraj, je ugotovila, da se je na ravnem delu Korenove poti zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti prevrnil voznik osebnega avtomobila Bogdan J. iz Komende. Pri nezgodi ni bil telesno poškodovan, na vozilu pa je nastala materialna škoda za 100.000 dinarjev, zato je proti njemu uveden postopek.
8. 2. je Miha H. po telefonu povedal za prometno nezgodo, ki se je zgodila pri črpalki na Ljubljanski cesti. Neznani voznik avtomobila s kranjsko registracijo je povozil pešca, po nesreči pa pobegnil. O pobeglem vozniku je bila informirana UNZ Ljubljana, ki je po UKV vezah oddala poročilo o nesreči vsem patrolam. Ker so na kraju nesreče našli še drobce laka, pričakujejo, da brezvestni voznik ne bo dolgo ostal neznan.
13. 2. je na PM klical udeleženec prometne nezgode, Danilo T. in povedal, da je po nesreči na kraju ostal samo še on, povzročitelj pa je pobegnil. Miličniki so opravili ogled kraja nesreče (pri frizerskem salonu na Duplici), zbrali pa tudi podatke o vozniku, ki je pobegnil proti Kamniku. Kot kaže pa se ni dobro skril, saj so ga odkrili še pred večerom. Osumljeni voznik, Janez G. iz Kamnika, pa tudi takrat ni bil pripravljen na sodelovanje, saj je odklonil preizkus z alkotestom, čeprav je po vsej verjetnosti vozil vinjen. Edina olajševalna okoliščina je bila ta, da ni bil nihče telesno poškodovan, zato bo Janez moral le pred sodnika za prekrške.
17. 2. se je na Ljubljanski cesti, nasproti Bakovniškč banke zgodila PN. Voznik osebnega avtomobila Darko T. iz Kamnika je glede na stanje ceste z neprimerno hitrostjo peljal iz Duplice proti Kamniku, do katerega pa ni prišel, saj je bilo že na Bakovni-ku njegove vožnje konec. Zaneslo ga je namreč na levo stran ceste, ravno pred nasproti vozeči avtomobil, last Marka O., v katerega je tudi trčil. Poškodovala sta se Marko in njegova sopotnica Lucija, ki sta bila odpeljana na nuđenje zdravstvene pomoči v KC Ljubljana, Darko pa si bo nekaj časa lahko doma razbijal glavo in preklinjal zlo srečo... ki ga je, oziroma ga bo pripeljala pred sodnika, kjer bo odgovarjal zaradi telesnih poškodb in velike materialne škode.
26. 2. je Rajko R. iz Kranja v bližini naselja Križ povzročil PN. Na poledenelem delu cestišča ga je namreč zaneslo na levo stran, kjer je trčil v stoječi avtomobil Franca P. in mu povzročil za 20.000 dinarjev škode. Franc pa se ni niti dobro oddahnil, ko se je v njegovo ubogo vozilo, iz istega vzroka zaletel še Zdravko Ž. in napravil za dodatnih 20.000 dinarjev škode. Zoper oba krivca
so uvedli postopek, o poledenelem cestišču pa obvestili Cestno podjetje Kamnik.
KAZNIVA DEJANJA
Tudi njihovo število se zmanjšuje, kar pa nikakor ne skrbi, saj je počenjanje »lumparij« precej tvegana in predvsem družbeno škodljiva zadeva.
V februarju se je zgodilo le 0,71 kaznivih dejanj na dan (sami lahko izračunate, koliko jih je bilo v celem mesecu), med njimi pa spet prevladujejo tatvine odklenjenih koles, denarja, zlatnine ter razno raznega gradbenega materiala.
1. 2. je iz restavracije Planinka natakar Brane H. sporočil, da je opazil večjo vlomno tatvino v skladišče njihove DO. Miličniki so se prepričali, da je natakar govoril resnico, saj je iz neustrezno zavarovanega pomožnega skladišča pijač na Titovem trgu res izginilo za približno 35.000 dinarjev alkoholnih pijač.
4. 2. so iz SDK sporočili da pogrešajo kaseto z denarjem, last Žito Ljubljana TOZD Slaščičarna. Miličniki so ugotovili, da je prodajalka vrgla kaseto v trezor SDK, kljub temu pa je tam ni bilo. Ker je stvar še precej nejasna, miličniki nadaljujejo s poizvedovanjem.
6. 2. Maks M. je iz TP Kočna Kamnik sporočil, da je bila v trgovini TIP TOP izvršena tatvina zlatnine in sicer v času od 1. 2. do 4. 2. V trgovini pogrešajo manjši pladcnj, na katerem so bili zlati uhani, v vrednosti približno 400.000 dinarjev. Kako je do tatvine prišlo in kdo jo je izvršil pa ni jasno nikomur, zato se poraja vprašanje, ali je v trgovini res vse TIP TOP?
15. 2. je bila na Veliki planini izvršena ena od redkih tatvin smuči. Ker je tat Petra E. oškodoval za najmanj 70.000 dinarjev, je dežurni miličnik takoj seznanil redarje s tatvino, sam pa se je odločil za iskanje po kočah in domovih. Iskanje je bilo le delno uspešno, saj so smuči našli v snegu, vendar brez okovja.
18. 2. so iz rudnika Kaolina, obrat Kalcit telefonično sporočili, da je bila v mehanični delavnici izvršena tatvina 40 kilogramov težkega kovaškega nakovala. Miličnika, ki sta odšla na kraj, sta si lahko le ogledala odklenjeno mehanično delavnico, iz katere res ni bilo težko odnesti že omenjenega nakovala. Krivec še ni odkrit, zdi pa se mi da starčke, ženske in otroke tokrat lahko izpustimo iz kroga osumljencev.
JAVNI RED IN MIR
Tokrat smo imeli samo dve vrsti kršitev javnega reda. Vinski bratci in ostali nezadovoljneži so se »butali« in prepirali po lokalih, možje in žene pa doma. Blokov in hiš, kjer so frčali krožniki in padale klofute ne bom omenjal, saj je že lokalov zvrhano dovolj za naštevanje. Fizična sila in nespodobne besede so bile tokrat v modi v gostilni Vovk, gostilni Sušnik, bifeju Medex, gostilni Repnik, gostilni Pri Orlu, bifeju Bakovnik, gostilni Jerman in gostilni Planinka.
8. 2. so na pomoč klicali iz gostilne Pri Orlu, saj je bila v pretepu poškodovana ženska. Miličniki so si ogledali že poje-njajoči pretep, v katerem so sodelovali Dare, Roman, Dušan, Bojan in Brane. Že prej se je mednje vrinila (iz neznanih razlogov) še Brigita, vendar je bila kmalu izločena, saj je padla čez naloženo hlodovino in se telesno poškodovala.
Miličniki so prijavili vse »nastopajoče«.
19. 2. so iz gostilne Planinka sporočili, da pri njih razgraja občan. Miličnika sta nemudoma odšla na kraj in presenetila močno vinjenega Milana D. iz Mekinj,
ki je od strežnega osebja zahteval še alkohola. Na primeren način je bil odstranjen iz lokala in pričakovati je bilo, da bo odšel domov. To pa se ni zgodilo, saj se je že čez dobro uro vrnil in spet zahteval pijače — alkohol seveda. Ker je ni dobil, je postal pošteno besen, tako da miličnikom ni preostalo drugega, kot da so ga odpeljali in pridržali v ustreznih prostorih do iztreznitve. S prijavo do iztreznitve niso čakali.
NAJDENO
Miro Burja iz Srednje vasi je na PM prinesel rjavo žensko denarnico z večjo vsoto denarja.
Rifet Delič je našel 17 kaset s posneto narodno glasbo, ki so bile ukradene Petru K.
Terezija Homar iz Kamnika je našla in prinesla na PM žensko ročno uro.
Vida Pugelj prav tako iz Kamnika, pa je vrnila na vlaku najdeno denarnico z osebno izkaznico.
MATIC ROMŠAK
SMRTI
LOBODA Barbara, upokojenka iz Šmarce, Nožika 12, stara 83 let
TROBEVŠEK Anton, osebni upokojenec iz Bistričice 5, star 76 let
ROMŠAK Marjeta, gospodinja iz Krivčevega 1, stara 86 let
LEGEDIČ Vincenc, os. upokojenec iz Kamnika, Prvomajska 1, star 78 let
TOME Jakob, os. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku 224, star 79 let
JANČAR Angela, os. upokojenka iz Ljubljane, Cesta v Šmartno 49, stara 81 let
ŠLIBAR Neža os. upokojenka iz Doba, Ljubljanska c. 2, stara 90 let
TORKAR Ivana, gospodinja iz Tunjic št. 1, stara 64 let
SIRCA Alojzij, osebni upokojenec iz Kamnika, Kidričeva 28, star 91 let
KLEMEN Ivana, kmetovalka iz Starih sel št. 8, stara 60 let
ŠUŠTAR Frančiška, druž. upokojenka iz Potoka 12, stara 83 let
ČERNEVŠEK Matevž, kmet iz Sovinje peči 1, star 83 let
ČERNEVŠEK Angela, gospodinja iz Sovinje peči 1, stara 75 let
GRINTAL Angela, druž. upokojenka iz Križa 22, stara 85 let
ŽAGAR Florjan, osebni upokojenec iz Križa 36, star 81 let
KOŠIR Jože, star 75 let iz Most 89.
POROKE
RAKOVIČ Kemal, varnostnik iz Mekinj in
ZAJC Silva delavka iz Kamnika
SVETLIN Mirko, kmet iz Podgorja in
ŠKRJANEC Jožefa, prodajalka iz Volčjega potoka
ERZAR Andrej, avtoklepar iz Srednje vasi in
URANKAR Marjana, dipl. ekonomist iz Oševka
REPIČ Sašo, rezkalec iz Mekinj in
KUHAR Irena, prodajalka z Krivčevega
HOMAR Valentin, vet. tehnik iz Kamnika in -
URŠIČ Nada, šivilja iz Zg. Stranj
ZAHVALA
Dne 26. februarja 1986, na najbolj hladno februarsko popoldne, smo na pokopališču v Nevljah položili k večnemu počitku izčrpano telo naše drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE KONCILJA
p. d. Kavčevc mame
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter vsa pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem Doma upokojencev Kamnik, pevcem za zapete žalostinke, predstavniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste se v velikem številu zbrali in jo spremljali v njen zadnji dom.
Žalujoči: sin France, hčerka Francka z družinama, vnuki in pravnuki
Soteska, februar 1986
Državno prvenstvo v lokostrelstvu
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARJETE ROMŠAK
iz Krivčevega št. 1
L
Mm Iskreno se zahvaljujemo vsem so-
^^m^^m>-- rodnikom, prijateljem in znancem
za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo tako številno spremljali na njeni zadnji poti, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Franc, sinova Tine in France, hčerke Francka, Marička, Rezika in Slava z družinami ter drugo sorodstvo
ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik, Kamnik, Ekslerjeva 8
TOZD MALOPRODAJA
na podlagi sklepa komisije za medsebojna
delovna razmerja
objavlja dela in naloge
prodajalca v poslovni enoti Komenda
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- KV prodajalec
- 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del v trgovini
TOZD ZA TRGOVANJE Z NEŽIVILSKIMI PROIZVODI
objavlja
dela in naloge
prodajalca v poslovni enoti Železnina
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- KV prodajalec
- 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del v trgovini
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA, TP KOČNA KAMNIK, Kamnik, Ekslerjeva 8.
Poslovna enota DISCONT potrebuje delavca za manipulacijo z blagom 3 do 4 ure dnevnno v popoldanskem času.
Dela in naloge se bodo opravljala po pogodbi o delu. Delo je primerno tudi za upokojence.
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KAMNIK
je pridobila 16 novih članic in članov Rdečega križa, ki so se v 18-urnem tečaju Nega bolnika usposobili za to humano delo.
Prizadevni krajevni organizaciji Rdečega križa Šmartno v Tuhinju in Zgornji Tuhinj sta se zelo potrudili in že drugič pripravili izobraževanje in širjenje znanja o negi bolnika.
Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik je tečaj izvedla v prostorih kulturnega doma Šmartno v Tuhinju.
Tečaj je bil v času prve debele snežne odeje. Prizadevnih tečajnic tudi to ni oviralo, pripeljale so se iz krajevnih skupnosti Gradišče, Kostanj, Ravne, Stobljevek, Mali hrib, seveda s traktorjem z zimskimi verigami.
Devetega februarja smo tečaj zaključili zelo uspešno. Zaključku se je pridružil tudi predsednik krajevne skupnosti Šmartno France Modrijan, ki ima velik posluh za humanitarne dejavnosti v krajevni skupnosti.
Občinska org. RK Kamnik
Po dveh uspešno organiziranih državnih prvenstvih so kamniški loko-strelci ietos priprarUi še eno državno prvenstvo r INUOOR FITA 18 in 25 metrov in z njim zaključili letošnjo zimsko sezono. Lokostrelci sicer pravijo, da raje streljajo zunaj in da so tekme v HVNTER IN FlELD bolj zanimive, toda poskrbeti je treba za kondicijo in formo, to pa je r zimskih mesecih možno le v dvoranah.
Državno prvenstvo zahteva veliko prostovoljnega dela sicer maloštevilnega kluba, saj je kljub blestečim rezultatom nekaterih posameznikov kot so: Boris Jemec, Dragan Desnica idr, lokostrelstvo precej nepoznan šport, na tekmah jc zaradi tega malo gledalcev. Rezultati kamniških lokostrelcev so letos precej zaostajali za dosežki v prejšnjem letu. Na žalost tudi letos niso imeli ugodnih pogojev za trening, saj nikakor ne morejo dobiti telovadnice, ker niso imeli ustrezne zaščite. Sedaj, ko zaščito imajo, pa nihče noče jamčiti, da je ustrezna. Problem zimskih treningov je pereč že nekaj let, vendar odličnih rezultatov ni manjkalo. Le najbolj vztrajni so kljub mrazu streljali zunaj ali pa v zgodnjih jutranjih urah v mali telovadnici pri Zdravstvenem domu. Do naslednje zime bo treba ta problem rešiti, če ne drugače, pa s pomočjo širše družbene skupnosti.
Pa še o državnem prvenstvu. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov, tudi državni rekord, kar daje še poseben sijaj uspešno organiziranemu prvenstvu. Kljub obremenitvi z organizacijo so tudi kamniški lokostrelci dokazali, da jim rumeni krog v sredini tarče ni nedosegljiv.
Državnega prvenstva so se udeleži-, h lokostrelci iz vseh delov Jugoslavije, kjer je ta šport razvit. Velesile kot so: zagrebški, reški, ankaranški klub, so spet pokazale svojo nadmoč in pobrale precej medalj.
V obeh dneh, v soboto in nedeljo (8. in 9. marca), so najboljše rezultate dosegli: pri članih prosto: 1. Saša Milinkovič, Reka 1129, 2. Mile Staiji-čič, Pančevo 1127, 3. Dušan Klemen, Muta 1121; članice prosto: 1. Zvonka Matkovič, Varaždin 1012, 2. Andreja Šenji, Zagreb 953, 3. Valentina Gilja, Zagreb 911; člani instinktivno: Žare Kranjc, Gornji grad 1016, 2. Izidor Požar, Postojna 1011, 3. Janez Šorli, Exoterm Kranj 992; članice instiktiv-no: 1. Barbara Zupan, Ankaran 782, 2. Majda Šavlje, Ankaran 739, 3. Tanja Bezovšek, Gornji grad 688; mla-
dinci prosto: 1. Jure Goleč, Jugoban-ka 1076, 2. Saša Čučilović, Varaždin 1061, 3. Robert Medved, Ankaran 1049; mladinci instinkivno: 1. Janez Ves, Kamnik 982, 2. Erik Štiherel, Exotcrm Kranj 838, 3. Franc Tesov-nik, Gornji grad 809. Compaund prosto: 1. Peter Tomazin, Exoterm Kranj 1120, 2. Marjan Podržaj, Šenčur 1102, 3. Egon Štebe, Kamnik 1083. Compaund instinktivno: 1. Silvo Gerdelj, Koroška Bela 965 - novi
državni rekord. 2. Drago Novak, . Šenčur 953, 3. Marko Kogovšek, Ankaran 868. Ekipe prosto: 1. Reka 3356, 2. Varaždin 3318, 3. Pančevo 3272. Ekipe instinktivno člani: 1. Akaran 2780, 2. Gornji grad 2735, 3. Postojna.
Še posebej je treba pohvaliti mladega lokostrelca domačega kluba Janeza Vesa, ki je z veliko prednostjo 144 krogov premagal vse svoje tekmece med mladinci instinktivno (brez
merilne naprave). Kot kaže, gre po sledeh odličnega Jemca, ki na tem državnem prvenstvu ni nastopil. Med Kamničani je dobil medaljo tudi Egon Štebe, ki jc s tretjim mestom pri članih compaund prosto (lovski lok z merilno napravo) popravil sicer precej slabo bilanco kamniških lokostrelcev.
DAMJAN GLADEK
Odbojka rji OŠ Frana Albrehta občinski prvaki
V soboto, I. marca, je bilo v šport-m dvorani v Kamniku zopet polno mladih odbojkarjev, ki so se merili za letošnje naslove najboljših med učenci in učenkami osnovnih šol občine Kamnik.
Pri pionirkah so po hudih bojih, po dveletnem premoru zopet občinske ŠŠD prvakinje učenke OŠ Frana Albrehta, ki so finalni tekmi premagale dosedanje prvakinje iz OŠ Moste Komenda z 2:1 (13, - 12, 12). Sicer dobre igralke Komende Moste, ki jih je tudi letos pripravljala in vodila požrtvovalna tovarišica Lobodova, so morale po dveh letih predati »prestol« nazaj »albrehtovkam«. Te so nastopile v naslednji postavi: Barbara Prošek (kapetan), Saša Slapar, Rianna Kalčič, Irena Kramar, Klara Stare, Neli Brelih, Alenka Gruden, Tanja Schumet, Nuša Škarja in Nataša in Mira škorjanc. Za ta lep uspeh gre pohvala sedanji trenerki vrste Poloni Štele, so pa k temu rezultatu prispevale tudi trenerke Biserka Zabrič in Irena Močnik.
Tretje mesto so zasedle skoraj enakovredne igralke, tistim iz prvih dveh ekip, pionirke OŠ Toma Brejca I, ki so v predtekmovanju najprej tesno izgubile z OŠ Frana Albrehta 1:2 (13, -3, -13), v tekmi za tretje mesto pa so premagale drugo vrsto svoje šole T. Brejca z 2:0 (3, 8), ki je tako bila četrta. Odbojkaricc Komenda Moste so v predtekmovanju zmagale tudi proti OŠ T. Brejca II. z 2:0 (11, 7).
Igralke ŠŠD OŠ Frana Albrehta bi bile po kvaliteti lahko še dosti boljše, če bi jim v bodoče v šoli namenili vsaj še en termin za trening. Tako bi bilo moč delati tudi z najmlajšimi, ki bi ob
Sindikalno prvenstvo v tekih
Tudi letos sta občinski sindikalni svet kot nosilec in TS Ideja (SK Kamnik) kot tehnični organizator, pripravila občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Zadnji dve leti je bilo prvenstvo na Veliki planini, letos pa so bile snežne razmere ugodne in je bilo S. marca tekmovanje v Tunjicab, torej zopet v dolini.
Tekmovalci, bilo jih je več kot 70, so bili razdeljeni v starostne kategorije, preteči pa so morali 3 aU 6 km dolgo progo, zopet glede na starost. Tekmovalke so morale preteči 3 km, proga je bila lažja, čeprav moramo ob tem povedati, da padcev ni manjkalo, predvsem zaradi zelo zahtevnega, mehkega snega. V bodoče bi kazalo tekmovanje izvesti že v prvi polovici februarja, seveda če bi bile ugodne razmere, na vsak način pa mora tekmovanje biti v dolini, kar je pogoj za množičnost in propagando smučarskega teka.
Med delovnimi organizacijami naj tako po množičnosti kot tudi po re-
Kulturni
dan
vZUIM
V soboto, 8. februarja, smo imeli kulturni dan. Vsi gojenci smo se zbrali v jedilnici. Študentski zbor iz Kamnika nam je zapel nekaj pesmi. Obiskala sta nas pisateljica Kristina Brenkova in pisatelj Franček Rudolf. Učenci 1. do 4. razreda smo povabili Kristino Brenkovo v glasbeno sobo. Spraševali smo jo o njenih knjigah. Zelo rada nam je odgovorjala. Tudi mi smo ji pripravili kulturni program s pesmicami in recitacijami. Zelo ji je bilo všeč. Obljubila nam je, da nam bo ob novem letu pisala. Mi pa si želimo, da bi le prišla še kdaj med nas.
Karmen Bajt 4. r. ZUIM
zultatih omenimo samo najuspešnejše oziroma najštevilnejše. To so: Stol, Titan, Svilanit, Utok, Alprem, itd.
Rezultati - ženske: - do 25 let: 1. Milena Klemene - Utok, 2. Irena Zarnik - Alprem, 3. Tatjana Lanišek
- Utok; - od 26 do 35 let: 1. Milka Sedušak - RKK, 2. Tjaša Grkman -KIK, 3. Irena Bizjak - OŠ 27. julij; -od 36 do 45 let: 1. Anica Lavrač -Stol, 2. Milena Brajer - OŠ 27. julij, 3. Albina Peterlin - Svilanit; - moški:
- do 25 let: l.Rajko Novak - Titan, 2. Peter Zarnik - KIK, 3. Mare Ber-lec - Stol;
- od 26 do 35 let: 1. Milan Sedušak -RKK, 2. Dušan Orehek - Stol, 3. Zvone Kemperl - Alprem; - od 36 do 45 let: 1. Jože Zupin - Stol, 2. Janez Zoba vn i k - Kočna, 3. Matevž Skamcn - Alprem; - od 46 do 55 let: 1. Niko Vrankar - Titan, 2. Janez Lavrač - Stol, 3. Dane Brelih - Titan; - nad 55 let: 1. Štefan Humar -Stol, 2. Silvo Jerin - Titan, 3. Silvo Škapin - Dom upokojencev.
-do-
Popravek k članku »Laser — zbirališče mladih«
Ker me je tovariš Inglič (odvetnik) vljudno opozoril, da gostilničarju Bundru ni všeč, da je nekdo v njegovem imenu prodal nekoč večnamenski prostor (hlev s kurilnico), sedaj lokal; se mu vljudno oproščam in pojasnjujem, da je za napako, ko sem Klavdija proglasil za lastnika kluba, kriv izključno le nagajivi tiskarski škrat.
MATIC ROMŠAK
Dopisujte v
Kamniški občan
takih pogojih lahko nastopile že letos. Škoda, da tudi tokrat še ni bilo Stranjank.
Pionirji ŠŠD OŠ Frana Albrehta pa so letos še bolj prepričljivo kakor druga leta premagali gladko vse svoje nasprotnike.
Najprej so v polfinalu premagali prvo vrsto OŠ Toma Brejca z 2:0 (2, 2). Nato pa so se za prvo mesto pomerili še z zmagovalcem II. tekmovalne skupine, z igralci OŠ »Kamniškega bataljona« iz Stranj. Te so porazili z 2:0 (7, 0), čeprav so Stranjam igrali solidno, saj so v svoji skupini premagali II. ekipo OŠ F. Albrehta z 2:0 (2, 12). II. vrsta OŠ F. Albrehta je namreč že v predtekmi porazila H. ekipo OŠ Toma Brejca z 2:0 (15, 6).
Končni vrsti red pri pionirjih je bil takole: 1. F. Albreht I, 2. »Kamniškega bataljona« Stranje, 3. T. Brejca I, 4. F. Albrehta II in 5. T. Brejca II. Za zmagovalno ekipo ŠŠD OŠ Frani Albrehta I. igrali: Damjan Resanovič (kapetan) in slov. pion. reprezentant, Aleš Sitar, Peter Kukovič, Jenčič, Dejan Gjurin in Tomaž Balantič. Njihov zaslužni trener je Grega Hribar.
Tako kot lani smo bili tudi letos veseli uspeha učencev OŠ iz Stranj, katere je tudi tokrat pripravljal in vodil prof. Boris Jemc. Na bolje se premika tudi na OŠ Toma Brejca, ki je nastopila kar z dvema vrstama. Z marljivim treningom bo marsikateri od njihovih številnih talentiranih igralcev morda že prihodnje leto kar trd oreh svojim nasprotnikom. Tudi oni, kot njihove šolske kolegice, pa bi nujno potrebovali še vsaj en trening tedensko na domači šoli T. Brej-
ca, Zopet pa smo, žal, pogrešali igralce šole Komenda-Moste.
Upajmo, da bodo prihodnjič zares prišli, saj zdaj spomladi in še delno jeseni lahko trenirajo na zares lepem zunanjem igrišču! Želimo jim tudi, da bi kmalu dobili novo sodobno telovadnico, ki bo prav gotovo ustrezala tudi vsem predpisom odbojkarske igre.
Tekmovanje je tudi letos dobro or-
taniziral OK Kamnik v sodelovanju s ŠD OŠ Frana Albrehta in ZTKO Kamnik, ki je poklonila najboljšim lične diplome.
Obema prvima vrstama želimo na bližnjem pionirskem ŠŠD prvenstvu ljubljanskega območja, ki se bo odvijalo vsak teden med tednom v marcu, čim lepših uspehov.
Pri pionirjih je prijavljeno 8 občinskih prvakov. V I. skupini bodo v predtekmovanju vsaka z vsako igrale po dvakrat ekipe: ŠŠD Ivan Novak Očka Lj. Šiška, ŠŠD J. Potrč Lj. Center, ŠŠD Brezovica Lj. Vič in ŠŠD Zbor odposlancev - Kočevje. V II. skupini pa A) ŠŠD Maks Pečar -Črnuče, B) ŠŠD V. Perka - Domžale 6) ŠŠD F. Albrehta Kamnik in D) ŠSD Mladost - Logatec. Slednji igrajo takole:
Prvi turnir 10. -14. marec na Črnučah (A-B, C-B, A-C)
Drugi turnir 17. -21. marec v Domžalah (B-C. D-D, B-D)
Tretji turnir 24. marca v hali v Kamniku (C-D, A-D, A-A) od 17. do 20. ure.
Četrti turnir 31. 3. -4. 4. v Logatcu (D-A. B-A, B-D) Kamničani prosti.
(-an)
GOSTILNA »BEVC« Janez In Metka Mlakar, Kamnik, Ljubljanska 9
obvešča cenjene goste, da Je gostilna ponovno odprta vsak dan, razen nedelje, od 12. do 23. ure.
V obnovljeni restavraciji vas bomo postregli z okusnimi jedrni po naročilu in domačimi jedrni ter izbranimi buteljčnimi vini.
Sprejemamo naročila za zaključene družbe. SE PRIPOROČAVAI
POD.
o.,
objavlja
prosta dela in naloge v
1. TOZD Kemija, proizvodnja kemičnih izdelkov, r. Mengeš, Kolodvorska 27
več tehnikov
za delo v kemijski proizvodnji Pogoji:
- 4-leta srednja šola kemijske oz. druge ustrezne smeri
- 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik
- poskusno delo 60 dni (ne velja za pripravnike)
- delo je organizirano v dveh oz. štirih izmenah
več delavcev
za delo v kemijski proizvodnji Pogoji:
- šola za kem. procesničarje ali končana osnovna šola
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- poskusno delo 60 oz. 30 dni
- delo je organizirano v štirih izmenah
Delovna skupnost za splošne zadeve,
Ljubljana, Verovškova 57
delavec hlgienik
za čiščenje poslovnih prostorov, pisarniških in pomožnih
prostorov ter opreme
Pogoji:
- osnovna šola
- poskusno delo 30 dni
- delo je organizirano samo v popoldanski izmeni s sedežem v Mengšu
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
Motoskiring in skoki za pokal I
Komende Iv Kamniku
Nekaj tisoč gledalcev si je 2. marca že drugič to zimo na ko-mendskem hipodromu lahko ogledalo tekmovanje hrabrih motokro-sistov, ki so za seboj vlekli smučarje, Se pogumnejše udeležence tega atraktivnega športa, ki se imenuje motoskiring. Tekmovalci - bili so iz različnih slovenskih avtomoto društev, med njimi tudi oba letošnja državna prvaka - so na zasneženi krožni stezi merili svoje moči in moči svojih motornih konjičkov. Tisti za njimi, na vrveh, pa so poleg izvrstnega smučanja morali pokazati, kako spretno se znajo izogi-. bati hrumečim motorjem zasledovalcev. Bilo je nekaj padcev in nekaj pokvarjenih motorjev, zaradi česar je bil razplet dirke povsem drugačen kot v februarski vožnji. 16. februarja je bil zmagovalec Stane Pančur s smučarjem Dragom Girardonom - FAM Lukovica, ki pa je imel tokrat veliko problemov z motorji - kar dva sta ga pustila na cedilu, kljub temu pa je v končni razvrstitvi s tretjim, izposojenim motorjem, dosegel tretje mesto.
Na tekmi, katere organizatorji so bili AMD Mengeš in AMD Slove-nija-avto, hipodrom pa so pripravili člani Konjeniškega kluba iz Komende, je zmagal Jure Lampe s smučarjem Andrejem Irtom -AMD Koper, na drugo mesto pa se je uvrstil Jože Cerar s smučarjem Rajkom Cvetkom - FAM Lukovica. Letošnji državni prvak v moto-krosu - 125 kubikov Bernard Ur-banija (FAM Lukovica) je že v drugem krogu izgubil smučarja, tako da se ni uvrstil v finale. Prav tako smolo, le da je njemu odpovedal motor, pa je imel tudi Marjan Avbelj (AMD Brežice), državni prvak v motokrosu do 250 kubikov. Več sreče je imel pri tekmovanju v skokih, kjer je s skokom, dolgim 15 metrov, osvojil pokal Komende.
ROMANA GRČAR
Na cilju - državni prvak (125 kubikov) - FAM Lukovica s smučarjem Robertom Maselom - v nedeljo mu je uspelo zmagati le v drugi vožnji, kasneje je zaradi padca smučarja odstopil.
Marjan Avbelj (AMD Brežice) - skoki so bili kljub minimalni udeležbi tekmovalcev zelo privlačni za gledalce.
Kamniški smučarski klub je ponor-no dokazal, da zna prijeti za delo. V pičlih petih dneh je klub organiziral na Veliki planini tekmovanje r slalo-mu za ženske za EVROPSKI POKAL. Za tekmovanje, ki bi moralo biti po prvotnem razporedu na Ulov-ki.agaje prireditelj odpovedal, seje prijavilo 95 tekmovalk iz 14 držav.
Proga Zeleni rob, ki je bila homo-logirana že leta 1983, ima start na višini 1620 m in cilj na višini 1488 m. kljub izredno slabim vremenskim razmeram so se člani SK Kamnik in starši smučarjev v lepem številu udeležili delovne akcije za pripravo proge in delo uspešno zaključili do 9.3., ko je bilo tekmovanje. Na Veliki planini je to soboto in nedelje vse oživelo. Po pobočjih so stroji teptali novi sneg, in progo primerno utrdili.
Za prvi tek je progo zakoličil spremljevalec češke reprezentance Kekeli in za drugi tek spremljevalec italijanske reprezentance Toccimeir.
Na startu se nista pojavili le dve Jugoslovanki in dve Američanki. Prvi tek jc srečno prevozilo 75 tekmovalk. Vodstvo pa prvem teku je prevzela Italijanka Nicoletta Merighetti s štar-no številko 8, druga je bila Monika Meierhoffer, Avstrija in tretja Kjersti Nilsen, Norveška. Naša tekmovalka Katarina Humar se je s štartno številko 53 v prvem teku z odlično vožnjo uvrstila na 15. mesto in navdušila svoje navijače, saj je ravno na teh terenih kot članica SK Kamnik začela svojo smučarsko pot.
Druga proga, ki je imela 52 vratc, je z dvema težjima mestoma razredčila vrsto tekmovalk. Med 23 tekmovalkami, ki tem težavam niso bile kos, je bila žal tudi naša Katarina Humar, ki je sicer težavno lasnico srečno prevozila, pa je žal takoj nato naredila napako in odstopila.
Tako je zaključilo tekmovanje 52 smučark, med njimi devet jugoslo-vank. Najboljšo uvrstitev med Jugo-slovankami ie dosegla Breda Tomažič
z 28. mestom. Sicer pa je ostal po drugem teku enak vrstni red najboljših. Zmagala je Italijanka Merighetti, druga je bila Avstrijka Maierhoffer in tretja Nilsen, Norveška.
Proga je bila dovolj utrjena, da so tekmovalke imele precej enake pogoje, tudi vreme jim je bilo naklonjeno do zaključka tekmovanja. Prireditev so vsi pohvalili: tehnični delegat Avstrijec Lauterbach, glavni sodnik Švicar Francev in pomočnik glavnega
sodnika Kohlhuber, Avstrija, in vodje ekip. Tako je slovo potekalo v prijetnem vzdušju v upanju in z željami, da bi se naslednjo sezono ponovno srečali na progi Zeleni rob.
Za izredno dobro organizirano in izpeljano tekmo gre zahvala požrtvovalnim delavcem Smučarskega kluba Kamnik in delavcem komunalnega podjetja Kamnik.
A. DOPLIHAR
Smučarsko obarvan konec tedna
To da dež in megla ne motita pravih smučarjev, je že dolgo znano, pravilo pa je bilo zopet potrjeno v petek, 7. marca. Takrat je bilo namreč na Pofjanah prvenstvo kamniških osnovnih šol v veleslalomu.
Prijavljenih je bilo dvesto tekmovalcev v osmih kategorijah, vendar je bilo tekmovanje že pred začetkom malce okrnjeno, saj se na startu niso pojavili učenci OŠ Komenda-Moste. Navkljub temu so člani alpske sekcije ŠD Jurij Libnik tekmo hitro in zanesljivo pripeljali do konca.
Poglejmo si rezultate:
Cicibanke: 1. Laura Grad (Duplica), 2. Manca Veršnik (Duplica), 3. Vanja Cevka (K. B.); Cicibani - 1. Tadej Trobovšek (K. B.), 2. Matej Ribič (K. B.), 3. Borit Kosirnik (K. B); Pionirke do 4. r. 1. Petra Volk (Duplica), 2. Mateja Bernot (K. B.), 3. Patricija Trobovšek (K. B.); Pionirji do 4. r. 1. Matej Božičnik (Duplica), Grega Uršič (K. B.), Gašper Ribič (K. B j; Pionirke 5. in 6. r. 1. Polona Perne (F. A.), 2. Nina Rode (T. B.), 3. Marija Potočnik (K. B.); Pionirji 5. in 6. r. 1. Samo Šuštar (F. A.), 2. Tomaž Okorn (T. B.), 3. Matej Grilc (F. A); Mladinke do 8. r. 1.
Nočna skakalna tekma
Zahvaljujoč obilici snega, kije zapadel v zadnjem času tudi v dobni, je marljivim članom smučarskega kluba Kamnik, predvsem članom skakalne sekcije in njenim simpatizerjem, uspelo 28. februarja po dolgem premoru ponovno prirediti nočno tekmo v skokih tako na 35, kakor tudi na 50 m skakalnici.
Ob tej priliki bi se prireditelji radi iskreno zahvalili DO GRADITELJ za posojilo žarometov in DO ZARJI za brezhibno napeljavo tako, da je bita skakalnica lepo vidna in pred-vssem varna. Enako gre zahvala šefu TINA bara, tov. Lanišku, za prelep pokal, ki je bil namenjen najboljši ekipi v skupnem seštevku in ga je prejela v trajno last ekipa SSK ELEKTROTEHNE - ILIRIJE. Prav prisrčna zahvala pa vsem spodaj naštetim darovalcem praktičnih nagrad, katerih so bili tekmovalci zelo veseli in zaradi katerih tudi tako radi in v tolikšnem številu prihajajo v Kamnik. To so: UTOK, SLOVENIJALES RADOMLJE, STOL, ALPREM, IDEJA, TITAN, SVILANIT, ETA, METALKA, DONIT, KOČNA in njene poslovalnice, LEK in MELODIJA iz MENGŠA, PETROL, SLAŠČIČARNI ŽITO in DIMI, MESO, EMONA, KMETIJSKA ZADRUGA, LONČARSKO PODJETJE, SREČO KRMAVNER in gostilne: VOLK, LUDVIK, LAZE, BUNDER in POD GRADOM. Kljub mrazu ni bilo treba nikomur od gledalcev, ki se jih je nabralo prav lepo število, zmrzovati, saj so domiselni prireditelji poskrbeli tudi za toplo pijačo in jedačo. Verjetno je bil -vsaj v začetku - mraz tudi vzrok slabšemu ploskanju gledalcev, ki jih je šele napovedovalec predramil, da so vzeli roke iz žepov in zaploskali pogumnim nadobudnežem, pa tudi starejšim in ne nazadnje veteranom, ki so se poganjali čez most skakalnice v globino kamniške »velikanke« kakor je napovedovalec večkrat hudomušno imenoval sicer enoaizmed najstarejših skakalnic v Sloveniji. Skakalo je 79 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov. Najboljši so bili:
Pionirji A: 1. Damjan Fras, SSK Elek. Ilirija, 176,5 točk (34 in 36 m), 2. Dejan Hajdarevič, SSK Elek. Ilirija, 175,8 točk (34 in 35,5 m), 3. Marjan PROSENC, SK Termit-Ihan, 173,7 točk (35 in 35,5 m), 6. Janez
Vavpetič, SK Kamnik, 157,5 točk (33 in 32 m), 10. Damjan Grzinčič, SK Kamnik, 154,2 točk (33 in 30 m). Pionirji A so skakali na 35 metrski, vsi ostali na 50 metrski skakalnici. Star. pionirji: 1. Primož Triplat, SK Bled, 201,5 točk (48 in 47m), 2. Franci Rogelj, SSK El. Ilirija, 191,8 točk, (45,5 in 45,5 m), 3. Boštjan Ahačič, SSK El. Ilirija, 189,3 točk (46 in 45 m), SK Kamnik v tej kategoriji nt imel tekmovalcev. Mladinci: 1. Andrej Brunec, SSK. El. Ilirija, 187,3 (45 in 46 m), 2. Kostja Zidan, SSK. El. Ilirija, 179,3 (44 in 42 m), 3. Matjaž Polanec, SSK El. Ilirija, 177,8 (44 in 44,5 m), 9. Jože Lanišek, SK Kamnik, 136,2 (35,5 in 36 m). Člani: 1. Urban Horvat, SSK Elek. Ilirija, 210,1 (49 in 48 m), 2. Peter Pibernik, SK Kamnik, 201,4 (48 in 47,5 m), 3. Iztok Eržen, SSK Elek. Ilirija, 195,7 (47,5 in 44 m), 7. Jože Arko, SK Kamnik, 189,7 (46,5 in 45 m). Veterani: 1. Franc Štebe, SK Kamnik, 178,4 (44 in 44 m), 2. Marjan Pro-senc, SK Termit-Ihan, 151,1 (38 in 39 m), 3. Franc Stenko, SK Zagorje, 143,1 (37 in 37,5 m). Zunaj konkurence je nastopil Bojan Globočnik iz Iskre Delta Kranj in dosegel s 50 metrskim skokom nov rekord skakalnice. 16. februarja pa je bila na 35 m skakalnici tekma za prvenstvo ljubljanske regije za pionirje A za pokal Elektrotehne. Vrstni red: 1. Dejan Hajdarevič, SSK El. Ilirija, 195,7 (31,5 in 31,5 m), 2. Marjan Prosenc, SK Termit-Ihan, 191,9 (32 in 31,5 m), 3. Damjan Fras, SSK El. Ilirija, 186,1 (30 in 31 m), 4. Damjan Grzinčič, SK Kamnik, 180,7 (30 in 30,5 m), 13. Jani Vavpotič, SK Kamnik, 161,7 (27,5 in 28 m), 15. Jani Belaj, SK Kamnik, 158,5 (27 in 28 m), 17. Matjaž Kladnik, SK Kamnik, 155,9 (25 in 26 m), 19. Tomaž Kladnik, SK Kamnik, 153,5 (26 in 26,5 m), 25. Damjan Koročec, SK Kamnik, 132,8 (24 in 23 m), 26. Sandi Burja, SK Kamnik, 131,7 (24 in 24 m), 27. Grega Sušnik, SK Kamnik, 124,8 (23 in 24 m). Prvaki Smučarskega kluba Kamnik v skokih za leto 1986 so postali: Pionirji B: 1. Matjaž Kladnik, 2. Tomaž Kladnik. Pionirji A: 1. Jani Vavpotič, 2. Damjan Grzinčič, 3. Jani Belaj. St. pionirji: 1. Jože Lanišek. Člani: 1. Peter Pibernik, 2. Jože Arko. Veterani: 1. Franc Štebe
M. BOVHA
Cicibani na
14. veleslalomu za
pokal Maksimarketa
V soboto, 22. februarja, je bil v organizaciji veleblagovnice Maksi-marke! in TVD Partizan Narodni dom že XIV. veleslalom za pokal MAKSIMARKETA. Tekmovanje je bilo v Kranjski gori na smučišču Podles. Startali so lahko samo nekategorizirani cicibani, rojeni v letih 1979. 1978, 1977 in mlajši.
V Kamniku imamo letos veliko mladih navdušenih smučarjev, ki že vso sezono pridno smučajo v okviru alpske šole pri smučarskem klubu Kamnik. Na razpis Maksimarketa se je prijavilo 12 cicibanov iz Kamnika. Dosegli so naslednje rezultate: CICIBANKE, letnik 1979
Med 35 uvrščenimi cicibankami je osvojila prvo mesto Kamničanka Tina Repanšek. CICIBANKE, letnik 1978
Med 37 uvrščenimi so Kamničanke osvojile naslednja mesta: 9. Laura Grad, 1*. Manca, 15. Anita Kosirnik.
CICIBANKE, letnik 1977
Med 25 uvrščenimi je zasedla Kamničanka Nina Resnik 7. mesto. CICIBANI, letnik 1979
Med 62 uvrščenimi cicibani se je Kamničan Damjan Pfajfar uvrstil na 6. mesto.
CICIBANI, letnik 1978
Med 85 uvrščenimi cicibani so naši v tej kategoriji osvojili naslednja mesta: 6. Gašper Erman, 20. Vlado Vučko, 35. Gašper Markelj. CICIBANI, letnik 1977
Med 70 uvrščenimi so Kamničani v tej starostni skupini osvojili 10. mesto Gregor Grilje, 15. mesto Miha Perne. Žalostno se je zaključilo tekmovanje za Tomaža Hribarja, ki je dosegel drugi najboljši čas, a je bil diskvalificiran, ker je zgrešil zadnja vratica pred ciljem.
S tekmovanja so se cicibani vrnili srečni in zadovoljni, ne samo zaradi dobrih rezultatov, ampak še posebej zaradi vrečke bonbonov, s katero je organizator razveselil vsakega tekmovalca. Kasneje, ob zaključku tekmovanja, pa je še žreb naklonil marsikateremu lepo nagrado.
Rezultati tega tekmovanja kažejo, da je redno in kvalitetno delo s cicibani v alpski šoli, tako v telovadnici kot tudi na snegu, obrodilo prve sa-
dove. Zavedamo se, tudi brez pomoči staršev delo s cicibani ne bi potekalo tako nemoteno in uspešno. Velik del uspeha moramo pripisati dobremu sodelovanju med trenerji in starši, zanimanju in veselju staršev za smučarski šport ter veliki požrtvovalnosti. Tudi kup slastnih palačnik, ki jih je požrtvovalna mamica pekla še zjutraj pred treningom, pa topla obleka in primerna oprema so prispevali k prijetnemu vzdušju na treningih, da so cicibani na povratku s treninga v kombiju marsikaterikrat skupaj veselo zapeli. Še in še bi lahko naštevali malenkostne prispevke, ki pa so nepogrešljivi del celote pri treniranju, vzgoji in oblikovanju mladega smučarja.
Hvala staršem za zaupanje in pomoč! Mladim smučarjem pa iskrene čestitke za prve uspehe na belih smučinah!
ALEŠ DOPLIHAR
Spominski pohod na Porezen!
Vse obiskovalce gora in zimskih pohodov vabimo na ZIMSKI POHOD NA POREZEN v nedeljo 23. marca 1986. Iz Kamnika bo peljal poseben avtobus ob 6. uri zjutraj.
Pohod je zahteven, zato je potrebna dobra zimska in planinska
°PIema!.       , „, „       ' Planinsko društvo
Prijavite se do 21. 3. 86. Kamnik
OBVESTILO
SK KAMNIK prireja 29. marca 1986 odprto prvenstvo Kamnika v PARALELNEM SLALOMU za smučarje do starosti 16 let, ki bodo razdeljeni po starosti v naslednje skupine: A cicibani do 10 let B mlajši pionirji do 12 let C starejši pionirji do 14 let D mladinci do 16 let E cicibanke do 10 let F mlajše pionirke do 12 let G starejše pionirke do 14 let H mladinke do 16 let
30. marca 1986 pa za smučarje v naslednjih starostnih skupinah:
I. moški do 25 let
II. moški do 35 let m. molki nad 35 let
IV. ženske do 25 let
V. ženske do 35 let
VI. ženske nad 35 let
Tekmovanje bo na VELIKI PLANINI - v TIHI DOLINI, pričetek ob 10. uri. Prijave za tekmovanje sprejema klub do 9.30 na CILJU. PARI te določijo po delitvi štartnih številk.
Do OSMINE FINALA (16 tekmovalcev) vozijo tekmovalci samo eno vožnjo.
PROGA za posameznega tekmovalca se določi z žrebom.
Od osmine finala do KONČNEGA ZMAGOVALCA bo tekmovanje potekalo po pravilih FIS.
Za prva TRI MESTA v vsaki kategoriji so pripravljene lepe nagrade. Ob koncu tekmovanja bodo izmed vseh štartnih številk izžrebani srečni dobitniki lepih praktičnih nagrad.
ŠTARTNINO 500 din plačate ob prijavi.
VABIMO VAS, da se tekmovanja udeležite v čim večjem številu!
SK KAMNIK ALPSKA SEKCUA
Planinci - planinke
Planinsko društvo Kamnik vljudno vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 21. marca ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku.
Vabljeni so vsi planinci in ljubitelji gorskega sveta, vabljeni so vsi, ki ljubijo lepoto planinskih vrhov in so pripravljeni sodelovati pri ohranjanju čistega planinskega okolja.      p. D. KAMNIK
Servis pralnih in pomivalnih strojev KANDI GORENJE. Peter Kimovec, Tomšičeva 39, Mengeš obveščam cenjene stranke, da imam spremenjeno telefonsko število in sicer: 737-701. Naročila sprejemam do 8. ure zjutraj in od 13. do 15. nre.
Zaposlim KV stavbnega kleparja ali delavca za priučite v. OD po dogovoru. Telefon 847-180.
24. febuarja sem v Kamniku (Maistrova ulica, mesnica Meso, avtobusna postaja -proga Kamnik-Šmartno) izgubil očala v etuiju. Proti nagradi mi jih vrnite na naslov: Leopold Šuštar, Velika Lasna 20, pošta Kamnik.
Zakonca s štiriletnim otrokom nujno iščeta kakršnokoli stanovanje v Kamniku ali okolici. Nudiva tudi predplačilo ali pomoč. Milka Grubi-šič, Nevlje 27, Kamnik.
Saša Globočnik (T. B.), 2. Neli Bre-lih (F. A.), 3. Nežka Zalaznik (T. B); Mladinci do 8. r. 1. Sebastjan Sitar (K. B.), 2. Iztok Arbajter (K. B.), 3. Franc PavUč (T. B.).
V petek je bilo zanimivo, še bolj napeto pa je bilo v nedeljo, 9. marca, ko je bil v Stranjah tekma za pokal krajevne skupnosti.
Marsikdo je ob stalnem deževju zadnjih dni že pomislil, da tekme sploh ne bo, ker pač ne bo dovolj snega. Vendar so nadvse marljivi organizatorji iz ŠD Jurij Libnik progi za tek in veleslalom tako dobro pripravili, da sta z lahkoto vzdržali vse tekmovalce.
Na nedeljski tek so prišli le tisti smučarji tekači, ki so potihem računali na dobro uvrstitev v kombinaciji. Proga na Dolinškovem hribu je bila dolga le od 1000 do 2500 m (odvisno od kategorije), a je marsikdo močno prisopihal skozi cilj. Zmagovalci po kategorijah so:
Cicibanke - Patricija Trobovšek; Pionirke - Manca Verovšek; Mladinke - Katjuša Kemperl; Članice do 30 let - Vida Vettorazzi; Članice od 30 do 40 let - Stanka Štupar; Članice 40 do 50 let - Vera Čebašek; Članice nad 50 - Angelca Uršič.; Cicibani -Emil Vettorazi; Pionirji - Jure Perne ; Mladinci - Janez Kosirnik; Člani -Miro Kregar; Člani do 40 let - Franc Vettorazzi; člani do 50 let - Franc Starovasnik; Člani nad 50 let - Franc Grilje.
Ob 14. uri je bil na sporedu veleslalom, ki se ga je udeležilo okrog devetdeset tekmovalcev, ki so v veliki večini tudi privozili skozi cilj. Seveda je marsikdo v preveliki želji za dobro uvrstitvijo pretiraval in je moral s proge, toda v tem je pač čar športa.
Tako je v skupnem seštevku suvereno zmagala KS Kamniška Bistrica, med posamezniki v kombinaciji pa so si prva tri mesta razdelili takole:
Cicibanke - 1. Patricija Trobevšek, 2. Mojca Oražem, 3. Vanja Cevka; Pionirke - 1. Metoda Kemperl, 2. Mateja Bernot, 3. Sabina Žagar; Cicibani - 1, Tadej Trobevšek, 2. Emil Vettorazzi, 3. Matej Ribič; Pionirji -1. Jure Operne, 2. Primož Cevka, 3. Vettorazzi Rok; Mladinke - 1. Katjuša Kemperl, 2. Mateja Perne; Članice do 30 let - 1. Vida Vettorazzi, 2. Miranda Golob, 3. Tanja Martine; Mladinci - 1. Janez Kosirnik, 2. Marko Peterlin, 3 Marjan Sitar; Člani do 30 let - 1. Miro Kregar, 2. Tomo Uršič, 3. Janez Koželj: Članice 30 do do 40 let - 1. Stanka Štupar, 2. Metka Ribič, 3. Ani Trobovšek; Članice 40 do 50 let 1. Vera Čebašek; Člani 30 do 40 - 1. Engelbert Ribič, 2. Miro Lanišek, 3. Franc Vettorazzi; Člani 40 do 50 let - 1-2. Franc Starovasnik in Franc Oražem, 3. Edo Perne; Člani nad 50 let - 1. Franc Grilje.
Prijeten nedeljski dan so tekmovalci zaključili na slovesnosti, kjer so prvi trije v vsaki kategoriji prejeli lično izdelane lesene medalje, četrto in peto uvrščeni pa diplome. Vsak, ki se tekmovanja ni udeležil, bo napako lahko popravil čez leto dni na istem tradicionalnem tekmovanju. Do takrat pa pridno trenirajte!
JANEZ BALANTIČ
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mineva Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.