343
Pri uljnjaku.
Odslej ne bodem več sameval, Ne bom o dolgem času tožil. Veselo pesmi bodem krožil, Ko pri uljnjaku bom sedeval.
Čebele, stavite satove
In lonček k lončku pritaknite!
Nato po med mi izletite
In ž njim napolnite panjove.
A jaz bom vrsto k vrsti stavil In misli v vrste bom izlival, In z mislimi srce odkrival, Da bom otožno je ozdravil.
II.
Kako, čebelice, vam dobro dene, Ce vas ogreva toplo solnce maja! Na pašo v svet za rojem roj odhaja, Za dom nabirat kapljice medene.
Ko pripodijo kope se meglene, In veter završi po cvetju gaja: Nobena več na cvetju ne ostaja, Domov hitite vse za tihe stene.
Kot ve, tako se misli nam vrstijo, Ce jasno nam življenja solnce sije, Ce strasti hude v srcu mirno spijo.
Kadar pa strastij v srcu boj se bije,
Vesele misli vse nam ubežijo,
V srce pa žalost grenka se zarije.
III.
Razlega pesem se k uljnjaku, Ljubk6 po mehkem plava zraku, Vesela pesem prepelice, V zelenem žitu skrite tiče.
A ni ta pevka prepelica, Glasi le mlada se plevica; Ki že ob ranem solnčnem svitu Ljubko prepeva v mladem žitu.
Le poj, le poj, plevica mlada! Skrbij še ne poznaš in jada: Ko te v bridkosti boš spoznala, Slovo tedaj boš petju dala.
IV.
Z jedjo so stregli in pijačo, S potico slastno in pogačo,
Da vsi smo bili volje
Vesele in najbolje:
Da vsak je hotel govoriti Vsak menil duhovit je biti, Po misli in besedi, V začetku in na sredi.
Besed se mnogo je razdrlo: Hvalilo pa je vsako grlo Zares izborno vino In štajersko starino.
In nihče njega ni pozabil, Ki nas prijazno je povabil,
In ne njegove žene
In hčerke zaročene.
Premišljam danes trezne glave Dobičke včerajšnje zabave
In govorov pomene
In njihove namene:
A glej, kako mi pamet kaže, In zjutraj upam, da ne laže: „Tam plitvi so duhovi Kjer polni so sodovi!"
344
Dr. Anton Medved: Fra Angelico.
V.
Vesel pri vas, čebelice, počivam, Naslajam se ob vašem šumu; Čudeč se vstrajnemu pogumu Nazaj pogum ubegli sam dobivam.
Oblaki so vam krili solnce zlato, Zaprli so vas v tesne panje, Kot v zimi prikovali nanje, Zaprli pridne bire cvetno trato.
Srce nam pravi, da je res, Razum pa večkrat to zanika. Kdo med pravdo sezi vmes, In kdo zasedi stol sodnika?
In danes? V jasnem svitu solnce plava,
Ljubko je cvetje za dehtelo,
In ve hitite spet na delo,
Pri delu vnovič vam srce vzigrava.
Zato nesreča mene več ne bo strašila;
Če se nebo mi bo zmračilo,
Tem lepše se mi bo zjasnilo,
In jasni dan — dovolj   mi bo plačila!
VI.
Razumne vodi le razum In ta naj bo na sodnem stoli! Brezmiseln v srcu je pogum, Srce brez smotra rado voli.
Zato razpor je v duši mnog, Razpor med srcem ino glavo. In marsikdo trpi ubog, Ker srcu da razsodno pravo.
F. S. Finšgar.
Fra Angelico.
(Spisal  profesor  dr. Anton Medved.) (Dalje.)
Brat Ivan je bil čisto preprost v besedi in v dejanju. Po obedu je hodil s sobrati na vrt v razvedrilo, na kratek pogovor. Nekega dne mu je podal tovariš Evlogij belo ruto, rekoč: „Pa še tukaj nekaj naslikaj." Angelico je šel po čopič in barve, pripel ruto na zid ter v kratkem času naslikal „Beg v Egipet". Sobratje, ki so bili priča hitremu slikanju, so strmeli nad Ivanovo umetnostjo. V nekaterih urah je ustvaril delo, ki je vzor preprostosti, a vendar povsem umetno. So-sebno postava Jožefova je ravno zaradi svoje preprostosti občudovanja vredna. Ta slika je bila leta 1508. prodana za tisoč zlatov za zbirko preslavnih Medicejev v Florenciji. Začetkom tega stoletja so jo ugrabili Francozi; ko so leta 1815. sklenili dunajsko premirje, je hotela dati francoska vlada visoko odškodnino mesto te slike, a Florencija je za-
vrgla vsak denar, da bi le zopet to preprosto sliko dobila v svoje palače. Posrečilo se ji je to; sedaj se slika nahaja v zbirki Galleria antica e moderna.
Znamenita je slika brata Ivana ,Jezus je prinesel očakomvpredpeklu odrešenje". Jezus je prišel do predpekla; takoj se odtrgajo vrata, hudi duh jih še hoče pritisniti ter Odrešeniku vstop zabraniti, a poderejo se in sicer ravno nanj; pod vrati leži, zdrobljena je njegova moč. V čudovitem sijaju stopa v predpekel Izveličar, zastavo ima s seboj, znamenje zmage nad peklom. Kakšno veselje vlada med očaki! „Mir vam bodi!" Kako jih je prešinil ta že tisoč, tisoč let zaželeni in pričakovani pozdrav! Sedaj so se dopolnile besede, ki stoje pod sliko: „Redemisti nos Deus in sanguine tuo ex omni tribu et lingua et  populo"   (odrešil si
F. S. Finšgar: Pri uljnjaku.
405
„Ubožica", vzdihnila je Ida in zopet poljubila umazana ličeca svoje ljubljenke.
„Pa vendar, Idka, kje si bila, da ni bilo ne duha ne sluha po tebi?" vprašala jo je mati.
„Lina, vprašaj rajši, kje je danes kosila naša Idka?" pripomnil je oče.
„Sem prav pozabila, res. Pojdimo v sobo, da se razpraviš! V tem času skuham kavo; ječmen je že pečen."
Pri uljnjaku.
VIL
Kako je pohitel med svet
Iz gnezda ta tič izpeljan,
Kjer vedno ga grelo je matere krilo!
Nikoli še moker, nikoli gladan,
Nikoli še v boju razgret,
Nikoli preganjan, nikoli kljuvan,
A ljubljen obilo.
Ko prva ga ploha dobila,
Ujeda ga prva lovila
In grabila ga za perje,
Ko prvič je spal brez večerje:
Kako je tedaj obupaval,
Življenje spoznaval, In bridko je tožil, Ko pesmi je krožil! A letos? — Ta tič je krepak, Med tiči je čil veseljak. Kaj mar mu za par je peres, Če s kom se spopade zares! Zažvižga na hruški glasno: „Saj perje se drugo dob6." Če moker je ves in polit, Pa solnca počaka in gre se sušit, Potem pa zažvižga, zapoje, Kot drago mu — vedno po svoje.
Tak tiček nedavno jaz sam sem še bil, Ko sem se med svetom živeti učil. Tedaj sem pač jokal in tožil, Če vame kdo lok je izprožil. Sedaj se pa svetu le smejem In skrit pri uljnjaku se grejem.
VIII.
Le vleči ga! Kako si močna! Še ti pomagaj sestri, ročna! Tako! — Pod kapom naj sanjari! Doma itak samo lenari.
Kdor brani vsakega se dela, Pa tudi ne zasluži jela; Čemu bi jedni se potili, A s potom drugi se mastili?
Ljudje pa tega ne storijo,
Ker dela menda se bojijo:
Kdo štel potem bi  silne vsote,
Če vrgli bi pod kap vse trote!
F. S. FinSgar.
F. S. Finšgar: Pri uljnjaku.
421
duševnega delovanja, nravne stanovitnosti in značaj nosti, in če ne povzdignemo svojega duha in duha svojega naroda k višji in plemenitejši delavnosti, nego jo vidimo pri so-
sedih, ne bomo le nikdar  dosegli   častnega mesta v vrsti narodov, ampak ne bomo niti ohranili svojega naravnega obstanka." ') *) Listopada meseca 1864.
Pri uljnjaku.
IX. L j u d s k a  sodba.
„Kako je moder in kako je resen", Presoja važno mene star očak;
„Ohol je le, ohol in pa prevzeten", Prereka sodbo mu bogat veljak.
„Prenaglo in prehitro se mi suče", Zenica stara z bradico maje;
„Počasen je tako, da Bog pomagaj", Njej jezno odgovarja mlad fante.
„ Vesel, preživ je v družbi, prezgovoren", Modruje sivolasi mi župan;
A mladi svet po svoje zopet sodi, „Da človek strašno pust je in zaspan."
„Nobeden z lepa temu ni po godu", Jezički drobni pikro sikajo;
„Cel6 z berači govori prijazno", Njih sodbo drugi spet zanikajo.
„Ta človek menda samo vodo pije", Oštir z drobižem jezno požvenklja;
„Pijanec bo, če ni že, ta nesrečnež", Sosedi botra tiho šepeta.
Tako! Sedaj pa veste ljudsko sodbo, Verujte, ako drago, kaj mi mar!
Jaz vem, da ljudstvo to ne bo sodilo, Sodnik bo moj samo sveta vladar.
X. Prvič in  drugič.
Ko prvi maja dih je vel, In zadnji zvonček odcvetel, Cvetelo pa je drevje belo, Vabilo nase je čebelo, Tedaj sem tebe prvič gledal, Ko pri uljnjaku sem posedal.
Na prsih mehkih mladi cvet, Na licih cvetje mladih let, In tvoje ustnice rudeče Drhtele so od sladke sreče: Ob desni tvoji mož je hodil, Za roke te je rahlo vodil.
Ko solnce žgalo je zemljo, Da mrlo cvetje je lepo, Da trava v rebri je gorela, Po vodi pivka hrepenela, Tedaj sem tebe drugič gledal, Ko pri uljnjaku sem posedal.
Obrazek tvoj —¦ kako je bled!
Solza na licih berem sled.
In blede ustnice zaprte
Odmev so duše ti potrte:
Srce ubogo bridko toži
Po mrtvi sreči — mrtvem moži.
F. S. FinSgar.