IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 807-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAM. IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 90«, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN LETO XIII. - ST DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO PONEDELJEK, 22. avgusta 1960 Sadnje ue&fi DOMA... PULA, 21. avgusta - V Puli so danes slovesno izročili obratovanju južni istrski vodovod. Na velikem zborova-niu, ki se ga je udeležilo k*kih 10.000 prebivalcev iz Pule in bližnjih krajev, sta govorila podpredsednik Zvez-ne ljudske skupščine dr. Pa-vle Gregorič in predsednik Puljskega občinskega ljudskega odbora. Navzoči so bili tudi predsednik zveznega sabora Zvezne ljudske skupščine, dr. Mladen Ivekovič, in več članov Izvršnega sveta Ljudske republike Hrvatske. Tako bodo cd današnjega dneva dalje v Puli, Vodnja-nu> Pažani in na Brijonlh Preskrbljeni z zdravo pitno v«do. Za zgraditev novega vodovoda so porabili nekaj mfnj kot milijardo in 700 milijonov dinarjev. Velik del sredstev za obsežna gradbena dela &o> podarile gospodarske organizacije iz Pule. Južni istrski vodovod bo preskrbo-Val z vodo približno 50.000 Uudi. Vodovod je dolg 45 kilometrov in je rešil največji komunalni problem Pule in sosednih krajev. Kraji, ki so dobili vodovod, bodo sedaj Preskrbljeni z vodo za najmanj 3o iet. •IN PO SVETU DAKAR, 21. avgusta *- V senesalskcm glavnem mestu Dakarju je danes popolnoma mirno. Kolikor se ;'e mo-do Zvedeti je predsednik sudan-sk<" vlade in premier fede-r*«tije Mali še zmeraj v neki !i v Dakarju. ki jo =tražijo ^n^salski vojaki. Občinski lvet| v Senegalu so poslali yMi tc fj-žeie spomenico, v kateri izrekajo zaupanje zaupanje v n'erti Mama Do-d'ji, ki ie r:< • lasil ki francoski koloniji Senegal in sudan. s megalskega predsednika podpirajo tudi pred-stavn;:;< katoliške, musliman-sk° in protestantske verske 5kupnosti. 75 let Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Novim delovnim zmagam nasproti Tržič, 20. avgusta varni še Marija Primožič iz Lo- Povsod po Tržiču so danes vihrale zastave, povsod je ma, Ignac Lenartek, Marija Haf- bilo polno ljudi z nageljni in spominskimi značkami v ner, Marjana Žepič in Ignac gumbnicah. Tržiški delavci so danes praznovali svoj veliki Štucin. praznik: 75-letnico Bombažne predilnice in tkalnice. De- Zborovanje so zatem pozdra- lavci tega podjetja danes niso delali; delavski svet je skle- vili predstavnik centralnega od- Paja Luketić, potem pa so po nil, da bodo imeli vsi en dan plačani dopust, da se bodo bora sindikata tekstilnih delav- slali pozdravni brzojavki pred lahko udeležili slavnostnega zborovanja in komemoracije pred spominsko ploščo Tončke Mokorelove. cev Jugoslavije Vidoje Mitrović, sedniku republike Josipu Brozu-predstavnik italijanske federacije Titu in predsedniku Ljudske tekstilnih delavcev Giovani Mi- skupščine LR Slovenije, Mihi lani in predsednik Združenja Marinku. — Popoldne je bila v tekstilne industrije Jugoslavije, parku ob tovarni zabava, zvečer pa ognjemet z bližnjih hribov. -t Proslave ob 75-letnici BPT trajajo že več dni, danes pa je bilo osrednje zborovanje. V dopoldanskih urah je bil v prostorih podjetja slavnostni sprejem številnih gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki italijan- do današnjega dne, ko so tržiški tekstilci lahko upravičeno ponosni na svoje uspehe v letih po osvoboditvi. Poudaril je, da ie bil težak udarec za tovarno prva svetovna vojna, medtem ko se je po vojni tovarna pričela širiti ske federacije delavcev tekstilne in modernizirati. Vendar so bili industrije, medtem ko delegacij pogoji delavcev v kapitalistični iz Sovjetske zveze, Madžarske in družbeni ureditvi vse težji, zato Poljske ni bilo. — Na današnje kaže zgedovina delavskega giba- zborovanje so povabili tudi okoli nja v BPT poskuse izboljšanja 250 gostov, med njimi zastopnike položaja delavca v treh stavkah vseh podjetij, s katerimi imajo med obema vojnama (1919, 1921 poslovne stike, prav tako pa tudi zastopnike delovnih kolektivov iz Tržiča in zastopnike največjih delovnih kolektivov tekstilne industrije Jugoslavije. Ob 11. uri je bilo svečano zasedanje delavskega sveta, ki so se ga udeležili tudi gostje, med njimi Vidoje Mitrović, predstavnik Centralnega odbora sindikata tekstilnih delavcev Jugoslavije, ing. Aleksander Mavrenčič, sekretar za industrijo IS FLRJ, Paja Luketić, predsednik Zdru- in 1936) in v stavki junija 1941, ki sta jo organizirala Tončka Mokorel in Peter Ahačič zaradi znižanja mezd in ki se je končala s policijsko intervencijo. 51 tržiških tekstilcev je med narodnoosvobodilno vojno dalo svoja življenja za lepšo prihodnost. >-Obljubljamo,« je na koncu svojega govora rekel Milan Koprivnik, »da bomo svoje naloge tudi v prihodnje še tako zvesto opravljali kot doslej.« Po svečani seji je bila pred ženja tekstilne industrije Jugo- spominsko ploščo Tončke Moko- vr top 9 iz federaci;e Mali. sta jo. tvorili dve bivši siavije, Tone Bole, član IS LRS, dr. Miha Potočnik, tajnik Ljudske skupščine LRS, Slavko Za-lokar, predsednik upravnega odbora sindikata tekstilne industrije Slovenije, Janko Rudolf, sekretar OK ZKS Kranj, Vinko Hafner, predsednik OLO Kranj, Lovro Cerar, predsednik ObLO Tržič, Zdravko Tomažin, sekretar ObK ZKS Tržič in drugi. Na zasedanju je govoril predsednik delavskega sveta BPT, Milan Koprivnik, ki je na kratko poudaril pomen delavskega samoupravljanja, ki se je v desetih letih pri nas že močno uveljavilo, nato pa v nekaj besedah orisal zgodovino njihovega podjetja, od leta 1885, ko so začeli z zidavo tovarne, preko leta 1891, ko je le-ta pogorela, pa vse relove komemoracija s polaganjem vencev in krajšim kulturnim programom, kjer je govoril predsednik sindikalne organizacije v podjetju, Marjan Pernuš, sodelovala pa sta tudi pevski zbor in godba na pihala DPD Svoboda, zatem pa je bilo slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, članov kolektiva, ostalih Tržičanov in gostov. Tu ;e spet govoril predsednik delavskega sveta Milan Koprivnik. V svojem govoru je poudaril, da je ena najstarejših in še danes živečih delavk tržiške sc^aJ ustvarili ekonomsko osno Bombažne predilnice in tkalnice Frančiška Šter iz Dupelj, ki je pomagala še pri zidavi tovarne ter bila v podjetju skupno 56 let. Preko 50 let pa so bili v to- Lepo okrašena tribuna med slavnostnim zborovanjem — Foto Triler Specializacijo in podvojeno prof zve dnfo pr?drtihva p'np^ktivni družlral n č t [BI v Kranju V delovnem kolektivu Indu- dili že do prve polovice prihod- narjev letno. Vse to bodo v In- strije bombažnih izdelkov v njega leta, ko bo začela delati dustriji bombažnih izdelkov v Kranju, kot nam je povedal teh- s polno zmogljivostjo. Z uredit- nični vodja podjetja, so si prav vijo tsga obrata se bo nedvomno dvignila proizvodnja, s tem vo za nadaljni razvoj podjetja, pa se bo tudi zboljšal gmotni po- Doslej je bilo treba urediti teh- ložaj delavcev. Tkalnico name- nološki proces, posamezne od- ravajo v prihodnjih letih popol- dslke in spraviti v pogon vse noma avtomatizirati. Doslej so kakor ne bodo pozabili tudi na Kranju ustvarili, ne da bi povečali število delavcev. Vzporedno s tem se bo prav gotovo povečal tudi izvoz v tuje dežele, predvsem v skandinavske in arabske države, pa tudi v Nemčijo. Ni- Izkušnje 'sindikalnega campinga v Moščeniški Dragi Zmeraj več kandidatov 40 lesenih hišic - Do 10. septembra vse zasedeno - Kje bo prostor za drugi camp rg stroje. Precej je bilo treba napora skozi vsa leta po osvoboditvi, da danes ta delovni kolektiv stoji čvrsto na nogah. Izmed številnih težav, ki so jih prebrodili, je danes morda naj- - C niška Draga, 20. avgusta Vre Prav je letcs dokaJ d Ob^10' iG tukajšnji c< j2 ^nskega .sindikalnega ezevno camping Poči kranja zelo živahen. Mnoga Jetja so letos pomagala pri organizacijo tega campinga so pokazale, da je bilo. zlasti za manjše kolektive, nujno preskrbeti nekaj podobnega za oddih njihovim članom. Kandidatov za dopust je vsako leto več. Letos jih bodo skušali uresničiti preko sindikalnih organizacij v podjetjih oziroma preko ObSS, ki ima za to popolno razumevanje. -1. c. večja u\. da nimajo na razpola- ko da bo znašal 3 milijarde di-go dovolj delavcev, predvsem pa strokovnega kadra. V IBI bodo v prihodnjih letih proizvodnjo svojih izdelkov popolnoma specializirali, in sicer bodo izdelovali največ jacquard — gradlja in caro tkanine. Precejšen problem pri proizvodnji teh tkanin je v tem, ker nimajo še dokončno urejene predilnice. Sedanja zadosti le eni tretjini potreb tkalnice. Prav zato je predvideno v družbenem načrtu, da bodo predilnico ure- proizvedli v tej tovarni 4,5 mili- življenjsko raven delavcev. Do- jona m2 tekstila letno, v prihod- slej so odkupili že 26 stanovanj, njih letih nameravajo to šte- uredili počitniški dom v Stru- vilko povečati na 7 milijonov njanu in uredili svojo obratno m2. Brutto produkt se bo pove- menzo, kjer se hranijo številni čal od 1,5 milijarde za 100%, ta- delavci tega kolektiva. -vič Premalo načrtnosti pri olSuuovaijii kmetijskih proizvodov -Nove osne umstnim gnojilom - Ugodnost pogodbene proizvodnje Jevanju campinga in kupila so odprli sezono 15. junija in je "^one hišice, katerih skupno šte-0 se je sedaj povečalo na 40. skupno je tako v campingu 1 lež^č, po potrebi pa tudi 120 celo igo, kajti v vsaki hišici J lahko tudi tretje ležišče ozi-lp^a Prostor za dva otroka po-t g *taršev. Tovarna Iskra ima g kar io hišic na razpolago. ->°ie hišice ima tudi podjetje ^mopreja«, Vrtnarija, Mlekar-Planika. Oljarica, Kovinar, »2 tla \ ■ 0,SGrvis in druga. M no« i člani sv0-.'Tla'!'1 kolektivov, ki nimajo 3ili .J domov, sploh še niso ho- da Za nekalerc niso imeli klek«Vem oddihu- *Sle' ki letoa iev za nabavo svojih hišic t&l*, ,)r;;v tako na razpolago ležišč. *lr<>rha 3oo za 0troke. Toda ko-°krr..VV* večinoma plačajo le 0*ir^ dn°vni oskrbi je 600 din Org„~\ Polovice, kajti sindikalne lej^. l?-acije zainteresiranih krvili "v Povsod prispevajo več manj tt svoje clane_ sedanje triletne izkušnje z stalno vse zasedeno in rezervirano do 10. septembra. 7ato v okviru sindikalnega sveta Kranj že govorijo o novem campingu, ki naj bi ga v prihodnjih letih postavili nekje ob morju ter skušali zadostiti vse večjemu številu kandidatov za tak dopust ob morju. Hkrati pa camping v Moščeniški Dragi opominja, da je treba drugje iskati boljše pogoje za organizacijo campinga. Gre zlasti za prostor, ki je v sedanjem caSipingU pretesen in neustrezen za ureditev raznih športnih igrišč in podobno. Hkrati si nekateri delavci, Ki so letos že drugo ali celo tretjo sezono v Moščeniški Dragi, želijo v prihodnjih letih še v druge kraje. To upravičeno željo delavcev bodo v prihodnjih sezonah skušali rešiti s sodelovanjem z drugimi podjetji tako, da bi izmenjavali med seboj določeno število ležišč. S tem bi omogočili široko izbiro med kraji za dopust. Take in podobne želje in načrte imajo mnogi, ki so bili v tukajšnjem campingu in V Alpini 2. septembra Praznik delavskega samoupravljanja V preteklih desetih letih je od povprečno 1000 na 1500 pa-v delavskem svetu tovarne čev- rov. Ijcv Alpina v Žireh sodelovalo 15!) proizvajalcev. Doslej so imeli skupaj 114 rednih in 21 izrednih sej. Na njih so reševali probleme proizvodnje, rekonstrukcije, Tudi letos izpolnjujejo plan zelo i'edno, čeprav je bilo podjetje v I. polletju še v poizkus-neni obratovanju. Letos bodo dosegli že nad 617 milijonov skrbi za človeka itd. V tem ob- brulto proizvodnje, kar je za 200 dobju BO za modernizacijo tovar- milijonov več kot lani. no vložili okoli 80 milijonov, dinarjev, ki se jim danes žc bogato obrestujejo, saj so proizvodnjo v tem času več kot podvojili. Pred 10 leti so proizvedli okoli 171.000 parov obutve, letos pa jo bodo okoli 400.000. Samo v zadnjem letu, ko so uvedli v oddelek za lažjo obutev tekoči trak, so povečali dnevno proizvodnjo Desetletnico delavskega samo-upravljmja bodo proslavili 2. septembra, na kar se že nekaj časa pripravljajo. V programu Imajo razna športna tekmovanja, odprli pa bodo tudi razstavo »10 let upravljanja v tovarni« in imeli še nekatere druge prireditve. Pred dnevi je bilo v Kranju posvetovanje upravnikov kmetijskih zadrug iz okraja Kranj. — Pogovorili so se o organizaciji odkupov kmetijskih pridelkov, kar je zelo važno prav sedaj na jesen, o prodaji umetnega gnojila ter o uveljavljanju pogodbene proizvodnje med privatnimi kmetovalci. Največ so navzoči govorili o odkupih. Pri tem so ugotavljali, da je treba več načrtnosti in reda. Prejšnja leta je odkupe vodila oziroma urejevala Poslovna zveza. Letos, ko te ni več, se je pojavilo pri odkupih kakih 40 oziroma 50 odkupnih podjetij m organizacij. Vse to ustvarja določen nered. Kot so ugotavljali v večini primerov, sedanje stanje ne koristi potrošniku niti proizvajalcu, temveč le posredniku. Čeprav so se strinjali z načelom, da morajo biti kmetijske zadruge svobodne v prodaji svojih pridelkov, so vendar menili, da je ob tem treba upoštevati določene skupne koristi. Zmenili so se, da bodo pri Okrajni trgovski zbornici ustanovili poseben Odbor za prodajo oziroma odkup kmetijskih pridelkov. Ta bo imel predvsem nalogo pro- učevati potrebe trga, voditi evidenco o cenah in podobno. Ko so govorili o pogodbeni proizvodnji je bilo poudarjeno, da ima podjetje Agrari ja (novo podjetje, ki je nastalo iz bivšega »Sadja«, »Poslovne zveze« in »Zelenjave«), že pogodbe za več kot polovico vseh tržnih presežkov pri privatnih proizvajalcih. Ta način proizvodnje, ki je za privatnega kmetovalca dokaj ugoden, se je kljub mnogim te- (Nadaljevanje na 2. strani) NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE Kranj, 21. avgusta — Podjetje za PTT promet v Ljubljani je danes končalo v Kranju urejevanje telefonskih central zaradi povečanja zmogljivosti telefonskih naprav. Zato je v Kranju od danes naprej v veljavi novi, štirišteviični telefonski sistem oziroma so izmenjane številke telefonskih naročnikov, kakor so bili le-ti že obveščeni c posebnim dodatnim telefonskim imenikom za leto 1959/60. IZ NAŠIH KRAJEV PONEDELJEK, 22. avgusta l^9 Tri iz Šenčurja r NAŠ RAZGOVOR Pred kratkim so v Šenčurju sporazumno z republiško in okrajno upravo za ceste pričeli preurejati cesto od pošte mimo Zadružnega doma do križišča tako, da bo sedaj vodila skozi vas ena sama cesta, s čimer bo odpadel oster zavoj proti Kamniku oziroma proti Voklem, iz leve strani pa proti Cerkljam. Računajo da bodo konec meseca pričeli že z asfaltiranjem ceste, in sicer do priključka ceste Kamnik—Kranj. S tem se bo uresničila dolgoletna želja tamkajšnjih vaščanov. Vedno večji promet je namreč povzročal mnogo pra- Usoešito delo Dravske uii verze v Železnik h Železniki — Kot po vseh občinah so tudi v Železnikih lani ustanovili Delavsko univerzo. Že tako} v prvih mesecih obstoja je bila Delavska univerza zelo delavna, saj so takoj organizirali tromesečno politično solo, ki jo je obiskovalo 25 slušateljev iz te občine. Razen tega so v okviru Delavske univerze organizirali se vrsto predavanj po podjetjih te občine. Organizirali so tudi štiri-mesečni administrativni tečaj, ki ga je obiskovalo 30 deklet iz podjetij in ustanov. V jeseni bodo v Železnikih po vsej verjetnosti organizirali triletno večerno ekonomsko srednjo šolo, prav tako pa bodo nadaljevali se z administrativnimi tečaji in se bodo povezali s kranjsko administrativno solo. Še posebej bo Delavska univerza v Železnikih izvedla ciklus predavanj la vse nove člane delavskih svetov in upravnih organov. Za ostale prebivalce bodo v študijski sezoni na sporedu tudi občasna Začasna zaposlitev mladine V šolskih počitnicah tovarna Iskra v Kranju vsako leto zaposli mladince in mladinke tamkajšnjih delavcev, povečini učence osemletk in vajenske šole. — Skupine teh mladincev delajo po mesec dni. Letos se bo med počitnicami v Iskri zvrstilo na enomesečnem pomožnem delu v •aznih oddelkih podjetja 182 mladincev in mladink. V posebnem uvajalnem seminarju se spoznajo z redom in disciplino v tovarni in na delovnem mestu ter s higiensko-tehničnimi predpisi pri delu. hu, kar je zelo škodljivo in neprijetno, posebno še, ker stojijo ob cesti dve gostilni, trgovina, pekarija- pošta in številne druge hiše. V letošnjem letu so na predlog Krajevnega odbora Šenčur iz sklada za javno razsvetljavo uredili razsvetljavo glavne ceste skozi vas v znesku 100.000 din. Vrednost del, ki jih morajo pri tem opraviti pa presega po vrednosti 350.000 dinarjev. Ker Krajevni odbor zelo umno gospodari s sredstvi in ker tudi vaščani mnogo pomagajo s samoprispevki in s prostovoljnim delom, upajo, da bodo v bližnji prihodnosti uredili razsvetljavo v vsej vasi Gostilna na Jami v Šenčurju bo v kratkem pričela poslovati v sodobno urejenem gostinskem lokalu, v katerega so vložili preko 600.000 dinarjev. Vašča-nom bo lokal služil tudi za razvedrilo, saj bodo vanj postavili televizijski aparat, razen tega pa bedo v njem lahko igrali tudi šah in biljard. Razgovor s sinom padlega borca Nikoli bomo pozabili Dvaintrideset mladih ljudi se je v nedeljo, 14. avgusta, vrnilo z zanimive ekskurzije po Jugoslaviji, na svoje domove. Okrajni odbor Zveze borcev iz Kranja je namreč za vse otroke padlih borcev, ki so letos zaključili s šolanjem, organiziral izlet po nekaterih naših znamenitih krajih, po krajih, znanih iz NOB. Zbrali so se mladinci in mladinke iz Kranja, Jesenic, Bohinja in drugih krajev Gorenjske. Z avtobusom, last kranjskega Avtoprometa, so se najprej odpeljali proti Zagrebu — Novski do Jajca. Da bi kaj več zvedeli o poteku potovanja in o vtisih, ki so jih dobili na njem, smo presili za kratek razgovor udeleženca tega izleta, letošnjega diplomanta Srednje tehniške tekstilne šole v Zagrebu, Hinka Podjavorška. — Takole nam je še poln najlepših vtisov, pripovedoval, kje povsod so bili in kaj so videli. »Zanimiva je bila že naša pot do Jajca. Tu pa smo se zadržali dalj časa in si ogledali partizanska skrivališča, stavbo, kjer so- zasedali naši izvoljeni delegati AVNOJ, grad in Slap Pivko. Preko Starega Travnika smo se nato odpeljali v Novi Travnik. To je čudovito, povsem novo delavsko mesto. Zal, brez tovarn, tako da se morajo tamkajšnji prebivalci z avtobusi voziti na delo v industrijski center Stari Travnik. V Sarajevu smo si kot v vsakem mestu, kjer smo se ustavili, ogledali znamenitosti mesta, novo železniško postajo, eno najlepših v naši državi, iz žičnice na Trebeviču, ki je slična naši žičnici na Krvavcu, pa smo si ogledali nočni Sarajevo. »Kaj pa vam je iz vsega potovanja najbolj ostalo v spominu?« smo ga prekinili. »Po asfaltirani cesti smo se skozi dolino Sutjeske odpeljali v samo Sutjesko. Le-ta je na mene kot tudi na vse druge naredila nepozaben vtis. Morda prav zaradi tako živega opisovanja dogodkov na tedanje dni, ki so nam jih predočili nekdanji borci, ki so nas spremljali na našem potovanju. — Ves čas smo čutili, da hodimo po krajih, kjer so naši starši, bratje in sestre prelivali kri, da bi nam bilo danes lepše. V Tjentištu smo si ogledali tudi grobnico v ofenzivi na Sutjeski padlih junakov,« je še dodal. Zanimivostim ni bilo ne konca ne kraja. V Bileći so si ogledali zapor, kjer so bili med vojno zaprti naši politični delavci, med njimi tudi Moša Pij ade. Njihova pot je vodila dalje proti Dubrovniku, na otok Lokrum, nato pa preko Splita, Zadra, Reke in Pule v Verudico, kjer so bili gostje kranjskega tabora Zveze- borcev.« »In kako ste zaključili s potovanjem?« »Preko Kopra smo se odpeljali na grad Sorčec nad Crnim Kalom, kjer so se poslovili od nas: vedja naše ekskurzije, Peter Tulipan, predstavnik Okrajne zveze borcev, Andrej Brovč in direktor Avtoprometa. Jaz pa sem se zahvalil v imenu nas vseh, ki smo bili vsem hvaležni za tolikšno doživetje.« Pred nami je bil še Pred-jamski grad in ni bilo dolgo, ko smo se s petjem partizanskih pesmi bližali Kranju, kjer smo si pred razhodom tovariško stiskali roke.« m. f. V la le sadje mm Pri železniški postaji v Kra- pridelkov. Skladišče je uredilo nju so pred kratkim odprli novo novo ustanovljeno podjetje Ag- skladišče za 20 vagonov zelenja- rarija v Kranju, ki od tamkaj ve, sadja in drugih kmetijskih razpošilja vsako jutro 5 ali 6 pa Med materialne pogoje za razvoj turizma spadajo vsekakor tudi bencinske črpalke. Na Gorenjskem se ne moremo pohvaliti, da jih imamo preveč, nasprotno, hiter porast števila domačih in tujih motoriziranih turistov kaže, da bo v vseh večjih krajih treba misliti na gradnjo novih črpalk. Te imamo zdaj le v Škofji Loki, v Kranju, na Bledu, na Jesenicah in provizorični še v Bohinjski Bistrici in v Kranjski gori; v Kranju na Zlatem polju bo nova bencinska črpalka kmalu dograjena, s planom pa je predvideno, da bodo nove gradili še v Radovljici, v Kranjski gori in v Bohinju. — Na sliki: gneča pred bencinsko črpalko na Jesenicah. Tu prodajo vsak dan povprečno 2000 litrov bencina, 3000 litrov nafte in 1000 litrov superbencina ter za 20.000 do 25.000 dinarjev olja. Promet seveda v sobotah in nedeljah še precej naraste IS LJUDJE /A/ DOGODKI ^JE POTI Dva dogodka te dni terjita odgovor: zasedanje komisije OZN za razorožitev na vprašanje, kaj bo s splošno, nadzirano razorožitvijo, o kateri toliko govore na Zahodu in Vzhodu, in pa Kongo na vprašanje, kako se bo razvozlala kriza, ki je pred dnevi dobila posebno vznemirljiv poudarek, četudi je svetovna javnost pričakovala dokončen razplet. Značilno je, da se razprav v komisiji za razorožitev v New Yorku udeležuje tudi sovjetski predstavnik, čeprav je sovjetska vlada predtem sporočila, da smatra vsakršno razpravo pred tem organom brezpredmetno, ker so jo zahtevali Američani »iz propagandnih razlogov«. Ze na drugi seji je šest držav, med njimi tudi Jugoslavija, predložilo resolucijo, ki tcilja pospešeno obravnavo razorožitvenega problema. Poudarek naj bi bil na zasedanju Cencralne skupščine, vendar naj bi mandat sedanje komisije OZN podaljšali, dokler ne bi zamisel postala tudi resnica. Sovjetsko sodelovanje ocenjujejo kot dokaz, da sovjetska diplomacija ne želi zaostrovati mednarodnih odnosov, kot dokaz dobre volje, četudi v Moskvi tudi ob najnovejših ameriških predlogih — v omejevanju proizvodnje jedrskega materiala oziroma prvem in uvodnem uničenju določenih zalog, ne vidijo v bistvu nič novega. Vsi delegati brez izjeme so v svojih govorih izjavili, da je razorožitev nujna zahteva sedanjega časa in da pelje oboroževalna dirka svet samo na rob svetovnega spopada. Seveda so različna mnenja o tem, kako naj atomske velesile dosežejo sporazum. Eni vidijo še vedno najboljšo možnost v pari-tetnrm odboru, ki ima izključno blokovsko naravo (po načelu 53 proti 50), drugi pa vidijo edino učinkovito rešitev v razpravah pred Generalno skupščino, v katere lahko posegajo vse dežele članice brez omejitve. Dobre volje je torej dovolj in že to meče več jasne luči v prihodnost. V kongoškem problemu se. kot vse kaže, še niso povsem izkristalizirali pojmi, kje se lahko prične vmešavanje mednarodnih čet v notranje kongoške zadeve in kje ne. Načelo nevmešavanja poudarja Ustanovna listina OZN. Iz resolucij, s katerimi je Varnostni svet pooblastil mednarodne enota oziroma glavnega tajnika OZN, da podpre zakonito vlado, pa ne izhaja povsem natančno, kako daleč naj segajo njihove akcije. Sile OZN bi v duhu prve resolucije morale stati zakoniti kongoški vladi premiera Lu-mumba ob strani, se posvetovati z njim in mu pomagali pri ohranitvi miru in varnosti s svojo borbeno pripravljenostjo. Po najnovejši resoluciji pa je glavni tajnik tisti, ki neposredno izvaja vse akcije OZN in nadzira delo. In prav ta je s tem, ker se je pričel pogajati s predstavnikom province Katangc Corn-bejem, izdajalcem ideje o enotni kongoški državi in osebo, ki ,ie očitno pod vplivom belgijskih rudarskih družb in belgijskih oblasti, vzbudil mnogo vroče krvi pri centralni kongoški vladi in celo očitke, da mu zaradi tega ni več mogoče zaupati. Novo. tretje zasedanje Varnostnega sveta naj torej razčisti, do katere rnejc ima Dag Ilam-mai'skjiild proste roke pri urc-jmju kongoške krize. Povsem jasno je, da ja Kongo mednarodno priznana celota, medtem ko samoznane katanške vlade ne priznava nihče. Zato je očitno vsako podpiranje separatističnih teženj v Kongu že vmešavanje v notranje zadeve dežele. Kako umetna in napihnjena je trditev o vsesplošni težnji katan-škega ljudstva po neodvisnosti, nam najbolje pokaže dejstvo, da je prišlo v Elisabethvillu kljub močnim policijskim silam do zelo burnih demonstracij proti odcepitvi, brž ko so prišle v mesto mednarodne sile in generalni sekretar OZN Ilammarskjiild. Varnostni svet bo moral, če bo hotel, da se res vzpostavi red in mir v tem delu sveta, nujno obsoditi igro Moisa Combeja, kajti za njim, to je več kot očitno, stoje bivši kolonizatorji, ki na tak način skušajo obdržati osnovne gospodarske pa tudi politične pozicije. tudi več tovornjakov s sadjem in zelenjavo na vse strani Gorenjske. Vendar je td* skladišče le začasno. V načrtu je gradnja velikega skladišča, ki bo končano konec prihodnjega leta. Zgradili ga bodo zraven novega skladišča, ki je sedaj v gradnji pri železniški postaji. Gradbeni stroški so predviđani do 53 milijonov dinarjev. Tam bodo odkupljene kmetijske pridelke in druge povrtnine kar v vagonih do-važali v moderno opremljeno in hladno skladišče. Potem, kot pravijo, bo sadje dosti bolj sveže dostavljeno prodajalnam kot danes. e. c. IVI ško Kranjec m3d brigadirji Kranj - V petek, 19. avgusta, je obiskal brigadirsko naselje »Franc Vodopivec« na Kupi znani slovenski književnik, Miško Kranjec. — Z brigadirji se je zadržal v razgovoru več kot dve uri. Razpravljali so o številnih vprašanjih iz sodobne književnosti. STRELSKI TEDEN Kranj Kot vsa prejšnja leta bo tudi letos na Gorenjskem teden strel-stva, ki ga bodo vse strelske družine prarnovale od 18. do 25. septembra. Ob tej priložnosti bodo strelske organizacije na Gorenjskem prirejale številna družinska in občinska tekmovanja, medtem ko bo Okrajni 6trelski odbor za% začetek tedna organiziral šesteroboj gorenjskih mest z malokalibrsikim orožjem. Tekmovanje bo v Tržiču, nastopile pa bodo ekipe iz Škofje Loko, Kranja, Tržiča, Radovljice, Jesenic in Bohinja. Ob zaključku tedna bo po vsej verjetnosti v Ptuju srečanje medokrajnih ekip Kranja, Maribora in Murske Sobote, -an Jesenice — Kot v Kranju, tako je tudi na Jesenicah preskrba s kruhom zelo problematična. — BAZEN ZA NAJMLAJŠE Jesenice — Pred kratkim smo že pisali o novozgrajenem olimpijskem plavalnem bazenu, ki so ga odprli na Jesenicah. Vendar le-ta nima nizke vode, v kateri bi lahko našli zabavo naši najmlajši, ki so prav tako željni kopanja kot odrasli ali pa morda še bolj. Zato so pričeli z gradnjo otroškega bazenčka, ki bo okrogle oblike v premeru 12 metrov. Upajo, da bedo že letos končali z gradbenimi deli. NA ODDIHU Tržič — Tudi delavci iz tržiške Bombažne predilnice in tkalnice imajo svoj počitniški dom. — Mnogo članov tega kolektiva preživlja del svojega letnega dopusta v Poreču. BPT je bila prva tržiška tovarna, ki je za svoje delavce organizirala prijetno letovanje ob morju. Delavci so zadovoljni s plažo, hrano pa tudi za razvedrilo je poskrbljeno. Ob večerih se zbere mnogo radovednih gledalcev ob televizorju. Prijetno letovanje Britof — Sindikalna podružnica pri tovarni olja »Oljarica« v Britofu je poskrbela, da tudi člani tega kolektiva kar najprijetneje preživljajo dopust. V Moščeniški Dragi imajo dve we-ekend hišici. V vsaki izmed njih lahko prebivata po dve dru/.ini. Dnevni penzion stane 603 dinarjev, od tega pa je kolektiv prispeval za vse svoje člane in nn-hove najožje sorodnike po 400 dinarjev. & % odiše Vendar upajo, da se bo stanj« doglednom času izboljšalo. ** prostoru med zgradbo ObLO jjjj Avto-serviscm bodo namreč * letos pričeli z gradnjo nove cen tralne parne pekarne. Za začetn dela imajo že odobrenih 10 OvK. jonov dinarjev sredstev. Prem la načrtnosti (Nadaljevanje s 1. strani) žavam in slabostim pokazal'k0* edina možnost za povečanje PrC^ izvednje. Zlasti so govorili stre-kovnem vodstvu oz:ron> tehnični pomoči, ki jo :rT,aL kmetje ob pogodbeni proizvo nji. Ta bo prihodnje leto še liko večja, ko bo uspcsc-blje^ za to službo 70 novih kmetij**^ tehnikov. Prav tako imajo ^rne. je za pogodbene površine P^6.^ ne ugodnosti pri koriščenj mehanizacije, lahko dobijo sojilo od setve do žetve, J!lTl..c zagotovljena prodaja itd. take ugodnosti zmeraj bolj P pričujejo kmetovalce, da je 1 tej smeri možno iskati izhod povečano produktivnost in hodke sploh. Predaja umetnega gnojil3 j? bila sedaj pravilno urejena. "a ■ lika cene za kmete s pogod^.]a proizvodnjo in ostalimi je g0 prevelika. Na posvetovanju se upravniki KZ ^zmenili, e bila v prihodnje razlika O*1 j minimalna, in sicer samo 23^ dinarjev višja pri kilogrami1 proste proizvajalce. Ta SP memba je potrebna spričo Pe spektive, da v bližnji prihod^ sti sploh ne bo za to n°ben^ regresov, kot je bilo doslej KZ, za pogodbeno proizvod™ in podobno. II. PASTIRSKI REJ V PLANICI RATECE-PLANICA, 21. sta - Turistično društvo Rat Planica je priredilo dane« pastirski rej in lepem pr»st<> y poi 120-metrsko skakalnic0 Planici. DENAR UKRADEL IZ PREDALA M. R. je bil, 27. junija, letos v opoldanskih urah v neki g]'j, jo'-ih v pisanih doma'ih n»£ v nih nošah. Vseh nastopajo1'' s0 narodnih nošah je bilo 92 i*1^ sc pripeljali na 11 vozovih-11. uri se je pričel osrednji ,0 prireditve, ki sc ga je o*'f ^ blizu 2000 ljudi. Tu so Rate^j, in Ratečani v narodnih n.^nc prikazali jesenski prihod l'J v s planili, običaje in nRV gijjl ivezl /, molžo, s proizvodnjo^ v sirarni v Tamarju, °'l>d * in prejo volne, številne sta«-6 rodne plete itd. Približno do 2G. avgust* pretežno lepo in toplo P° vreme, le včasih možne mfl j7. krajevne padavine. ^*r<>l*tvij0-avgusta padavine z ohladi ponedeljek, 22. avgusta 1960 flnHA SLINAB 6 ŽARA S PEPELOM Angela pa ju ne vidi. Ne zaveda se niti sebe. Bliskovite Podobe, čeprav nejasne in nepovezane, so življenje, ki ga živi, 80 resničnost, ki jo občuti, dasi je ta resničnost samo podzavesten sPotnin, ki ga je vzdramila v njej agonija ... — Slavko ujet? — vprašuje ponovno. Ne more verjeti, da Je res. — Ujet, — zatrjuje mama. Njen glas je tih, hoče biti tolažba, Angeli se zdi kakor bič, ki ji seka dušo s skelečimi udarci. — Ne verjamem, ne verjamem... — se trga iz nje. a A~~ ^* *5rczmc* so ga Prijeli, — pripoveduje mama žalostno, Angeli se zdi, da govori samo zato, da bi jo mučila. O,tro je pogledala materi v oči. — Kdo ga je prijel? Kdo? — se upira resnici. ~~ Druschke ... ""■Druschke? — ponovi Angela s skoro histeričnim glasom. Mati prikima. — Kdo ti je pravil? Kdo? — Angela še vedno ne more verjeti. najhitrejšega potniškega letala Morda žila In celo lagati. Je kdo iz zlobe mamo nalagal. Angela, ki je prej sovra- niamin g J° Angela razume. ?v mora skrita, dokler ne bo popolno-ma gotova, da je Nemci ne »sčejo. , "~ *n kaj je pripovedoval kmet? — se v Angeli žalost meša radovednostjo. 0 , "~ Pred gostilno na Breznici je sedel, — pripoveduje mati „ 'me*u •.. — Potem pa je mimo pripeljal iz radovljiške smeri j apovski avtomobil proti Jesenicam. Kmalu nato se je vrnil e ustavil pred gostilno. Iz njega je izstopil Druschke---- ~~ *n kje je bil Slavko? "7 Pripeljal se je s kolesom kmalu za avtomobilom. Druschke ^e z naperjenim revolverjem zastavil pot... Vp^. °tam ga je moral Druschke srečati in se je zaradi njega da k- na Dreznico, da bi ga počakal, razmišlja Angela in kakor Poti 1 po'e"> vidi, kako se je Druschke pripeljal in nekje na kov Za&'e<*al Slavka; poznal ga je, saj se je večkrat bril v Slavij ,.P1 salonu. Druschke je peljal mimo, nato je ustavil avto-Ua 3 Sa obrnil, zdrvel nazaj, prehitel Slavka in ga pri gostilni rezovici počakal. Potem se je zgodilo, in ~~ Ustavil ga je, — pripoveduje mati ... — Poklical je kmeta in ^ pr'Jetno> biti v zaporih. Sama jih je že okusila. Res di samo •kih iinske- Toda zapori so zapori! Nemški se od jugoslovan- skoro ne razlikujejo ... labo a~^° razini51ja Angela. Ne sluti groze nemških zaporov in ^.Polagoma se Pustili govoriti z njim? pi P»'(d zrcalo. Njene oči so objokane. Izmijc jih z mrzlo stop.' Pudrom zabriše sledove solza. Popravi si pričesko. Nato v kuhinjo, pripravljena da odide. ll> Jo svari. Zadržuje jo. Ne zadrži je ... Jes n^ela gre. Hodi naglo. Ne čuti korakov. Zdi se j Je t, ICe s svojimi ugaslimi dimniki prihajajo nasproti . . Predvolilna kampanija v ZDA ima včasih kaj nenavadne oblike, kar nam prikazuje tudi slika: predstavlja nam gospo Carol Sager, ki je na neobičajen način izkazala svojo pripadnost pri volitvah dosedanjega podpredsednika Nixona Nezaželen „turist" Agencija TASS sporoča, da je bil izgnan ameriški turist Robert Christner, ki je julija letos prišel v SZ. Gostoljubnost so mu odpovedali, ker je zbiral podatke o sovjetskih industrijskih in vojnih objektih. »RESNICA« NI BILA RESNICA Naši bralci se verjetno še spominjajo dogodkov, ki so se razvili v pravo afero, ko so mlado Koroško Slovenko Katarino Kcr-pič zadržali v samostanu. Vsi protesti in vse prošnje staršev, da naj jim vrnejo hčerko, so bili brezusDešni. Marija Wolf, ki je ob tej priliki izdala letak »VVarheit«, v katerem je napadla zastopnike staršev Korpič: dr. Millerja, dr. Zvithra in dr. Brevmanna je bila pred celovškim sodiščem obsojena na večjo denarno kazen zaradi razžaljenja časti. Kljub temu, da je njen letak nosil ime »Resnica«, svojih obtožb ni mogla utemeljiti. Na zadnji olimpiadi v Melbour-nu je dosegel zmagovalec v teku na 100 m čas 10,5 sek. Preračunano na daljši čas pomeni to 35 kilometrov na uro. Kako počasno je to, vidimo, če primerjamo to brzino s tisto, ki jo dosežejo posamezne živali. Tako potrebuje gazela za isto progo 3,7 sek. — torej z brzino 96 km na uro. Dirkalni konj in noj potrebujeta za 100 m 4 sekunde, hrt 4,3, zajec pa 5 sekund. Dodati pa je treba, da vzdržijo živali to brzino dalje od človeka. V primeru nevarnosti živali to brzino celo povečajo. Tako je neki avtomobil drvel za gazelo po afriški stepi pol ure z brzino 100 km na uro, dokler je končno ni dohitel. V Južni Afriki so priredili dirko med udomačenim gepardom in tigrom. Zmagal je gepard. Tropski lovci smatrajo, da je gepard najhitrejša žival na svetu, kadar preganja svojo žrtev — antilopo. Olimpijski rekord Rusa Kuca na 10.000 m znaša 28 minut in 45,6 sek. Ta rekord doseže dirkalni konj v trikrat hitrejšem času. Maratonski tek za domačo žival sploh ni problem. V svoji izdržljivosti pa konj daleč zaostaja za kamelo. Mnogo hitrejši od sesalcev so insekti. Neki angleški znanstvenik je opazoval neko mravljo, ki je v svoji čeljusti držala mrtvega pajka, kako v eni sekundi premaga 48-krat daljšo pot, kot znaša dolžina njenega telesa. Preračunano na človeka je to brzina 645 km na Kakšna lepa mesečina — škoda je le, da sva poročena uro. To dalje pomeni, da teče mravlja z brzino najhitrejšega potniškega letala. V vodi je človek še počasnejši od živali. Na olimpiadi je zlata mfdalja pripadala rekordu na 100 m v crawl plavanju v 55,4 sekunde, torej z brzino okrog 6 kilometrov na uro. To je skoraj šestkrat počasneje od brzine, s katero se v vodi giblje pingvin, ki preplava 100 m v 10 sekundah in tako doseže brzino 36 km na uro. Podobno je tudi pri skakanju. Zadnji olimpijski rekord v skoku s palico je 4,56 metra. Jaguar pa preskakuje brez pomožnih sredstev in brez zaleta z lahkoto zapreke, visoke 5 metrov. V Melbournu je znašal rekord v skoku v višino 2,12 metra. Klokan skače z lahkoto brez zaleta dober meter več. V primerjavi z insektom človeka daleč zaostaja v skoku v višino. — Bolha lahko skoči dvakrat več, kot znaša dolžina njenega telesa. Preračunano na človeka, visokega 1,70 metra, znaša to 340 m. Torej bi moral človek preskočiti Eifelov stolp. Porazne so za človeka tudi primerjave v dviganju uteži. — Rekord Američana Andersona v Melbournu je znašal 500 kg v tromeču, torej v potisku, potegu in porivu. Če to podelimo s tri, dobimo težo 176 kg, kar pod normalnimi pogoji pomeni dvojno težo atleta. Bogomuljka, da navedemo samo en primer iz sveta msektov, lahko dvigne 10-kratna težo svojega telesa. Neki drugi insekt lahko dvigne z zemlje kamen, ki je 850-krat težji od njega. Da bi, preračunano na človeka, težko-atleta, odgovarjalo teži okrog 80.000 kg. Vse to kaže, da človek po moči svojih lastnih mišic in brez pomožnih sredstev ne dosega živali. liietniriiilini Zgodilo se je na Brajdici pri Reki. Mamica je prišla s sinčkom, starim devet in enajst let, na dopust. Fantka sta videla morje prvič in sta brez strahu skočila v vodo. Seveda sta se pričela potapljati. V materinskem stahu je skočila za njima tudi mama. Trije ljudje so se utapljali. Ker je bilo nebo oblačno, v bližini ni bilo kopalcev. — Nesrečo so opazili delavci, ki so v bližini nakladali kamion podjetja »Vopliva« iz Reke. Šofer, Bogdan Bogdanov, je brez pomišljanja skočil v vodo in vse tri rešil. Še danes ne ve, kdo so bili, ker so vsi trije takoj, ko so si malo opomogli, odšli. ANEKDOTA Zgalba o robotih in avtomatih Odličac, sedi 5« čeprav je že slišala o njih. Toda ljudje radi pretira- um'ri. Neha ihteli. Toda v sobi ne more več domov. Na Jesenice. Hoče videti Slavka. Morda da ji Tišina za Jesenice. Tovarna mo!"i. >n mirtinovk šc niso prižgali. Strojev še niso pognali. Pla!!*(l ^Hno. Nenavadna tišina Ni Z°v ' M Siv Znanost in tehnika nezadržno napredujeta in v vrsti novih izumov se vse bolj in bolj pojavljajo tii^: avtomati in roboti. Na neki mednarodni razstavi znanstvenih instrumentov v Londonu so razstavili robota z nazivom "Človek, ki sprejme in izvrši vse naloge«. Ukazali so mu, naj vdane nit v šivanko in storil je to. Za tem je neki znanstvenik sedel v naslanjač, robot se mu je približal, mu zavezal okrog vratu brisačo, ga namilil in nato lepo obril. Potem je robot mlademu •oucj °*a dima, ne večnega prahu, srebrno se lesketajočega v ^»•n • avstvo Je zaposleno na cesti, ki jo asfaltirajo, in za- Por v',a ingoslovanska vojska na svojem neslavnem umiku. Jp pri obnavljanju karavanskega predora, ki ga je delno 'aspro-t Kmai S° Preuredili bivšo Kovačevo gostilno v polie: isko kleti Po v<'Uke;n jeseniškem štrajku. V nekdanji gc upravnega poslopja tovarne je policija. Ze pred 3ko postajo. ifv vi-iiju-iit jesenis-Kcm sirajiiu. v ncKuanji gostilniški dnpVuSo 7-ap- 1'; v J°» dokler Je ne zagleda. Potem ji ža-*l,le'.0 ,p°niaha z roko. Angela skoro teče k njemu. Tedaj pa $i\rti (j "n naRd<> privozi policijski avtomobil. Zvok sirene gre lju- Avt^ nio/.ga. Množica na cesti se razmakne. Zavore zacvilijo. 8k«ro &°ll Obstane. I/, njega stopi Bestapovec. Rojen, kakor je, J'rp j^'šen v gestapovski uniformi. Kakor karikatura je s svo-inLm trebuhom in kratkimi no;ami, obutimi v skrbno »n svetlikajoče s<> škornje. Ljudje ga že poznajo, /nvick *n oži zašumi šepet med množico. as f,jr t.jIM. sdnvcinerci ist das?! — oplazi btražarje, In zapornike gestapovčev glas. Da bi mu šlo lovenje rib kar najbolje od rok, si je Janezek prinesel kar tri trnke. Sedaj je pa v veliki zadregi, ko ne more pogoditi, na katerega se je ujela riba. Gotovo ste mu pripravljeni pomagati. dekletu namazal obrvi s črnim svinčnikom in ustnice z rdečilom. Ko je vstala, ji je pridržal plašč in ji ga pomagal obleči. Seveda je takih robotov še malo, pač pa so danes moderni avioni že polni avtomatskih in robotskih naprav, ker so prilagajanja človeka v raznih situacijah veliko počasnejša in ne morejo vedno pravočasno odgovarjati na razne pogoje. Najrazličnejši elektronski možgani opravljajo danes mnoga opravila v nerazumljivo kratkem času. Elektronski možgani v nekaj urah prevedejo z enega na drug jezik celo knjigo, ali v nekaj trenutkih zračunajo najbolj zapletene matematične naloge. Sodobna znanost in tehnika sta ogromno dosegli, vendar je napačno miši enJe, da so roboti in avtomati izumi našega časa. Nekakšne naprave, ki so izvrševale mehanična opravila, so izdelovali že stari narodi v Egiptu, Mezopotamiji, Kitajski, Grčiji. Prav tako io xirsto avtom itičnih robotov poznali in upora^lali že stari Grki :n RimVani. Človek se je vedno trudil, da bi izdelal naprave, ki bi ga zamenjale pri raznih opravilih in v tem ;e tudi uspel. Robot ali mehanični človek je vrsta avtomata, ki oponaša človekove gibe. Po zunanjem izgledu je robot prerej podoben človeku, saj konstruktorji gradijo glavo, trup, ude . . . Roboti uspešno lahko opravljajo gibe, ki se stalno ponavljajo. Take naprave so že zdavnaj služile kot avtomatski vratarji, prometniki itd., toda šele v današnjem času je njihova uporaba dosegla tak obseg, da namesto človeka celo mislijo- Profesor botanike in prvi predsednik Srbske akademije znanosti Josif Pančič je svoje učence pogosto vodil na ekskurzije, da bi si v naravi izpopolnili znanje. Nekoč je z njimi čofotal po močvirju v bližini Save. Seveda so se prej vsi sezuli in- slekli nogavice. »Povej mi katera rastlina je to?« je Pančič vprašal nekega učenca. Fant je hitro povedal srbsko in latinsko ime. Profesor, ki je stal do kolen v vodi skupaj z dijakom, je zadovoljno rekel: »Odlično. Lahko sedeš.« Med pajace sta se vtihotapila čka. Kdo ju tudi dva popolnoma enaka dvojbo prvi našel? TELESNA KULTURA PONEDELJEK, 22. avgusta 1960 XIII. letne športne igre grafičarjev v Kranju Praznik grafičarjev Prilagoditi program taborniške organizacl e tudi starejši mladini Se nekaj dni nas loči do pri-tetka XIII. letnih športnih iger — praznika grafičarjev Slovenije. V četrtek, 25. avgusta, bodo prišli v Kranj grafičarji iz vse Slovenije, da se bodo srečali na športnih igriščih, in sicer v atletiki, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, plavanju, kegljanju, streljanju in šahu. Prijavljenih je preko 510 tekmovalcev iz 14 grafičnih podjetij. To je doslej rekordna ude- ležba na teh igrah, saj je na strani. — Pokroviteljstvo nad prejšnjih igrah tekmovalo le po XIII. letnimi športnimi igrami 300 tekmovalcev. grafičarjev v Kranju pa je pre- Prireditve ni odbor jc ob tej vzel predsednik OLO Kranj to- priložnosti izdal tudi okusno iz- variš Vinko Hafner. -č delano brošuro, ki obsega 70 Zvezna atletska liga — B program Boljši rezultati NAPOVEDANEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V PLAVANJU NI BILO Kranj, 21. avgusta — Za včeraj in danes je bilo v Kranju napovedano državno prvenstvo v plavanju za posameznike. Zakaj je le-to odpadlo, nam je povedal Član uprave plavalnega kluba Triglav tovariš Božo Trefalt: »Državno prvenstvo v plavanju, ki je bilo napovedano v Kranju za včeraj in danes je odpadlo predvsem zaradi olimpijskih priprav tekmovalcev, ker bi bili preveč utrujeni in bi morali že takoj naslednji dan odpotovati v Rim. Drugi manjši vzrok pa je tudi slabo vreme. — Zato je Plavalna zveza Jugoslavije letošnje državno prvenstvo prestavila v Zagreb, in sicer bo 12. in 13. septembra z mednarodno udeležbo.« Ljubljana, 21. avgusta — Na stadionu Ljubljane je bil včeraj popoldne atletski dvoboj v okviru B programa državnega prvenstva med ženskima vrstama Triglava in Ljubljane II. Kranj-čanke so tudi to pot nastopile precej oslabljene, kljub temu pa so dosegle boljše rezultate kot pred tremi tedni v Celju. Pobrale so večino prvih mest in tudi ekipno precej prehitele Ljubljančanke. JANEZ KOCMUR IN VLADO BRINOVEC ODPOTOVALA V RIM Trbovlje, 21. avgusta — Jutri zjutraj bodo od tu odpotovali člani olimpijske plavalne reprezentance v Rim na olimpijske igre. V reprezentanci sta tudi člana kranjskega Triglava Janez Kocmur in Vlado Brinovec. Vsi so bili v Trbovljah na olimpij-skin pripravah. Rezultati atletinj Triglava — 100 m: 1. Pravst 13,6; 3. Jamnik 14,2; 800 m: 1. Jevšnik 2:39,9; 2. Anka Ankele 3:10,0; višina: 2. Stok 136 cm; 4. Rakovec 125 cm; daljina: 1. Pravst 449 cm; 2. Be-lehar 436 cm; krogla: 3. Vrhunc 8,80 m; 4. Majda Ankele 8,68 m; 4 X 100 m: 1. Triglav 56,8. TODOROVIC ZMAGOVALEC Kranj, 21. avgusta — Po končanem turnirju mestnih reprezentanc je bil odigran še brzoturnir za posameznike, na katerem je sodelovalo v dveh skupinah 55 šahistov. V skupini mojstrov, mojstrskih kandidatov in I. kategornikov je zmagal I. kategornik Todorovič iz Kraljeva z 9 točkami. Sledijo Ostojič in Strunič 8, Tomšič 7,5, Kočevar N. 6,5 in Bavdek, Ugri-nevič, Mekota po 6 točk. V drugi skupini sta zmagala Avalica in Milinkovič s 6,5 točkami. Lesce, 21. avgusta — Tu so da nes zaključili V. zlet Zveze tabornikov Slovenije, s katerim so proslavili desetletnico delovanja taborniške organizacije pri nas. Dopoldne je bil zbor udeležencev letošnjega zleta, na katerem je najprej govoril starešina Zleta Franjo Klojčnik. Podčrtal je pomen Zleta za nadaljnji razvoj taborništva pri nas in uspehe, ki so jih taborniki dosegli v plemenitem medsebojnem tekmovanju. Hkrati je izr?.zil željo zleta, da bi prostor v Lescah postal stalen kraj za zlet ne le slovenskih tabornikov, ampak tabornikov iz vse države in da naj bi se ga bolje posluževale tudi mladinske organizacije. Področ- je Sobčevega bajerja, ki leži v osrčju Gerenjske je res najprimernejši kraj za taborenje. V dneh jubilejnega zleta ie bilo tudi vrsto drugih prireditev, na katerih so se udeleženci sezna-nali z zgodovino NOB na Gorenjskem, z raznimi kulturnimi zanimivostmi in drugim. Tu je bilo tudi zborovanje starejših tabornikov iz vse Jugoslavije, katerega glavni zaključek je ta, da naj bi prilagodili in približali delo taborniške organizacije tudi starejši mladini. V taborniškem mnogoboju so zmagali Koprčani s 336,41 točkami in tako postali republiški prvaki za letos. Še več takih turnirjev SE VEC TAKIH TURNIH JEV Na letošnjem I. šahovske113 turnirju mestnih reprezentanc Jugoslavije sodeluje k° zvezni sodnik tudi tovar. Milan Rogić iz Varaždina. 0 pomenu turnirja nam je me_ drugim povedal tudi tde' »Zamisel in ideja Šahovske ga društva Kranj, da se ganizira I. šahovski turni" mestnih reprezentanc JuS^ slavije je zelo dobra in Pffl1' tivna, ker bo s takimi šahov skimi prireditvami SahovsS* zveza Jugoslavije doprine. velik delež pri zbliževanj« naših narodov in krep»v bratstva in enotnosti Ju&f slovanskih narodov. Skoda J I. turnir šahovskih mestnih reprezentanc Jugoslavije LJubljana najboljša Kranj, 21. avgusta — Včeraj dopoldne je bil v Delavskem domu v Kranju zaključen I. turnir mestnih reprezentanc Jugosla- Ob y V v e s c e mali ■ g 1 ■ » 5 PRODAM Prodam vzidljiv desni štedilnik. Šifrer Franc, Zabnica 55 3164 Prodam motorno kolo NSU Prfma 175 cem v odličnem stanju. Srečko Logar, Dru lovka 38, Kranj 3169 Enodružinsko hišo ali družinsko stanovanje v Kranju najraje Primskovo. Ponudbe z opisom poslati na oglasni oddelek pod -vseljivo plačam takoj-*. 3187 Dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani menjam za enako v Kranju. Ponudbe z opisom poslati na oglasni oddelek pod »september 1960« 3188 Prodam odličen moped NSU. Ogled zjutraj do 13. ure. Stu-belj Erna, blok III., Planina, Kranj 3199 Prodam emajliran štedilnik. Hrasti Miha, Drulovka 46, Kranj 3200 Prodam Fiat 600 italijanske znamke, Variačič Branko, Rešo-va 12. Kranj 3201 Prodam odlično Vespo ali zamenjam za gradbeni material, cena 120.000 dinarjev. Robežnik, Nartnikova ulica 4, Labore, Kranj 3202 Prodam moško kolo Puch Kalifornija s prestavami in otroški voziček globok — športni. Poizve se v trgovini Merkur Kranj 3203 Prodam levi vzidljivi štedilnik s češkimi ploščami, Kokrški breg št. 3, Kranj 3204 Prodam kravo, dobro mlekari-co. Sp. Brniki 20, Cerklje 3205 Prodam večjo količino pišk (jarčke). Krt Drago, Kurirska c. Kranj 3206 Prodam slamo pšenično. Pravst Angela, Naklo 44 3207 Prodam motorno kolo DKVV 175 cem odlično ohranjen. Valja-vec Franc, Mošnje 36, p. Brezje 3208 KUPIM Kupim malo rabljeni moped po možnosti na tri brzine. Naslov v oglasnem oddelku 3203 Sprejmem vajenca. Kruše Ciril, St. Vid 106, kleparstvo, vodovodne instalacije, hrana in stanovanje preskrbljeno. 3210 Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Krušec Alojz, St. Vid 13 3211 IZGUBLJENO Izgubila se je jopica dne 18. avgusta 1960 zvečer od kolodvora do Škofje Loko. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v restavracijo Turist, Skofja Loka. 3212 Izgubila se je ženska jopica od Kranja do Kokrice. Oddati proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 3213 RAZNO Učenko za non-stop trgovino sprejme trgovsko podjetje Elita, Kranj, Titov trg 20 3214 Urbanček Milki iz Velesovega pri Kranju in njenemu soprogu Grabeč Janezu iz Kranja želi na novi življenjski poti vse najlepše prijatelj Marjan. 3215 hi«« Jesenice -RADIO«: 23. in 24. avgu.sta slovenski film TRI ČETRTINE SONCA Jesenice -PLAVŽ«: 22. in 23. avgusta amer. barvni film ANASTAZIJA IjISKRA" tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj, išče industrijskega psihologa Pogoj: dokončana ustrezna fakulteta po možnosti z nekaj prakse Prošnje sprejema kadrovski oddelek, in sicer 15 dni po objavi tega oglasa. Bled: 22. avgusta ameriški barvni film NOČNI PREHOD, 23. in 24. avgusta angl. film POT V VISOKO DRUŠTVO, predstave ob 18. in 20. uri Radovljica: 23. in 24. avgusta franc.-angl. film KOCKAR, 23. avgusta predstava ob 20. uri in 24. avgusta ob 18: in 20. uri Tržič: 23. in 24. avgusta ameriški barvni film NOČNI PREHOD Kranj -STORŽIC«: 22., 23. m 24. avgusta ameriški barvni film ULICA FREDERICK št. 10, — predstave ob 16., 18. in 20. uri, 22. in 23. avgusta matineja istega filma, 24. avgusta ameriški barvni film ZLATO V DŽUNGLI, matineja ob 10. uri Letni kino -PARTIZAN«: 22. in 23. avgusta ameriški barvni film DAYVI CROCKETT IN GUSARJI, 24. avgusta ameriški barvni film ZLATO V DŽUNGLI — predstave ob 20. uri Stražišče -SVOBODA«: 23. avgusta ameriški barvni film ZLATO V DŽUNGLI, predstavi ob 18. in 23. uri Cerklje -KRVAVEC«: 24. avgusta ameriški barvni film DAY-VI CROCKET IN GUSARJI -predstava ob 20. uri Naklo: 24. avgusta premiera ameriškega filma OSAMLJENI ČLOVEK, predstava ob 20. uri Skofja Loka: 23. in 24. avgusta francoski film GERVAISE — predstave ob 18. in 20.30 uri Poljane -SORA«: 24. avgusta ameriški western film ZLOMLJENA PUŠČICA Železniki -OBZORJE«: 23. in 24. avgusta sovjetsko - jugoslovanski barvni film ALEKSA DUNDIC Kamnik: 22. avgusta ameriški barvni film \VTCH1TA, predstava ob 20. uri, 23. in 24. avgusta argentinski film DVOJE BREZ SONCA, predstavi ob 20. uri Duplica: 24. avgusta italijansko-francoski film KABIRIJINE NOCl, predstava ob 20. uri Varfsks zmagovalec v Tr£ču V zvezi s proslavo 75-Ieinice obstoja Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je bil pretekli teden odigran nogometni turnir v organizaciji BPT. Turnirja so se udeležila moštva štirih tekstilnih tovarn, in sicer iz Maribora, Duge Rese, Varaždina in Tržiča. Turnir je potek? 1 popolnoma v redu, razen i-zpada na tekmi MTT : Duga Resa, ki se je končala tri minute pred koncem zaradi incidenta z igralcem Blazmkom (MTT). Zmagovalec tega turnirja je moTtvo Varteksa iz Varaždina, ki je osvojilo pokal organizatorja in denarno na-erado v znesku 100.000 dinarjev. Rezultati predtekmovanj so bili naslednji: Varteks : Duga Resa 1 : 0, Tržič : MTT 2:1. V finalnem srečanju za prvo mesto je Varteks premagal Tržisane z 2 : 1, medtem ko je v borbi za tretje in četrto mesto Duga Resa premagala MTT z 1:0. MDj. vije v šahu. Turnir je otfgani-ziralo Šahovsko društvo Kranj ped pokroviteljstvom ObLO Kranj. Na turnirju je sodelovalo 11 mestnih reprezentanc Jugoslavije s 60 šahisti iz vseh republik. Zmagovalec prvega turnirja mest je moštvo Ljubljane, ki je osvojilo pokal mesta Kranja, Kraljevo pokal Šahovske zveze Slovenije in ekipa Šibenika pokal Šahovskega društva Kranj. Rezultati: finale — I. skupina — od 1. do 3. mesta — Šibenik proti Ljubljani 1,5 : 3,5, Ljubljana proti Kraljevu 3 : 2, Kraljevo : Šibenik 3 : 2; II. skupina od 4. do 7. mesta — Varaždin : Titov Veles 2,5 : 2.5, Titov Vele5 : Mostar 1 : 4, Mostar : Vrbas 3 : 2, Varaždin : Vrbas 3,5 : 1.5, Varaždin : Mostar 3.5 : 1,5. TiH ' Veles : Vrbas 2 : 3; III. skupma r* 8. d* 11. mesta — Radovljica : I i i a 3 : 2, Litija proti Kranju 2 : 3, Kranj II : Radovljica 4 : 1, Radovljica : Kranj 4.5 : 0,5, Litija : Kranj II 2.5 : 2,5 in Kranj I : Kranj II 3:2. Končni vrstni red: I. skupina — Ljubljana 6,5, Kraljevo ?. Si-ben'.k 3,5 točke; II. skupina — Varaždin 9,5; Titov Veles P.5; Vrbas 6,5; Mostar 5,5 točke; III. skupina: Kranj 10,5; Kranj II 8,5; Litija 6,5; Radovljica 4,5 točke. H le, da se jih je od 90 mestu'11 H reprezentanc odzvalo san10 H 11. Organizacija turnirja Je H zelo dobra in udeležene ekip* j so s tekmovanjem popoln«01* |j zadovoljne, kar je vsekaj || pohvalno za samega orgalU B zatorja SD Kranj in Okraju0 fp šahovsko zvezo Kranj. M m Turnir je tudi glede kvaj1' S tete popolnoma zadovolj'^ §| saj na njem sodeluje me H narodni mojster ing. m- Vidmar ml., dalje rnois obrambe domačih to ni najb° uspevalo. Le proti koncu, k° .f moralo kar 5 Ljubljančanov igre zaradi 5 osebnih napak- i se gostje malo razživeli in f hitrih protinapadov zaključi'g uspešnimi streli r.a koš. k. Zvezna atletska liga — B program V štafeti Jeseničani, v ostalih disciplinah pa Kranjčani Praprotnik (J) 56, 1500 m: Hafner (T) 4:11,4, GraStf ■, 4:12,3, Brvar (R) 4:20,0, 3000' Florjančič (T) 9:25,6, Miha PjJ nar (T) 9:31,0, Laznik (R) JjJJf 4X100 m: Jesenice 46,4, Tfl*1^ eunjvusti - Finančni strokovnjaku Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov liKRA - KRANJ ISč? več EKONOMISTOV za vodilna in visoko strokovna delovna mesta v finančnem sektorju. Potrebna je visokošolska izobrazba ali ekonomska srednja šola z daljšo prakso. Ponudbe izvolite poslati na kadrovski oddelek tovarne v roku treh tednov po objavi ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1960 61 V OBČINI KRANJ Glede začetka rednega pouka v šolskem letu 1*360 01 na osnovnih šolah, gimnaziji in .strokovnih šolah na območju ObLO Kranj je Svet za šolstvo ObLO Kranj na svoji 11. seji sprejel sklep: V tednu od 29. avgusta do 3. septembra 1900 naj bodo na vseh navedenih šolah začetne konference. V soboto, 3< septembra 1960 pridejo ob 8. uri v šolo vsi učenci, da bodo razdeljeni po oddelkih in da jim bo objavljen urnik. V ponedeljek, 5. septembra 1960 bo redni pouk po urniku. PREPRIČLJIVA ZMAGA Jesenice, 21. avgusta — Sinoči je bila na Jesenicah prvenstvena košarkarska tekma ženske republiške lige med Mariborom in domačo vrsto. Jeseničanke so v prvi tekmi jesenskega sporeda odlično zaigrale in visoko zmagale t rezultatom 85 : 48 (36 : 25). Danes dopoldne pa so jeseniški košarkarji sprejeli v goste mladinskega državnega prvaka Olimpijo iz Ljubljane, Razigrani in hitri gostje so zmagali z rezultatom 70 : 52 (40 : 26). SMUČARJI NA ZVEZNEM TRENINGU Kranjska gora, 21. avgusta — Tu se je danes zbralo na suhem treningu 50 jugoslovanskih smučarjev, od tega 25 članov in članic ter 25 mladincev in mladink. V Kranjski gori bodo ostali na treningu približno 10 dni, zatem pa bodo odšli na sneg, in sicer za Češko kočo, kjer bodo prav tako trenirali 10 dni. Jesenice, 21. avgusta — Na igrišču SD Jesenice je bilo danes 3. kolo državnega atletskega prvenstva v »B« programu, ki so 86 j a mimo domačih atletov udeležili še Triglav iz Kranja, Rudar iz Trbovelj ter Kamna gorica in Naklo. Glavno besedo so imeli Kranjčani, ki so pobrali vsa prva mesta v solo disciplinah, lahko pa bi zmagali tudi v štafeti, če ne bi imeli tako slabih predaj. Tudi ekipno so bili Triglavani daleč prod vsemi in zbrali so kar 450 točk več kot v 2. kolu v Trbovljah. Pri tem so imeli največ zaslug tekači, ki so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov. Jesenice in Rudar sta imela sicer nekaj dobrih posameznikov, vendar premalo izenačeno ekipo, REZULTATI: 100 m: .luvan (T) 11,6, Mo'ič (J) 11,6, Mlakar (J) 11,7, 400 m: Zupan (T) 53,1, Bratuša (T) 54,5, I 46,4, Rudar 47,9, višina: v:dp^ (T) 167 cm, Koren (T) 167 cm, ^ želak (R) 167 cm, Mošič (J) -Centimetrov, daljina: RooS (0 Ženski rokomet med tednom MLADOST : SLOVAN 4 : 10 Med tednom je bila v okviru priprav na bližnje tekmovanje v republiški rokometni ligi, na Golniku odigrana prijateljska rokometna tekma med ženskima vrstama kranjske Mladosti in ljubljanskega Slovana. S precej boljšo igro je letom j i republiški prvnk visoko premagal Mladost z 10:4, 815 cm, Mlakar (J) 613 cm, vV£j| vič (T) 600 cm, krogla: 01^%, (T) 12,72 m, Šolar (J) n'rrti-Čutar (J) 11,50 m, ekipno: f glav 10.673, Jesenice 9703, B811, Kamna gorica 6832, 5706 točk. mladinski Športni .jj peteroboj na jesen**^, JESENICE, 21. avgusta - .^ji raj in danes jc bil na ^cSt. #r mladinski peteroboj, ki 8*/*$$ gA desete obletnice delavske^ ^ moupravljanja. V peterobW ^ je pomerila mladina žel« Ravne, Železarne Store. t>\W; p anlzlral tovarnišk i komite železarne Jesenice v pO"*aS gj»- 4^ ja iz Ljubljane, Iskre rz « in Železarne Jesenice. Tek*** v so v naslednjih disciplin-' odbojki, v namiznem ' efH šahu in streljanju. V ^J^lf plasmaju je zasedla prv° »vj^1 Železarna Jesenice z iN 44,1 „iif druga je bila Iskra ■ 16 t(K Z l1 tretji Litostroj LJubU««*!^ točk, četrto mesto Store s 7 točkami.