'QrOTOTOT(Tr)TOlQlQ^(:^^^G>^>^f^*( 7 (3LR5IL0 SlDVm^KKR DLLflVSTVfF J^/vL Izhaja vsak petek. —• StEi^SVbtD&EiStD&Si UredniStvo in upravniStVo v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. ■«*■ ttD&SiSEiSEiSEi Na očnina znaSa: celoletna . . K 3’— poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0‘75 Posam. Stev. „ 0-10 ?SiS?DsSSiS?D&?D>SEi Štev. 12. sa. s* sa V LJUBLJANI, dnč 2L februarija 1908. ^ ^ sa Leto III. Draginja. V zadnjih dveli številkali »Naše Moči« smo Priobčili iz delavskih krogov dva dopisa o vzrokih sedanje draginje. Kakor se vidi, so do-tična izvajanja med našimi bravci-delavci vzbudili veliko zanimanje in zdaj imamo zopet iz vrst našega delavstva več dopisov, ki se v njih •^hiotriva. odkod velika draginja, ki ljudskim slojem ne da izhajati. Priobčujemo jih, ne da bi hoteli se docela strinjati; kdor ve boljše povedati, naj se pa prihodnjič tudi oglasi, da bo-hio imeli popolno sliko. Iz celjske okolice se nam piše: Na vseli vogalih, stenah in plateh vsaki dan vidimo toliko plakatov in vabil nabitih. No, ka-leta politična stranka pa je že zopet na delu, se vprašam ter urno pregledam vsebino teh vabil. Aha —že vem- to je finančna, oziroma pustna stranka, stranka vsiljivih, dobička željnih gostilničarjev, ne izvzemši raznih nič boljših krajzlerjev. Ti ljudje vabijo zlasti vas, večkrat tahkomišljene delavce in delavke, v svoje okin-čane prostore, — čemu li neki? Da bi se vi V£selja naužili? Ne, ne! Glavni namen jim je, da dobro kupčijo napravijo, vas delavce s pomočjo alkohola, delamržnih škripačev in našemljenih pirnic omamijo ter iz vas trdo prislu-žene krajcarje izvabijo. Povdarjam še enkrat lakomnost gostilničarjev, to pa zato, ker naše velemodre občine dovoljujejo tozadevne koncesije ponavadi najbolj sitnim, oziroma do-bičkaželjnim ljudem, takim, ki imajo itak že po eno ali celo dve obrti. Celo tovarniški ravnatelj pri Celju je koncesijoniran gostilničar in grajz-ler. Občine so upravičene, gostilniške koncesije podeljevati sposobnim ljudem brez vsaccga določenega postranskega dohodka in so tudi upravičene kakovost vina, piva in posebno istega cene tudi nadzorovati. Pred vsem bi bile občine poklicane, da ustanove lastne gostilne in sicer pod pogojem, da se prodaja po nižjih cenah ali da se čisti letni dobiček razdeli med uboge do-tične občine, oziroma porabi za občnokoristne, blagotvorne naprave! Delavci, pozor! Cas je. da se vzdramimo! Nehajmo že enkrat tako izdatno, dostikrat lahkomišljeno podpirati to alkoholno trgovino in uverieni bodite, da bomo ložje dosegli boljše razmere, boljšo bodočnost! Slednjič vprašamo še merodajne kroge: * Kje tiči vzrok vedno naraščajoči draginji? Odgovor je lahek. Preveliko ljudi se hoče pečati z vso mogočo kupčijo in barantijo, delala pa naj bi sanio pošten delavec in kmet in z izdelki svojega truda vzdrževala druge z delamržnimi ljudmi prenapolnjene stanove. fz Trbovelj nam somišljenik takole pove svoje mnenje: Draginja v naši dolini je vedno večja, zato se seve nobeden ne briga, tudi naši socialni de-mokratje se nič ne ganejo, čeprav se navadno radi povsod vmes vtikajo. Zato bo potrebno, da sc naši poslanci tega dela nekoliko poprimejo m sicer se bomo obrnili na gospoda poslanca dr. Benkoviča, da bo pri vladi poskrbel in storil potrebne korake. Kajti naši štacunarji nekoliko preveč bogatijo. V kratkem se bo zopet eden iz I rbovelj poslovil, ki je tukaj od delavcev obogatel. 1 udi mesarji so sedaj postali precej plemeniti, kajti cena pri živini je skoraj za eno četrtino padla, ali meso ima ravno tisto ceno, kakor takrat, ko so ceno povišali. Povrhtega, ako zahtevaš pol kilograma mesa, moraš biti zadovoljen, ako ti samo glavino nameče, kajti pri nas ni razlike, ako je prednji ali pa zadnji del živine, to je vse ena cena. Posebno se že dalj časa opazuje, kako se tukaj pri nas meso vozi. Pokrije se na vozu z umazano plahto, ki je vsa okrvavljena, in tako ti dirja po cesti, kakor konjederec s svojim zakladom; ako bi pa kateri mislil, da je to pretirano, naj se takoj sam prepriča. Pri nas potrebujemo še enega mesarja in dva štacunarja, potem bi bila živila že eeneja. Iz Bistrice pri Rožu se nam poroča sledeče : Kakor povsod, se tudi pri nas splošno toži o draginji živil. Prvotno se je mislilo, da je krivo temu dejstvo, ker se ni odprla meja za uvoz tuje živine in mesar iz poštenega časopisja in na shodih pa smo spoznali, da povzročajo draginjo brezvestni špekulantje in razni trgovci, ki nimajo nikoli dosti polnih žepov. Četudi je zadnji čas cena živini izdatno padla, se prodaja pri nas 1 kilogram govejega mesa po 1 K 40 v. Ravno tako je pri drugih rečeh. Tudi žitne cene so padle, a moka se prodaja: pšenična l kilogram po 44 v. in ržena po 38 v. itd. Ni čuda, če gleda potem delavec s skrbjo v bodočnost. Ako pa prideš v kako prodajalno, ti pa malone jokaje pripovedujejo, da nič nimajo dobička, Pa delavci si bomo že sami pomagali. S tekom časa se ustanovi konsumrio društvo in učili bomo špekulante delati cene. Dandanes pač živimo v dobi, ko sta se liberalizem in kapitalizem združila, da izkoriščata ubožno delavsko Defilirka. Prizor z vojaškega vežbališča. (Konec) Končno, po dolgem čakanju, se prikaže na ovinku ceste Ekscelenca na iskrem konju. Iiomba zadoni, in srca po vežbališču zadrge-taio. Konji zabrskajo, vedoč, kaj znači to znamenje. Vsi stotniki še enkrat pred važnim tre-notkom s svojih konj z bistrim očesom premeno vrste svojih mož; po celem vežbališču gre cut skrajno napetega pričakovanja, čut posledic nestrpnosti, in ta hip zaplapola v zraku pred celim vežbališčem zelena perjanica generalo-Vega klobuka. Nepremično kakor skale stoje vfste, le konji pred večjimi oddelki bijejo s ko-piti, čakajoč, da skočijo pred mogočnega po-Veljnika, kateremu ima njihov gospod dati ra-JJ°rt. Sablje sc bliskajo v solnčnih žarkih, in lrskanje konj stresa ozračje. Konji poveljniko-VeSa spremstva ponosno neso pred vrstami Svoje gospode, stresajo grive in samozavestno Migajo glave. In oči nadzorujočih častnikov pirajo bistre poglede od moža na moža, od '^delka na oddelek. Vsak madež na orlu čake I * na gumbu vidijo, noben gibljej glave ali te-jim ne ostane skrit. . Toda glavni del je defilirka. Tam se ima ^azati izvežbanost čet, tam pokažejo čas,t-'m> česa so naučili svoje vojake. In tudi ta trenotek pride. Najprej je bil na vrsti topničarski polk. Pehota je imela med tem ostati na drugi strani vežbališča, tam kjer se svet pričenja dvigati. Nekako na sredi pota, ki ga je imelo obiti tepničarstvo, se postavi korni poveljnik s svojim spremstvom. Hipna pavza nastane, katere tišino moti le brskanje konj, vpreženih pred težke topove. Nato zazveni mogočno povelje, konji dvignejo noge, topovi sc zganejo. Ravne vrste se začno pomikati naprej, konji v isti višini, osi koles v isti črti. Pred vsakim topom trije pari konj, stopajoči enakomerno in ponosno dvigajoči glave. Sablje častnikov, trdo sedečih v sedlih, se klanjajo pred kornim poveljnikom in bliskajo v solnčnih žarkih. Prizor, pri kakoršnem se človek navduši in zahrepeni po boju, po topotanju konjskih kopit, pokanju pušk in grmenju topov. Pozorno gleda poveljnik to mimo njega se pomikajočo mlado moč. Obličje mu postaja jasnejše in jasnejše, in obsije ga popolna zadovoljnost. »Izvrstno,« pravi polkovniku, katerega oči so strogo zasledovale vsako kretnjo podložnikov. »Toda,« nadaljuje Ekscelenca, »pokažite mi, kako bi defilirali v najhitrejšem diru.« Dirja se s topovi v mirnem času le zelo redko, kolikor je neobhodno potrebno kot vaja za resne slučaje. Običajno se vršijo vaje v navadnem teku, moči konj se ne napenjajo do skrajnosti. Ekscelenca si je vendar zaželela defilirke v najsilnejšem diru. In vsaka želja poveljnikova je povelje, in vsako povelje je sveto in se mora hipno izvršiti. Konji pred topovi obstanejo, in vse čaka novega povelja. Zadovoljni so obrazi častnikov, kajfi nič se ni zgodilo, kar bi jim moglo nakopati nemilost na višjih mestih. A vendar jim je na obrazih čitati, da ne vedo dobro, kako se izvrši novo povelje. Na drugi strani vežbališča je med tem igrala godba. Njeni glasovi so daleč naokoli stresali ozračje, nadkriljevali pesmi škrjancev in šumenje reke ter po obrazih vojakov razlivali jasnost in zadovoljnost. Zdelo se je, da celo mlado jutro srka v se te silne glasove, v katerih sta bili poosebljeni moč in energija, mladost in odločnost živih sten, stoječih proti vsakemu navalu neprijateljskih čet. V to godbo se pomeša novo povelje. Konjska kopita zacepetajo, in kakor splašene beže živali, toda v ravni vrsti, konji v isti višini, osi koles v isti črti. Skoro ni razločevati konja od konja, človeka od človeka. Zemlja se trese pod težkimi topovi, in oblak prahu se dvigne nad viharno bežeči polk in se pomeša s čistim zra- maso. A upamo, da pride čas, ko se bo to nesi amno izkoriščenje delavskih slojev od strani špekulacije zatrlo in da dobi delo prvotno veljavo in spoštovanje. Organizacija nemškega krščanskega tobačnega delavstva. Rees ob Reni, 17. tebr. 1908. I. Rees je malo mestece ob Reni. Ce hočeš tja, se moraš peljati do postaje Empel, od katere vozi ozkotirna železnica v Rees. Ko so namreč giadili svetovno železniško progo, ki veže Kolin s Haagom, niso marali Reesčani železniške postaje. Zdaj jim je zanjo tako žal. kakor našim Škofjeločanom. V Reesu ni nič posebnega. Mesto je nekoliko večje kakor naš Kranj, a mene zanima zato, ker se nahaja tu vodstvo. Osrednje zveze krščanskega tobačnega delavstva Nemčije. Koncem 1. 1899 se je zbralo v Kempenu kakih 30 delavcev iz Dulkna, Gelderna, Gocha in Kaldenkirchna. Posvetovali so se, kako naj bi se ustanovila strokovna zveza krščanskega tobačnega delavstva. Gospodarsko stanje tobačnega delavstva ni bilo sijajno. Svobodna strokovna zveza tobačnega delavstva v Nemčiji je vedno bolj kazalo socialno demokratiški značaj in se je hujskalo pa zabavljalo proti veri in farjem. Zgled kršč. del. strokovnih zvez rudarjev, kovinarjev in pa tekstilnega delavstva je bodril i tu zbrane može, da si ustanove lastno zvezo. Na omenjenem sestanku so sklenili, da ustanove krščansko stanovsko društvo tobačnega delavstva. Sklenili so, da skličejo 19. novembra 1899 v Cieldernu večji shod zaupnikov tobačnega delavstva. Na shodu je poročal sedanji nemški državni poslanec Gies-berds. Soglasno so sklenili, da ustanove strokovno zvezo kršč. nemškega tobačnega delavstva. Ustanovljena zveza se je lepo razvijala. Po štirimesečnem obstoju je imela že nad 700 članov. Nato je pa šlo bolj počasi naprej. Socialni demokrati tu v Nemčiji so namreč na las podobni našim ljubljanskim ljubiteljem rdečih ovratnic. Zbadali so kršč. misleče sodelavce, sumničili voditelje, opravljali, lagali in farbali prav tako, kakor znajo zgolj le rdeči ljubitelji in oboževalci opičje zalege. Pa tudi podjetnikom ni bilo kdosigavedi kako všeč, da so se stanovsko združili kršč. tob. delavci. Po več krajih so uvajali novotarije, da razdvoje delo. V Kaldcnkirchnu so uvedli 1. 1900 takozvani »Biindelsystem«. Delavstvo je ob tej priliki zahtevalo več stvarij, a ker tvrdka ni marala ustreči delavcem, so pa pričeli stavkati. Kaldenkirchenški tvorničarji, ki so se medtem tudi organizirali, so bili ogorčeni. Sklenili so, da izključijo od dela vse, organizirane delavce in delavke. Prvič je bilo, da so to storili tvorničarji z organiziranim kršč. delavstvom v Nemčiji. Mlada zveza s svojimi nizkimi prispevki seveda še ni bila dovolj pripravljena na vojsko. Sama bi je ne bila mogla izvojevati. Ker se je šlo proti svobodi delavskega združe vanja, je pozvalo načelništvo skupne zveze kiščanskih strokovnih društev v Nemčiji delavstvo, da naj prispeva svojim od dela izključenim sotovarišem. Prihajali so obili prispevki. Zaostala niso tudi verska delavska društva. (Katoliška delavska društva, društva katol. delavk, rokodelska, mladeniška itd.) Boj je trajal več mesecev in se je končal z malim uspehom za delavstvo. Dasi se v tej vojski, ki je stala 18000 mark, ni mnogo dosegla, je bila pa le velikega pomena za nadaljni razvoj delavskega strokovnega združevanja. Zbudila je med kršč. delavstvom požrtvovalnost in dokazala, da se gre krščanskemu delavstvu resno za to, da izvojuje delavstvu svobodo združevanja. Obenem je pa boj tudi dokazal obrekovalcem kršč. tobačnega delavstva, kako da so lagali, ko so trdili, da delajo društva kršč. delavstva sporazumno in pa v obrambo podjetnikom. V Kaldenkircimu se je pa ob vojski tudi ustanovila zadružna tvornica, kjer so dobili delo in zaslužek tisti, ki so jih vrgli brezsrčni, le svoj denar ljubeči podjetniki. Zadružna tobačna tvornica še zdaj obstoji in prav dobro deluje. Naše strokovno društvo nima sicer ž njo nikake zveze, a delo dobe v njej delavci in delavke, ki jih zaradi agitacije postavijo na cesto njihovi gospodarji. Po predpisih Kaldenkirchenška zadružne tvornice sprejmejo v delo samo člane krščanske tobačne strokovne zveze v Nemčiji. Po boju v Kaldcnkirchnu je zveza le počasi napredovala. Nizki prispevki 5 in 10 fenigov pač niso omogočevali agitacije v velikem obsegu, ki je precej draga. Zveza je morala tudi pokrivati dolgove, ki so nastali ob času opisane vojske. Zato so sklenili na občnem zboru dne 28. aprila 190! v Geldernu, da povišajo s s 1. oktobrom prispevek na 15 fenigov tedensko. Zadostovalo pa ni tudi uvedeno zvišanje prispevka. Naslednje leto je namreč izključila od dela tvrdka Koch in Bekex v Eupenu 60 delavk. Zveza je bila zato prisiljena, da se obrne zopet na splošno zvezo. Ob tem gibanju je policija prepodila tiste delavke, ki so stale na »štraj-karski straži«. Nekaj jih je pa še kaznovala, ker niso takoj zbežale, ko je to zahteval strogi policist, ki nosi tu pikelhavbo na glavi in nima pod vratom polmesečnega policijskega znamenja, kakor pri nas v Ljubljani. Po shodih in v časopisju je ostro nastopilo delavstvo proti takemu nasilstvu. Rajni tobačni delavec Miillcr je močno delal na to, da se je razširila zveza tudi v južni Nemčiji. Tu se je ustanovil lastni »Zvezin« okraj, ki ga je vodil Miiller. Ko so postavili zaradi agitacije na cesto, ga je nastavila Zveza za svojega tajnika. Organizacija v južni Nemčiji je zato še bolj napredovala in celo prekosila starejši okraj ob spodnjem Renu. Na Zvezinem občnem zboru 22. majnika 1904 v Diisseldorfu se je sklenilo, da\se nastavita kot Zvezina tajnika načelnik Cammam v Reesu in pa načelnik II. zvezanega okraja Miiller. Začetkom I. 1905 je pričela izdajati zveza lastno glasilo. Število članov se je vedno ve- kom, prepojenim s solnčnimi žarki. Sablje častnikov se bliskajo sredi oblaka kakor strele, in bobnenje koles se meša z glasovi godbe. Zadovoljen smehljaj se razlije Ekscelenci po obrazu. Zadovoljen in triumfujoč. In v polkovnikovih očeh zasijeta sreča in radost. Toda ta hip, le trenotek pred koncem besnega dira, se zgodi tam sredi bliskovito leteče tolpe nekaj groznega. Top sc odtrga od prednjih koles, in kakor žoge od tal odlete vojaki s svojih mest na topu. Kot blisk zavijejo zadnji mimo tega topa. Da, silna mora biti izvežbanost in pazljivost vojaka, orlovsko mora biti njegovo oko in najpopolnejša mora biti dresura živali, da je mogoče na ta način zaviti okoli ovire. Nalik žogi, kakor rečeno, so odleteli vojaki s svojih mest. In izpod ponesrečenega topa in izpod koles topov, ki so zavili, se začuicjo kriki bolesti, tako grozno zveneči med glasovi godbe. In ko odfrči dirjajoča tolpa mimo, je videti sredi prahu v rdeči krvi pet mladih teles, eno pod zaostalim topom, druga naokoli. In kri mladih teles s meša s solnčnimi žarki in z vmaza-nim prahom, glasove godbe spremljajo glasovi divje bolesti. S srditim .obrazom prijezdi polkovnik na lice mesta. Smehljaj na obličju Ekscelence je izginil, in ker je izginil ta smehljaj, se je izraz sreče na polkovnikovem obličju izpremenil v izraz najsilnejše jeze. »Kdo je tepec, ki mi je zagrešil to?« »Jaz umiram, prijatelji! Z Bogom!« se začuje hropeče in v presledkih izpod zaostalega topa. In še enkrat se krčevito strese telo, na kar je videti le še slabotno trepetanje. »Na pomoč! Na pomoč! Pošljite po zdravnika!« se začuje okoli topa. »Zdravnika? A paziti ne znate?« se zadere polkovnik. A vendar se v svoji jezi zave in pošlje ordonanco po zdravnika. Ordonanca odjezdi po vežbališču. Toda zastonj išče, zdravnika nikjer nobenega. Spomni pa se, da služita pri pehoti dva njegova znanca, ki študirata medicino, kot prostovoljca. In ta dva pripelje na kraj nesreče. Kaj naj počneta? Dve leti sta študirala, pa naj brez vsakih priprav pomagata ranjencem? Niti vode ni bilo nikjer. Dalje se je mešala kri s solnčnimi žarki in umazanim prahom, vzdihi so se izvijali iz prsij, a Ekscelenca je odjezdil k pehoti. Godba je igrala dalje in polkovnik je zmerjal svoje topničarje. In veseli glasovi godbe so bili mrtvaška pesem umirajočim in pohabljenim. To je prizor, ki mi stopi pred oči, kadarkoli se ozrem na vežbališče. čalo. Zadel jo je pa tudi hud udarec. Na nekem shodu 19. marca 1905 je namreč še govoril neumorno delujoči Miiller, a 24. marca je bil že mrtev, star šele 26 let. F. J. Otroško delo. Državnozborski pododsek za ureditev otroškega dela je postavil v svoji seji dne 17. t. m. sledeča načela: Pred 14. letom se smejo otroci pri obrtnem delu uporabljati le, ako to ni v kvar njiho-vedu telesnemu in dušnemu zdravju in če jih to ne odvrača od šole. Do 12. leta je za otroke sploh vsako pri-dobivno delo prepovedano. Na kmetih se sme otroke za lahka dela uporabljati po 10. letu. Kadar je šola, se otroci smejo šele eno uro po šolskem pouku poslati na delo, ki ne sme trajati več kot tri ure. Strogo je prepovedano mladini mesto plače ali hrane dajati alkoholičnih pijač. Pri motorjih se sploh ne smejo uporabljati. Ostale točke in podrobnosti se rešijo v prihodnji seji. Za tobačno delavstvo. Na plesni venček »Porpornega društva'delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v. Ljubljani«, ki se vrši v soboto, dne 22. februarja, v veliki dvorani hotela »Union«, vabimo zopetno vse naše somišljenike! Sodelovala bo ljubljanska društvena godba, čisti dohodek pa je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Začetek veselici je ob 8. uri zvečer, vstopnina 1 K, za ude 50 h. Dobrodošle so tudi maske proti izkazu vabila. Častna dolžnost vsakogar, ne samo dejavca, temveč tudi vseh tistih, ki z našimi težnjami sočustvujejo, je, da posetijo veselico »Podpornega društva«, kateri namen je gmotno pripomoči delavcem in delavkam, organiziranim v krščanskosocialnem taboru. V soboto vsi na plesni venček tobačnega delavstva v »Unionu«! Dr. Korošec za tobačno delavstvo v proračunskem odseku. Proračunski odsek na Dunaju je 18. in 19. t. m. dopoldne razpravljal o tobačnem proračunu. Dohodki za tekoče leto se preračunavajo na 243,957.800 kron, stroški na 92,766.400 kron, prebitek torej na 151,191.400 kron. Stroški so: Za upravo 4,600.000, za nakup tujega tobaka 30,250.000; za nakup domačega tobaka 19,453.000, nove zgradbe 1,200.000. za razstave 10.000, za prodajo tobaka 2,675.400 kron. Tobačnih tovarn v Avstriji je 29. Čisti dohodek se je lani zvišal za 4,097.000 kron. Poročevalec dr. Korošec je obširno razpravljal o različnih točkah te postavke ter nazadnje predlaga resolucije v prilog tobačnega delavstva, paznikov in delovodij, subalternih uradnikov ter tobačnih trafikantov. Razni govorniki so navajali razne želje tobačnega delavstva in uslužbencev ter zahtevali za trafikante višje provizije. Poslanec dr. Žitnik je priporočal finančni upravi, naj upošteva vse naštete želje, v kolikor so opravičene in izvršljive. Finančna uprava je v prvi vrsti poklicana svoja podjetja tako urediti, da so vzgled zasebnim podjetnikom. Vsak pošten delavec zasluži primerno plačilo. Razmere časa pa so take, da rastejo potrebe in dosledno tudi plače. V drugi vrsti prosijo pazniki in delovodje v tobačnih tovarnah, da se jim plače primerno zvišajo. Ker pa čujemo, da je že izdelan predlog in izročen finančnemu ministru, zato govornik podpira dotično resolucijo dr. Korošca. Končno je poročevalec dr. Korošec priporočal svoje resolucije glede na izboljšanje gmotnega položaja delavcev in uslužbencev tobačne režije, glede na delavce, paznike in delovodje. Odsek je dr. Koroščeve predloge vse soglasno sprejel. Ministrski svetovavec Swoboda je obljubil, da bo vlada upravičene zahteve delavstva upoštevala ter njihovim pritožbam-ugodila in sploh izkušala vse nedostatke odpraviti. Dr. Korošec je ministru izročil spomenico tobačnega delavstva ljubljanskega. Volitve za odbor bolniške blagajne tobačnega delavstva v Ljubljani se bodo vršile dne 24. februarja. Delavci in delavke! Agitujte in volite vsi kandidate, ki jih je postavilo naše »Podporno društvo«! Ti so sledeči: Ivan Verbič, Jožef Se vene. Matija Golobič, Marija Rojc, Helena Koprivc, Marija Oec. Delavci in delavke! Na delo za naše kandidate! 24. februarja vsi oddajte svoje glasove za naše somišljenike in somišljenice! Med brati in sestrami. Zgornji Kašel: Tu je 17. t. m. padel pod voz 15 letni sin tovarniškega delavca Jakoba Pintarja, Jakob Pintar. Voz, ki je bil težko obložen •n je telital okoli 3000 kil, je nesrečniku šel črcz trebuh. Eno roko ima dvojno zlomljeno. Seveda so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Vevče: V naši tovarni sc doklada, tako- zvani »Zulog«, suši, kajti papirja se vedno več izdela, doklada pa se vedno bolj zmanjšuje, kar se nam pač zelo čudno zdi. Treba bo povprašati, kam to gre. Tudi nedeljski počitek je šel lakom žvižgat. Treba je v nedeljo delati do opoldne, pa če ni drugače, v pondeljek iti na delo zopet ob štirih zjutraj. Sicer sc nedeljske ure dvojno plačajo, toda zato pa jih odbijejo Pri dokladi. Dotične osebe, ki imajo to v rokah, na to opozorimo. Seveda, zdaj jim ni toliko za zamerit, ker so ravno ples imeli, kar stane denar. Vevče: V naši tovarni so postavili novo turbino, močno za 200 konjskih sil. Delo je trajalo od avgusta 1. I. pa do februarja t. 1. V celi tovarni imamo zdaj 3 turbine, 7 parnih strojev iu 6 motorjev za elektriko. Gradec: Slov. kršč. izobr. društvo »Domovina« v Gradcu priredi dne 29. svečana Predpustno plesno veselico v dvorani »Sand-\virt« (Griessgasse). Igra veterinarska godba grof Gleispach. Začetek ob 8. uri zvečer. Traja do 4. ure zjutraj. Vstopnina pri blagajni 80 vin., v predkupu 60 vin. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. — Vstopnice v predkupu se dobivajo v društvenih prostorih, Stigergassc -st- 2 1. nadstropje; v vinotočju g. Janžekoviča Mariahilferplatz št. 5. ter v tobakarni Griesskai stev. 14. Idrija. Naša strokovna zveza delavcev era-riČnega rudnika dela. Sklicala je dne 12. t. m. shod delavcev, na katerem je bil dnevni red: Delavske razmere. Lepo število delavcev se jc zbralo ter po daljši debati sklenilo resolucijo, k-atero sč jc sklenilo poslati po našem delavskem državnm poslancu Josipu Gostinčarju en izvod na poslaniško zbornico, en izvod na poljedelsko ministrstvo. Naše zahteve so: Vsak delavec naj dobi prvo stopinjo 40 odstotkov sedanjega deseturnega šilita, tako da delavec nič ne izgubi, kar je tudi popolnoma upravičeno; da pride vsak delavec pri tukajšnjem rudniku, zgalnici, kjer je posebno slab zrak, v 35 letih v Polno provizijo, ker posebno dobre narave mora biti, da ie po 351etni službeni dobi še končaj zmožen za kako delo. Naše zahteve torej niso prav nič pretirane. Kakor dandanes vidi-m°, gre vse za napredkom, pa tudi vidimo veliko bedo naših starih tovarišev provizijonistov. Nihče se ne briga zanje, še ministrstvo ne. Na milo in nemilo se jih pusti skoraj za lakoto pomi-lab. Zaradi tega se v nas mlajših že napol iz-jmbljnih delavcih, ko gledamo grozno bedo na- starih tovarišev, vzbuja zavest, da če danes *ai ne ukrenemo in si ne preskrbimo za svoja staia leta, nam nikoli ne bo pomagano. Zatorej ha mi zborujoči delavci zahtevamo od zbornice m ministrstva, da sc preuredi rudarski zakon bratovske skladnice, da se nakaže vsakemu sta-rpmu in onemoglemu delavcu takovisoko provi-2'jo, da se bo mogel preživeti. Predlagamo sledečo tabefo: 1. Vsak delavec, ki stopi v pokoj, naj se brovizijonira na deseturni šilit, v katerem se mora upoštevati tudi naturalijo, dalje na trideset dni, ker moramo večinoma delati vse dni; r|aj bi torej bili enaki z državnimi uslužbenci, s3i vendar služimo vse enega gospodarja. 2. Vsakemu delavcu, ki se pri delu poškoduje brez ozira na službeno dobo naj se da popolna provizija. V provizijo naj dospe v 35-®tni dobi. , 3. Od treh do pet let naj se da 40 odstot- kov vsakemu onemoglemu delavcu. Od 5 do 'd let 50 odstotkov, od 10 do 15 let 60 odstotkov, od 15 do 20 let 70 odstotkov, od 20 do let 80 odstotkov*, od 25 do 30 let 90 odstotkov, od 30 do 35 let 100 odstotkov. - Vsi uradniki in drugi državni uslužbenci t,r,ajo popolno plačo, ko gredo v pokoj. Mi jim (,lKa prav nič ne zavidamo, ker dobro vemo, 9 Se tudi v pokoju denar potrebuje, zaradi tega a tudi mi zborujoči delavci soglasno zahteva- mo, da se tudi nam delavcem nakaže celo plačo. Kakor je razvidno, so popolnoma upravičene naše zahteve in zategadel se obračamo s polnim zaupanjem na zbornico in ministrstvo, da se naše borne zahteve rešijo v najkrajšem času. Potegovati pa se je treba tudi za to, da bi pro-vizijonisti dobivali, kakor dosedaj delavci, brezplačno žito in drva, kar je bilo leta 1896 od gospoda grofa Ledeburja vsem tukajšnjim delavcem brez izjeme podeljeno. — Ravno na istem shodu se je sklenilo poslati na poslaniško zbornico sledečo resolucijo: Ker ni v državnem proračunu za leto 1908 nikake postavke za delavsko starostno zavaro-vainje, se je sklenilo na današnjem shodu podpisanega društva, da naj visoka zbornica takoj prične razpravo o delavskem starostnem zavarovanju in o izpremembah dosedanje delavske starostne postavodaje. Ti-le dve resoluciji so se torej sprejeli na shodu dne 12. t. m. ter se poslali na državnega poslanca Josipa Gostinčarja dne 18. svečana 1908. Radovedni smo, kaj si bode sedaj izmislil naš lažimodri Tonče in njega sveto-vavci špehmajstri. Iz Jesenic. »Urban Smukova ženitev«, narodna veseloigra, se je preteklo nedeljo uprizorila v »Delavskem domu« na Savi. Vloge so bile v najboljših rokah. Vsak igralec je s svojim nastopom vzbudil veliko odobravanje. Posebno pohvalo zasluži g. J. Martinjak, ki je prvič igral glavno vlogo. Burno odobravanje koncem vsakega prizora je kazalo zadovoljnost občinstva Obisk je bil povoljen kljub mnogim plesnim veselicam. — V nedeljo, 23. svečana, se pa zopet pripravlja »Urban Debeluhar«, predpustna veseloigra v petih dejanjih. Mešane vloge z dvajsetimi osebami. Kdor se hoče ta predpust še enkrat pošteno nasmejati, naj pride v nedeljo ob pol 8. uri v »Delavski dom«, ne bo mu žal! Vstopnina navadna: 1 K, 80 h in 60 h sedeži, stojišča 30 h. Po predstavi običajna prosta zabava pri mizah. Somišljeniki in somišljenice, dolžnost naša je, da podpiramo »Katoliško delavsko društvo«! Mnogo stori za izobrazbo in poduk našega ljudstva. Saj odbor vedno gleda na to, da ustreže ljudstvu, ne straši se ne truda ne stroškov. Cim več moči bo imelo, več bo lahko storilo. Torej v nedeljo vsi v »Delavski dom«! — Neki c. kr. sluga iz Kranjske gore se jc tukaj v neki prodajalni nekako zaničljivo izrazil o »Delavskem domu« rekoč: »A to je pa na kjerikalni podlagi, a pravzaprav na farski.« Mi svetujemo temu tičku, da naj pazi na svoje besede. Da bi žalil sluga c. kr. urada »Delavski dom«, oziroma »Katoliško delavsko društvo«, to vendar ne gre, saj so se časi zelo iz-premenili! — Ob otvoritvi »Delavskega doma« se jc na Savi 25. avgusta I. 1. pozabil trobojih trak z zlatimi franžami in brez napisa, vreden do 50 kron. Obrne naj se pismeno na blagajnika »Katoliškega delavskega društva« Ivana Vidmarja. Ukova 73, Jesenice-Fužine. Zagorje ob Savi. Hinavski Čobal ne čuti nikdar potrebe, da bi prišel v cerkev. V nedeljo. dne 16. svečana, smo ga pa videli. Toda ne v cerkvi, marveč pri cerkvit Sukal se je okoli svojih rdečih kmetov in jih vabil na shod. Bliža sc čas deželnozborskihsvolitev. V gostilni gospoda Miillerja je imel prvi shod. Potem se je pa peljal v kočiji za delavske groše pod St. Jurij v Izlake. Njegovi sodrugi so pa po blatu lačni za njim capljali, da ne bi kandidat Čobal govoril praznim topliškim stenam. Čudno se nam zdi, da tudi ondotni župnik ne zamudi njegovih shodov, po katerih se zabavlja čez njegov stan. ne da bi si upal ga zavrniti. Bili so pa večjidel vsi njegovi domači privrženci, ki so glasovali za njegovo kandidaturo, dasi so dobro vedeli dotični kmetje, da niti volivne pravice nimajo. Glasovali so le v pomoč Čobalu, ki kandidira na dveh krajih. Saj se je že pri državnozborskih volitvah hvalil, ko se je Kopriva norčeval iz njega, da naj se podpiše v volivni imenik z naslovom državni.poslanec. Trdil je: državni poslanec se ne bodem podpisoval, deželni pa gotovo. Pa kakor je razvidno iz njegovih shodov, tudi ni gotovo. Poslušala ga je večjidel le njegova lačna telesna straža, ki nima pravice drugje glasovati, kot tam, kjer kmeta farbajo. Najde pa vedno kaj novega za svoje verne sodruge. Zdaj zopet agitira po gostilnah za socialno demokracijo pod pretvezo, da kdor se ne vpiše v društvo, bode odstranjen od dela. Spodrinili ga bodo delavci, ki prihajajo iz Nemčije in Amerike, ki so socialno-demokratično organizirani. Naj le nekoliko potrpi, bo videl Čobal, koliko mu bodo dali ti organizirani tujci. Zglasi se res marsikateri za podporo, pa more naprej. Krone pa nima nobeden za socialnodemokratične voditelje. Miren pri Gorici. Anton Vuk in gospodična Rozalka Vuk, rojena Mužulin, sta se poročila. Čestitamo! Trbovlje. Bratovska ljubezen naših rdečih sodrugov se ja zadnji čas v prav svitli luči pokazala, ko so zahtevali, da se morajo nekateri vpokojeni delavci zopet na delo vzeti. Pri tem se je ubogim izdelanim starčkom pokojnina vzela za čas dela. Seveda ti vpokojenci niso več za težka dela porabljivi, zato so morali lahka dela prevzeti, ki so seveda tudi slabše plačana. Tako so ob pokojnino in še plača je pičla. Sodrugi so pri tej priliki hoteli zopet nekaj svojih hujskačev v delo spraviti, pa so se vrezali, ker ravnateljstvo teh ljudi pod nobenim pogojem ne mara zopet sprejeti. Prometna zveza. Zahvala. Podpisani se tem potom najtopleje zahvaljuje slavnemu vodstvu »Prometne zveze krščanskih železničarjev« (Verkehrs-bund) na Dunaju za podeljeno mu podporo in pri tem toplo pripoVoča vsem železničarjem to dobrodelno železniškosocialno društvo.— Ljubljana. 19. februarja 1908. — Fran Mrak. Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujem vodstvu »Prometne zveze«, ki mi je o priliki bridke izgube soproga Ferdinanda Hahma izplačalo takoj 200 K (beri dvesto kron) mrtvaške podpore. Vsem železničarjem pa toplo priporočam to prekoristno društvo. — Ljubljana, dne 4. februarja 1908. — Ana Hahm, vdova. Tomschik, znani socialnodemokraški državnozborski poslanec, ki je pri zadnjem štraj-ku železničarjev na Češkem delavce izdal vladi, je strašno osramočen. Nedavno mu je namreč urednik Stribrny v Pragi očital, da je s tem, da je štrajkujoče železničarje izdal, iste oškodoval za 3 milijone kron! Tomschik je bil pri siljen tožiti, toda sodišče je urednika Stribrnv oprostilo, ker se mu je posrečil dokaz resnice! Tomschiku in njegovim rdečim sodrugom je torej zdaj pred vso javnostjo vtisnjen pečat izda-javcev delavskih koristi. Južno železnico se* opozarja na to, da zaporniški oziroma izmenjavniški pazniki na malih postajah ne dobivajo zaporniške doklade (Schrankenzulage). Upati je, da južna želez niča uvidi potrebo to urediti in ustreči njih želji. Podporna druStvo delnvtev In tfelnek t. Kr. ton, tovarne v llubllanl vabi najvljudneje na PLESNI VENČEK ki se orli v soboto, dne 22. febr. 1908, v veliki dvorani hotela UlllOtl. Začetek ob 8. url z v. Vstopnina l K, udje 50 v. sodelovala bo sl. ljubi, društvena sodba. tisti dohodek le nomenjen bolniškemu podpornemu zakladu. | Dobrodošle maske proti izkazu vabila. ^J| JZ I taai»8M»a Julo moč izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so: |za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo ■ „ Naše moči “ Kopitarjeve ulice štev. 2. Tovarna za stola Franceta Šuiseljna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26—2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. 'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti ----------- Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Vedno sveže blago! A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19. priporoča svojo . veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Ustnov-Ijeno let 1862. Ustanovljeno leta 1845. Podružnica Resljeva cesta prej g. Jos Černe urar Podružnica cesta St. 2 os. Černe. Mr h Mejač Ljubljana, Prešernove ulite 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ----- PF" novosti v konfekciji za dame. Milko Krapeš ■“V Ljubljani Resljeva Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula» in nikelnastih ur, verižic,stenskih in nihalnili ur, uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICJ1 Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija In likanje usnja ===== na pai- Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Selenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidne cene. x: Pozor, slovenska delavska draStva! I Slavec Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & (pri Česniku) Špitalske ulice I^jublj&na. Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnouejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. -v- ljuni t/tblo dvorsk e ulice 20. 'i&akvvrstna Z/\ya viila dtpc sebmplaAio. e ?*>(• — ——- Ljubljana - - - stari trj m. 10 Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji •/->- V".\ .\ ,N/> ‘A-.s V>.\ V>.\ NV-/. \V/ ,V>> w/, vV V-".\ V>.\ mm — mm >mm p Velika znloja GO Solidno Maso 9° * Zmerno cene /■L> m Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne’