Iihsja v»*t drugi četrtak. N&ručuiki „SIot. Gospodarja" ga dobivajo »astouj. Posebej naročen velja s poštnino vred «n«. tortno aa cel« leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na nprarništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila »e plačuje od navadne vrstice?(petit), če se enkrat natisne, po 16 h. dvakrat 36 h, trikrat 86 h.
Okoli po svetu.
Minoli teden t?e je vršil na Dunaju vseavstrijski katoliški »hod, katerega so se udeležili vsi narodi Avstrije. Tudi mi Slovenci smo bili zastopani. Shod so počastili a svojo navzočnostjo vsi avstrijski kardinali, nadškofi in škofi, ministra Gessman in Ebenbooh, dunajski župan dr. Lueger, mnogo državnih poslancev, ter veliko število visokega plemstva.
Posebno se je na tem shodu razpravljalo kmečko, za-drulniiko, delavsko vprašanje in mladinska organizacija.
O naši mladinski organizaciji je poročal podpredsednik 8. K. 8. Z. za Štajorako dr. ILhnjec. Slavil je krepko razvito mladeniško organizacijo na Slovenskem Sklenilo se je vsta-novili državno zvezo mladeničev, mladeniško posredovalno pisarno in mladeniški list.
Krasno je govoril na shodu za mladinsko organizacijo kranjski poslanec dr. Krek Mladinska organizacija da vsakemu gibanju ognja, duha požrtvovalnost in poguma.
Župan dunajski dr. Lueger je zahteval, da se goji na vseučiliščih bolj krščanski duh. Zoper to zahtevo so se vzdignili sedaj vsi protikatoliški listi najsibodo liberalni, judovski ali socijaldem; kraški.
Sv. oče so poslali na shod daljše lastnoročno pismo. — Shod je izvrstno uspel ter strnil avstrijske katoličane v krepko armado, ki se bo uspešno borila proti nasprotnikom katoliške vere.
Minoli teden smo zopet dobili novega ministra. Dosedanji poljski minister rojak grof Dzceduzickj je odstopil, na njegovo mesto je imenovan dosedanji načelnik poljskega kluba David vitez Abrahamovič.
V državnem zboru je bila minoli teden na dnevnem redu zahteva socijaldemokratov, da se odprejo meje za tujo živino, ker jo v Avstriji meso predrago. Kmečki poslanci so krepko zagovarjali kmečko stališče. Med drugimi jo govoril tudi v imenu Slovenskega kluba poslanec Demšar Kmet ni kriv draginjo, ampak mednarodna odernška svojat, ki je največji sovražnik kmečkega in delavskega stanu, ker dela velikanske dobičke na stroške obeh stanov. Neki soci-jaldomokraški poslanec je imenoval kmete „oderuhe."
Na Nemškem nameravajo nadaljevati divjo gonjo proti Poljakom. V nemškem državnem zboru bo vlada predlagala 40 milijonov mark za nakupovanje poljskih kmetij in naseljevanje nemških kmetov.
Nasprotniki vere na francoskem so se strašno spekli. Prej so kričali, kako bogata je katoliška cerkev — Začeli so preganjati duhovnike in redovnike ter obljubljali, da bo zaplenjeno cerkveno premoženje znašalo eno milijardo. Ves ta denar dobi država. Sedaj pa, ko je vse cerkveno premoženje konfiscirano, ni nikjer te milijarde. Niti vinarja ni dobila dosodaj državna blagajna. Kam je šlo torej to velikansko premoženje? Prvič je bila grda laž, da je bila cerkev tako bogata. Tisti denar, kar so ga res skupili za konfiscirano cerkveno premoženje, požrli so komisarji, od vetniki in notarji. Ti so tako dolgo cenili, prodajali in merili, da je vse ostalo v njih rokah. Kdo je imel torej dobiček od te gonje? Ljudstvo gotovo ne! Še škodo, ker mora ljudstvo sedaj plačevati marsikatero Šolo, katero so dosedaj oskrbovali redovniki ali redovnice.
Na Portugalskem sedaj vre. Vse se je uprlo kralju, ki vlada, kakor se mu ljubi. Hočejo ga odstaviti. Pričakuje se splošna vstaja.
Iz Maroka poroča general Drude, da se marokanskih rodov ni več bati, le Mulej Hafid je še nevaren. Pa tudi tega upa lahko premagati. V bl.žini Casablance je bila napadena dno 14. t. m. neka karavana. Najbrže je napadalec Malej Hafid, ki bi rad s temi napadi prisilil, da bi se začeli žnjim pogajati.
Domače novice.
š Bralno društvo v St. liju pri Velenju je priredilo pretečeno nedeljo poučna predavanja. Prišel je k nam znani čebelarski mojster Andrej Piki iz Ložnice in predaval jako poučljivo in zanimivo o umnem čebelarstvu. Navzoči kmetje in lantjo, kojih se je mnogo udeležilo, so ga z velikim zanimanjem poslušali. Konečno so ga še povprašali^ kako s starimi čebelami ravnati, da se v nove panje spravijo in druga važna dela, kar je g. Piki točno pojasnil. Posebno hvalo mu moramo pa izre,oi, da se ni vstra-šil truda, tri ure daleč prinesti svoj panj s premičnimi satniki, da je mogel tukaj vsem praktično pokazati. Z njim je pa prišel tudi na naše povabilo g. Vinko Steiner, kmečki sin iz Velike Pirešice, kateri je o živinoreji in gnojenju z umetnimi gnojili govoril. Z velikim zanimanjem smo poslušali prvega predavatelja, še bolj pa tega, kajti živinorejec je pri , nas vsaki. G. Steiner, kateri je dovršil kmetijsko So-* i lo in si po Zgornjem Stajerju svojo znanost izpopolnil, nam je pa v dobro zbranih besedah podatke dal, kako se tam z živinorejo ravna in kako bi naj mi izgojevali našo. K temu pridjal je umetno gnojenje, koje je tako stvarno razložil, da je marsikateri sklenil za naprej isto poskusiti. Prinesel je tudi seboj knjižice o umetnem gnojenju in jih razdelil, za katera darila se mu kakor za njegov trud najtoplejše zahvalimo.
š Škrlatica. Sola v Laporju je zaprta že več tednov, ker so nadučiteljevi otroci zboleli na Škrlatici?
š Zadružni tečaj se bo vršil meseca januarja ! prihodnjega leta v Mariboru in se bo začel v torek ! po sv. Treh kraljih. Ubožnejši udeleženci dobijo podporo. Oglasiti so je pri Zadružni zvezi v Ljub-! liani,
š Grabe pri Središču. To loto je v Marščaku j v občini Grabe Drava pašnike podkopala več kakor 70 metrov in dere neusmiljeno dalje. Tukaj je nujna potreba uravnati reko. L. 1890. smo brali, da se mora Drava začeti regulirati 1. 1890., in to se nam jo dozdevalo predolgo, zdaj je .že 1907, torej jo preteklo 17 let, in še se ni zgodilo nič.
š Pomiloščenje vojaških beguncev. Cuje se, da cesar še tekom tega meseca pomilosti vse one osebe, ki so dezertirale od vojakov v tujino, in se sedaj nočejo vrniti v domovino, ker se boje kazni.
To pomiloščenje bo posebno na korist mnogim v j Ameriki se nahajajočim Slovencem.
š VVratschko obsojen. Znani orehovski Wra- ! tschko, ki je bil nekdaj načelnik gornjeradgonskega [ okrajnega zastopa, je stal 14. t. m. v Mariboru pred ' sodnijo. Z njim je bil tudi njegov prijatelj župan v Hrastji Koller. Obtožena sta bila, da sta hotela podkupiti volilce zla okrajni zastop. Wratschko je obečal g. Veberiču, županu v Beračevi, 50 gld., Koller pa g. Keglu, županu v Murščaku. \Vratschko, ki je že bil trikrat predkaznovan, je dobil 5 dni zapora, in Koller pa 3 dni. Stajerčijanci in nemškutarji pač imajo vedno nesrečo s svojimi ljudmi. Sedaj je celo njih general moral v lukno.
š Ali je to delo za naše ljudstvo?! Na shodu Narodne stranke v Celju je začel urednik „Narodnega Lista“ Špindler hujskati proti družbi sv, Mohorja, in to hujskanje se sedaj po vseh liberalnih listih vrlo nadaljuje. Neizrecno duševno korist je prinesla ta družba že našemu narodu, povišala je naš ugled pri drugih narodih, in za to pač ne more biti prijatelj ljudstva, kdor mu hoče uničiti to koristno družbo! V družbo sv. Cirila in Metoda so ti ljudje s svojimi nasilstvi zanesli razpor, sedaj pa hočejo razdirati tudi v družbi sv. Mohorja. Roke proč od družbe sv. Mohorja. Gg. družbeni poverjeniki, odgovorile na liberalno predrznosti s tem, da v vsaki župniji naraste število članov družbe svetega Mohorja.
š Studence. S 1. decembrom se otvori pri nas dolgo zaželjena pošta.
š Nova društva so se ustanovila v St. Vidu pri Grobelnem in Zibiki.
š Okrajni zastop Brežice. Volitve za ta zastop bodo kmalu razpisane, ker so vsi ugovori Nemcev odklonjeni. Sedaj je pa začela delati zgago liberalna Narodna stranka ter hujskati proti volitvi dr. Benkoviča. Pravijo, da kjer ne more peklenšček nič opraviti, pošlje svojo staro mater, in kjer ne more nemčur nič opraviti, pošlje liberalca.
š Ptuj. Na Dunaju je zblaznil tukaj dobro znani železniški inžener Schmuck.
š Mozirje. Naše katoliško slovensko izobraževalno drušitvo je še mlado, a vendar kaj lepo napreduje. Dno 17, novembra je priredilo dve igri „Sv. Cita“ in „Dobro došli, kedaj pojdete domov.“ Uloge so bile prav srečno izbrane. Z velikim veseljem smo gledali našo mladino, ki je večinoma še le prvič nastopila, pa so že pri prvem nastopu odlikovala. Pohvaliti moramo tudi društveni pevski zbor, ki jo med odmorom zapel več mičnih pesmic. Ker jo bila društvena soba prenapolnjena, zato sta se nedeljo 24. novembra po večernicah igri ponovili, tako da so mogli tudi tisti, ki prvič niso mogli priti na vrsto, biti deležni poštenega razvedrila. Pri tej priliki opozarjamo na naše društvo še vse one, ki niso udje. Prav velikega pomena je to društvo zlasti za one, ki so oddaljeni od cerkve. Ob nedeljah in praznikih, ko pridete v cerkev, bi se lahko oglasili v bralni sobi, ki bo zakurjena, ter prosti čas porabili za čitanje časnikov in knjig. V kratkem, najbrž že v nedelo, začne delovati tudi knjižnica, ki vam bo nudila veliko lepega zabavnega in podučnega berila. Zato, mladi ljudje, le v društvo.
š „Stajerc“ zagovarja VVratschka. Kakor poročamo v današnji številki, je bil obsojen Štajerči-janec Wratschko na 5 dni, kor je hotel podkupiti nekega volilca. „Blank fu!oiger“ mu je obečal, če ž njim j voli. „Stajlerc" je vsled tega strašno potrt in vpije, j da je Wratschko nedolžen. \Vratschka je sodil pred- i sednik okrožnega sodišča Perko, ki je Nemec in bi j ga bil gotovo oprostil, če bi bil Wratschko nedolžen, j Sta pač oba jednake vrednosti:	„Stajerc“ in pa |
Wrats,chko.
š V Savnicl je skoraj utonila dne 15. t. m. sedemletna deklica Genofela Kondrat. K sreči je prišel zraven Jožo Šnajder, ki jo je potegnil iz potoka.
š Sv. Ana na Krembergu. V nedeljo dne 10. t. m. je bilo v naši čitalnici kaj živahno in veselo. Dekliška zveza — pred več leti ustanovljena — je imela svoj prvi, prepotrebni dekliški shod. Čitalnica je bila polna naših poštenih mladenk, katero so vse pristopile k Dekliški zvezi, kar priča, da želja našega blagega g. kaplana, zbuditi Zvezo k novemu življenju, ni bila prazna. G. kaplan nam najprvo prebere pravila Dekliške zveze, na kar se je izvolilo voditeljstvo in sicer: Voditeljica M. Bernhard; nje namestnica P. Rokavec; tajnica J. Zemljič; blagajničarka G. Rokavec. Nato se je deklamirala „Pesem slovenskih deklet." Deklica M. Bernhard je v obširnem in navdušenem govoru dokazovala potrebo ženske organizacije. Priznati se mora, kako potrebno je, da se zbudi naše ženstvo iz narodnega spanja sedaj, ko bije naš narod in mila domovina tako hud boj, ko preže od vseh strani nasprotniki, hoteč nam iztrgati naše najdražje svetinjo, prisvajajoč si s silo in na nepošten način v usodepolnem času naše pravice. Bodemo li me, obmejne Slovenke, mirno gledale, kako nas nasprotniki povsod zatirajo ter trgajo kos za kosom od naše mile domovine, glodale mirno naš propad, da bo tukaj, kjer nam je tekla zibel, in kjer se razlega sedaj naš mili, slad-kodone-či jezik slovenski, kedaj gospodoval in zapo-vedaval tujec? Ne! Nikdar in nikoli ne! Od danes bodi drugače! Nastopajmo vsikdar brez strahu in z vso odločnostjo, kadar se gre za verske reči, za narodno stvar in korist mile domovine. Nikdar in nikoli ne pozabimo, da nas je slovenska mati rodila ter se povsod zavedajmo svoje narodnosti. Ljubimo svoj rod in milo domovino našo, delajmo za njeni blagor in prospeh in posvetimo vse svoje moči temu delu. Dekliška zveza nam bodi v bodoče vse: naša šola, šola pouka in razvedrilo. Tukaj se hočemo v bodoče pridno zbirati, se izobraževati, navduševati in delovati za sveto vero in milo domovino, me hočemo in me moramo biti pobožne, zavedne, v vseh nam potrebnih rečeh dobro poučene, značajne, anovske mladenke. Takšne so sedaj naše ideje, potem uravnajmo vse naše delovanje! V krepkih in jedrnatih besedah so še naš gospod kaplan spodbujali k pridnemu dolu in stanovitnosti, katero naj sledi naši današnji navdušenosti. Naše geslo, pod katerim hočemo me anovske mladenke v prihodnje delovati, pa je in mora biti: Z Bogom in Marijo za slovensko in nebeško domovino! Prihodnji podučni shod bo 15. decembra.
ft Ivanjci. Od 1. decembra naprej bo raznašal poštni pot nnme«to trikrat štirikrat na teden pošto.
š Šoštanj. V noči na 20. t. m. okoli polnoči je začela goreti hiša posestnice Helene Britovšek. Domači so k<- komaj rešili iz goreče hiše, tako bliskovo se jo razširil ogenj.
š Blaznež, v Sevnici ob Savi so prijeli 15. t. mes. približno 42 let »tarega moža, ki se je klatil brez dela okoli. Pravi, da se piše 0<man Djilo, in da ga je župan občine Meiu dnlta poslal na Avstrijsko nabirat vojakov, s katerimi bodo napodili Turke iz Bosne. Na zapisnik se je podpisal s ssiiiimi navpičnimi črtami. Mož je bržkone ušel iz kake norišnice.
š Samomor. Iz Šmarja se poroča: V Steinachu na Tirolskem se je ustrelil naš tukajšnji rojak delavec Štor. Ne vo sc, kaj je gnalo 22 letnega moža v smrt.
š Cena živini je zadnjo dni precej padla, a v mestih je še meso vedno jedoako drago. Tukaj se zopet vidi, da ni kmet kriv draginje mesa.
š Zaprli 80 dne 16 t. m. čevljarja Obrni iz Prelog, ker so ga dolžili, da je umoril svojo ženo. katero so našli isti dan zjutraj v postelji mrtvo Zdravniki pa so spoznali, da je žena umrla vsled otrpnenja srca, zato so njenega moža iznnstili iz zapora.
š Zabodel je rudar Kamnik v pretepu v Celju Martina Kovačiča iz Ložnice v levo stran prsi. Vzrok: nesrečno pijančevanje.
š Pobegnil je iz Maribora kaznjenec Florijan Bončar rodom iz Lju ljane, pristojen v Dobranje. Bončar je zelo
nevaren tat in ni bil nič manj kakor že 11 krat zaradi tatvine kainovan. Lopov je pred več leti rezal po ljubljanskih hlevih 1 onp m r» pe in jih potem razpečaval Sčetarjem. Ko ga je dektehtiv hotel na Grubarjevi cesti aretovati, nm je ušel in ae potem klatil po Štajerskem in Ogrskem. Na vedeneo je tndi nasilen in aimulira tudi blaz ost, vsled česar je bil že v Budapeiti v blaznici. Visi k je 170 cm., ima črne lase in brke in slabe zobe. Ljubljanska policija ima za spomin njegovo sliko.
š Znižanje davka na sladkor. Vlada namerava znižati davek na sladkor za 5 K, poslanci pa zahtevajo da se zniža za 8 kron.
š Nove dopisnice so priile sedaj v promet. Naslovna stran je razdeljena na dva dela, kakor je bilo douedaj pri rasglednioih, in se lahko rabi levi del za dopisovanje.
š Najrevnejši človek. „Štajerc* piSe, da je njegov urednik najrevnejd človek na svetu. Potrjujemo! On že ve, Česar nm največ manjka!
š Brežice, v pokoj je stopil davčni upravitelj gosp. Simon Wut. Bsl je vrl narodnjak.
8 Umrl je dne 20 t. m. č. g. Anton Rančigsy, župnik v St. Petru v Sav. dolini. Zadela ga je kap. Rajni je bil rojen 1. 1858 v Gomilskem. N. v m. p !
8 Trbovlje. Namesto odstopivSega župana Ro8a je bil izvoljen za župana dosedanji podžupan šolski ravnatelj g. Vodušek. Nove volitve bodo 10. decembra. Vseh vo-lilcev je 706
8 Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšna pošta dobi poštnega sela.
i Veteranci dobijo sablje. Vlada je izdelala postavo, glasom ka ere bodo smeli veteranci pri slovesnostih nositi
sabljo.
8 Tatvina. V noči na 16. t. m je bil ukraden iz podružne cerkve sv. Magdalene, fara Št. Pavel pri Prebolda, zlat kelih, vreden 300 kron.
8 Ukradel jo neznan tat v Št. Juriju ob juž. žel. na kolodvoru v čakalnici spečemu mešetarju Senici iz žepa 320 K.
8 Naši prijatelji. V članku zadnje številke se nam je vrinila pomota, ker smo poročali, da je oditopivšemu ministru ime Šenajh, namesto Latscher. Naši prijatelji liberalci so nas takoj na to napako opozorili, za kar smo jim selo hvaležni. To jo znamenje, kako marljivo in na tanko berejo našo liste.
8 Volitev deželnega poslanca za okraje Celje, Šmarje, Laško, Vransko, Gornjigrad in Konjice se bo vršila dne 23. januarja i908, morebitna ožja volitev dne 27. januarja. Tudi kmečki stranki se bo treba pripravljati na volilni boj. Prvo in glavno je sedaj, da naši zaupniki pazijo na volilne imenike. Samo za našo stranko neugodno sestavljeni volilni imeniki so lahko naš poraz. Ker se navadno ravno v tem oziru nič ne stori, za to opozarjamo somišljenike na to zadevo. Volilni imeniki bodo n*jvečjega pomena pri tej vo-litvi. Ker je odstopivši dr. Dečko bil zastopnik kmečkih občin, zato bodo volili samo isti posestniki, ki imajo predpisanega 10 K direktnega davka. Vsaka občina jo volilni kraj. Voli se tajno in naravnost, ne pa po volilnih možeh Pazimo na volilne imenike!
i Dražba sv. Mohorja naznanja sledečo: Mnogi poverjeniki tožijo, da je nabiranje denarja spomladi težavno, ker ga imajo ljudje najmanj. Rok za vpisovanje se ne more podaljšati, ker bi so stem zakasnila tudi izvršitev knjig za več tednov. Boljši je, če se vpisujejo udje sedaj v jeseni, ko prihajajo po letošnje knjige. Somišljeniki, pridno na agitacijo!
8 Ne V Ameriko. Vsled denarne krize je bilo pretečena tedna v amerikanskih mestih odpuščrnih nad 100 000 delavcev, ki so sedaj brez zaslužka. — V južni Ameriki delajo s tistimi, ki nimajo svojega denarja in so prišli tja s pomočjo agentov, kakor s kakimi sužnji. Torej no v Ameriko! Kdor je delaven in pošten, najde v naših krajih v domovini dela dovolj.
Koroške novice.
n Liberalni „Korošec*1. Koroški liberalci niso mogli več mirno gledati edinosti med koroškimi Slovenci in za to so ustanovili nov list proti „Mirtt-u. Ime mu je „Korošec11.
„Korošec* je začetek bratomornega boja na Koroškem, v'rok njihovega gospodarskega in političnega oslabljenja, brezvesten jazdiralec skupnega in vzajemnega dela vseh koroških Slovencev. Pod krinko svetohlinstva zanašal bo novi list tudi mržnjo proti cerkvi in duhovništvu ter delal v smislu drugih brezvor-kih listov, četudi z večjim licemerstvom kot drugje. Mi pa se oklenimo tem tesneje našega ijubega „Mira*, ki nas budi že desetletja in desetletja k narodni ljubezni in zavednosti. Kdor pa si iz gmotnih ozirov ne more naročiti „Mira*, naj si naroči „Naš Dom*. Proč z nasprotniki skupnega dela in njihovim glasilom!
n St. Lipš. Naše 13. oktobra brez vse slovesnosti ustanovljeno izobraževalno društvo je imelo 17. t. m. prvi mesečni shod v župnišči. Pridobilo je prvič 9 ustanovnikov in 20 članov, drugič še 10 članov. Ker nam ni za zunanje sijajne uspehe, ampak za solidno (trdno) zidanje na stanovitni podlagi, delamo raji skromno in počasno, toda delati hočemo neprestano naprej. Upanje je, ker imamo v odboru zavedne, vnete, razumne fante, ki vodo, da je izobraževalno društvo za mladino kvas dobrega in lepega življenja, luč postavljena na svečnik župniji in okolici. Čislani govornik, g. župnik V. Weiss, iz bližnje 'Žitarovasi, govoril nam je obekrat in obljubil svojo pomoč za prihodnjost. Sicer velja:	vsak
začetek je težek. Glede na društvo pa je še resničnejše: Ustanovi, začne se lahko, a vzdržati in dobro voditi je težko. Dostikrat je pri društvih jutro rojstva že večer življenja. H krstu se že dobe botri, brati, sestre kažejo svojo vesolje, a rediti dete morata pa — oče in mati s težavo sama. Pokazati hočemo in šte poročati, koliko se s potrpljenjem doseže, če so moči sicer slabe, pa volja dobra. Delo izobraževanja je resno. Veseli nas, da je prebit led. Kdor ve, koliko je ugibanja in pomišljevanja, preldno so stori edini potrebni resni korak, potrdi, da je res začetek težek. Brez neutrudljivega nagovarjanja me-dicinca g. Fr. Petka bi najbrž društva še ne bilo. Njegovo delo jo res narodno, vredno visokošolca.
n Djekše. Dne 18. novembra sta tukaj obhajala svojo poroko Filip Jandl-Letnik v Hudem kraju in Micika Majerič, šivilja na Djekšah. ftenin je ugleden posestnik, vovberski občinski odbornik, in je bil vselej vnet mladenič, ki je ljubil vero in slovenski jezik svojih starišev. Nevesta slovi kot poštena slovenska deklica, ki bode gotovo tudi kot žena rada prepevala pesmice slovenske. V imenu mnogoštevilnih gostov je bila novoporočencema od g. župnika Poljanca izrečena prisrčna zdravica. Bog ju živi in blagoslovi!
n Posledico podraženja drv občutijo že zdaj tudi posestniki. Prihajajo namreč pritožbe, da na prostem ležeča dr(va čez noč zginovajo, ker jih poberejo kupci, ne da bi kaj plačali, V Šmartnem pri Celovcu je posestniku Serko v kratktem času zmanjkalo drv za okroglih 200 K; kar pa malega izgine, pa še vsak ne zapazi.
n Št. Štefan. Krščansko-sooialno ljudsko društvo za Vovbre, St. Stefan in okolico priredi v nedeljo dne 1. decembra 1907 v St. Stefanu svoje mesečno zborovanje.
n Hlače si je zažgal v Velikovcu slaboumni sin gostilničarke „pri kroni“ Engelbert Eichholzer ter so sprehajal po sohi. Ko je začel klicati na pomoč, bilo je že prepozno.
n Smrtna nesreča. V četrtek dne 14. t. m., popoldne, je šel urar Edvard Ungin v MaJnicu na Koroškem z vozom po drva v gozd na nizke Ture, Ker je ravno ta dan v prvič padal sneg po ondot-nib planinah, je bilo nevarno hoditi po strmih krajih in zlasti z vozovi, oziroma konji. Tam v bližini, kjer je imel drva spravljena, je vozil urar s konjem po strmem bregu in vodil konja za brzdo, držeč ga pri gobcu. Hkrati se je konju nakopičil sneg na kopita, vsled česar se mu je izpoddrsnilo in konj je padel ravno na urarja z vso težo, mu je strl prsi in trebuh tako, da je nesrečni mož umrl na mestu. Neki v bližini se nahajajoči lovec je ponesrečencu
takoj priskofiil na pomofi, a bilo je že prepozno. Pokojnik je bil v Malniči 2 leti. Kodom je bil Poljak ia Lvova v Galiciji, Zapustil Je vdovo in 4 otrofiiGe t dobi od 2—8 let.
n Kje Je huAodelecT Krojaft Dobrun, o&e os-merib nedoraslih otrok, stavi ob klancu pod Zgornjim Jezerskim prav lično, deloma leseno hišico. To je pa že nekomu odveč. Ta človek je dal duška svoji mržnji s tem, da je nekega večera požno v noči zakuril sredi sobe precej velik ogenj. Njegov neovrgljivi namen je bil namreč, da upepeli hišo, Ta-le prvi poizkus pa se mu je docela ponesrečil, kajti v sobi še ni položenih tal. A zlobna roka še ni mirovala. Ko so zidarji pretekli teden postavili glinasto peč, je bržčas isti zločinec natrosil na rešetko precejšnjo mero smodnika. Naslednjo jutro so zakurili v peč — a kako so se prestrašili, ko je z močnim pokom odtrgalo zgornjo ploščo peči. Druge nesreče hvala Bogu ni bilo.
n Velikovec. Vroč boj v šolskih počitnicah, lov na otroke, je končan in z velikim zadoščenjem moramo javljati, da je naša Narodna šola ta boj častno prestala, zakaj število otrok je še celo nekoliko naraslo. V velikovškom šolskem okolišu se je letos šolsko popisovanje vršilo na nekako posebno slovesen način, zakaj g. mestnega učitelja Koširja, ki ima nalogo, namesto slovenščine nezmožnega mestnega nadučitelja šolsko popisovanje napraviti, sta lotos spremljevala dva člana velikovškega krajnega šolskega sveta, namreč ravnatelj velikovško meščanske šole Bohrer in trgovec Giendl. Ali ta dva vplivna (?) gospoda nista dosegla posebnega uspeha, zakaj samo osem otrok je odpadlo iz naše šolo v mestno nemško šolo. Vstopilo je nasprotno na novo v itešo šolo 50 otrok. Skupaj jo 214 otrok, in sicer 67 dečkov in 147 deklic. Po okoliših jih je iz velikovškega okoliša 137, iz vovberskega 39, iz želinj-skega 12, iz šmarješkega 8, iz škocjanskega 17 in iz tinjskega 1 otrok. Tudi naš internat se vrlo dobro obnese, imamo namreč 26 gojenk, in sicer 16 šolskih in 10 kuhinjskih gojenk. Poleg tega smo, ker je internat že ves napolnjen, še več kuhinjskim gojenkam obljubili, da jih sprejmemo nekatere o novem letu, nekatere pa o veliki noči. Po deželah je v internatu: 19 Korošic, 1 Kranjica, 2 Štajerki, 2 Primorki, 1 Čehinja in 1 Hrvatica. Kakšno privla-čilno moč naš internat ima, spričuje posebno to veselo dejstvo, da je celo močno ponemčena celovška okolica poslala letos štiri gojenke v naš internat. Ko se je 1. 1893, povodom nakupa stavbišča za našo Narodno šolo razgovarjalo, koliko bo neki bodoča slovenska šola imela otrok, je merodajni tukajšni rodoljub so izrazil, da on jamči za to, da bo imela šola gotovo 80 otrok. Ali ne mora tedaj vsakega zavednega Slovenca razveseliti, ko čuje, da obiskuje našo Narodno šolo še več kakor še enkrat toliko otrok! Da bi tedaj naša šola tudi v prihodnje tako lepo se razvijala, v to pomozi Bog !
n Vogrče. Dne 24. m. m. spremili smo k zadnjemu počitku zaslužnega in za vse dobro vnetega moža, Blaža Kunčiča, dolgoletnega našega organista in mežnarja. Umrli je bil sicer že 73 let star,, a nenadoma ga nam je vzela smrt v cerkvi med sveto mašo, ko so ravno mašnik molili .,sveto“, so je zvrnil s stola, kjer je navadno pri tihih mašah molil iz svojega molitvenika. Mašnik so stopili od oltarja ter so mu podelili še sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Bodi mu zemljica lahka! Naj v miru počiva!
n Kapla v Rožu. Dne 15. t. m. so igrali šolarji na starem pokopališču pri cerkvi v Kapli. Eden vzame klobuk sinu p. d. Gracarjeve Lojze in ga obesi na velik mramornat spomenik. Ker ga ta ne doseže, zleze na spomenik, kateri pa pade po dolgem na dečka in ga tako poškoduje, da so ga morali domov peljati in je le malo upanja, da bode okreval.
n Zveza koroških slovenskih nepolitičnih društev (Slovenska krščausko-socialna zveza za Koroško) naznanja, da se nameravani skupni javni shod spodnjekoroških društev preloži na drugo leto. S tem je torej preklicano naznanilo v zadnji številki glede katarinske nedelje.
n Uravnava potokov na Spodnjem Koroškem. V deželnem zboru jo poslanec Grafenauer v krepkih besedah zahtdval uravnavo Meže, Bele in potoka pr Bujtuščah. Te uravnave je že zahteval pred dvemi leti in vendar se še do danes ni nič storilo. Vprašal jo deželni odbor, naj vsaj pove, kaj je z uravnavo spodnjekoroških potokov. Deželni odbornik Le-meš je odgovoril, da še načrti niso izdelani (!) Za uravnavo Meže pa imajo dva načrta; ker jim nobeden ni ugajal, napravili so tretjega, ki najmanj star no (!). S takšnimi smešnimi izerovori se skuša nemška večina opravičiti, da za slovensko Koroško nič no stori. Nemci bi radi, da bi Slovenci na Spodnjem Koroškem kmalu uhožali, potom bodo pokupili slovenska posestva in naselili nemške kmete.
n Mohlice. Baron Astrup je imel na svojem gradu v Mohličah imenitnega oskrbnika O. Zaradi neko pravde baron nekaj časa ni utegnil paziti na svojo last, in med tem je prodal njegov oskrbnik sveder za vrtanje cevi za 16 K, neki plug za 24 K. sani za 9 K, opravo za enega konja za 10 K, brano za 7 K, voz brez koles za 5 K, in mno^o drugega hišnega orodja, vkup za 281 K. Oskrbnik se tudi dolži krive prisege, h kateri sta ga baje zapeljala Jakob Kues in njegov sin Gašper vsled neke tatvine. Kuesa sta svojo krivdo tajila, a bili so vsi trije tički obsojeni: oskrbnik na 4 mesece, Kues na 4, sin Gašper na 2 meseca. Groza in strah Je, da ljudje postajajo vedno bolj nezvesti in da jim tudi prisege ne veljajo nič več.
n Nesreča. Ponesrečil se je Fuksov drvar R. Veiseisen na Jezerskem, pravzaprav iz neprevidnosti. Ko si je privoščil prodpoldansko malico, se je usedel polog riže, kjer so ravno tirali hlode. Kruta usoda jo hotela, da je en hlod izgrešil pravo pot, zadel sedečega delavca ter ga vrgel s krepkim sunkom med hlode. Revežu je zdrobilo levo nogo docela, in glava mu jo polna ran. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tiraloi hlodov, bodite oprezni!
n Jezersko. Letošnje poletje se je k nam priklatil neki Edvard Varga z dokumentom, v katerem se mu potrjuje pristop h katolicizmu; sprva je bil namreč luteranec, ogrskega pokolenja. Kot takega ga je zanimala tudi naša krasna cerkev, katero je v resnici poselil, ob tej priložnosti vlomil v cerkveni nabiralnik, ter odnesel vso vsebino. Kmalu na to jo jo ta katoličan odkuril s pošto proti Kranju in od tukaj v Trst, kjer ga je policija zasačila. Celovško sodišče pa mu jo preskrbelo zbog tatvine za mesec dni „Irajkvartir.“
n Koprivna. Popoldan pred sv. Lukom je pri Rusu vdarila strela v Skedenj in v mlatilnico, ko so ljudje zraven delali; človeka, ki je mašil v stroj, je vrglo v stran, drugim se ni nič zgodilo, a Skedenj s hlevom jo pogorel. 2;vina je ostala, kier je ni bilo doma. Pri sosedu Rožancu pa so zjutraj našli vso živino mrtvo razen enega kozla, ki pa ni bil domač. Domači še vedeli niso, da je vdarilo po noči. Rožanc je bil najemnik grofa Thurna, Rus pa ima še drugo kmetijo zraven kupljeno.
n Otrok se je s fižolom zadušil. Iz Borovelj pišejo: Delavčeva žena Marija Šparovec prinese v torek kupljeno moko od trgovca. Pri presojanju pade iz njo fižol, katerega zraven igrajoč se otrok po otroški navadi hitro pobere in nese v usta. Me'* tem ga posili kašelj in otroku zleti fižol v sapnik iu g-zaduši. Dasiravno je mati takoj letela k zdravniku in je ta poskusil vsa sredstva, vendar ni mogel rešiti otroka.
n V Podljubelju SO ustanovili posojilnico Rajfajznovko. Dobro bi bilo osnovati take posojilnice tudi po drugih slo-
venskih krajih Koroške, čimbolj bo naše ljudstvo gospodarsko utrjeno, tem manj bo Nem' c pri njem opravil.
n Poslanec Grafenauer je stopil v si<>r- uski klub. Zaradi tega kriče liberalni listi Poslanec Grafennuer je kmečki zastopnik zato spada h kmečkim poslancem ne pa k meščanskemu liberalcu Hr barju.
n Tepež. V Podgorič.C! živela sta Janez Vanžev in Adam Ogriz že dalj časa v sovraštvu; kokoši enega so se hodile past na tuje polje, kar je dalo povod novemu prepiru. Dne 11. avgusta sta se soseda iznova spoprijela in Vanžev je Ogriza s palico tako udaril po glavi, da se je udarjeui zvrnil. Prišlo je do tožbe in Vanžev je bil obsojen na tri mesece* zrpora.
n Žalosten pojav m'udinske posnrovelosti. Na zadnjem sejmu v Borovljah so se trije fantalini na javnem trgu zelo nesramno obnašali.
n Sv. Tomaž. Legar se je zopet pokazal v Št. Lovrencu, in sicer pri Haželjnu; 17 letni sin Oto je naenkrat zbolel in tako hudo ga je imelo, da je ležal nekoliko dni brezzavesten. Sedaj se je obrnilo na bolje. Otrokom iz št. Lovrenca je ta čas prepovedano hoditi v šoio.
n Prvi sneg je naletaval v nižavah na Koroškem dne 20. t. m. zjutraj
n Kapla v Rožn. Veliko šolsko palačo smo pri nn» zgradili; pride nam davkoplačevalcem presneto osol,ena. Temu pa je kriva bahanja nekaterih Ijudij, ki so namesto primernega poslopja postavili pravo palačo.
n Novo postajo napravi južna železnica med sedanjima postajama Pliberk in Prevalje Nova postaja je velike važnosti, da se morejo izogibati tovorni vlaki, v kratkem se otvori baje tudi za osobni promet.
n Sme ▼ Dravi. Iz Spodnjega Dravograda se poroča: Ob jesenskih lovih se večkrat zgodi, da srne plavajo čez Dravo, da se tako rešijo lovskih psov. Pred 14 dnevi so pripodili srnjaka in srno od Sv. Križa doli. Oba skočita v deročo vodo. Srnjak jo hitro preplava nad Spodnjim Dravogradom, srno žene voda s seboj kakih 15 minut, šele pod lesenim mostom splava črez reko in izgine v gozdu. Mnogo ljudi je gledalo nenavadni prizor.
Rasne novice.
r Uro iz slame je dovršil po 15 letnem delu črevljar-ski mojster Wegnor v Strassburgu. Vsa koleščka, sploh •ela ura obstoji iz slamnatih bilk.
r Ženske starešine. Na Belgijskem jo sprejela zbornica postavo, da smejo biti tudi žensKe priče pri porokah.
r Romarsko cerkev v Marijinem Celju je sv. oče povodom njeno? .i 700 letnega obstanka povzdignil v baziliko.
r Kača V Tinskem sodn. Neki Maleau je obiskal 11. t. m. ne^ ga vinotržc; v Nagysteremiji. Da bi vino pokusil, je izpil kozarec vma ter je par minut nato umrl. Tudi vinotržčeva soproga je bila kmalu nato mrtva, ko jo pila to vino. Orožuištvo je takoj stvar začelo preiskavati. Ko so sod odprli, so našli v njem že napol gnilo kačo. Kako je kača prišla v sod, niso megii dognati.
r Draga snov. Na akademiji znanosti na Dunaju so naredili iz 10.000 kg. smolnate svetlice tri grame radija, ki je torej najdražja snov na svetu.
r Za žensko volilno pravico na Angleškem ženo nadaljujejo boj Kjerkoli priredijo liberalci zborovanje, pridejo jih Ionske moti*. Možje mečejo na rje poper, da začnejo kihati in ne morejo govoriti.
r Skoro vsak tretji človek je v naSem dre večera času, ko je pogostoma tako težko dobivati potrebni zaslužek, bolan ali na živcih ali na srcu; muči ga malokrvnost, slabost ali pa nima spanja. Kjer že nastopajo taki bolezniški pojavi, jili ni treba zviSevati s tem, da se vsak dan večkrat uživa zrnata kava, ki ni koristna zdravju, kakor so se izjavili najodličnejši zdravniki in učenjaki. Ravno v dru-:vrni, kjer naj se vsem položi temelj za zdravje, naj bi se torej nikakor več no pila zrnata kava nepo-mešana. Kot najboljša primes zrnati kavi se je Ka-threinerjeva Kneippova sladna kava izvrstno obnesla povsod in že mnogo let. Otrokom, bolnikom in takim, ki okrevajo, naj se ne bi dajala nobena drugačna kavina pijača nego Čista Kathreinerjeva ka-
va, ki ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja sama vonj in okus zrnate kave. Samo treba je paziti na to, da se pri nakupovanju tudi res dobiva pristna Kathreinerjeva kava v zapitih izvirnih zavojih.
r Pijana krava. V Winnipeku, Conn., v Ajne-riki, so je J os. Bellova krava napila jabolčnika in se pri tem popolnoma upijanila. Ko jo je njen go spodar opazil, jo je naravno hotel prepoditi, toda krava se mu je postavila v bran in ga z rogmi prebodla, tako, da je na mestu obležal mrtevA
r Težka ženska. Pred kratkim je umrla v New Jerseyu gospa Margareta Mo Mahon, najtežja in največja žena v Ameriki. Tehtala je 500 kg. Da so mogli njeno truplo prenesti iz hišo, }e bilo treba vrata razširiti za 10 palcev. Tudi je bilo treba dvanajst oseb, da so prinesli truplo na ulico. Na pokopališče so jo odpeljali v vagonu. Gotovo je, da ni nobene ženske na celem svetu, ki bi bila tako težka.
Nova vinska postava.
5 U
Za promet z vinom, z moštom in z vinsko drozge ostanejo poleg določil novega zakona še vedno veljavna zakonska določila glede prometa z živili.
§ 2.
Za vino je smatrati pijačo, ki nastane vsled kipenja mošta, ki je iz zmečkanih svežih vinskih jagod. Pod določila tega zakona ne spadajo vina iz sadja, drugih jagod in iz sladu ter medico. Ravno-tako so izvzete lekarniško prirejene pijače ki jih najvišja Nravstvena oblast priznava za zdrav(ilma vina (§ 2).
e	§ 8,
Za ponarejanje vina ter mošta ni smatrati ali sploh niso kazniva naslednja dejanja:
a)	Vsa opravila umnega kletarstva, vštevši ona, ki naj narede vino ali mošt trpefžen, in sicer tudi tedaj, če se primeša majhna množina neškodljivih snovi, in če se ne pridene več kakor 1 % špirita. Tu se misli posebno na čiščenje vina z moha-niškimi čistili, potem žveplanje, pokipanje, posve-ženje z ogljikovo kislino in razbarvanje z očiščenim lesnim ali kostnim ogljem.
b)	Mešanje vina z vinom ali z vinskim moštom.
o) Zmanjšanje kisline s pomočjo čistega oglji-kovo-kislega apna (mramorjevega praška).
d)	Zdravljenje obolelega vina z največ 1 g vinske kislino na 1 1 ali z največ 5 g natrijevega bi-sufitn na 1 lil vina.
e)	Barvanje vina s pomočjo tropin črnega grozdja ali s karamelom (praženim sladkorjem).
Vlada je upravičena po zaslišanju strokovnih zastopov dovoliti še druga kletarska opravila in dodatke k vinu ter določeno množino dodatkov ispremeniti, vendar more take izpremembe prijaviti državnemu zboru.
§ 4.
PredstojeČa določila 8. par. tega zakona veljajo za oslajena, za peneča in dišeča vina.
Pri izdelovanju sladkega desertnega vina jo dovoljena poraba čistega navadnega sladkorja, rozin in sladkorja v taki množini, da izdelek končno nima več kakor 2’/«% alkohola v sebi.
Pri izdelovanju dišečih vin so vrhutoga dovoljene primesi, ki delajo nameravani okus.
Za izdelovanje penečih vin so dovoljene tudi primesi, ki povzročajo primerno kislobo in dišavo, ki so pa drugače glasom par, 6. prepovedana.
Kdor hofce oslajena, peneča in dišeča vina izdelovati, mora to naznaniti politični oblasti prve stopnje (okrajnemu glavarstvu) in prostore, kjer ta vina izdeluje in prodaja, zaznamovati.
§ 5-
Primešavanje čistega navadnega sladkorja k vinu ali moštu, razen v slučajih par. 4., se dovoli od slučaja do slučaja na podlagi nekolkovane pro-Bnje posameznikom, celim občinam ali celim pokrajinam, in deželna politična oblast več političnim ©krajem naenkrat.
Kdor vinu ali moštu (izvzemši v slučajih par.
4.) brez dovoljenja politične oblasti primešava sladkor ali prodaja oslajeno vino ali mošt in je vedel, da se je oslajenje vršilo brez dovoljenja, ta zapade kazni do 1000 kron in zaporu do enega meseca.
$ 6/
Vsa druga dejanja so prepovedana po par. 11. in 12. glede prometa z živili. Zlasti je smatrati za ponarejanje vina, v kolikor par. 3. in 4. tegh zakona izrecno ne dovoljujeta izjeme, primešavanje naslednjih snovi: sušnega sadja (rozin), fig, rožičev, rastlin in rastlinskih delov, ki vsebujejo sladkor, ali izvlečkov iz njih, umetnih sladkih snovi, kakor saharina, dulcina itd., glicerina, škrobnega sladkorja, nečistega Špirita, tamarind in izdelkov vsake vrste iz tamarind, sadnega vina in sadnega mošta, gume in snovi, ki povečajo ekstrakt, dišečih snovi, esenc, ostankov od izdelovanja konjaka, barvil, kislin, kislih snovi, raztopnega galuna, soli, barijevih, stroncijevih in magnezijevih spojin, mavca, borove kisline, boraksa, salicilne kisline, formaldehida, raz-topnih spojin fluorja In sploh zmesi, ki vsebujejo katero teh snovi.
§ I.
Za goljufivo označenje v zmislu par. 11. In 12. zakona o živilih je zlasti smatrati:
1.	Imenovati vino ali mošt, ki je bil oslajen s sladkorjem, za „naravno* ali „izvirno* vino ali mošt; tudi je prepovedano kako imenovanje, ki bi utegnilo zbuditi mnenje, da se ni izvršil kak tak dodatek. To velja vrhutega tudi za sladka deslertna vina v slučaju, če so se naredila iz suhega grozdja ali če se je porabilo več kakor 1% špirita.
2.	Imenovati vino dišeče ali začinjeno, če ga za takega ni spoznati.
§ 8.
Prepovedano je delati za prodaj, v prodaj ponujati in prodajati:
1.	vinu podobne ali z vinom mešane pijn •> razen v 2. par. imenovanih;
2.	zmesi, ki so zbog svoje sestave namenjene za izdelovanje vinu podobnih pijač ali pijač, ki so z vinom pomešane.
Kdor to prepoved prelomi, zakrivi prestopek, ki se kaznuje po par. 10. zakona o živilih.
Z vinom pomešane pijače v zmislu zakona so:
a)	petijot, t. j. pijača, ki se naredi s kipenjem ali z izluženjem pokipelih ali netpokipelih grozdnih tropin z vodo, brez dodatka ali s kakim drugim dodatkom:
b)	razmnoženo vino, t. j. pijača iz vinskega j mošta ali vina, ki se mu je dodala voda br*z dodatka ali s kakim drugim dodatkom;
o) drožno vino, t. j. iz vinskih drož z vodo narejena pijača brez dodatka ali s kakim drugim dodatkom ;
d) zmesi iz vina in pijač, ki imajo vino v sebi, s sadnim moštom, z jagodnim vinom, z medico ali s tekočinami, ki so vinu podobne,
§ 0.
Napravljanje petijota za dom (za obitelj, posle in uslužbence) je dovoljeno, če se naznani pristojnemu županstvu in se naznani množina.
Posode, kjer se petijot dela in hrani, morajo imeti napis, ki izključuje vsak dvom, kaj je -v njih. Podrobnosti glede tega se določijo z izvršilno naredbo k temu zakonu.
5 10.
Vsakdo, ki ima vinsko klet, hram ali drug© j prostore, kjer se izdeluje vino v svrho prodaje, mora imeti v teh prostorih na vidnem mestu obešen razločen ponatis par. 2. do 14. tega zakona.
§ H.
Kdor krši določila zadnjega odstavka 4. par. in določila par. 9. in 10. ter izdane izvršilne naredbe glede 9. par. tega zakona, ga mora kaznovati politična oblast prve stopnje z denarno globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
§ 12.
K shrambam, kamor imajo pravico priti po določilih 3. par. zakona o živilih nadzorovalne osebe v svrho uradnega postopanja, oziroma kjer je po 4. par. zakona o živilih vršiti nadziranje, spadajo vse kleti in drugi prostori, ki se rabijo za napravljanje, hranjenje in za prodajo vina ter vinskega mošta.
Nadziralne osebe imajo pravico priti v te prostore v svrho zvrševanja tega zakona po dnevu, pa tudi po noči, če se upravičeno lahko misli, da se tudi po noči dela,
§ 13.
V	svrho izvrševanja in nadziranja predpisov tega zakona je kleti in shrambe tistih oseb (vinšča-kov, vinotržcev, gostilničarjev itd.)v ki se pečajo z vinsko kupčijo, tuintam uradno pregledati.
Za zvrševanje tega nadziranja je imenovati posebno strokovno naobražene, zaprisežene državne kletarske nadzornike, in sicer po priporočilu dotičnoga deželnega zbora.
V	vsaki deželi je nastaviti enega takega kletarskega nadzornika, po potrebi tudi več, ali pa se more za več dežel skupaj tak nadzornik nastaviti. Kletarski nadzorniki so podrejeni deželni politični oblasti in kot najvišji stopnji kmetijskemu ministrstvu.
Kletarski nadzorniki so s prisego zavezani tajno obdržati razmere obrata in kupčije in smejo naznaniti le nezakonitosti; zlasti ne smejo nikomur izdati tistih uredeb, načinov izdelovanja in posebnosti, ki jih vinščak ali podjetnik tajne imenuje.
Glede nadziranja in pravic kletarskih nadzornikov veljajo tozadevna določila zakona o živilih.
§ 14.
Določila tega zakona glede vina in vinskega mošta veljajo tudi za vinsko drozgo.
§ 15.
Ta zakon stopi tri mesece po njegovi objavi v veljavo.
Istočasno je razveljaven zakon z dne 21. junija 1. 1880., drž. zak. št. 120., ki se tiče izdelovanja in prodaje vinu podobnih pijač.
§ 16.
Zvršitev tega zakona je poverjena kmetijskemu, trgovskemu, pravosodnemu in ministrstvu za notranje zadeve.
Naš^dedek.
/
Rad se spominjam sivolasega starčka, mojega rajnega dedeka.
Moj dedek je bil že star. Pravil je, da je preživel že čez osemdeset spomladi, kar je pač redek
slučaj v sedanji dobi. Bil je velik mož in raven kakor jelka. Njegov obraz je bil suh, upadel, a vendar tako prijazen, tako mil,
Imel je male, sive ofti, iz katerih je sijala neka radost, nekak tajni, dušni mir. Njegova živa podoba pojavi se Čestokrat v moji duši, dasi počiva že dolgo vrsto let pod tiho, zeleno rušo.
Moj dedek je bil svoje dni vojak. Večkrat jo trdil, da celih šestnajst let ni videl domače zemlje; a ko se j^ po preteku šestnajstih let vrnil zopet v domači kraj, ni našel več očeta, ne matere, le grobove, v katerih sta počivala, je našel. Da, v šestnajstih letih spremeni se že marsikaj.
Služil je v armadi slavnega Radeckega v raznih mestih lombardo-beneških dežel. O vsakem mestu, v katerem je bival, znal je pripovedovati tako lepe in tako mične stvari, in rad jili je pripovedoval.
Nas, svojo vnučke, imel je neizmerno rad~— Učil nas je moliti razne molitve in molitvice,, katerih je znal ne vem koliko. Pripovedoval nam je tudi razne zgodbe iz življenja svetnikov in svetnic božjih, danes jedno, jutri drugo.
Poselbno rad nam je razlagal o Kristusovem trpljenju in smrti ter o njegovi nebeški materi Mariji. Pred vsem pa nas je učil spoznavati Boga ter kako nam je živeti, da nas bo ljubil Bog in tudi ljudje.
Mi vnučki smo ga radi poslušali in radi imeli; res, ljubili smo ga, ker je znal vse tako lepo povedati. Zato smo pa tudi vedno Irlotali i|n skakali okoli njega, kakor piščeta okrog koklje. Radi smo so pulili za njegovo palico, in kadar je sedel, nagajivo, a vendar iz ljubezni plezali po njegovih kolenih.
Najrajši je imel mene; menda zato, kor sem bil najstarejši ter sem mu prinesel iz bližnje pro-dajalnice tobak; zakaj dedek je bil tobakar, ne sicer strasten, pa vendar.
Delati ni mogel, le sedel jo ob prijetnih poletnih dnevih zunaj na dvorišču pod jablano in bil kot domači varuh. Takrat je prebiral velik molek z jako debelimi jagodami, na katerem je visel velik rumen križ: molil je.
Včasih pa je pazil tudi na živino zunaj na vrtu ali pa zgoraj na rebri. Ob takih.prilikah je vzel mene navhdno s seboj. In rad sem šel ž njim, saj sem vedel, da mi bo dedek zopet kaj lepega povedal, kar se je tudi vsakikrat zgodilo.
Oh, kako lepo mi je pripovedoval moj dedek in kako lepo me učil! Ko bi uporabil vsaj nekoliko njegovih naukov, kako srečen bi bil. Mogoče je sicer, da še takrat njegovih besed nisem razumel, a danes jih razumem popolnoma. Morda pa sem tudi mislil: moj dedek je že star, in tudi njegovi nazori so že zastareli, in se^j niso več veljavni.
Po zimi je sedel najrajši v hiši pri peči in tamkaj prebiral svoj molek. Včasih pa je tudi zlezel gori pod strop, kjer sem navadno kraljeval jaz in velik siv maček. Tudi takrat mi jie rad kaj pripovedoval, če sem ga poprosil, toda le tedaj, ako ni bil zatopljen v molitev.
Nekega zimskega dne je sedel moj dedek zopet zraven mene na peči. Bil je takrat nenavadno vesel in pripovedoval mi je sledečo povest:
Daleč doli na jugu-zapadu je krasna in zelo rodovitna dežela Lombardija. Nekako v sredini iste dežele med rekama Addo in Ticino leži lepo in veliko mesto, Milan imenovano. Več let sem kot vojak služil v tem prelepem mestu in se o marsičem podučil,
Med vsem, kar ima mesto lepega, dopadla mi jo najbolj velikanska stolna cerkev, katera ima, kakor pravijo, tristopetinšestdeset stolpov, torej toliko, kolikor je v letu dni. Ne vem sicer, jih ima ali ne, kajti nekoč sem jih štel, toda nisem jih več naštel.
kakor samo dvainsedemdeset. Mogoče, da so nekateri manjši in vsied tega jih nisem videl; morda pa so tudi nisem dovolj brigal, li dobim popolno število ali ne.
Na največjem in najlepšem stolpu bila je nekdaj čudotvorna ura, kakoršne ni bilo nikjer drugje. Ta ura jo zasvirala vsako preteklo uro kitico, tako lopo in tako krasno, da tega ne more storiti nobena vojaška godba. Ko pa je odzvonilo poldne, bila je njo godba zdatno daljša, kajti takrat je zasvirala tri kitice, res, rajsko lepe, kakoršne svirajo le an-geljci gori pri nebeškem tronu.
Pravili so, da je to uro sestavil neki popotnik iz Prage, a ko jo je izgotovil, iztaknili so mu oči. Gotovo so se bali, da bi v kakem drugem kraju napravil še večjo umetnost. Pa kljub temu, da je bil slep, napravil je to umetnost vendarle, ne sicer v drugem kraju, pač pa pri svoji uri«
Na njegovo prošnjo so ga namreč peljali fie enkrat v stolp, češ, da še enkrat potiplje svojo uro, ker videl je ne bode nikdar več. Prišedši na lice mosta, potipal jo je rahlo, in Čuj! Zasvirala je čudovita godba, kakoršne še nikdar poprej. Ljudstva so jo kar trlo na ulicah, vse je hitelo iz hiš, možki, ženske, otroci in starčki. Vsak je hotel biti prvi, da sliši to nenavadno umetnost.
Naenkrat pa je godba prenehala in takrat je nehala za vselej. Prišli so sicer umetniki iz raznih krajev sveta in popravljali so uro, toda popraviti je niso mogli.
To je bila kratka povest, toda 6® si si jo zapomnil, imel boš lepo sliko človeškega življenja, dejal je dedek.
Jaz pa sem si njegovo povest sioek dobro zapomnil, toda priznati moram, da še takrat o sliki človeškega življenja nisem ničesar razumel. Se le danes, ko se spominjam njega in njegove povesti, razumem jo popolnoma.
Ta dan moj dedek ni več pripovedoval, in tudi pozneje nikdar več. To je bila njegova zadnja povest.
Sel je s peči, sedel na klop, zrožljal s svojim mblekom in — začel se je pripravljati na pot piloti večnosti . . .
Sredi hiše zgrudil se je nezavesten na tla. Poklical sem očeta in mater in spravili smo starčka v postelj.
Cez nekaj časa se jo zopet zavedel in je govoril. Neprenehoma je klical:	Jezus, Marija in.
Jožef!
Na materino povelfie prižgal sem blagoslovljeno svečo, dal mu jo v roko in molil zraven njega.
Sedaj pa je zapihal vihar, in hišna vrata so se odprla do cela. Menda niso bila dovolj priprta, ali kaj!
Skočil som, da bi jih zaprl, a ko sem se vrnil k dodekovi postelji, bil je on že pred večnim sodnikom.
Morda je prišel skozi odprta vrata smrtni an-gelj ter pritisnil svoji ledeni ustnici na dedekovo vroče čelo, da se je tako njegova duša lažje ločila od telesa.
Tako je umrl moj dedek. Rad sei spominjam njegovega življenja in njegove smrti.
Ko pa se spomnim njegovega pripovedovanja, privoščim mu iz srca prostor tam, kjer svira rajska godba — pred nebeškim tronom.
ssLepo posestvo!!::
Proda se prostovo jno celo posestvo Maronliekovo v Radmirju pri Sv. Frančišku pod zelo ugodnimi pogoji.
Posestvo sestoji iz njiv, travnikov, lepega gozda in zidane hiše. Natančna pojasnila se izvejo na pošti v Radmirja pri Sv. Frančišku, Sav. dolina.
Naznanjam, da imam veliko Število na »uho cepljenih trt in sicer: Šipon (Mosler), Laški rielec (Wftl»chries)ing) in beli Burgundec, cepljene na Rip-Portalis Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, pos. in trtnarju pri Sv. Urbanu pri Ptuju. 9 (i)
Pristopajte h Kmečki zvezi!
Puzor,
tatica in Mleta!
V	a-ujt	p j.
katero itrršqjf'a te del % let, posroSilo s* mi J« ;uia)ti Najboljša credstvo bs* rast Sita, t. j.
Kapller it. II.
Inti Seinje,	da	pu*tanojo	las!
roeti,	dolgi	in	odfiianjčj*	pr
nljsii (luskine) o a glavi, (teu* (franke na vsako pošto) Jei eden londiS	8 S.	60	v, dva iondka
b K. Tre ha, da od vsaka ofclvsl] naroSL Prosim, ša se uarošl samo od mene pod nadevom-. P. Juriitid, lekarnar. Fakra^?, Sla-vomia Denar ir (sošije naprej ali s 01*' im pov«>tjem.
©
©
O
o
r
Milostiva gospa,
ati veste, m&aj aiatela »IŠ Mkvs-iravanpi statea kava taer*& udarjati Ima »Katbrahiar«'
Mar M Mm a/car uttg/H prtmertM, d* dodftt manj vrtdan
»n!
rb?i
poanemek brzz tsab ~Filn, a 'katerimi j« odlikuje Kathrehar-Jeva kava.
iBfcBj u
Hathra/nerjava KnaJppe*a a/adna kava
lasa sprti« fsistnsf* a«r fifs« svajsas • •Js-sj« vsaj la skas svaat« kava
C»y 3MaU« «1 torrt ostanko, mUe ativii toips, 'diTđoblvs't« pruta« v:*!Tr«4n»r>vo k»vo *icoy r **-
.'ŽVtj.-.r.tiiioVjlnfalCMsiplpoT« »'.»d-
SV Č*v»- »a_«_s5ko_ kntr.ik*
Sneippš kot T.snVtagt, «risyAo^
O
o
o
o
Pozor!	Čitaj!	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtja in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanjo dobrega prebavanja.
< Delov Miij«« las vrstno, vmpeli »igruren. Ce»»a je sca, ItdS steklenic (l d.v»,nnjsto-ricn.) C* IC frnnko na vssako pošto po p« p\ aet ju nii <T:«» se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Juriš,:eaf
656	lekarnarja v Paki atu »t 30). (Slavonija.)
-Zalitovajt®
rJJ-ifnnj, da 8« Vam pošlje Uostroraiii omdk z uad 106:! slikami.
"ŠSaiSI St. 165. Srebrna damaka -S-Cft
■■»mtstgtr »ra gM J »v
"^Mi Št 833. »rebrna manir <a-Cfl _________t wr ara tw«pn«l» J Pv
*HW Št. 887. Srebra* anfesr
■ra, 15 kaiBiflinv, gld. 5, e*frrt Ciljal pokrit? gM, O wW
«M št. 841 Srebra* as ker
»ra, dvnjsi pokrov, Ur 7_Q-crt ______kanrsov zr!« iai»?Ba ffld *	^
OdasreaiEaotJfiak w«»<Si Ite«.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polil nvot! »Maj.
Anion Kiffmann,
Slika 1 pol nar
velikosti.
najvoiijs zaloga ir irebraiu* 1» zlatega blaga. Kksport 7 rz« dežele.
’Lđ!*3LXl'b>or “MT. ®. Štajersko.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubijani
dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
z:a.T7-a.r\xj©
1.	Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja.
zvonove, premičnine in pridelke.
2.	Proti prelomom zvonove, in
3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
©troji U »vojim!
ta—7
'mumk	Mvki«iBo dmbivf* ■> M»ri!,orn
Odfovurai tursaui* b'»rrt«> lussBuviMr.
Tlzk tiaksni« sv. Cini* v Mititran,