KNJIŽNICA VIA CEPPA Na I H IJ SJ E { List izhaja vsako soboto zjutraj. PosaŠezha številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvoinrK^beloletnia naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lin: mih><čpa 90 lir. Uredništvo in uprava: TJrst, uiica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMlJaCISTIČNB PAIIT1JE T.O. Tovariš, prij ate!i l Ali si že dal svoi prispevek za demokratičen tisk? OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 38 (364) TRST - SOBOTA, 17. SEPTEMBRA 1955 CENA 30 LIR Uspešen zaključek moskovskih razgovorov predstavlja kov prispevek k pomiritvi \ svetu SSR in Zahodna Nemčija sta sklenili a uvedeta medsebojne diplomatske odnose Rezultati moskovskih razgovorov predstavljajo podlago, na kateri se bodo gradili bodoči prijateljski odnosi Delegacija vlade Demokratične nemške republike na poti v Sovjetsko zvezo Sovjetsko-nemški razgovori v Moskvi so se zaključili u-Dešno. Prvi pozitivni rezultat teh razgovorov je sporazum uvedbi diplomatskih odnosov med obema državama. To predstavlja nedvomno nadaljnji korak k splošni pomiritvi :li svetu in k ustvaritvi pogojev za trajno varnost v Evropi. Sporazum še enkrat potrjuje, da je možno rešiti še tako "težka In zapletna vprašanja na miroljuben način. j V torek, ob zaključku razgovorov je bilo objavljeno sle-ii- 'leče uradno poročilo: !' «Med razgovori, ki so pote-„1 'tali v medsebojnem razumevanju, je prišlo do obširne in a» skrene izmenjave misli o 9 Medsebojnih odnosih med Z. jj &S.R. m Zvezno republiko j: Nemčije. Razpravljalo se je e1' Mdi o vprašanju diplomatskih " Vnosov med obema državama, "osežen je bil sporazum, ki e začrtan v zadevnih pismih M podvržen odobritvi Bunde-taga v Bonnu in Vrhovnega '°vjeta v Moskvi, na podlagi katerega bodo uvedeni diplo-ia’ Matski odnosi med Zvezno republiko Nemčije in Sovjetsko vi’ 'Vezo in bosta v ta namen u-Pr' ’l»novljeni poslaništvi v Bon rl »U in v Moskvi ter bosta izmenjana diplomatska predstavne Mita na ravni opolnomočenih k izrednih veleposlanikov. Oglasno se ugotavlja, da bo Uvedba diplomatskih odnosov ^magala medsebojnemu razumevanju in interesom varno-in miru v Evropi. Obe sira-soglašata s tem, da bo u-Vedba rednih odnosov med it« Zvezno republiko Nemčije in ^SSR pripomogla k rešitvi nerešenih vprašanj, ki zadevajo 'so Nemčijo in bo zato pomada k vzpostavitvi zedinjene '«niške države. Oba vladna potvarja sta si izmenjala piti, ki potrjujeta ta dogovor . °be strani sta se tudi spora-'uitieli dà je treba v bližnji 'ectoenosti začeti razgovore f«Zvoju trgovine med Zvezno '«Publiko Nemčije in Sovietico zvezo» V pismu, ki ga je predsednik hvjetske vlade Bulganin nalovil (Adenauerju, so bile prav '«ko poudarjene vse bistveno tznejše misli, ki jih vsebuje t&dno poročilo, zlasti še dej-s'vo, da bo izmenjava diplomskih predstavnikov na rav-opolnomočenih veleposlani-j v pripomogla k razvoju medvojnega razumevanja in k 8°deloVanju obeh držav v in-6resu miru in v interesu ev-°Pske varnosti. Na plenarni seji pa je Bul-Sanin podal sledečo izjavo: «Med zadnjo vojno je hitle-'ievska vojska nasilno pdpe-'iula v Nemčijo s sovjetskega žemlja ki ga je začasno za-s«dla, več stotisočev mirnih '«vjetskih državljanov. Mnogi 'd teh so se uprli v prisilnih plovnih taboriščih v Nemčiji. Pu porazu hitlerjevske vojske * je večina zajetih sovjetih državljanov vrnila v do-Vvino, toda znatno število ,lh je ostalo v Zahodni Nem- čiji. Po nekaterih podatkih je teh okrog 100.000. Po večini jih proglašajo za apolide. Večina teh nesrečnežev, ki so ločeni od svojih družin, nima stalne zaposlitve in stalnega bivališča in je brez sredstev za vzdrževanje. Zato ti ljudje živijo v veliki revščini, na tuji zemlji so brezpravni ljudje. Mnogo teh nesrečnežev je zaprtih na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Nekatere organizacije, ki so sovražno nastrojene napram Sovjetski zvezi, vodijo tendenciozno propagando in skušajo preprečiti repatriacijo teh sovjetskih državljanov Dogajajo se tudi nedopustni poskusi, da bi te ljudi uporabili v zločinske namene. Menimo, da je to nenormalno in v nasprotju z načeli človečanstva. Zato je sovjetska vlada dolžna prevzeti obrambo teh sovjetskih državljanov». Na podlagi moskovskega sporazuma bo Sovjetska zveza izpustila nemške vojne zločince, Ki so sedaj zaprti zaradi dejanj, ki so jih zakrivili za časa vojne. Teh zločincev je 9626. Glasnik sovjetske .de Ujcev je v svoji izjavi, ki jo je aal po podpisu in izmenjavi pisem tiuiganina in Adenauerja poudaril, da bo uvedba diplomatskih odnosov omogočila čimprejšnjo izpustitev vojnih zločincev, kakor tudi nekaj drugih nemških državljanov, ki #o bili obsojeni ud sovjetskih sodišč zaradi dejanj zagrešenih v teku vojne in okupacije sovjetskih ozemelj. Adenauer je pred odhodom iz 'Moskve izjavil, da je prepričan, da so moskovska pogajanja služila stvari miru in da bodo rodila pozitivne sadove za oba naroda. Ko pa se je poslavljal od Bulganina, in se mu zahvalil za gostoljubnost je rekel: «Upamo, da se bomo še srečali v Bonnu». Sovjetsko-nemški razgovori v Moskvi so bili resnično težki. Znano je, da so se že na prvih sestankih Nemci vedli kot bi bili zmagovalci, kot ljudje ki nimajo za cilj privesti pogajanja do pozitivnega zaključka, temveč jih razbiti in tako še bolj oddaljiti dokončno rešitev nemškega vprašanja. Adenauer je namreč postavil v ospredje vprašanje vrnitve vojnih ujetnikov, tako je namreč imenoval vojne zločince, ki so zaprti v Sovjetski zvezi zaradi grozodejstev, ki so jih počenjali med vojno na okupiranem ozemlju. Njegova izjava, v kateri je si- cer prignal, da so hitlerjevci delali zločine v SZ, toda dodal da je tudi sovjetska vojska na nemškem ozemlju napravila «nekatere stvari», je predstavljala resno žalitev za sovjetsko vojsko, ki je dala največji doprinos v borbi za zrušitev nacizma in za osvoboditev sveta pred hitlerjevskim suženjstvom. Ako v pravilni luči in tehtno preučimo sovjetsko - nemški sporazum, lahko ugotovimo, da ta predstavlja v resnici velik zgodovinski dogodek, do katerega je prišlo v smislu duha ženevske konference. Ta sporazum predstavlja znaten korak naprej od Ženeve, pred- stavlja konkreten dokaz, da . kazuje vsemu svetu, da se Sovje vsako še nerešeno politično jetska zveza bori za zmanjša- vprašanje mogoče rešiti na miroljuben način. Mosxovska «Pravda» piše, da predstavljajo rezultati moskovskih razgovorov podlago, na kateri se bodo gradili bodoči prijateljski odntisi med obema narodoma. Uspeh teh razgovorov zopet dokazuje, da uveljavljenje ženevskih metod v mednarodnih odnosih lahko dovede do pozitivnih zaključkov v interesu vseh ter odpira najširše možnosti za splošen sporazum. Sporazum je bil mogoč zato, ker sta obe strani jasno izrazili svoja stališča in obenem ponovno do- nje svetovne napetosti in za razvoj sodelovanja med državami ter za varnost v svetu. Sedaj je na poti v Moskvo odposlanstvo demokratične republike Nemčije, ki ga vodi ministrski predsednik Otto Grotevohl. Odposlanstvo bo v Moskvi nadaljevalo, razgovore, ki so se v začetku julija pričeli v Berlinu. V berlinskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo vladno odposlanstvo Demokratične republike Nemčije skupno s sovjetskimi voditelji med drugim preučilo tudi vprašanje izpustitve vojnih zločincev. PROCES, KI BI SE NE SMEL VRŠITI ODGOVOR NA PISANJE “DEMOKRACIJE" Tov. Spadaro obsojen na pogojno zaporno kazen Obramba je vložila priziv proti krivični obsodbi Tovariš Ruggero Spadaro, dopisnik lista «Unità» je obsojen na dva meseca zapora pogojno. Obsodbo je v četrtek izreklo tržaško kazensko sodišče. Kot je znano je bil tovariš Spadaro aretiran ob priliki sindikalnega zborovanja kovinarjev, ki se je vršilo 19. januarja t. 1. na sedežu krožka v ulici Vecelio. Omenjeno zborovanje bi se moralo vršiti na trgu pri Sv. Jakobu, toda policija ni izdala potrebnega dovoljenja. Dvorana v ul. Vecelio pa je bila mnogo premajhna, da bi lahko sprejela veliko število delavcev. Zato je mnogo izmed njih moralo o-stati na ulici. To pa ni bilo po volji policiji. V tem je videla ogrožanje javnega reda in varnosti. Celerini so delavce najprej potiskali v notranjost prostorov. Zaradi tega je padla marsikatera pikra opazka prizadetih na račun nedemokratičnega postopka policistov. Na cesti sta bila tudi dva fotoreporterja, ki sta omenjeni prizor fotografirala. Policija je oba aretirala in jima zaplenila filme. Med množico Je bil tudi naš ; tovariš Spadarot Kljub temu, da je imel novinarsko izkaznico v roki, mu celerini niso dovolili, da bi o-stal na cesti. Ker je protestiral proti nedemokratičnemu postopku, so tudi njega aretirali. In zaradi tega so ga sedaj tudi obsodili. Obtožnica očita Spadaru, da še nagovorajal delavce naj ostanejo na cesti, četudi je policija to prepovedala. Kljub temu, da ne obstojajo nobeni utemeljeni razlogi ga Je sodišče obsodilo. Proti nepravični obsodbi je obramba že vložila priziv. TO VA RIŽ LONGO NA FESTIVALU TISKA V MI L J A H Trst mora v resnici postati most med Vzhodom in Zahodom V svojem važnem govoru je namestnik generalnega sekretarja Komunistične partije Italije poudaril nujnost odprtja na levo, enotnosti v delavskih vrstah in bratstva med Italijani in Slovenci Tržaškega ozemlja Da, enotnost Slovencev je možna in nujno potrebna! Na nedeljskem teritorialnem festivalu demokratičnega tiska v Miljah je govoril namestnik generalnega sekretarja KPI tov. Luigi Longo. Njegov govor priobčamo v skrajšani obliki. O poteku festivala, ki je trajal tri dni, poročamo obširneje na drugi strani lista. «Prinašam vam bratske pozdrave Centralnega komiteja Komunistične partije Italije in posebne pozdrave tov. Togliattija». Tako je pričel svoj govor tov. Longo. «Dovolite, da se ob tej priliki spomnim spomina dveh velikih antifašističnih borcev, tov. Frausina in tov. Kolariča. V spominu n-» njiju pozdravljam obenem vse borce Italijane in Slovence, ki so pred dvanajstimi leti zgrabili za orožje zato, da izženejo fašiste in nacistične okupatorje s te zemlje. Ko sem včeraj obiskal nekatere kraje so me tovariši opozorili na junaštvo in na prelito kri za narodno osvoboditev. tako majhno naselje je dalo v tej borbi številne borce in na desetine junakov in mučenikov. In Jaz sem se spomnil, da so prav od tu iz Trsta in iz Milj odšle po 9. septembru 1943 prve skupine partizanov. Pobudniki za to in organizatorji so bili prav tov. Frausin, Kolarič in drugi, ki sem jih osebno poznal še izza i Vladni sklep o pristojnosti vojaških sodišč ni v skladu z ustavo 0 lem vprašanju bo razpravljal parlament, ki se bo sestal 21. septembra Nedavni procesi komunisti-:nih in socialističnih novina-fi«v pred vojaškimi sodišči so Vžili val protestov ne le v j$ltah komunistov in socia-Jftòv, temveč vse demokra-I 60 usmerjene italijanske 9vnosti. Proti pristojnosti volkih sodišč, da bi sodila dr-,?v'jane, ki so odslužili voja-I ' rok, za dejanja, ki niso vo-^ kega značaja, so se poleg ^hJUnistov in socialistov iz-tudi socialdemokrati, re-“"blikanci in levi demokri-J'iani. Stališče proti pristojni vojaških sodišč v teh o-Mh so zavzeli tudi veliki ita-inski listi kot sta n. pr. tu-'bska «La (Stampa» in milan-«Corriere della Sera». Pravosodni minister je po J Vetovanju s predsednikom si je bila že pred časom osvojila tudi Scelbova vlada. Proti temu nedemokratičnemu sklepu se je v teh dneh izrekla, lahko rečemo vsa italijanska demokratična javnost, le fan-fanijevci, fašisti ■ in monarhisti ga odobravajo. Toda o tej zadevi bo moral v kratkem razpravljati tudi parlament, ki se bo sestal 21. t. m. 2c danes ni težko sklepati o tem, kako se bo večina izrekla v jogledu vladnega sklepa. Govori se tudi, da celo sam predsednik republike nasprotuje omenjenemu sklepu Govori se tudi, da bi on zavrnil tozadevni zakon četudi bi bil sprejet v parlamentu. Pretekli petek je vojaško sodišče obsodio še enega novi- >ie zavzel stališče, ki je v "arja in sicer Silvana 'Arma- c v»i nem navzkrižju z republi-ustavo. Po njegovem so 'aška sodišča pristojna, da Ili K i^'io tudi tiste, ki so odslu- vojaški rok a so obdolženi |^"tve državnih oblasti, ka- tudi vohunskih in sabotaž-(1).‘ dejanj. Istega mnenja je Jo ministrski predsednik. Za-j,l ba je ministrski svet spre-sklep v tem smislu. Na >e.a*agi tega sklepa, naj bi to-vsi tisti, ki so sicer odslu-Vojaški rok a so za vojsko ttLv®dn° sposobni, tudi zaradi ^.'btiih kritik, ki bi bile iz-Vqì e Proti vladi, prišli pred 'tka sodišča, Sličen nečrt ;rolija, sekretarja federacije PSI v Bologni na devet mesecev vojaškega zapora zaradi žaljenja vlade. Kazen je pogojna, zato je bil Armaroli takoj po procesu izpuščen na svobodo. Istega d en je bil obsojen tudi urednik nekega stenčasa Corrado Medici in sicer na 10 mesecev zapora pogojno. Toda tudi on je bil izpuščen na svobodo. V soboto pa je isto sodišče oprostilo novinarja Grazia zaradi pomanjkanja dokazov. Tudi on je prišel na zatožno klop zaradi domnevnega žaljenja bivše Scel-bove vlade. Livorno ameriška baza Ameriško poveljstvo v Italiji je te dni sporočilo, da bo od 25. oktobra dalje mesto Livorno postalo sedež glavnega stana čet NATO za južno Evropo in obenem sedež vrhovnega poveljstva ameriških čet v Italiji. Ameriško oporišče v Livornu, ki je bilo ustanovljeno leta 1951 —• kot je bilo rečeno zaradi oskrbovanja ameriških čet v Avstriji, bo prešlo pod NATO, ki mu bo poveljeval gen. John H. Michaelis, ki je te dni nastopil svoje mesto. Novi vojaški organizem bo združeval vse ameriške čete, ki so bile doslej v Italiji in v Avstriji. Te dni se ameriške čete, ki prihajajo iz Avstrije, katero zapuščajo na podlagi določil državne pogodbe, naslanjajo največ v Vicenzi in Veroni Med ameriškimi in italijanskimi oblastmi se sedaj vršijo pogajanja za prepustitev i vodošlim četam večjega števila vojašnic v bližini teh dveh mest, dočim bo okrog 5.000 vojakov premeščenih neposredno v Livorno in nastanjenih med slednjim ter Tirrenio, fiso in Viareggio, časa konfinacije in s katerimi sem bil vedno v tesnih prijateljskih stikih. Politično seme, ki so ti-le v sejali je vzklilo in obrodilo v njihovi krvi ter dalo Trstu in Julijski krajini močno partizansko gibanje, ki je zavzelo tako važen položaj v zgodovini osvobodilnega gibanja.» Za tem, je tov. Longo prešel na drugo poglavje svojega govora in dejal sledeče: «Mnogi se čudijo ali se delajo kot bi se čudili spričo ve-,ike moči, ki jo je dosegla KPI. .-'odtikajo vse mogoče izmišljotine o nekih skrivnostnih vplivih, o pravljičnih zakladih, ki naj bi omogočali naše delo in naše uspehe. Nočejo priznati tega kar je v resnici zelo jasno, nočejo namreč priznati, da so uspehi KPI rezultat dela, vzgleda in mnogokrat tudi žrtev desettisočev in stotisočev junakov, ki verujejo v ideale socializma, ki so se borili proti fašističnim zatiralcem in nacističnim osvajalcem za to, da je napredovala stvar svobode in napredka, stvar socializma. In vendar naši nasprotniki kaj radi trde, da smo osamljeni. Ako bi imeli kaj sramežlj-vosti bi spričo takih laži morali zardeti od sramu; če bi imeli kaj razumnosti bi v resnici morali nekoliko pomisliti o vsem tem. Toda namesto tega, se raje poslužujejo vseh sredstev zato, da zavirajo naš pohod naprej. Toda v resnici nimajo uspeha pri tem; kajti nas je vsako leto več. Zato lahko rečemo, da čim bolj se jezijo, tembolj si lomijo zobe. Mi smo trda kost, še več, smo bolj trdi od kosti, smo stvar, ki napreduje, smo nova sila, ki ima pred seboj bodočnost. Zavirati naš korak je ne le nesmiselno, temveč tudi nevarno. Marsikdo je to že poskusil, toda pri tem si je ne ,e polomil zobi, temveč si je razbil tudi glavo. In vendar kljub vsemu temu so še nekateri ta-koimenovani kritiki, ki kaj radi govore o tem, da je komunizem na zatonu, da je propadel namen KPI. Toda ako komunizem nazaduje, na tak način, ako propadajo nameni KPI na tak način, bomo v kratkem času dočakali konec, toda ne italijanskega komuni- faniju ali ne — se diskusije zma temveč kritikov tega ko- vršijo. In pri tem j?opolnuma munizma.» Za tem se je govornik dotaknil vprašanja sedanje italijanske vlade. Dejal je, «Krščanska demokracija je vezana na usmeritev cerkvenih oblasti. Vse vladne stranke so pod ameriškim pritiskom, ki onemogoča vsakršno avtonomijo. Zaradi tega je italijanska politika v krizi. Metode diskriminacije in hladne vojne so krive socialne nepremičnosti. Razdor preti celo v sami vladni koaliciji. Fanfa-ni kriči zato da bi prikril notranja nasprotstva in zagotavlja, da se ni ničesar spremenilo in da se ničesar ne sme spremeniti; da se vse nadaljuje v istem pravcu kot nekoč. In vendar razna vprašanja vedno bolj dozorevajo in se razvijajo. Nastaja vprašanje: ali naj Italija uredi javno in socialno življenje kot ju dolo ca republiška ustava ali pa tako, kot samovoljno zahtevajo vladajoči krogi. Nastaja vpra šanje: ali naj bo Italija pasivno orodje v rokah ameriške potnike ali pa naj vodi sama svojo politiko dobrih odnosov in sodelovanja z vsemi državami. Treba Je izvedeti ali bo prišlo do odprtja na levo, to je do sodelovanja z ljudskimi silami, ki v Italiji predstavljajo večino ali če se namerava nadaljevati s sceibovskimi poskusi. Prav zato mi komunisti postavljamo v ospredje vprašanje naše aktivne politike in zahtevo po odprtju na levo.) Je kak vsevedež, ki pravi, da enoten akcijski pakt med komunisti in socialisti ovira socialistično alternativo. Toda kdor tako misli, želi da ne bi prišlo do nove politike in da bi DC prejela namesto socialdemokratov nove sile zato, da bi nadaljevala po stari poti konservativizma in klerikalne evolucije.» Nato je tov. Longo ožigosal zadržanje Fanlanija, ki se zaganja proti vsakomur, ki se zavzema za odprtje na levo ki prepoveduje članom DC tudi čisto navaden pogovor s socialisti in komunisti, Potem pa je nadaljeval: «Toda kljub temu — ne glede ne to, ali je po volji Fan- nič ne pomaga trditi, da je KPI neitalijanska partija. Smešna trditev, saj to partijo vendar sestavljajo ljudje najrazličnejših vrst in je najmočnejša stranka v Italiji, saj Ima dva in pol milijona članov, starih in mladih. Ta partija je sestavljena iz najrazličnejših slojev, sestavljena je delavcev, kmetov, obrtnikoi|, trgovcev, žena in mladine, dijakov in upokojencev, uradnikov, tehnikov, učiteljev, univerzitetnih profesorjev. KPI je najbolj narodna stranka, stranka, ki je napravila iz Garibaldija največjega narodnega ju naka, ki je postavila tega junaka na svojo borbeno zastavo in je v resnici nadaljevalec njegovega patriotičnega in socialnega dela.» Govornik je za tem objasnil cilje odprtja na levo. Dejal je: 1 «Tu ne gre za to, da se povrnemo k -GLN, temveč za logičen razvoj, ki se je porodil iz politične realnosti, ki se je ustvarila za časa osvobodilne vojne. Naša naloga je, da nadaljujemo po odprti poti, da se ne vrnemo nazaj. Scelba je p-«azal svoje cilje: povrniti se nazaj, sabotirati ustavo nato pa jo še formalno razveljaviti. Zakaj ne bi patrioti vseh političnih tendenc, ki so priborili ustavo, sodelovali še nadalje zato, da jo ohranijo in učvrstijo? Nekateri pravijo, da je to nemogoče, da obstoja med komunisti in socialisti ter dem» kristjani prevelik prepad. To- ZuUnja «Demokracija» na dolgo odgovarja na članek, ki je bit objavljen v «Delu», kjer so bili izneseni predlogi za uspešnejšo skupno dejavnost na prosvetno-kulturnem polju, v obrambo naših narodnostnih pravic. Odgovor je negativen. Članek pa hoče prikazati, da se ta enotnost se ne more uresničiti. Njegova vsebina ne prispeva k vzbujanju narodne zavesti in sloge med Slovenci, kar se lahko doseže le na podlagi enotnosti, potom svobodne in lojalne diskusije med raznimi strankami. Kakšni so razlogi, ki po mnenju «Demokracije» onemogočajo enotnost, koordinacijsko delovanje ali zvezo? Prvič: tržaški komunisti so odvisni od KPI, od Togliattija, vodijo jih Italijani. Drugič: radi tega niso zainteresiram širiti narodno zavest. Tretič: komunisti so internacionalisti za katere Kitajec velja isto kot Indijanec, Italijan isto kot Slovenec. Nadalje komunistična «jratelanca» ki jo pridigajo komunisti, ubija v Slovencih narodno zavest. «Komunistična fratelanca Slovencev in Italijanov je odtujila Slovencem več ljudi kot vsa fašistična nasilja petindvajsetih let». Četrtič: komunisti so materialisti, torej so protinarodni in protiverski. In petič: komunisti zanikajo svobodo. Tržaška komunistična partija je sestavljena iz Slovencev in Italijanov, tako na bazi kot tudi na vodstvu. Njena politika se odloča na kongresih, njena načela temeljijo na obrambi zatiranih narodov. Zgodovinsko je dokazano, da je bila edina partija, ki se je borila za časa fašističnega trinoštva, tako v ilegali kot pozneje za pravice Slovencev in Hrvatov tega ozemlja, Italijanska Komunistična partija. V tej dobi se ni zavzela stranka Krščanske demokracije, s katero simpatizi- Vrnitev v domovino Bivši predsednik poljske begunske vlade Hanke se je pretekli teden vrnil na Poljsko. Varšavski radio je v torek poročal, da je Hankeja sprejel prvi namestnik predsednika poljske vlade Novak. Ob tej priliki je Hanke poročal o položaju poljskih emigrantov. Prav gotovo je, da bodo Hankeju sedili še drugi voditelji, ki so sedaj v emigraciji, kateri prihajajo do spoznanaja, da je njih mesto v domovini in ne v tujini. Stavka v New Yorku V New Yiorku je v teku velika stavka pristaniških delavcev. ;Do stavke je prišlo zaradi velikih krivic, ki so se godile prizadetim delavcem. Zaradi nje ima newyorško pri-! stanišče velikansko škodo. Rada ta izgovor ne drži, kajti v čunajo, da ta znaša povprečno osvobodilni vojni je bilo mož- po en milijon dolarjev na no sodelovanje, ne glede na dan. Francoska vlada razpustila Komunistično partijo Alžira Spor v Severni Afriki zajema vedno večji obseg Kolonialna ofenziva v francoski Severni Afriki zajema veuuo večji obseg in raznolikost. V torek so francoske kolonialne oblasti s posebnim dekretom razpustile Komunistično partijo Alžira ter vse organizacije in združenja, ki so z njo povezane. Policija je takoj po objavi omenjenega dekreta začela izvajati preiskave ne le na sedežih omenjenih organizacij, temveč tudi na domovih vseh vidnejših voditeljev bodisi Partije, kakor tudi drugih organizacij. stavniki Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodnega centra za zaščito otrok. » * * V torek je prispel v Beograd novi sovjetski veleposlanik v FLRJ Nikolaj Pavlovič Firjubin. Novi veleposla-nik je bil do sedaj veleposlanik na Češkoslovaškem. • * * Deveti povojni zagrebški velesejem z Zagrebu se je zaključil v torek. Obiskalo ga je o-koli ,330.000 ljudi, t. j. približno 100.000 več kot lani. Več V zpoiedno s tem je bil uki-1 tisoč obiskovalcev je bilo iz njen tudi list «Alger Republi-cain». Ta gorosdasen ukrep kolonialnih oblasti je povzročil veliko ogorčenje ne le v Al-žiru, temveč tudi po vsej Franciji. Voditelj komunistične skupine v pariškem . parlamentu tov. Duclos je takoj predložil interpelacijo, v kateri je zahteval objasnitev razlogov, zaradi katerih je vlada sklenila razpustiti Komu-stično partijo Alžira Novice iz Jugoslavije Od 2. do 5. oktobra bo v Beogradu kongres za zaščito otrok. Kongres organizira Svet diruštevl prijateljevi mladine Jugoslavije. Na njem bodo razpravljali o najrazličnejših vprašanjih mladine zlasti še o zdravju in vzgoji. Kongresa se bodo udeležili tudi pred- lujine. Velesejem je bil važna manifestacija jugoslovanskega gospodarstva. • e Ta teden je prispela v Jugoslavijo delegacija sovjetskih novinarjev. Tu bo ostala 14 dni. Delegacijo vodi urednik «Pravde» L. A. Sljepov, ostali člani pa so glavni urednik lista «Trud» B. S. Burkov, u-rednik «fzvestij» P. N. Nikin, glavni urednik leningrajske «Pravde» V. A. Andrejev in drugi. nje ne smela izgovarjati. V istem komentarju, trdi, da so prebivalci Mlljskih hribov zapustili svojo zemljo in domove zaradi protijugoslovanskega sovraštva tovariša Vidalija. Mi bomo Se nadalje govoriti o barantanju, ker je bilo to slabo dejanje, storjeno v škodo držav-IJanov naSega ozemlja, za njihovim hrbtom, proti njihovim Interesom in zato je bilo logično, da je tovariš Vidali, ko je govoril o znanih odkritjih bivSega političnega svetovalca De Castra omenil, da je bila negotova začasnost, ki Jo je zahtevala italijanska vlada, plačana v važnim delom majske občine. Duhovitosti *Primorskega“ V komentarju o govoru tovariša Longa v Miljah, se «Primorski» spotika ob touaclša Vidali-Ja zaradi tega, ker je, ko je predstavil govornika, omenil Milje kot žrtev barantanja. Po mnenju dnevnika bi se besede baranta- Kar se pa tiče protijugoslovanskega sovraStva tovariša Vidalija, /c zaman govoriti z gluSci in slepci. Tržačani, Slovenci in Italijani naSega ozemlja, poznajo Vidalija, njegovo osebna in politično biografijo, njegov internacionalnem, njegovo neprestano borbo proti nacionalizmom. Prav pred par dnevi je «Difesa Adriatica», glasilo italijanskega nacionalizma, v dolgem članku obtoževalo tovariša Vidalija, da je «prodan Jugoslovanom» in da vodi protiitalijansko politiko! Za ostalo, to je, da Je Vidali odgovoren za izselitev prebivalcev Majskih hribov, naj «redniki «Primorskega» napravijo preiskavo ali pa naj se predstavijo na kakšnem sestanku mlljskih beguncev. Tako bodo prejeli do-ber in dokončen odgovor. rajo pristaši SKU zavezniki SDÀ, kot tudi se niso zavzeli njeni voditelji. Našega naroda niso bramii tisti slovenski prvaki, ki so se s svojim protikomunizmom v ilegali prilagodili fašizmu. In niso branili našega naroda /uti tisti, ki so se t> narodno osvobodilni borbi borili proti partizanskemu gibanju. Slovansko italijanska bratstvo, ki smo ga organizirali, ob podpori delavskega razreda in italijanskih demokratov v borbi za nacionalne pravice Slovencev in Hrvatov, je predstavljalo borbo proti nacionalnemu zatiranju, proti monarhiji in fašizmu. Ta bor• ba je utrjevala nacionalno zavest. Za časa fašistične vladavine so se komunisti skupno s slovenskimi antifašističnimi bor. ci borili ramo ob rami pred fašističnimi izrednimi sodišči, skupno so trpeli po ječah in konfinacijah. Bazoviški junaki so s spoštovanjem g ledali na komuniste, ker so se skupno borili in so imeli o komunistih drugačno mnenje, kot ga imajo prvaki SDZ. Na procesu Pinka Tomažiča so bili komunisti in nacionalisti. Internacionalizem na našem ozemlju prihaja do izraza na podlagi slovansko-ita-li jonskega bratstva in ob podpori italijanskega demokratičnega gibanja v borbi za narodnostne pravice našega naroda. I borbi za naše pravice prav gotovo nas ne bodo podprli demokristjani, ne kolaboracionisti, bivši gaulaiterjevi fašisti in ne četniki. Dolžijo nas, da smo materialisti. Kaj mislijo s tem.9 Mogoče mislijo, da mi delamo v lastno korist, za lastne interese, kot je delal neki prvak, ki je za lastno korist pošiljal na boben naše kmete. Resnica je, da je zgodovinski materializem podlaga za naše delovanje, ki nima ničesar skupnega s materializmom nekaterih prvakov SDZ. Vsa naša zgodovina je zgodovina borcev, ki se dosledno borijo, klubujejo, žrtvujejo svoja življenja, da služijo stvari osvoboditve vsega človeštva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, ki je vzrok vsega zla. To je naš materializem. Podlaga vsega tega pa je vdanost in po-žrtvovanje, ljubezen do lastnega naroda, ljubezen in vdanost stvari za pravično pravdo vsega človeštva. V članku se trdi, da mi smo proti veri. Mi imamo naše ideje, našo filozofijo, naše pojme kot komunisti. Kot komunisti spoštujemo vsako versko prepričanje.' Toda vprašujemo : čemu vse to, ko vendar ne spada med vprašanja enotnega kulturnega delovanja med Slovenci? Gotovo ne spada k vzpostavitvi enotnega kultusfega gibanja, kateremu se lahko pridružijo vse struje, ne glede na politično ali versko prepričanje, kjer ne bi gospodovala nobena stranka, nobena skupina, niti en človek. To je tisto, kar smo predlagali in kar želimo. Pse naj se odloča na demokratičen način. Mi želimo, da bi se o-snovalo prosvetno-kulturno gibanje, ki bi bilo osnovano na najboljših tradicijah slovenske kulture in združeno s slovenskim življem. To gibanje bi krepilo enotnost in delovanje, vodilo borbo za nacionalne pravice, razvijalo kulturo, branilo naš narodni obstoj. To je zadano vprašanje. Ni zadosti trditi, da je nemogoče. Obravnavajmo to vprašanje v tisku, na sestankih. Pojdimo med naše ljudstvo, postavimo vprašanje, pustimo naj ljudstvo sodi in odloča. Mi se tega ne bojimo. Na ta način se bo lahko prišlo do spoznanja, če se borimo samo iz taktičnih razlogov ali zavedno in tudi se bo spoznalo ali so trditve «Demokracije» resnične. Ne pozabite, da se danes vodi ostra borba proti našemu narodu. Čitajte časopise, ki se zaganjajo proti slovenskim šolam, proti partizanom in drugo. Ta kom panja bi nam morala pokazati nujnost po enotnosti. Čudno, da se prativi jo skupnemu delu na kulturnem polju, skupnim pevskim zborom, dramskim družinam in godbam, kjer vsako gibanje bi se obvezalo, da ne bo izvajalo političnega in ideološkega delovanja. Enotnost se snuje na bazi, kjer prevladuje želja po združitvi. Čudno, da zanikajo te vrste diskusije, medtem ko je vsaka politična skupina povezana na političnem polju potom odbora izvoljenih županov in občinskih svetovalcev in v tem odboru delujejo s komunisti za nacionalne pravice, proti diskriminacijam, za uveljavitev Posebnega statuta. Obstoja torej protislovje med stališčem, ki ga zavzema «Demokracija» in prakso. Dobro bi bilo, da bi temeljito preučili zadevo in jo začeli obravnavati brez vsakršne mrinje. To bi koristilo vtem Slovenoeml Kljub neugodnemu vremenu se je zbrala na festivalu tiska v Miljah velika množica V petek zvečer otvoritev - Pester program - Dobra udeležba tudi v soboto - Prisrčen sprejem množice tov. Longu v dvorani gledališča Verdi - Pozdravni govori tov. Vidalija in predstavnikov tiska •Kljub dežju, ki je letos precej oviral reden potek raznih manifestacij v treh dneh Festivala tiska, je imel ta osrednji praznik velik uspeh. To je priš.o do izraza še posebno v nedeljo, ko je prihitelo v Milje več tisoč demokratov, da. s.išijo govor priljubljenega gosta tov. L,on ga, namestnika generalnega sekretarja KPI. Precej živahno pa je bilo v Miljat) tudi v petek in soboto, za kar so pripomogli — kljub dežju - posrečeno izbrani programi obeh večerov. Razen tega so , si obiskovalci jahko ogledali zanimive razstave iž dežel ljudske demokracije, razstave delavskih "borb v Trstu, lepo urejene kioske knjig in revij, med katerimi okusno urejen kiosk SHLP. Poskrbljeno.je bilo seveda tudi za ljubitelje dobre kapljice in prigrizka, za kar sò bili na razpolago dobro preskrb' eni kioski, ki so jih organizirale razne mestne in okoliške sekcije. Organizatorjem Festivala je v resnici uspelo spremeniti cesto vzdolž Ljudskega doma v pestro «naselje», le škoda, da je dež prepogostima razpršil množice obiskovalčev. Festival je bil otvorjen v petek s programom lahke in operne glasbe in nastopom mladih pevcev diletantov. Na odru so se vrstili izbrani orkester Vallisneri, ki je odne-. .sel levji delež aplavzov navdušene publike. S par pesmimi je nastopila radijska pevka Maria Morales, ki si je skupno s Cesarom Benci in kitaristom Dariom Gigli delila dolgotrajni aplavz hvaležnih poslušalcev. Občinstvo je nagradilo s ploskanjem tudi diletante Ondino Bensi, ki je odnesite prvo nagrado, nadalje . Giorgia Cuschiè, Nevo Kranjec in Mariuccio Destradi. Ljubitelji operne glasbe pa so prišli na svoj račun, ko sta nastopila bariton Franco Boc-, coli in sopran Maria Boccoli. V soboto je bil na programu • ples z izvolitvijo «Miss Vie Nuove», ki je bila seveda glavna privlačnost večera. V dvorani ni manjkalo lepih deklet, ki so nestrpno čakale trenutka, ko bo kopnisija sporočila prve rezultate svojega dela. Vendar pa je imelo letos tudi to nedolžno tekmovanje Dvorana gledišča Verdi v Miljah je bila v nedeljo, ko je govoril tov. Longo, * do zadnjega kotička zasedena svoje omejitve, ki jih doslej nismo bili vajeni. Organi javne varnosti so namreč privlekli na dan neke zakonske predpise, ki pravijo, da se sličnih tekmovanj ne smejo udeležiti dekleta izpod 18 leta. Seveda je bilo s tem mnogim plesalkam, Hi so imele najboljše pogoje za tekmovanje, slednje dejansko onemogočeno. Kljub vsemu pa ta nevšečnost ni motila veselega razpoloženja, ki se je stopnjevalo v dvorani in doseglo svoj vrhunec, ko je komisija proglasila izvoljeno in dve častni družici. Za «Miss Vie Nuove» je bila letos izvoljena 18-letna Flavia Angelini, za družici pa Nadja Zupin in Luciana Koca, ki so prejele vrsto lepih in bogatih daril. Za darila so V celoti prispevale razne tržaške tvrdke in trgovci Osrednja točka Festivala je bil seveda govor tov. Longa, napovedan za nedeljo popoldne na prostem. Popoldanski spored je otvorila godba «Rinaldi», toda dež je prekrižal tudi tokrat račune. Velika množica obiskovalcev, si je morala v naglici iskati zavetišča, kjer koli je pač nanesla prilika. Zaradi dežja se je moralo zborovanje vršiti v dvorani gledališča Verdi, ki je bila kmalu natrpana do zadnjega kotička. Kdor ni našel prostora, se je moral zadovoljiti s predvežo in hodniki. Vstop tovariša Longa in voditeljev naše partije, je bil pozdravljen z dolgotrajnim in navdušenim aplavzom, ki se je ponovil, ko ga je tov. Vidali v svojem otvoritvenem govoru pozdravil v imenu vseh komunistov in demokratov. V svojem govoru je sekretar naše partije že uvodoma podčrtat, da ‘je bil letošnji Festival organiziran v Miljah, da se počasti ta borbena trdnjava, ki je predstraža antifašizma in domovina borcev proti fašizmu in nacizmu. Podčrtal je nadalje, da so bi- Govor tovariša Longa (Nadaljevanje s J. strani) njih ideološki značaj. Poleg tega pa so vprašanja! ki prav tako zanimajo komuniste *n socialiste kot demokristjane.» Za tem je tov. Longo govoril o naukih Ženeve in podčr-" tal, da bi te nauke mora'i 0-svojiti in z njihovo pomočjo ustvariti novo politiko. Nato pa je nadaljeval: «Naša vlada, ne upošteva niti mednarodne politične usmeritve in to v času, ko sta se uresničila dva velika dogodka, ki sta važna za naše meje in za vprašanje naše varnosti, ki sta važna tudi za usodo Trsta in za njegovo bodočnos*. Ta dva dogodka sta: avstiijska državna pogodba in srečen u-speh beograjskega sestanka med sovjetskimi in jugoslovanskimi voditelji. Oba dogodka sta dokazala, da Je mogoče, da tudi male države ostanejo izven ameriškega vpliva in da vodijo svojo avtonomno politiko. Ta dva dogodka sta s tem, da sta oddaljila vojaški pritisk na naših mejah, pokazala, da je prišel čas, da se izognemo ameriški podreditvi. Toda naš zunanji minister misli, da mora ostati vse tako kot poprej. On misli, da to kar sta naredili Avstrija in Jugoslavija, ne more storiti Italija, zato ker Italija ni tako majhna država, toda niti ne tako velika kot Indija! Nasprotno, naša vlada je od obeh dogodkov povzela povsem drugačne zaključke: ameriškim četam, ki so zapustile Avstrijo, je dovolila, da se nastanejo na italijanskem ozemlju.» Potem ko je tov. Longo ožigosal italijanske vladajoče kroge in njih prežetost z a-tlantìzmom, jih kritiziral tudi zatp ker odklanjajo vsako pobudo, ki bi bila v službi po-mirjenja, se je dotaknil kritičnega jjoložaja Trsta ter -dejal: «Splošno mnenje je, da mora Trst tudi v novem zemljepisnem položaju še vedno o-stati most med vzhodom in zahodom. Toda za dosego tega se mora uveljaviti ozračje pomiritve v svetu. Zato je potrebno, dà naša vlada ne ovira izboljšanja odnosov z mejnimi državami — in v prvi vrsti z Avstrijo in Jugoslavijo — s podonavskimi državami in s Sovjetsko zvezo. Toda do sedaj so naši vladarji žrtvovali atlantizmu življenjsko važne interese vašega mesta. Mislili so, da bodo rešili vprašanja vašega mesta z izseljevanjem v Avstralijo, da bo- do rešili ta vprašanja s preseljevanjem beguncev na 0-zemlje republike, in z dodeljevanjem bedne podpore. Italijanska Confindustria noče, da bi bil Trst italijansko industrijsko središče. Boji se, da bi postal, nevaren konkurent za že obstoječo italijansko industrijo. Zato kljub vsemi patriotardskim izjavam noče rešiti vprašanj Trsta in spremeniti svoje atlantske politike. Vprašanje Trsta spada, v splošen okvir vprašanj, ki zanimajo vso Italijo. Do rešitve teh vprašanj lahko pride le ako bo realizirana politika, ki bo res v interesu države in naroda, v obrambo miru, politika, ki bo omogočila realizacijo odnosov sodelovanja z vsemi državami in ki bo razvila in prenovila ves gospodarski ustroj v deželi. Kot vidite tovariši, solidarnosti KPI s Partijo Tržaškega ozemlja ne narekuje samo duh 'interjnacionalizma, temveč jo narekujejo tudi življenjski interesi in skupne želje, ki so cilj naše vsakdanje borbe. Vi se borite za boljšo bodočnost in za življenje Trsta. Pri tem ste deležni podpore, ki jo nudi KPI s tem, da se bori za obnovitev italijanske politike, za mir in za svobodo. Na otvoritvenem večeru Festivala je med diletanti nastopila ob spremljavi harmonike tudi Neva Kranjec iz Podi on Jer ja Enotnost med delavci in de-mokrati, med Italijani in Slovenci, je za vas velikega pomena. Enotnost, ki jo boste realizirali na tem področju bo pripomogla k zbližanju med vsemi narodi in z jugoslovanskimi narodi še posebej. S tem, da boste premostili na-sprotstva in borbe boste odvzeli reakciji tisto orožje, katerega se je vedno posluževala za razdvojevanje italijanskega ljudstva in opravičevanje politike vojne. Vemo, da bo vaša in naša corba za rešitev raznih vprašanj, ki stoje pred nami, še dolga, trda in težka. Premostiti bomo morali številne ovire, ki še stoje pred nami, toda zaupati moramo in lahko zaupamo v naše sile, v sile delavskih množic, v sile demokracije. Nasi uspehi nam to potrjujejo. .Mi hodimo po pravilni poti. Bolj kot kdaj koli je danes aktualen poziv tov. Togliattija, ki pravi, naj se srečajo in se združijo vse zdrave in demokratične sile v državi ler zahtevajo spremembo politike, zahtevajo uvedbo tiste politike, ki bo zbliževala in ne razdvajala, ki bo podpirala sodelovanje in ne silila k na-sprotstvom v vrstah ljudskih sil vseh narodnosti. Zahtevati moramo odprtje na levo, združitev katoličanov, komunistov in socialistov in na vašem ozemlju tudi Italijanov in Slovencev. Ustvari naj se o-zračje ugodno za široko sodelovanje med delavci vseh prepričanj, ugodno za obrambo svobode v tovarnah. le prav Milje najbolj prizadete zaradi barantanja, s prihodom italijanske uprave se je sprožila prav proti tej občim srdita protidemokratična in policijske ofenziva. Miljsk, župan tov. Pacco je prinesel tov. Longu pozdrav občanov in občinske uprave ter zagotovil, da bodo Milje vedno v prvih vrstah vseh borb italijanskega delovnega ljudstva, ki ga vodi slavna KPI. V imenu «Lavoratora» m «Unità» je nato pozdravil tov. Longa in množico udeležencev odgovorni urednik tov. Mario Kolenc-Colli. Poudaril je, da sovpada letošnji Festival s 60. letnico ustanovitve «Lavoratora», ki je bil vedno zastavonoša v vseh borbah tržaškega proletariata. V zaključku svojega govora, v katerem je še posebno poudaril važnost demokratičnega tiska in njegove naloge, — je tov. Kolenc vzpodbudil prisotne naj skupno z demokrati v Italijanski republiki dvignejo protest proti valu obsodb demokratičnih novinarjev s strani vojaških sodišč. Tov. Karel Siškovič je prinesel pozdrav v imenu «Dela» ter demokratičnih in naprednih Slovencev. Prisotnost tov. Longa na lem Festivalu — je dejal govornik — pomeni, , da slovansko-italijansko demokratično gibanje v Trstu uživa pomoč in solidarnost italijanskih delavcev in kmetov, velike in borbene aktivne sile, ki nezadržno napreduje in žanje kljub vsem zaprekam uspeh za uspehom, izrazil je prepričanje, da nam bo KPI še dalje prožila svojo podporo kot doslej za rešitev vseh naših perečih problemov. Mi pa bomo še nadalje utrjevali svojo povezavo z italijanskimi tovariši, ker se žaveda-rno, da bomo le tako lahko rešili naše probleme, da se le tako lahko utrjuje borbena fronta proti reakcionarnim silam. Tov. Siškovič je v nadaljevanju orisal pomen in važnost kampànje tiska, prikazal težave, ki jih mora naš tisk premostiti, posebno na finančnem področju. Se posebno je podčrtal naloge, ki jih ima v današnjih pogojih «Delo», kate- mo leto svojega obstoja. Govornik je prešel nato na važno vprašanje enotnosti na slovenskem polju, kjer morajo komunisti in demokrati napeti vse sile za dosego tega cilja. KP si je zadala to nalogo že ob razglasu razkosanja Tržaškega ozemlja in je v teh mesecih napravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se la enotnost dosegla, ker je to glavno orožje v borbi za dosego spoštovanja Londonskega sporazuma in narodnih pravic. Vse druge politične struje in organizacije, ki delujejo na slovenskem polju bi moralo voditi načelo vsestranskih naporov za dosego enotnosti, kar ne pomeni, da se s tem odrekajo svoji politični ideologiji in samostojnosti. Zgleda pa, da tak način postavljanja vprašanaja ne gre v klasje določenim ljudem, ki so na vodstvu nekaterih struj Pred vsemi prednjači vodstvo -HDZ, ki je prav v tem trenutku. ko smo po vsem svetu priča z vseh strani resnim in u-činkovitim naporom za pomiritev in dosego strpnega sožitja, začelo ostro protikomunistično kampanjo, da bi moglo lako onemogočiti sleherni stik med Slovenci različnih političnih mišljenj. Skuša se ustvar riti prepad, preko katerega naj bi se Slovenci v teh težkih trenutkih svoje zgodovine sovražno gledali in si odrekali vsako vzajemno podporo in pomoč.'Taka politika je zločin nad slovenskem življem in je objektivno na liniji raznaro dovanja, je na liniji italijanskega nacionalizma, ki si želi prav preko razcepljenosti Slovencev v narodnih problemih zavzeti položaj za položajem in jih izbrisati z obličja tega ozemlja. So pa še drugi ljudje, mokratov. Slovansko-italijansko bratstvo je poleg enotnosti tisto orožje, ki nam lahko zajamči dosego naših pravic. Govornik je nato ponovno podčrtal naše skupne borbe z italijanskim narodom za dosego demokracije in svobode ter dejal da bomo isto tako z bratsko simpatijo podpirali vse napore, jugoslovanskih narodov za mir in socializem. Pozdravil je preokret v odnosih med Jugoslavijo in taborom socializma ter naslovil jugoslovanskim narodom bratski pozdrav. V zaključku je še enkrat podčrtal velike in težke naloge in velevažno vlogo našega tiska ter vzpodbudil na širjenje, podpiranje in čitanje naših listov. Po zborovanju, ki ga je zaključil tov. Vidali se je množica zgrnila, na prosto, kjer je vladalo — kljub grozečim temnim oblakom — okrog kioskov živahno in praznično razpoloženje do pozne ure. NADALJUJE SE DISKUSIJA 0 POLITIKI ENOTNOSTI NEf Kulturno področje najplodnejsfi za dosego enotnosti Slovenčeve Iskanje poti za dosego enot-ijerju, kjer sta se demokratičnosti je težko, ne zaradi ljud- no in lojalno združila domača skega razpoloženja temveč za- pevska zbora. Tudi se je poka,-radi določenih, čeprav ome-lzalo mogoče sodelovanje pri-jenih slovenskih krogov, ki iz| padnikov ene kulturne struje različnih razlogov ovirajo slovensko skupnost in se proti njej celo borijo. Toda ta cilj je dosegljiv. Dokazano je, da je kulturno področje najplodnejše v prizadevanju za dosego enotnosti. Tu je najti največ sličnosti med raznimi strujami Slovencev, ter dane so največje možnosti skupnega nastopanja. Zato bi prav na kulturnem področju lahko največ prispevali za združitev Slovencev v njih stremljenju za obrambo lastnih pravic. Nastanek enotnih kulturnih središč v Vasi in kraju, kar nekateri smatrajo za nemogoče, se je pa pokazalo izvedljivo pri Banih, kjer je vzkipelo k novemu življenju malo prosvetno društvo, v katerem so povezani in se kulturno izživljajo domačini raznih političnih pripadnosti. Združitev pevskih zborov dveh različnih prosvetnih se je uresničila v struj, Lon- v zborih druge kulturne struje, kar je pririier Bazovice in Boršta, kjer so pristaši S-HL-P stopili v edini obstoječi domači zbor, včlanjen v SPIZ, na drugi strani pristašev SPZ v pevski zbor P'D «Višava» na Konkonelu, včlanjen v SHLlP. To se pravi, da ue vzpostavitev slovenskih enotnih pro-svetnu-kulturnih središč v krajih našega ozemlja mogoča. Za tem bi morali stremeti povsod, za to uresničitev bi se morali zavzeti vsi: obstoječe kulturne organizacije, njih pripadniki, poedinci, šolniki in dijaška mladina. Slovenski prosvetni delavci pa bi mor.-Ii prispevati za širjenje slovenske kulture, neglede na osebno politično opredelitev. Nedvomno So dogodki zadnjih let. marsikje zaostrili medse-b ijne odnose, toda pred seboj moramo imeti široki cilj splošne pomiritve in medsebojnega mirnega sožitja, cilj skupnega nastopanja proti krate- POLIT1ČNO-EKONOMSKE RAZMERE V FRANCOSKI SEVERNI AFRIKI Na vsakih 400 Francozov po 1 Maročan v državni službi Krivično obdavčenje - Favoriziranje pri vstopu v vojsko - Diskriminacija pri sprejemanju v državne službe Za tem je tovariš Longo govoril še o vprašanju enotnega gledanja katoliških de-< lavcev in komunistov na razna vprašanja gospodarskega značaja. Dejal je, da mnogo katoliških delavcev obsoja sedanjo politiko DC, da so nar klonjeni sodelovanju. Te delavce je povabil, naj se ne omejujejo samo na to, temveč naj dejanlkoi podpro enotno borbo za rešitev vseh perečih vprašanj. Nato pa je po. žival komuniste, naj širijo svoj tisk, ki je močno orožje v rokah delavskega gibanja. Svoj govor pa je zaključil takole: «V vseh zadnjih letih smo šli naprej skupno z ljudstvom. Tudi v bodoče bomo šli naprej po tej poti in z vedno večjimi ljudskimi množicami!» Množica poslušalcev je za tem govornika pozdravila dolgotrajnim plosjtanjem. * M i -m. 18-letna Flavia Angelini je bila letos izvoljena za «Miss Vie Nuove» ki skušajo doseči monopol nad vsako manilestacijo Slovencev in se ne zavedajo, da je to objektivno na liniji Agneletta in sovražnikov enotnosti med Slovenci. Za dosego enotnosti — je poudaril tov. Siškovič — je treba napraviti konec s pogubno politiko delitve in sabotiranja vsakega poskusa e-notnosti. Začeti je treba- iskreno in lojalno politiko naporov za strnitev Slovencev v enotno fronto. Ne smemo pa pozabiti, da je življenje Slovencev odvisno tudi in piav toli- ro bo v kratkem izpolnilo sed-ko od podpore italijanskih de- li. Francoski v.adajoči krogi kaj ra-ui trde, ua je vprašanje MarOKa prav za prav vprašanje tamkajšnje umastije. TO seveda ni res. In da je laku potrjuje vrsta najrazličnejših vprašanj, potrjuje tuoi stanje, ki vlada v tej deželi. uospodarsko-sociaina ureditev v uezeli sloni na zelo nepravilnih temeljih. 300.000 irancokih kolonialistov se je poiastilo velikega bogastva v deželi, milijoni domačinov pa žive v največji bedi in brezpravju. zakonodaja je tako. u-rejena, da imajo od nje velike komstii kolonialisti, medtem ko tlači domačine. Kot smo že omenili so se kolonialisti polastili velike večine rodovitne zemlje in vsega njenega podzemskega bogastva. Zelo značilna je tudi davčna ureditev v Maroku. Posreden oavek znaša le 20% celokupnih davkov. Od tega imajo francoski magnatje izredno veiike ugodnosti, dočim morajo neposreden davek, ki znaša ostalih 80% plačevati vsi državljani in teh je seveda velikanska večina. V praksi to pomeni, da morajo velikansko davčno breme nositi predvsem maroški domačini. Francozi na najrazličnejše načine in z vsemi mogočimi sredstvi preprečujejo ustvarjanje vodilnega razreda sestavljenega iz maroških domačinov. To pa zato ker se boje, da bi se ta nekoč postavil po robu kolonialnemu režimu in zahteval vso oblast v deželi. Ptav zato pa je omogočeno samo 10% 'Maročanom, da obiskujejo osnovno šolo, in kvečjemu po en Maročan na vsakih 400 tujcev lahko vstopi v -državno siužbo. Toda še celo tedaj, ko kdo stopi v to siužbo se ne more preriniti na vidnejši položaj, temveč se mora zadovoljiti z najnižjimi mesti, kot st) n. pr. mesta vratarjev. slug itd. Policija in uprava dežele so neposredno in v celoti pod vplivom froncoskih magnatov. To so med drugim potrdili tu- di zadnji neredi v deželi, med katerimi je policija kaj rada streljala na ljudi tudi tam kjer ni bilo za to izdano nobeno tozauevno povelje. Streljala je, ker so tako hoteli francoski magnatje, ki se krčevito bore proti vsaki, tudi najmanjši re-tormi v Maroku. Prav ta dejanja so zelo podobna onim, ki so se pred leti dogajala v Indokini. To kar se da govoriti o Maroku velja v veliki meri tudi za ostale francoske posesti v Severni Afriki. y podkrepitev tega, naj navedemo le nekaj podatkov, ki nazorno prikazujejo, kakšno je stanje v. teh deželah: V Alžiru zajema brezposelnost vedno večji obseg. Svoj-čas je bilo zaposlenih do 600.001) poljskih delavcev na veleposestvih. Ta pa so v zadnjem času po večini mehanizirali in je povsem razumljivo, da je zaradi tega zaposlitev zelo padla. Po drugi strani pa industrija ni tako napredovala, da bi zaposlila množico brezposelnih. Uradne statistike govore o 200.000 brezposelnih, medtem ko je resnica 30 20 0 jasno je nju narodnih in / 'mokrati1 Vpjsov nih pravic, kakor tudi izb0* m tek, sanja kvalitete kulturnega * otrok la v krajih, n. pr. z združi pdioč vijo dveh šibkih pevskih z*11 oje ot: rov v'enega samega močn* je še šega, zato boljšega. Kjer pa1 kijev, niso dani pogoji združil' ». v k dveh kulturnih struj v kraj J' svo bi morali stremeti za lojalni1 Mnogo sodelovanjem na prireditvi ottli r ali pri akcijah za šolstvo in 1 , °m druge težnje -Slovencev, ve® P*'1 na demokratični in pošOT a osnovi, da bi se v nem spoznavanju medsebojno zaupanje ter časom,, po možnosti čimpr6, prišlo do enotnega kultuiNok ga gibanja v kraju. Večkr Nedvomno gleda sloveni J® ljudstvo na kulturo nukt ''J6 loga acij ‘medseSm’ si vzbuCše Ni C bolj homogenično kot pa ' pr. vodstva nekaterih prósv'L^ nih organizacij v Trstu. TL a n dicijc borbe proti fašizmu L ^ J*. nacizmu kasneje, ko se je jspevan kajšnje slovensko Uucisllenske" znašlo enotno v obrambi £e za ohranitev svojega jez® ianskii m kulture, vežejo tukaji* po kc Slovence z neizbrisnimi v'e' ičnih mi. Kulturne razlike ne pr>* biconi jo v krajih in vaseh do 1 °riške nega izraza kot je to, opaT^ude p. pr. pri vodstvih kultur#krajii organizacij. Tudi iz tega rianja obstaja torej ve» | p- Si možnost da se doseže enot«® deT našega ljudstva na kulturo6” 80 m področju. eno kulturno društvo v Prehrambena industrija Promet Banke in zavarovalnice 11 uroruje številke auvuj v cigdvin ruitan gospodarstvo v zunizu. iruvsem razanujivu je, da spričo idKiii icizmer Vmua v vsej oeverni auim vbuko ne-zau.uvuijstvo, zaraai Katerega uo -muralo prej au Siej pr.m uu temeljitega preobrata, ru-miKa sne gotovo ne bo mogia privesti uu pumirjenja niti v len uezeiun. z,ato je tu pomika obsojena na propast, in Kot je taka poatiKa privedla do lezuitatov, m prav gotovo niso bili po volji francoskim kolonialistom v Libanonu, Siriji in nedavno tudi v Inao-kini, je povsem lamco predvidevati, ua se bo to zgodilo tudi v Severni Afriki. Francija si- cer zatrjuje, da je njena prisotnost nujno potrebna, zato, da ne bi prišlo do obračunavanja imed raznimi piemeni, ki žive v teh deželah. Toda to je jalov izgovor. Afričani so namreč živeii stoletja brez nadvlade francoskih kolonialistov. Konec. in p -, 'terih Ko se postavlja nuj'11 le V]; ustanovitve skupnih prosvC :$tu sj nih središč po našem ozebli1 ! v na nastaja tudi vprašanje oSte>se po njega vodstva. Nedvomno “tovirr trenutku, ko bi obstojalo ''vilo vi- 16 lab bi !išimi povezani vsi Slovenci tiSte^ , razr-okoliša, bi vsa la društva? j11**1 r zemlja sama določila sv1' ' Nas osrednje vodstvo (kakor bi1 v-prej izbrala svoje krajev110' in sicer iz svojih najbolj sl\ ’ sobnih in delovnih predstav ^ kov, na demokratičen nal Do tega trenutka bi lahko stoječa vodstva nudila -P° ^ j no za koordinacijo in us»1 tev dela, kakor tudi s Py°sVl D° nini materialom (igre, glaS,, Mdov itd' ihu c pesmi, recitacije, knjige s svojimi predavatelji in u‘e ^8®t< £ gimi' kulturnimi delavci, pristransko pomoč. •Té" lì W-'ltt'i’mrUljtVOT . -J . l - 1. _ v _— ■ 1- . rih č f 'ijstv mo, da bo treba še mnogo P ,«>> den bomo cilj, zlasti če bi se lo z vplivanjem osrednjih vodstev s na člane proti enotnemu na' nju. Naloga vodilnih orga’ je, da razmišljajo o tem, kor tudi je dolžnost vseh, upoštevajo krajevni polp1 poiščejo v teh trenutkih, Slovence najbolj koristno |tezo — vzpostavitev en> k lahko zahtevali s številči tjšimi dokazi potrebne šole el ■ razrede in potrebno število 1 'dih moči v zakonski uredit-ri1 | Nastalo bo mogoče vpra- lO p /d Sil o! •el et hja «Dante» prikazal, da število otrok na slovenskih šolah pada ter nakazal vzroke ki naj bi po njegovem mnenju držali in podčrtal, da kljub temu imajo Slovenci sorazmer- šanje enega samega učenca, aa bomo lahko postavili zahtevo po eni šoli v narodno-ogroženih krajih. Zato je potreba večja kot nikoli prej, da slovenski starši vpišejo otroke v slovenske šole; naloga slovenskih organizacij in šolnikov pa je, da znajo prepričati starše in jim prikazati položaj in potrebo vpisovanja. To velja za otroške vrtce, osnovne, srednje in strokovne šole. Nujna 'je tudi potreba.) ...... po ustanovitvi vsaj ene kme-jlrebne tudl na deželi, kjer je tijske strokovne šole na Trža-I1^1" °|™k; , vprašanja škem, k, je Slovenci nimamo, italijanske sole, ki so v glav-Edina obstoječa na Tržaškem,j.nem v mestu ali^najbližji oko-e ostala po razdelitvi ozemlja' no več šoj in učnih moči kot pa Italijani, da pa kljub temu zahtevamo zakonsko ureditev šol ih spremenitev dvoletnih strokovnih tečajev v redne strokovne šole. Seveda De Castro pozablja, da so šole po- preteklo leto v jugoslovanski c.mi (Plavje). Tako strokovno šolo bi lahko zahtevali v krajih, ki so izrazito kmečkega značaja, kot je n. pr. Zgonik. Tudi v tej zvezi bodo imeli starši učengev, ki prihajajo v poštev, važno besedo. V preteklosti se je marsikdaj postavilo vprašanje, da so slovenske šole na nižji kvalitetni stopnji kot pa italijanske. V več primerih so na osnovnih šolah poučevali nepoklicni u-čitelji. Tudi to naj bi bil nekakšen razlog zaradi kkte-rega starši niso vpisali otrok v slovenske šole. Danes pa imajo učitelji osn. šol potrebno kvalifikacijo. Tudi program na slovenskih šolah je enak onemu na italijanskih. Poleg tega se otroci na slovenskih šolah nauče dva jezika. Zato danes lahko trdimo da je kvaliteta pouka nedvomno boljša na slovenskih šolah. Ker so razredi večinoma samostojni, ne da bi bil pouk dveh ali treb razredov združen, so predavanja boljša in popolnejša, razlaga obširnejša. Pomnožitev naših šol bo o-benem najboljši odgovor Diegu De Castru, ki je v svojem poročilu na kongresu udruže- iiji ne poznajo. Zato je za Slovence sorazmerno potrebnih yeč šolskih poslopij in več učnih moči. Vsi Slovenci, zlasti še starši naj pa imajo vedno pred seboj, da trditve' De Castra lahko sami najbolje izpodbijejo s tem, do svoje otroke vpišejo v slovenske šole. Trst je nekoč slovel kot veli to pristanišče. Bil je prav za prav posredovalni most med Vzhodno in Srednjo Evropo ter prekomorskimi deželami. Danes je od vsega tega ostal le spomin. Tržaško pristanišče je prazno. Skoraj vse ladje, ki so bile nekoč vknjižene v register tržaškega pristanišča pripadajo sedaj drugim italijanskim pristaniščem, med katerimi prednjači Genova. Pred nedavnim je bilo sklenjeno, da bodo vrnili Trstu dve ladji «Asia» in «Victoria». Ta vest pa je Genovežane silno razburila. Ti so se odločno postavili v bran. Zato, da bo Trst postal ponovno važno pomorsko središče je nujno potrebno, da vlada spremeni svoje dosedanje zadržanje do tega vprašanja. Da pa se bo to zgodilo, je predvsem nujno potrebna enotnost nas vseh in združitev v močno fronto za obrambo tržaškega pristanišča O IZKORIŠČANJU SONČNE ENERGIJE .SONČNE PEČI" Že leta 1941 »o v Stalingrada zgradili elektrarno s sončno pogonske silo Zemeljska obla dobi vsako leto od sonca 'energijo 122 bilijonov ton oglja. Samo Združene države dobijo letno toliko sončne energije, ki predstavlja nič manj kot 2.000 krat več energije, ki je sploh potrebujejo. Ker obseva sonce vse, dele sveta in ker je treba računati s tem, da se bodo enkrat izčrpali viri običajnega goriva, kot na primer premoga, bencina, plina itd., ^e danes ukvarjajo znanstveniki in tehniki s problemom, kako naj izkoriščamo najceneje ogromno bogastvo, ki ga dobivamo od sonca in ki se pravzaprav sko-ro popolnoma izgublja, čeravno so še vedno nezadovoljene potrebe človeštva po hrani, toploti, oblačilih in pogonski sili. Kljub temu, da smo v našem tehnično in znanstveno tako naprednem veku začeli izkoriščati atomsko energijo, od katere si mnogo obetamo, če jo bo človeštvo znalo uporabljati v lastno korist, se moramo čuditi, da ne znamo izkoristiti našega prvega in glavnega vira energije in biološkega življenja bolj kot ga je znal pračlovek, ki je živel v skalnatih jamah. S tem pa ni rečeno, da ne bomo morda že v dogledni bodočnosti razpolagali z napravami, ki nam bodo omogočile nadomestiti vstala običajna goriva s sončno ener gijo. Z e pred Arhimedom, ki spada med prve raziskovalce sončne energije, so se ljudje posluževali sončne toplote. Leta 1774 pa je ustanovitelj sodobne kemije, Antoine Lavoisier, s sončno toploto topil celo železo. Več let pozneje se je posrečilo Williamu Connu na PRIHAJA V OSPREDJE PROBLEM POMORSKIH PROG IN LADIJ I JQne §|frer. Popraviti je treba krivice ki so bile storjene Trstu Vest o vrnitvi „Asie“ in „Victorie“ - Genova protestira - V ponedeljek bo o problemu razpravljal občinski svet - Obnovljeno le 50% tonaže ladij „Finmare“ ZA NASE KMETE Ob trgatvi Do danes gleda kmet z Zadovoljstvom vinograde, ki "lu obetajo prilično bogato lr' ltgatev. Vinogradništvo v na-pokrajini je bilo že v stadi) časih važna panoga kme-f "istva in po vsej okolici je 6Uo pomo vinogradov. Se ^anes lahko vidimo na raz-6i travnikih- in neobdelanih »oljih sledove, ki nam pravijo, da so nekdaj tam rastle te. Mnogo vinogradov je bilo opuščenih v drugi pelvici prejšnjega stoletja, ko j® zaradi razvoja mesta in %a v tržaškem pristanišču postalo bolj dobičkanosno de-1® v luki, kot pa na polju, ‘‘avno ob tistem času je tudi ?d ie» iv« •ai t°i In- 4 »c X» j 'ii '1 tiit1 uš napadla in težko po-,aj< Giovala vse vinograde, uti Le v zadnjih letih smo opa-na našem področju nežico poživitev vinogradnika in vzrok temu so v 8*svnem obupne ekonomske razmere in v manjši meri W *udi državna pomoč za raz-grif ^®j vinogradništva na tukaj-p Atijem ozemlju. I Vina ki jih proizvaja trža-Ilca okolica niso prav poseb-£ va vina, lahko rečemo, da Z Rimajo prav nič posebnega, ^ 'ljub temu pa so visoko ce-| [Jiena pri Tržačanih, ki so «t Jubitelji dobre domače ka-1 «je. Qokaz temu je visoka E Cena (v razmeri v drugimi I Sjkii) dobrega domačega vi- I l)a' Letos na pr. so nekateri 1 'tbetje prodali na debelo na- ! |»dno domače vino tudi po ■*0 lir na liter. Na osmici so ga prodajali tudi po l*0 lir. Večji del kmetov tržaške 'Slice dobro obvlada teh-% priprave in hranitve Na. Na žalost pa je še nevi % takih, ki iz dobrega groz-11% ne znajo pripraviti do-jE “tega vina, ali pa ki zane-1 /Iztirjajo hranjenje vina tako, . čez poletje imajo v kleti 1 'J pijejo vino, ki ima to ali 't» napako. .Vinograd nam bo dal lah-dobre dobičke le v pri-^eru, da bomo znali pravil-pripraviti iz grozdja vibi1 in ga pravilno hraniti. Prvo pravilo katerega se |%a vsak vinogradnik drža-' je, da se ne sme trgati ^ezgodaj. Kdor trga prezgo-pridela kislico brez a-fQme in brez moči. Prav po- II $ebno pa letos, ko je grozdje *®Čelo zoreti nekaj dni pozneje kot druga leta, je ne- Jj(l 'kno da s prezgodnjo trgat-v‘io pridelamo vino podobno ”p-ennu, ki so ga nekdaj prikovali na Koroškem. Ka-,°r pravijo, je bilo to vino ak-0 kislo in slabo, da je "ir čCe grozil neubogljivemu siji I % da mu bo za kazen dal S II f|parec vina. , Nekateri vinogradniki so Ni zelo nestrpni in preoz-.°srčni z ozirom na tatVi-d® grozdja, ki se tu in tam 3laja. Bes je, da je težko g.‘voščiti tatu brentač groz-J8’ ki stane toliko truda in N°škov, vendar pa je ta L °da navadno malenkostna -brimeri s škodo, ki si jo i „‘2adenemo s prezgodnjo tr- „v4 tf«T(jj*u in tam začne tudi gròz- hem vremenu začne gniti le bolno grozdje. Zato moramo razne trtne škodljivce skozi celo poletje pridno zatirati in trto braniti pred njim. Proti peronospori in proti plesni še vsi vinogradniki precej vztrajno borijo, a zanemarjajo pokončevanja grozdnega molja. Zlasti proti poletnemu rodu tega škodljivca, se premalo odločno nastopa. Navrtane jagode pa začnejo gniti in marsikateri vinogradnik ne ve niti zakaj. Uporaba amonjevega fosfata in bisulfita je brezpogojno priporočljiva v primeru, da je grozdje gnilo in bolno. Le z uporabo tega preparata bomo lahko dosegli iz bolnega grozdja čista, zdrava in stanovitna vina,. Uporaba bisulfita je priporočljiva skoro. v vsakem primeru, ker tako smo lahko bolj gotovi. da se nam ne bo vino pokvarili) tudi po večmesečnem hranjenju. Brez dvoma, da dodatek bisulfita moštu zahteva doVolj-no zračenje, da se izgubi duh po žveplu. Dobro zračenje mošta in zgodnje pretakanje vina'popolnoma odstrani neprijetni duh po žveplu. Glavna napaka ki jo ima meta-bisulfit je ta, da preprečuje zmanjšanje kisline v vinu zato pa ostanejo vina, ki so bila pnvreta z dodatkom me-tabisulfita skozi celo leto na kislini bolj bogata. V primeru. ti-^v moštu primanjkuje kisline, je to zaželeno. O pravilni uporabi meta-bisulfita smo že pisali v našem listu, ampak mislimo, da ne bo škodovalo, akn bomo v eni izmed prihodnjih šte-I vilk ponovno obravnavali ta I problem. Tržaška javnost je vzela z zadoščenjem na znanje vest, da bodo vrnili Trstu ladji «Asia» in «Victoria». Po drugi strani pa je vest, kot zgleda zelo razburila javno mnenje v Genovi, ki se čuti s tem oškodovano. V obrambo koristi našega mesta, je v ponedeljek občinski odbor skupno z voditelji političnih skupin v občinskem svetu sestavil enotno resolucijo, ki bo predložena v ponedeljek na izredni seji. Resolucija — vsebina sicer ni še znana — bi morala izražati e-notno stališče Trsta kar se tiče ladjevja in pomorskih prog. To so v glavnem dogodki, ki so se odvijali te dni okrog vprašanja vrnitve Trstu navedenih dveh ladij, i» tem pa prihaja zopet v ospredje splošno vprašanje pomorskih prog in ladij, ki bi omogočile Trstu, da pride zopet do svoje tradicionalne funkcije. Kot vidimo pa se Genova odločno u-pira, da bi se Trstu vrnile nekatere pomorske proge in ladji «Asia») in «Victoria». Vzroke tega mučnega in neprijetnega položaja, ki je nastal v zvezi z nameravano vrnitvijo dveh ladij in nekaterih prog, je treba v resnici iskati drugje Vzroki tičijo predvsem v dejstvu, da je bilo brodovje Finmare, ki je bilo za časa vojne težko prizadeto, obnovljeno le za kakih 50%. Obnovljena tonaža je bila nato razdeljena dokaj nesorazmerno. Luke ti-renske obale so prejele v resnici levji delež in to na škodo luk na Jadranu. Tako je prejela Genova skoro vse ladje, ki jih je vojna vihra uničila. Poglejmo kaj pa je prejel Trst. iPned vojno je imel Tržaški Lloyd 270 tisoč ton ladjevja, danes ima komaj 37 tisoč ton, družba («Italia» je imela leta 1937 190 tisoč ton, danes ima le 43 tisoč. Številke kažejo, da se je Trstu godila krivica, ki jo je treba popraviti. Razen tega pa se kaže nujna potreba, da se čimprej obnovi 50% tonaže ladjevja, ki še manjka. Temu se upirajo zasebni brodolastni-ki, ki hočejo prevzeti mesto družbam Finmare kar se tiče bollj rentabilnih pomorskih prog. Ni dvoma, da igrajo privatni brodolastniki svojo vlogo, ki jim je nihče noče osporavati. Vendar pa je treba dati pred- «DIJASKA MATICA» sporoča vsem poverjenikom, članom in prijateljem, da bo od 2. do 9. oktobra t.l. tradicionalni «Teden za našega dijaka» in naproša vso slovensko javnost, da bi izpolnila svojo dolžnost ter podprla njeno plemenito delovanje. NEKOČ JE ŽIVEL SLOVENSKI DIJAK v ponižujoči bedi in pomanjkanju, ki je uničilo marsikateri talent, preden je ta mogel koristiti svojemu ljudstvu. Skrbimo, da se preteklo ne povrne, skrbimo, da bo slovenski dijak študiral preskrbljen z vsem, kar potrebuje za svoj razvoj, podpirajmo DIJAŠKO MATICO. met med Srednjo Evropo in prekomorskimi deželami u-godno razvija in to še posebno kar se tiče Kitajske. Vsako zavlačevanje pri reševanju vprašanja naših pomorskih prog in ladij bi imelo usodne posledice. Ladje, ki jih ima danes na raz;polago Finmare pa nikakor ne zadostujejo za kritje potreb, ki nastajajo razvojem pomorskega prometa. &ato bo treba najeti za našo luko pri večjih paroplovnih družbah še druge ladje. To je potrebno ne samo zaradi naraščajočega razvoja prometa, ki direktno zanima Trst, marveč tudi, ker se nana j amo tik pred obnovitvijo vladnih konvencij s paroplov-nimi družbami, ki dobivajo vladno podporo. Pri tem bodo prišle v poštev tiste pomorske proge, ki v resnici delujejo. Zato je treba vrniti Trstu pravočasno njegove pomorske proge in ladje, da ne bo zopet i-gral vlogo pozabljene pepelke. Kdor je močan, je moral te dni pasti, in kdor je upal, je bil iaigran, čuvaji mraka stopajo na plan in dajejo divjati «tekli strasti. K plodovom zemlje bi se tiho sklonil, dežju in soncu bi pomagal rasti, predal bi se njegovi živi oblasti, da bo ta čas v žarečem siju utonil. Zdaj teče zadnja kri iz srčnih ran, življenje je odvratno slaba šala, ves naš ponos je davno pokopan. Le skrb in zemlja nam je še ostala, a za njen sad bo človek goljufan in za srce, ki je postalo skala. Tone Siirer je bil aktivist OF. Padel je za časa nemške okupacije. Znan je zlasti po knjigi «Kmet in stvari» Zaključek filmskega festivala v Benetkah Tržaške ladjedelnice izdelujejo ladje, toda te odhajajo drugp pristanišča. Na sliki: sp lovltev ladje «Aurora». I nost tistim paroplovnim družbam, ki predstavljajo vsedržavno korist in so kot take nenadomeset! jive V danem primeru pridejo torej v (poštev družbe Fin-i mare, katerim je treba preskrbeti še manjkajočo tonažo ladjevja. Obnoviti je treba kot smo že podčrtali — ge pre„ ostalih 50*Vo tonaže. ^fedtem pa je treba pravilno razdeliti že obsto-ečo tonažo ladjevja. Upoštevati je treba namreč, da bo treba za popolno obnovo nekaj let. Trst pa ne more čakati, da se šele do takrat popravijo krivice. Zato sta «Asia» in «Victoria» naši luki nujno potrebni. Ne smemo namreč izgubiti XVI Ulmski festival v Benetkah je zaključen. Razsodišče je podelilo prvo nagrado uzlatesa leva» danskemu režiserju Carlu Theodoru Dreyerju za njerovo delo eOrbet». V zvezi s podelitvijo te nagrade Je bilo te dni v Benetkah precej šuma. Kritika ni bila namreč zadovoljna s tem, da se Dreyerja nagradi s tako velikim plačilom. Kritika je mnenja, da «Orbet» ni tako dovršeno delo, da bi v resnici zaslutilo «zlatega leva». Prvega izmed štirih «srebrnih levov» pa Je razsodišče podelilo sovjetskemu režiserju Samsona-vu za film «Škržat». Samsonov Je še mlad režiser in se je tokrat prvič predstavil širši javnosti In kritiki. Zate Je tem znaiilnejše, da so njemu poleg «srebrnega ieva» podelUi tudi prvo nagrado «Francesco Pasinetti». Kot Je znano je ta nagrada namenjen a filmom iz tujine. Drugega srebrnega leva» Je prejel film «The big Knife», ki ga Je zrežiral Robert Aldrich. Tretjo nagrado na festivalu je prejel italijanski režiser Miche- Francesco Maselli pa je prejel kot nagrado posebno spominsko kolajno. Enako nagrado so prejeli tudi štirje novi režiserji: Munk (Poljska), Fairahild (Velika Britanija), Krška tČeškoslovaška) in Astruc (Francija). Francesco Maselli je zrežiral anttjašistični film «Gli sbandati», kateri Je bil sprejet na razstavo šele po številnih in težkih ovirah. Tudi film, «Amiche» od Antonini• ja, ki je bU. nagrajen, ie prišel na razstavo neuradno in zato ni mogel prejeti «srebrnega leva». Film «Amici per la pelle» od Rossija pa Je bil nagrajen od katoliškega filmskega udruženja. Ameriška kinematografija, ki ie zmagala na tekmovanju v Cannesu s filmom «Marty» Je bila v Benetkah strahotno poražena. Kot je znano so morali na zahtevo ameriške veleposlanice v Rimu, odstraniti Iz razstave film «Blackboard Jungle» zaradi tega ker naj bi žalil ameriško domovino. In še par besed o režiserjih. Letos so v Benetkah odkrili nekaj novih režiserjev. Med temi je tudi Ceh Vaclav Krška. Režiser ni sicer mlad, a je bil doslej te malo poznan. Izkazal se Je kot pravi umetnik na biografskem filmskem področju. Predstavil se je s filmom ki prikazuje življenje in delo češkega glasbenika Smetane, ki Je bil nahltro sestavljen v nadomestilo za Jilm Hulsu. kateri bi bil nedvomno odnesel nagrado «srebrnega leva». Pravilno je tudi priznanje an gleškega režiserja Fatrchilda za film «John and Julie» in poljskega režiserja Munka za film «Mokri križ». Oba ta dva režiserja sta pokazala visoko talentiranost in Imata zato veliko bodočnost pred seboj. Pač pa je razsodišče po krivici pozabilo na bolgarskega režiserja Dakovskega, ki se je predstavil s filmom «Mož odloča», kateri prikazuje življenje skromnega a izredno človečanskega bolgarskega kmeta. Očivldno se Je visoki šoli Rockhurst v zvezni državi Missouri izdelati iz a-iuminija parabolno 'zbočeno zrcalo s premerom 3 metrov in njim v desetih sekundah stopnjevati sončno toploto do 3.000 stopinj Celzija. S Cop-novo sončno pečjo, ki zbira sončne žarke v žarišču s približno 7,5 mm premerom, ao prvotno preskušali odpornost posameznih kovin in dognali njihova topišča ter njihove spremembe pri visoki temperaturi, da ugotovijo, če so uporabne za letala na reakcijski pogon. Leta 1962 je francoski fizik Felix Trombe v francoskih Pirenejih izdelal sončno peč s premerom 12.19 metrov, ki je največja, kar jih je na svetu. Žarišče te sončno peči ima premer 75 milimetrov. Sončne peči priporočajo za kemične poskuse, da ugotovijo kemične reakcije pri visokih temperaturah, kot je na primer medsebojni učinek dušika in kisika. Sončno energijo lahko naenkrat spreme nimo v skrajno visoko toploto brez vsakih kemičnih dodatkov kot na primer ogljika, ki ga potrebujejo električne peči. Kljub temu, da imajo sončne peči take očitne prednosti, se jih zelo malo poslužujejo, a za vsakdanjo rabo sploh ne. Visoka toplota, ki jo oddaja sončna peč, lahko žene mali parni stroj. Vse kaže, da bi se sončna toplota lahko izkoriščala in spremiifiala v električno energijo, vendar se še ni posrečilo izdelati takih leč in reflektorskih zrcal, ki bi zajeli sončno energijo v zadostnih količinah tako, da bi lahko služila kot pogonska sila. Druga ovira pri izkoriščanju sončne energije kot pogonske sile je ogromen kapital, ki bi ga morali investirati za tako elektrarno ali tovarno. Seveda so ploščati zbiralniki sončne energije cenejll kot vboče-na zrcala,, zato pa ne moremo z njimi dobivati tako visoke toplote. Sovjetski znanstveniki se že dolgo ukvarjajo s problemom izkoriščanja sončne e-nergije Ln so na tem področju zelo aktivni. Leta 1941 je zgradil F. F. Molerò, izvedenec Energetskega zavoda sovjetske akademije znanosti v Stalingradu elektrarno s sončno pogonsko silo. Melerò je osredotoči) sončne žarke v žarišča s parabolno vbočeniml zrcali iz navadnega okenskega stekla v obsegu deset metrov v premeru. Leta 1946 je v Taškentu v centralni Aziji, kjer je tudi posebni zavod za izkoriščanje sončne sile, poseben transformator sončne energije, kateremu tudi služijo velika parabolno vbočena zrcala, začel dobavljati pogonsko silo tamošnji tovarni konzerv. iz vidika, da se trgovinski pro- langelo Antonini. Mladi režiser | gens. Na festivalu ]e bil nagrajen] to zgodilo zato, ker nihče od sod-tudi film: «Hudičev general», ki ntkov ne pozna bolgarske proga Je režiral Nemec Kurt Jttr-1 blematlke, njenih tradicij In o- koliščin. V Indiji j« državni fizikalni zavod v Pusi izdelal manjše parne stroje, ki lahko ženejo s sončno toploto vodne črpalke in male statve za tkanje. V Indiji nameravajo sedaj uporabljati sončno toploto za kuhanje v gospodinjstvu. Posebna komisija za izkoriščanje tehničnega gradiva pri predsedniku Združenih držav navaja v svojem poročilu, da bi povpraševanje po napravah ta gretje s sončno toploto v šdruženih državah v letu 1673 prekosilo 13 milijonov enot. Nadalje izračuna komisija v -vojem poročilu, da bi take to-piotne naprave lahko prodl-■ati po cenah, ki bi se sukate nad 2.000 do 3.000 dolirjev, in da bi proizvajale približno Iti odstotkov celokupne potrošnja tehnične energije ameriškega naroda. (Nadaljevanje sltdt) gniti, ali ob lepem in su- Naslednjega dne je Mirko ustrelil s svojini revolverjem precej velikega ptiča, ki jc zadostoval njemu in Jerihonovù za dva dni. Tretjega dne po Jenhonovein razgovoru s komandantom so Nemci zajeli ostanke bataljona v globokem, skoraj brezizhodnem kotlu. Edina možna rešitev jc bila, preplezati neprehodne gorske vrhove in tako morda spet doseči svoje ljudi. Toda čez gorske vrhove ni vodilu niti najmanjša stezica, s konjem pa preko njih sploh ni bilo mogoče. Iz kotla jc sicer vodila okoli gora pol, toda vodila je na planoto, ki so jo držali Nemci. Petrič je poklical Mirka in dva brzostrelen. «Vi pojdete z Rusom», je dejal brzostrelcema. «Šli boste po stezi, ki gre okoli gora.» Pojasnil jim je, kako in kje vodi, naj sc sprva obrnejo na levo, pri križpotu pa naj gredo po desni stezi. «Peljite ga do najbližje vasi in ga tam skrijte, dokler ne ozdravi.» «Med potjo bomo najbrž srečali Nemce», je dejal eden izmed brzostrelcev in povesil glavo, «Ne vem. Mislim pa, da ne. Saj vedo, da ne bomo šli po tej poti. Vsekakor bomo pa ob vašem odhodu tukaj začeli bitko. Vsi bližnji Nemci bodo padli po nas. Vi pa morate rešiti letalca». Potem sc je obrnil in odpeljal Mirka malo v stran. «Ti si ga našel, ti gU moraš tudi varno pripeljati tja.» V njegovim glasu ni bilo sledu o obziru do Mirkove slaro-sli. «No, zdaj pa le pojdi.» Petrič ga je potrepljal po ramenu, se obrnil in odšel, Čez deset minut so oba hrzostrelca, Mirko in Jerihonov nastopili pot po komaj vidni stezi, ki se je vijugala ob vznožju gora, mimo nemških položajev. Ko je Mirko povedal Jerihonovu, po kateri poti bodo šli — bo Petrič medstem sprožil bitko, mu seveda ni povedal — jc Jerihonov pokimal in dejal: «V redu, Nikolič!» Vzel jc svoj revolver iz torbice in si ga vtaknil v prsni žep. Ko so potovali že kake pol ure. mrak je že padal, so zaslišali za seboj pokanje. Sprva so slišali samo brzostrelke, Konstantin Simonov: SLOunnsKO prijutblistuo nato so se oglasili minometalei, vedno hitreje in močneje kakor v precej hudi bitki. Jerihonov je ustavil konj« in poslušal, V temi jc Mirko videl njegov presenečeni in nemirni obraz. «Fantje, jaz grem nazaj, v borbo», je zavpil Jerihonov z nenavadnim glasom, kakor bi se mu bil utrgal iz srca. Toda Mirko in oba hrzostrelca so stali nepremično in mu zapirali pot. . Streljanje sc je še poostrilo. Jerihonov je spoznal, da nima izbire in da bi ne bilo nič slabšega in nesmiselnejšega za ljudi, ki se zdaj bore za njegovo življenje, kakor njegov povratek. «Človeku niti ne pustiš, da bi umrl z drugimi vred», je očitajoče rekel Mirku in sc, prvič v treh letih vojne, v svoje lastno začudenje zjokal. Poslej je bilo videti, kakor da je izgubil vse zanimanje. Mirko mu je obrnil konja in ga vodil za uzdo. Jerihonov je molče jezdil in vso noč ni spregovoril. Ob zori so se vzpenjali po strmem pobočju, ko pa so izza velike skalnate gmote nenadoma stopili na precej odprt prostor, so naleteli na Nemce. Nemška glavnina je sicer odšla proti bojišču, kakor je to domneval Petrič, ob stezi pa pustila patruljo štirih mož. Bili so štirje proti štirim. Toda Nemci so jih opazili prvi, ker jc bil Jerihonov na konju in prvi tudi sprožili. Eden brzostrelcev se je brez besed zrušil, drugi pa, tisti, ki je ugovarjal Petriču, je skočil za kup skal. Hripavo je kriknil Mirku, naj spravi letalca na varno in spustil prvi rafal. Mirko je udaril konja po zadnici. Obrnil se je in zagalopiral nazaj po poti, po kateri so prišli. Toda Jerihonov je zategnil uzdo in ga ustavil za ogromno skalo ob poti. S pomočjo zdrave noge se je skušal spraviti i* sedla. «Volodja!» — to je bilo namreč pravo ime Jerihonova — je zavpil Mirko, skoraj v joku. Toda Jerihonov ga ni Slišal. Potegnil je revolver iz prsnega žepa. Mirko je v obupu pograbil za uzdo in potisnil konja nazaj pod pobočje. Rafal je zaropotal proti skalovju in Mirko je bolj čutil kakor videl, kako je Jerihonov brezmočno padel na konjev hrbet. «Spravi stran letalca!» je spet slišal med dvema rafaloma brzostrelcev glas. Mirko je skočil na konja, zgrabil z eno roko za uzdo, z drugo pa je podprl Jerihonova. Pognal je konja izza skale nazaj po poti. Steza jc šla navzdol. Konj se jc spotikal in obupno skakal od skale do skale, vse hitreje, zdrsnil po pobočju pokritem z gramozom in naposled v polnem galopu povsem zdivjan zdirjal po koritu potoka ob pokanju vej, ki so se pre-gibavalc liad glavami. Le kakih deset minut sta tako dirjala, potem pa sc je začel konj nagibavati na stran. Mirko je v zadnjem hipu skočil s konja, da je prestregel Jerihonova, ko je brez moči zdrsnil z njega. Mirko je mislil, da je Jerihonov mrtev, toda bil je le v globoki omedlevici. Potem ko ga jc trikrat zaman poklical, jc padel na kolena in ga osupel gledal. Z obledelimi ustnicami je šepetal besede, ki jih še sam ni slišal. V obupu je mislil na Petričeve poslovilne besede. Prepričan je bil, da so ponoči zgrešili stezo. Iz ozadja se jc začulo glasno streljanje. Mirko se jr za vedel, skočil pokonci in pograbil svojo, v zadnjih trenutkih «‘•isto pozabljeno brzostrelko. Zdaj mu je z nepričakovanim mirom prišlo na misel vse, kar mu je bilo treba storiti. šc enkrat je pokleknil, prijel za Jerihonovo okrvavljeno bluzo in odpel z nje red Lenina. Drugih odlikovanj se ni dotaknil, le tega je v*el, ker je Jerihonov deje), de je najpo- membnejše. Ko ga je otipaval, je ugotovil, da ima ne sadnji Strani ostro iglo. Prebodel je srajco in si pripel odlikovanje na prša prav tako, kakor ga je nosil Jerihonov. Četrt ure pozneje je bil že na mestu, kjer po s« srečali z Nemci. Plazil sc je naprej kakih trideset korakov nad stezo. Z višine je videl štiri trupla in dva živa Nemca. Eden je slonel ob drevesu, drugi pa je čepel zraven. Mirko se je približal še nekaj korakov. Nekaj kamenčkov se je sprožilo pod nogami. Nemec pod drevesom 16 je prvi vznemiril in hitro segel po brzostrelki. Toda Mirko ga je prehitel. Ko je spustil dolg rafal, je videl, da je Nemec zakrilil z rokama, se nagnil in padel. Drugi Nemec je sprožil puško. Mirko je dvignil brzostrelko k rami in pritisnil na petelina. Nobenega poka ni bilo slisati. Pritisnil je drugič, tretjič... Zaman... In tedaj je spoznal, da je ob rafalu izstrelil vso municijo. Ne da bi pomislil kaj dela, je skočil in z brzostrelko v roki stekel naravnost nad Nemca. Ta je še enkrat ustrelil. Brzostrelka je padla Mirku iz rok. Bolečina mu je spačila obraz. Sesedel se je, ranjen v prsi... In tako je umrl z Leninovim redom na prsih. «Zgodba je končana», je dejal polkovnik. «Truplo so pozneje našli partizani in izročili rusko odlikovanje Rusom. Toda če bi bil jaz tam, bi ga bil pokopal z odlikovanjem na prsih...» «In Jerihonov?» sem vprašal. «On, on je ozdravel. Spet leta. Nov dokaz ruske trdoživosti in volje do življenja. Zavedel se je in se plazil, plazil pet dni naokrog. Potem so ga našli. Potem so ^a rezali, zašili in zakrpali.» Pomolčal je za hip in dodal: «Zdaj je že en mesec, kar spet leta. Toda ne več v tej smeri, vedno če* Slovenijo ali Črno goro. Sporočil sem mo, kaj je bilo z njegovim odlikovanjem. Obljubil mi je, da se bo oglasil pri meni, kadar bo letel v tej smeri.» KONEC _______ JUTRI V GLEDALIŠČU ROSSETTI Zborovanje za prosto cono Jutri, v nedeljo ob 10.30 bo v giedaiiscu «Rossetti» javno zborovanje, ki ga org-nizir_ mestni odbor za ustanovitev integralne proste cone. Fre_-sedniK odbora Dino Barbi bo pooai poročilo o vaznem vprašanju proste cone, dosedanjem delo.anju odbora ter možnostih za nadaljnje akcije v podkrepitev zahteve za ustanovitev proste cone. Odbor vabi na zborovanje vse pripadnike strank, ustanov in podjetij, ki so dala svoj pristane* .ej pobudi ter vse prebivalstvo. Jutrišnje zborovanje je tem večjega pomena ker se vrši tik pred odhodom SINDIKALNO ZBOROVANJE DELAVSKE ZVEZE - C.G.LL.j posebne delegacije, ki bo v Kirnu iznesla plebiscitarno zahtevo Trsta! da se končno u-stanovi prosta cona. Prispevki Samatorce za naš tisk V okviru kampanje za demokratičen tisk so v Samator-ci tovariši nabrali skupno vsoto 1.750 Ur. Prispevali so naslednji: Kante Ivan 200, Kate Rudolf 200 Gruden Alojz 200, Knez Marija 100, Gruden Marija 100, Colja Stanko 100, Do-Ijak Zofija 100, N. N. 100, Gruden Franc 100, družina Gruden 150, Kokoravec Danica 50, Kralj Ivan 50, N. N. 100, Buoir. Angel 100, N. N. 100. Kimiiiln parlila se zahialjaje Volitve tovarniških odborov na temeljih delavske enotnosti Komunistična partija Tržaškega ozemlja izraža toplo pohvalo vsem tovarišem, ki so s svojim delovanjem doprinesli za usneh osrednjega (estivala tiska, ki je bil v Miljah v dneh 9., 10. in 11. t. m. Festival je imel uspeh, bodisi iz vidika udeležbe prebivalstva, številne v treh dneh — in še posebno v nedeljo — kljub neugodnemu vremenu, bodisi iz organizacijskega in propagandnega vidika,- Tisoči meščanov so se ob tej priliki ‘ Zbrali okrog demokratičnega tiska, dali so svoj doprinos' jr- prispevki za naše liste in- še udeležili zborovanja ter sprejeli z navdušenjem in prisrčnostjo tov. Longa. Komunistična partija se zahvaljuje tovarišem iz mestnih sekcij,;, ki so s tako skrbnostjo pripravili kioske in s tem sodelovali za,postavitev «naselja tiska», tovarišem iz Milj za njihovo delo pri organiziranju Festivala, komunistični mladini za njen znaten doprinos k uspehu manifestacij in ženam za njihovo zanimanje. Se posebna zahvala tvrdkam in osebam, ki so blagohotno poklonile darove za nagradno tekmovanje diletantov in za izvolitev «Miss Vie nuove» ter pevcem in godbenim skupinam, ki so s svojo udeležbo razvedrile razne manifestacije v okviru Festivala tiska 1955. KOMUNISTIČNA PARTIJA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V vidiku sindikalnih volitev novih tovarniških odborov v večjih tržaških tovarnah, je imela Delavska zveza - CGIL v sredo zvečer na trgu Giulia-’ ni uspelo zborovanje. O nadvse važnem problemu je govoril tov. Ernesto Radich, ki je obrazložil stališče Delavske zveze v pogledu bodočih volitev. Na volitve za nove tovarniške organizme bo šlo kakih sedemtisoč delavcev, ki bodo izvolili 44 predstavnikov, kar je za tržaške delavce nedvomno važen dogodek. Tov. Radich je v svojem govoru omenil volitve, ki so bile v zadnjem času v večjih industrijskih kompleksih Italijanske republike, kjer je prišla do izraza srdita ofenziva delodajalcev. Monopolisti so napeli vse sile, niso štedili z grožnjami, izsiljevanjem in vmešavanjem v volilni postopek. Nekaj sličnega se že sedaj dogaja tudi v Trstu, kot n. pr. v čistilnicah «Aquila», «Standard» ter v kompleksu CRDA, kjer bi hotela ravnateljstva sprerpeniti volitve v srdito bitko med delavci. Ta poskus pa ne bo uspel — je dejal govornik če se bodo znali delavci. odločno in enotno zoperstaviti, če se bodo otresli vsake pasivnosti in se bodo znali izogniti vsaki provokaciji. 'Podčrtal je nadalje, da obstajajo danes ugodni pogoji za preprečitev namere delodajalcev. Dokaz temu je sijajna enotna borba in zmaga varilcev Sv. Marka, ki so dejansko porazili inž. Pacchiarinija. Volilna bórb:,i za nove tovarniške odbore se mora vršiti na podlagi enotnosti, kandidatne liste naj se sestavljajo sporazumno med obema organizacijama z obvezo s strani kandidatov, da bodo v obrambo delavskih koristi nastopali vedno enotno, to je, da se ne bodo vodila ločena pogajanja z delodajalci, ker le na ta način bodo imeli delavci svoje koristi uspešno zaščitene. razna mesta misieč, da bo prišel vsaj po tej poti do kakega naročnika. Slučajno sem površno pogledal omenjeni listič in že na prvi pogid opazil, da kar mrgoli strupenih protiljudskih člankov in cvetk iz «paradiža» SDZ Razen tega je v članku «Voditelje take vrste odklanjamo» že sedaj vidna bojazen njihovih voditeljev, da bodo zgubili na volitvah še tistih malo glasov, kar ni nič čudnega. Tega mnenja smo tudi v zgoniski občini. Kdo bo sledil takim voditeljem, nedomači-nom, ki so zagrizeni sovražniki NOB in jo ob vsaki priliki sramotijo in blatijo? Za take ni mesta med nami; takih voditeljev «slovenstva» ne potrebujemo, pa naj bodo pokriti s frakom ali talarjem. So pa še druge stvari v naši občini. Toda o tem bomo spregovorili prihodnjič. Vaščan Tako iščejo naročnike Ko sem šel pred nekaj tedni po opravkih skozi vasico z g o. niške občine, sem opazil ob plotu še svež časopis. Iz radovednosti sem ga pobral in ta. ko sem videl, da je to «Demokracija». Nekaj korakov dalje. je ležal na tleh še en izvod istega lističa, ki pa ga nisem pobral. Baje je v vasi neki tujec, ki si zelo prizadeva, da t>i našel pri ljudeh naročnike za slična protiljudska glasila. Ker pa ni pri ljudeh priljubljen, kot ni priljubljen listič, ga trosi naokrog in nastavlja na Sumljive pobude «Primorski» in «Corriere» sta odjavilo te dni besedilo poziva, ki ga je v vidiku volitev tovarniških odborov naslovila tržaSkim delavcem, skupina delavcev in nameščencev v Tovarni strojev in ladjedelnici Sv. Marka. V pozivu se sicer govori o enotnosti delavcev, vendar pa pobudniki tega poziva takoj prehajajo na zamisel, da bodo morali pred lotiti tretjo kandidatno listo ali se celo vzdržati glasovanja, če bi obe sindikalni organizaciji predložili vsaka svojo listo. Kar se tiče pobudnikov in njihovega PO'-tua, ki mu delata «Primorski» in «Corriere» veliko reklamo, je treba predvsem ugotoviti, da njihovo stališče prav gotovo ne koristi enotnosti delavcev. Prva dolžnost vsakega delavca je, da se bori za dosego enotnosti v sklopu sindikalne organizacije. Postavljati se izv er sindikata pomeni sejati nezaupanje do sindikata kot takega in ustvarjati med delavci še večjo razdvojenost. Ce Je tej skupini res pri srcu enotnost delavcev in enotne kandidatne liste, bi bila njihova dolžnost, da se za to borijo skupno s tisto organizacijo, ki si ta cilj v resnici postavlja. Sicer pa je že samo dejstvo, da prihajajo tik pred volitvami na dan zamisli o tretji listi ali celo o vzdržonju pri glasovanju, precej sumljivo. Tržaški delavci so imeli m pneteklasti že večkrat priliko slišati taka protidelavska stališča. To je bilo takrat, ko so še obstajali — sicer samo na paptrju — takozvani «razredni sindikati». Tega sindikata sicer ni več, zgleda pa, da je od njegove zapuščine le nekaj ostalo. v r 'm. j* jeu V ponedeljek, 19. t. m. poteka druga obletnica tragične smrti zvestih tovarišev Avrelija Uršiča in Franca Bolčine. Ob žalostni obletnici se spominjamo ljubljenih tovarišev, kot voditeljev in borcev za pravice delovnega ljudstva, doslednih in-ternacionalistov, ki sta vložila vse svoje sile in sposobnosti za dosego ciljev delavskega razreda. TISKOVNA KONFERENCA PODTAJNIKA F0LCHIJA Konferenca za luko ne sme biti samo "izmenjava misli • n Slovenski delavci glasujmo enotno ! V prejšnji številki je tov. Sema napisal članek o pomenu volitev za notranje komisije v največjih industrijskih podjetjih našega ozemlja. Ni nobenega dvoma, da predstavljajo te volitve veiik pomen za deiavsKi razred na Tržaškem, ueiavci boa o lahko pokazan, ja se kljub različnemu gleaa-nju na gotova mednarodna in laeološka vprašanja ' zavedajo, da te ìazlike ne smejo vpiivati, aa bi postali orodje ravnateljstva raznih podjetij, temveč morajo z naj večjo dobro voljo nastopati enotno in izvoliti najboljše, brez vmešavanja in vplivanja raznih ravnateljev m drugih krogov. V mednarodnem merilu se je politična napetost med različnimi uezeiami ubtažiia in upati je, da se bo medi ebojno sodelovanje še boij utrdilo. To novo ozračje brez dvoma pozitivno vpiiva predvsem na tiste, ki živijo od svojega dela in z veseljem pozuravijajo vsako dejanje, ki zbližuje d.davski razred. V torek je imel podtajnik v nju sklepali kaki sporazumi zunanjem ministrstvu Folcili na sedežu vladnega komisariata tiskovno konferenco. Na sestanku z novinarji je bila osrednja točka razgovora mednarodna konferenca o triašk’ luki. Iz izjav, ki jih je dal podtajnik Folciti, si v resnici ni mogoče ustvariti dovolj jasne slike, kako si italijanska vlada zamišlja bodočo konferenco. Visoki predstavnik italijanske vlade je predvsem omenil, da je slednja z uvedbo določb o prostem pristanišču že izpolnila prvi del obveznosti, ki izhajajo iz Londonskega sporazuma. Sedaj je razposlala vabila za Konferenco zalednim državam. Avstrija je že dala svoj pristanek, ostale države niso še odgovorile. Konferenca bo posvetovalnega značaja in ne bodo se na tem zaseda- Prispevki za kmetijstvo Pokrajinsko kmetijsko nad-| znanih kmetijskih strojev, v I__■ r,nnrl/ii 9 A 0/« n niMirt« zorništvo bo nudilo š potreb no vsoto, ki je- bila stavljena na razpolago za tekoče finančno leto,;, prispevke za nekatere va’žrie pobude, nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje; v ta namen- bodo dani: 1. Prispevki, ki lahko dosežejo pajveč 38% izdatkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve, preureditve posl opit, naprav za namakanje, itd.)- iti za zemeljske spremembe (-globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja in za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki nameravajo izvesti onjénjena dela in se poslužitt zakonitega prispevka, morajo vložiti zadevne prošnje na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo — oddelek zn zemeljska izboljšanja — Trst, ul. Ghega, št. 6, tel. 35-156. Rok za vlaganje prijav zapade 30. septembra t. 1. Za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja, velja že sama naročitev kot prijava. Kmetijsko nadzorništvo bo v vsakem primeru obvestilo zainteresiranca o možnosti dodelitve prispevka, nakar bo lahko predložil prošnjo opremljeno z zadevnimi dokumenti. 2. Prispevki, ki lahko dosežejo največ ' 70% izdatkov za nakup trtnih sadik (divjak in cepljenk), oljk in sadnega drevja. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo ki bo tudi skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov. Naročila za jesensko saditev je sprejemajo do 20. oktobra t. j., za pomladansko pa do 28. februarja 1956. Za vsa naročila je treba ob naročitvi položiti :8,— lir za trto-sadiko divjak», 1 12,— lir za vsako trto-sadiko cepljenko in 60.-lir‘pa za vsako sadno drevce. 3 Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem' znesku 30% izdatkov in to -kmetovalcem, ki se večino, ma bavijo s cvetličarstvom. Naročila za najmanj 50 vrtnic in 200 tulipanov se bodo sprejemala, vas dokler ne bo izčrpana razpoložljiva vsóta. Gb naročitvi' mora prosilec pillati na račun 60. lir za vsako vrtnico in 12.— lir za vsako tulipanovo čebulico. 4. Prisj?evek za nakup predvsem koristnih in še malo po- najvišjem znesku 30% nakupne cene. Prošnjo je trebe vložiti do 31. oktobra t. 1., ki pa mora biti predložena pred nakupom ter opremljena s tremi ponudbami pooblaščenih tvrdk (dana bo prednost za stroje, katere bo v-posebna komisija smatrala bolj racionelne za naše ozemlje). 5. Prispevek v znesku okrog 50% za nakup bikcev sivo-rjave pasme. Naročila se sprejemajo do 30. septembra. Istočasno pa mora zainteresirani živinorejec plačati na račun 130.000,— lir. Nagrado za dobro vzdrževanje (snaga in krmljenje) bikov. Posebna komisija bo odmerila imenovane nagrade, upoštevajoč krmljenje bika, rabo močnih krmil in še higiensko stanje živali. Nagrade za dobro rejo bikcev. Ta nagrada bo dodeljena tistim rejcem, ki se bodo odlikovali v vzreji in z namenom, da s to vsoto delno krijejo stroške, ki so jih imeli z vzdrževanjem matere in bikca samega. Nagrade za vzrejo teličk. Za pospeševanje vzreje odbra- nih teličk in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja. bodo dane nagrade za vzrejo teličk. Za sprejem omenjenih nagrad se morajo zainteresirani rejci obrniti na U-rad za živinorejo — Kmetijsko nadzorništvo, kjer bodo lahko dobili bolj natančna pojasnila. 6. Prispevki za nakup racio, nelnih panjev in koristnega čebelarskega orodja v najvišjem iznosu 30%. Prošnje je treba vlo-žiti do 31. oktobra t. 1. 7. Prispevek za nakup od-branih semen (žitaric in povrtnini v najvišjem iznosu 25%. Prošnje se bodo sprejemale vse dokler ne bo izčrpana lazpoložljiva vsota. 8. Prispevek za nakup novih, protiglivičnih in insekti-cidnih pripravkov, v najvišjem iznosu 30%. Tudi za te prispevke se bodo sprejemale prošnje vse dokler ne bo razpoložljiva vsota izčrpana. Vse omenjene pobude in izvedbe potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva — ul. Ghega 6/1 — tel. 38-673. za uporabo prostega pristanišča, ki je na razpolago vsem, brez vsake diskriminacije. Konferenca bo služila za obširno in izčrpno izmenjavo misli in informacij glede že-ljà glavnih koristnikov. To je v glavnih potezah izvleček izjav, ki jih je dal visoki predstavnik. Na razna vprašanja, ki so mu jih stavili novinarji, je med drugim dejal, da smatra za umestno zahtevo za udeležbo tržaških izvedencev na konferenci ter da bo to željo tudi sam tolmačil pri italijanski vladi V zvezi s konferenco je predvsem omembe vredno dejstvo, da se je z zahtevo o soudeležbi tržaških izvedencev strinjal tudi visoki predstavnik vi de. Kot znano je predlog postavila naša partija, čim je bila objavljena vest o sklicanju konference za luko. V ostalem pa je treba ugotoviti, da izmenjava misli in informacij na konferenci ni v skladu z 'Londonskim sporazumom. Navedeni sporazum namreč jasno govori o posvetovanju za setavitev ukrepov, ki so potrebni za izvajanje prvih dvajsetih točk VIII, priloge mirovne pogodbe z Italijo, Ne gre torej samo za izmenjavo misli in informacij. Konferenca mora imeti konkretnejše cilje, ki jih jasno nakazuje Londonski sporazum. Ce bo prišlo samo do izmenjave informacij, bo konferenca za koristi Trsta neplodna. Sicer je podtajnik omenil, da bo prišlo še do drugih srečanj. Na vsak način bi se dalo iz gornjih izjav tolmačiti, da je namen te konference dokaj o-mejcn. Zato je tembolj potrebna prisotnost predstavnikov Trsta in njihovo aktivno sode, lovanje. Odkar se je kot znano v zadnji dekadi preteklega aprila pojavila otroška paraliza, pa do danes, je bilo ugotovljenih skupno 38 primerov bolezni, od teh je bilo deset smrtnih. Qd preostalih 28 primerov kažejo le trije na resne posledice otroške paralize; v skoraj vseh ostalih primerih so bolniki ozdraveli brez vsakršnih posebnih znakov, le pri redkih je opaziti kake lažje posledice. Pa tudi pri vseh teh predvidevajo popolno funkcionalno okrevanje. Do zdaj je bilo 11 otrok sprejetih na državne stroške v posebne zavode za popolno okrevanje. Otroška paraliza je ponehala Vladni generalni komisarjat sporoča: Tržaška občina je prijavila v desetih dneh od 1. do 10. t. m. le en primer otroške paralize; zbolel je triletni otrok, bolezen je lahke narave. Generalni komisariat bo spričo dejstva, da je epizoda o-troške paralize skoraj popolnoma končana, s to objavo prenehal objavljati desetdnevno sporočilo o 'poteku pojavov te bolezni. Volitve za notranje komisije še bodo vršile v tem pozitivnem mednarodnem vzdušju. Ker dela v teh tovarnah, poleg italijanskih tovarišev tudi veliko število Slovencev, je potrebno, da se med seboj predhodno pogovorijo s sindikalnimi voditelji in da enotno nastopijo ter izvolijo najboljše slovenske in italijanske tovariše, ki so vsa leta pokazali svojo predanost v borbi za zaščito interesov vseh delavcev ter se borili in se borijo za enotno sindikalno organizacijo v tovarni. Slovenski delavci ne smejo pasivno čakati do volitev. Njihova dolžnost je, da postanejo v tej borci najbolj aktivni, da so med seboj enotni in se tesneje strnejo okrog sindikalne organizacije ter postanejo za vzgled drugim delavcem. potrebno Je aktivno odkritosrčno sodelovanje Slovencev in Italijanov, brez vsakih pridržkov nezaupanja. Pasivnost'- mòra bili otištfE'jflia, ustvariti se mora novo ozračje enotnosti in borbenosti. Ce bomo delali v tem duhu, bomo gotovo zmagali tudi v tej bitki in zadali nov udarec vsem tistim, ki se bodo brez dvoma vrgli z vsemi sredstvi na delo za razdvojitev delavskih vrst. Slovenci smo že večkrat pokazali, da znamo ubrati pravo pot, ko gre za naše pravice. Pokažimo tudi tokrat z aktivno borbo ob strani naprednega sindikata, da želimo enot- nost in spoštovanje delavskih pravic v tovarni za vse delavce. Zvonko Odličen uspeh slov. maturantov Na Državni trgovski akademiji in na Državnem učiteljišču v Trstu so se v letošnjem poletnem roku vršili usposobljenosti izpiti. Maturanta Zajec Nadja na Trgovski akai demiji in Terčič Bruno na U-čiteljišču sta dosegla zelo visoko srednjo oceno. Pred nekaj dnevi sta imenovana maturanta prejela lastnoročno podpisano pismo ministra prosvete Paola Rossi-ja, katerima čestita k lepemu u-spehu, ki naj bo v ponos o-bema in pa profesorjem. Istočasno jima želi mnogo uspeha v bodočem poklicu. Podpisan sporazum za kamnoseške delavce Te dni je bil podpisan sporazum za uveljavitev delovne pogodbe za kamnoseške delavce, ki stopi v veljavo od 1. julija dalje. Na podlagi te pogodbe se plače delavcev in u-radnikov povišajo za 5%. ŠOLSKE VESTI 3. oktobra otvoritev osnovnih $ inlsko skrbništvo v Trstu sporoča: Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se bodo vršili od 16. septembra do 27. septembra t. I. Dne 1. oktobra t. I. bo šolska sv. maša in 3. oktobra t. 1. bo začel redni pouk. Vsa tozadevna pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju dotičnega okrožja. Prednostne lestvice Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da v dnevih od 12. do vključno 21 septembra t. 1., od 10. do 13. ure, bodo na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ulica 'Lazzaretto Vecchio št. 9, II., objavljene dokončne in izvršne prednostne lestvice za podelitev poverjenih in nadomestnih mest na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1955-56. Vpisovanje za otroški vrtec V ponedeljek, 19. t. m. se začne vpisovanje otrok za sprejem v otroške vrtce. Sprejemajo se otroci, ki so na dan vpisa dopolnili 3 leta starosti. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in zdravniško potrdilo o pregledu oči. PREDPISI ZA SPREJEM V TEČAJE I. oktobra otvoritev tečajev za vajence Kakor je bilo že sporočeno, je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo v sporazumu z generalnim vladnim komisarjem za Tržaško ozemlje dalo Državnemu zavodu za vež-banje in izpopolnjevanje v industrijskem delu nalog, naj v Trstu, v ulici Giarizzole 22, ustanovi «Stalno središče za strokovno vzgojo industrijskih delavcev». V tem središču bodo uredili dnevne tečaje (za urjenje in usposobitev) ter večerne tečaje (za usposobitev). Tečaji bodo povsem brezplačni ter se bodo začeli 1. oktobra 1955. Prvi nastop domačega orkestra v Vel. Repnu. Domačini Velikega Repna z nestrpnostjo pričakujejo prvi nastop domačega orkestra, ki se bo predstavil na vaški kulturni prireditvi sredi vasi na prostem drugo nedeljo 25. t. m. Sodelovala bosta pevski zbor Salež - Zgonik - M. Repen pod vodstvom pevovodje Miliča in openska dramska skupina, ki bo uprizorila 2. dejanje Finžgarjeve «Naša kri». Poleg tega bodo nastopili tudi domači otroci z recitacijami. Po kulturnem sporedu bo ples. Začetek ob 15. uri. Obeta se zanimiva kulturna prireditev, ki bo v poseben ponos vaške mladine. Domačini in okoličani, udeležite se! Vstopnina: odrasli 130, otroci 70 lir. Proslava 10-letnice prosv. društva v Saležu Prvo nedeljo v oktobru bodo Saležci priredili proslavo štva «'Rdeča zvezda». Za to priliko pripravlja domača mladina igro «Prijatelj», kakor tudi nekatere priložnostne recitacije in domači pevski zbor Salež-ZgoniknMali Repen bo nastopil z novimi pesmimi. Prihiteli bodo tudi barkovijan-ski harmonikarji in drugi, ki bodo prispevali k Še večji zanimivosti sporeda. Roditeljski sestanki: V Skednju: prejšnji četrtek so imeli na sedežu prosv. društva v Skednju tamkajšnji starši šoloobveznih otrok svoj roditeljski sestanek, na katerem so razpravljali pereča šolska vprašanja, nanašajoča se posebno na uzakonitev slovenskega šolstva in stalnost učnih moči, kakor tudi na vpisovanje slovenskih otrok v slovensko šolo. Prisostvovala je sestanku zastopnica SHLP, ki je obrazložila sedanje stanje slo- 10-letnice svojega prosv, dru- venskega šolstva, Navioči starši so si zadali obenem nalogo, da bodo obiskali še tiste starše, ki se sestanka niso udeležili ter jih seznanili o aktualnosti šolskih zadev. V Ricmanjih: roditeljski sestanek je bil na sedežu prosv. dr. «'Slavec» v Ricmanjih. Tudi na tem sestanku je zastopnik SHLP obrazložil pomen prizadevanja za uzakonitev slovenske šole ter prikazal ovire, ki se stavijo na pot pravičnim zahtevam slovenskega ljud,-stva. Poudaril je obenem, da je dolžnost slovenskih staršev vpisati svoje otroke v tisto šolo, ki jim lahko nudi pouk v materinem jeziku, s čemer bo podprta slovenska šola, ki je glavni predpogoj za nemoten razvoj slovenske kulture. Sledila je diskusija tudi o krajevnem prosvetnem delovanju, ki naj združuje v enotno kulturno prizadevanje vse Slovence, kar so navzoči z odobravanjem sprejeli, Ureditev dnevnih tečajev temelji na 2 letih urjenja, vsako leto po 8 mesecev, za čimer pridejo enako dolgi dveletni tečaji za usposobitev v vsaki izmed naslednjih poklicnih kategorij: posluževale! strojev za obdelavo lesa, mizarji za spojkanje, pohištveni mizarji, električarji, popravljalci radijskih aparatov, kleparji, mehanični popravljalci, zidarji, tesarji, železarji, cementni delavci, štukaterji-dekoraterji, slikarji - pleskarji, vodovodni napeljevalci in tehniki za o-grevalstvo. Tečaji bodo trajali po 6 ur dnevno. V šolskem letu 1955-56 bo prvo leto teča-'ev za vežbanje. Večerni tečaji za usposoblje nost se vršijo vsaki dve leti in bodo trajali vsako leto šest mesecev za varilce in osem mesecev za druge poklice. Tečaji bodo v času po dnevnem delu. V šolskem letu 1955-56 bodo uvedeni prvič naslednji lečaji: za avtogenske varilce, električne varilce, posluževai-ce strojev za obdelavo lesa, mizarje za spojkanje, pohištvene mizarje, električarje, ra-diotehnike, kleparje, mehanične popravljalce, zidarje, tesarje, kovinarje, cementne delavce, štukaterje-dekoraterje, slikar je-pleskar je, vodovodne napeljevalce in tehnike za ogre-valstvo. Ti večerni tečaji bodo trajali tri ure dnevno. kitajte. Sirite, podpirajte «DELO» Za sprejem v razne tečaje veljajo naslednji predpisi: v dnevne tečaje za usposobitev bodo sprejeti mladinci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in ki niso prekoračili 15. leta starosti; Kdaj bodo izpustili aretirane Škedenjce ? Za teden --- dni — Soooia, 17. - Hildegarda (mili Nedelja, 18 - Tomaž Ponedeljek, 19 - Janu arij Torek, 20. - Suzana Sieda, 21. - Matej cetrer.ek, 22. - Mavri,clj Petek, 23. - Tekla ZGODOVINSKI DNEVI 18. 1869 je umrl v Lešah na roškem Anton Janežič, sloj'1 OBN' skl Jezikoslovec. Rodil se f stotam 19. 12. 1828. 23. 1945 se je pričel v Pariz11 svetovni sindikalni, kongr^1 RADIO ODDAJI p in TRST A Neka ,6, da SOBOTA: 14.45 Ritmični o'1 Hura o ster Svvinging Brothers - 1 .... Pogovor z ženo - 16.15 Kav* ™L Skl koncert - 16.35 Domači 'ne, ki mevi - 17.30 Puccini: «Sestra! » na,| gelika», opera v 1 dejanju -8 Radijska univerza - 20.20 [ , v Slovenski oktet - 22. Čajko» ra Romeo in Julija, fantazija. 1 'n čis NEDELJA: 9. Kmetijska °fj "da di ja - 12. Oddaja za najmla« rst, k —: -------- *-'M' Vetu u zbori - 19.15 Nedeljski obiski razgovorl_ - 20.30" Montemf (rega l KRA^J, Vet n j LJUBEZEN TREH opera v 3 dejanjih. PONODELJEK: 12.55 P<;. duet in harmonika - 19.15 M» • 'v ca pripoveduje - 20.30 D0< *r»' z odmevi - 22. Iz Italijanske j (mo ga ževnostl in umetnosti - 22.16’ kovski: Koncert v D Duru ludi violino in orkester. prebivi TOREK: 12.55 Jugoslov»» lju več motivi - 13.30 Glasba po želJjjil(Unn„ 19.15 Radijska univerza rvctui jo,ivct uiuvcizd m Slovenski motivi - 21. Radi Prcj oder - Zorko Simčiči: KRST «'»deluj SAVICI, igra v 3 dejanjih, »hčinsl SREDA: 13.30 Lahke met® 'Tl igra duo Harris-Primani - • Z začarane police - 19.15 Z» J' ' niški vedež - 20.30 Zenski an<> Metuljček - 21. Mnenja in ice, d stva - 22. Iz slovenske knjiZ6’]:,;, ()j)- sti in umetnosti. it ‘šjimi i,CETRTEK:r>l2.55_,SlOvenslciJUpgred| tivi - 19.15 Radijska univerz* 20.30 Zbor Slovenske fiMiarnj" 'Ujnej: je - 21. Dramatizirana zgod* 'lemov 22.30 Iz operetnega sveta. 't,,. PETEK: 13.30 Glasba po iejj o p‘rc - 18.30 Z začarane poi ice -, ‘t,,, « . Sola in vzgoja - 21. Tržaški J ,,,erni tu rini razgledi - 21.30 Vok* »enih razgledi - si.su »v kvintet - 22. Iz svetovne knjj*j in,. nosti in umetnosti - 22.45 Busonl: Španska rapsodija. »da t '»tela K 1 n o OPČINE Te dni je preteklo šest mesecev, odkar je policija aretirala v Skednju šest domačinov antifašistov. Aretirani so bili zaradi krvavega dogodka, ki se je pripetil prve dni novembra 1946 v Skednju, to je prav v dneh, ko je bilo o-zračje na tem področju še posebno napeto. Nimamo namena, da bi se tokrat spuščali še enkrat v razglabljanje zadeve. O tem smo že pisali in povedali naše stališče ob priliki aretacije. Danes moramo predvsem — in to na žalost — ugotoviti, da so po šestih mesecih škedenj-ski antifašisti še vedno v zaporu. Storjena krivica še ni bila popravljena. V šestih družinah aretiranih je razen drugih družinskih članov tudi 13 nedoraslih otrok, ki jim očetje že šest mesecev ne morejo preskrbeti kruha. Mnenja smo, da bi oblasti v tem času lahko že zaključile preiskavo in premaknile zadevo z mrtve točke. To tembolj, ker spada inkriminirano dejanje pod 6. člen londonskega sporazuma, ki dovolj jasno govori, da, se zaradi preteklih političnih dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja STO ne bodo izvajale diskriminacije in sodni pregoni. Zato je že skrajni čas, da se aretirani izpustijo na svobodo, ker je bilo šest mesecev več kot dovolj za «resno preu. čevanje zadeve». Da se zadevo «resno preučuje» je namreč te dni povedal podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi. v večerne tečaje za usposobitev bodo sprejeti vajenci in nestrokovni delavci, ki se ali so bili zaposleni v določeni stroki ali sorodni stroki. Prošnje za sprejem v dnevne tečaje je treba predložiti skupaj s šolskim spričevalom; prošnja za večerne tečaje mora biti priložena tudi delavska knjižica ali izjava delodajalca. Ce bi število prošenj za vpis v tečaje preseglo število razpoložljivih mest, bodo imeli prednost tisti, ki imajo višjo izobrazbo in večjo sposobnost, o čemur bo presojalo kot edino merodajno vodstvo tečajev. Vpisovanje se vrši pri Inšpektoratu LN.A.P.L.I. v ul. Palestrina št. 6 do 26. t. m., dnevno od 16. do 19. ure. Ob koncu tečaja bodo priznana gojencem sledeča spričevala: gojenci, ki bodo obiskovali dnevne tečaje in opravili konč ne teoretično-praktične izpite, bodo prejeli ob koncu praktičnih tečajev «izpričevala o koristnosti» in ob koncu kvalifikacijskih tečajev «potrdila o sposobnosti»; gojenci, ki bodo obiskovali večerne tečaje in bodo opravili končne teoretično praktične izpite, bodo prejeli «potrdila o sposobnosti». Ta spričevala in potrdila, pravno priznana po veljavnih zakonskih predpisih, nudijo med drugim prednost pri zaposlitvi. Gojenci tečajev bodo lahko dobili posebne olajšave za vožnjo do kraja tečaja z električno cestno železnico. Tisti, ki bodo vpisani in bo, do obiskovali dnevne tečaje v šolskem letu 1955-56, bodo dobivali toplo zelenjadno juho na račun vladnega generalnega komisariata. Tisti, ki bodo položil letni izpit po dnevnih in večernih tečajih, bodo prejeli nagrado v znezku 5060 Ur. V Dolini odprta sindikalna podružnica Delavska zveza - CGIL je odprla pred kratkim v Dolini svojo sindikalno podružnico, ki se nahaja na okrajnem se, dežu. Podružnica je odprta za stranke v naslednjih dneh: vsak torek od 18. do 20. ure za vse kmetijske probleme; vsak petek od 18. do 20. ure za vse delovne stroke, probleme socialnega zavarovanja in skrbstva, za upokojence itd. Delavci, kmetje in upokojenci iz dolinske občine, ki bi jim služilo katero koli pojasnilo ali informacija, imajo sedaj na razpolago podružnico v Dolini, kar jim prihrani pot v Trst. Do srede je bilo vloženih na našem področju približno 11 tisoč in 500 prošenj za prepustnice za prehod na jugoslovansko obmejno področje. Italijanski obmejni organi so izročili jugoslovanskim do sedaj za vidiranje 3.801 prepustnico, vrnjenih je bilo 1.340 vidiranih. S svoje strani so jugoslovanski organi izročili za vidiranje 1.411 prepustnic, vrnjenih jim je bilo do sedaj 1.001 prepustnica. Vitlov« Rigarli »volil ''»negli 'hn ii Sobota, 17. sept.: «Dolina a q ljev» (La valle dei re). ®ar ,osl film MGM. . [,**> Nedelja, 18. sept.: se ponov» ali ri Ponedeljek, 19. sept : se P°«i »otnil Torek, 20. sept.: «Pandora». ” l(i. vni film Enic. .. J ' Sreda, 21. sept.: se ponovi, n pri: Četrtek, 22. sept.: «Skrivno*1 j o ,]cj ginulega moža» (Il mistero,,, marito scomparso). Film rv Petek, 23. sept.: «Jama pogd®Scelsi, cev» (La fossa del dan» ,0sj Film Union. V tednu se začnejo prejP ob 18, zadnja ob 20. url. 0*L | »taeij deljah in praznikih začetek 1 ih., zadnja ob 22. uri. y . PROSEK^ Xh Sobota, 17, sept ob 20:«zj.1l‘l tli, \ skupaj» (Vivere tnsiemè). >jn , Columbia, „ f L *.a 'Nedelja, 18. sept. ob 17: » bi novi. ..oliatine niversal. novi. , ,,l cnrit Sreda, 22. sept. ob 20: «Z^L1 mož (L’uomo di ferro). FU* j^. NABREŽINA j^a Sobota, 17. sept. ob 20: itvnil, stroga» (Lo sperone **7 L, n Barvni film MGM > „ 80 ---- ■ se’ 'hi. Nedelja, 18. sept. ob 16: %nk novi. j vat. Sreda, 21. sept. ob 20: «fj n* , ponarejevalcev» (La band» ‘b falsificatori). Film RKO. >pstv an ev Ondina Bensi, ki je dobila prvo nagrado med pevei-dilé-tanti it tekmovanju gMlkroton j* vai» Prejšnji četrtek je umrl v bolnici 63-letnl Matteo Vinzan Iz ul. Molino a ventò, ki ga je prejšnjo nedeljo podrl na cesti neki ve- sipist. *** V .tovarni strojev se je isti dan ponesrečil 63-letni Franc Bandel iz ul. Petronio. Ko je hotel priklopiti vagon k lokomotivi, sta mu odbijača zmečkala dva prsta desne roke. Okreval bo v mesecu dni. **“ Prejšnji teden se je pripetila pri obelisku na Opčinah pretresljiva prometna nesreča. 35 letni Edvard Grgič iz Bazovice 7, je vozit avto v smeri proti Trstu. Iz nepojasnjenih razlogov je nenadoma izgubil oblast nad krmilom in vozilo je treščilo z vso šilo v obcestno železno o-grajo. Železna palica ograje, ki se je zlomila, Je predrla v prednjem delu vozilo in se globoko zarila Grgiču v bedro. Iz obupnega položaja — avto se je namreč prevrnil — so ga lahko rešili šele gasilci iz Trsta In to po dveh urah napornega dela. Ker ga drugače ni bilo mogoče potegniti iz vozila, so morali z o-gnjem odrezati železno palico, ki se je zarila v nogo. Nato so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki z operacijo potegnili ostali kos palice Iz noge. 32-1 et ni Avguštin Fonda iz Bazovice 167, ki se je vozil z Grgičem, je ostal nepoškodovan. V ponedeljek je neki motociklist povozil 75-letno Marijo Sirk por. Magajna iz Sv. Križa 121. V bolnici so zdravniki u-gotovili več poškodb po telesu. Okrevala bo v kakih 15 dneh. Nesreča se je pripetila v bližini Proseka. Vozač motorja je bil identificiran. *** Pri padcu na ulici, si je v ponedeljek zlomil desno stegnenico 00-0 et ni iLuLgji Caputo iz Milj. Zdravniki splošne bolnice, kjer Je bil ponesrečeni sprejet, so si pridržali prognozo. *** V torek je neki kolesar podrl na tla 50-letno Heleno Modic z Opčin 17. Pri pregledu so zdravniki v bolnici ugotovili verjetni zlom reber. *** V torek se je v Barkovljah ponesrečil z vespo 20-letni Antonio Rollo iz Sesljana 4. Med vožnjo je trčil v tovornik in si pri padcu verjetno zlomil levo ramo In nekaj reber. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil pridržan na ortopedskem oddelku. **• Kazensko sodišče Je te dni obsodilo 44 letne« Lucian* Quir zona iz Gradeža na 5 mesecy «ta, 10 dni zapora pogojno brez'v. Jtijav tatvine 7000 lir, ki jih je »L kZ(l^ del na stanovanju Viktorij* de ipri Sv. M. M. Sp. 204. f *** Ker je ukradel motoN^L . ^at lo, je bil te dni Lelio clò5u61 i dni Lelio v'’#) 1,1 to obsojen na 6 mesecev > 3,.s in 6.000 lir globe. S tem bila preklicana pomilostite* ke prejšnje kazni tako, ''h,,., zaporu ve. moral odsedeti dve leti. *** S plinom se je v sr^!i' .N,, strupi!a 69-letna Italia PaJJ?r|( Vi .® Steiner iz ul. Industria 2°^ zgleda je izvršila sam-strahu pred zdravniškim pr 8i Na delu v delavnim .^.W) se je v sredo ponesrečil 4, ni Just Markežič iz ul. KO,on^ }° lezna plošča mu je padi » 7 f »hul sred^So »o Ilei, 4 < ko in odščipnila zadnji sta. Okreval bo v 20 dne*1 S* ttdfl V dneh od 8. do 14. sep*. -,. se je v tržaški občini rod*, | »o otrok, umrlo je 48 oseb, P° “ bilo 110. V "ten K! Zahvala Tov. Ado Slavec-Vi*‘ng .„v|. soi dniki se pi ko naše^ to' 6^ * sta najtopleje zahvaljuj6) jgV 'lij, Vidahju, vodstvom KP< ''ufi' \ ske zveze, SHLP, našim .pl ' KP v nabrežinski obc-0 11 pomorščakom, 5tanoVsluiZJ.fli vairišem pokojnice' z*. dr sožalja ob težki izgubi mame, sestre in tete. r i Odgovorni urednic «p RUDOLF BLAŽIČ C®, Založništvo «DELA' ci Tiska tip. RIVA, Torre»1» ZOBOZDRAVNIS*1 AMBULATOR1j Dr. A. M. Sand» zobozdravnik-kirurt Ustne in zobne &0,c zobne proteze .„ Sprejema od 9. do 1 • 15. do 20. ur® /ti. Ulica Torrebianca } (vogal z ul. Cardo«** tel, 37-11», >1 «v S, ■l N s 8os ' C Uta ‘t s ..v é S v; V V