Leto 26___________ANOELČEK__________Stran 81
L. Koželj:
Dobra volja-------
Basen.
Neki volk si jc domišljal, da je posebno učen. Povabil je živali na posvet, kako bi se odpravila po-žrežnost med zverinami. Menil je, da črtijo ljudje nekatere izmed njih le zaradi njih velike požrešnosti.
»To grdo razvado moramo odpraviti in povsem zatreti, da bomo posihmal s človekom živeli v slogi in miru,« je menil volk.
Predlog je bil res vse hvale vreden. Toda ude-ležba je bila pri posvetu silno pičla. Prišla je lisica, muha, žaba in gos. Ali to malo, kar jih je prišlo, je glasno pritrjevalo učenemu volku.
Dolgo je govoril volk, In posvetovanja potem ni bilo konca, ne kraja. Poslušalce je trl že silen glad.
Najbolj je krulilo po želodcu žabi. Poželjivo je zrla po muhi, ki je zehala tik nje. Glasno jc sicer pritrjevala volku, ko jc končal, obenem pa hlastnila po muhi in jo požrla.
»Nezaslišano!« se je razsrdila gos in je pogolt-nila žabo.
»Oho!« je kriknila lisica, »tako pa ne bo šlo.« Brž je popadla gosko za vrat in jo pričela daviti,
V pravičnem srdu jc skočil zdaj šc tudi volk na lisico in jo raztrgal na kosce. Koscev pa ni pustil, marveč je obral vsakega posebe do golih kosti.
Lejte, tako dolgo jc govoril volk svojim poslu-šalcem o požrešnosti, dokler niso požrli drug drugega.
6