Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Stoletje zadružnega hranilništva na Slovenskem
januarja 1883 so slovenski rodoljubi v Celju ustanovili Zvezo Slovenskih posojilnic, prvo predhodnico današnje Zveze hranil-**o-kreditnih služb. V vsej stoletni zgodovini so bile slovenske ^Posojilnice in hranilnice močna kmetova opora, do socialistične Preobrazbe tudi ena izmed branikov slovenstva. Današnje hranilno-kreditne službe so podaljšana kmetova roka; kmet odo-^ava kmetu posojilo.
Ljubljana - V Sloveniji je danes Posojila odobravajo kmetom kredit-hranilno-kreditnih služb. Organi-5**-ane so pri vseh kmetijskih za-rfugah in organizacijah; od 41 te-f^ljnih organizacij v gozdarstvu le V^terica nima lastne službe. 107 varčevalcev - 85 odstotkov jih kmetov, ostalo so zaposleni v J^drugah in podeželani - ima za 4,1 Milijarde hranilnih vlog. To je J^alno štirikrat več kot pred
^setimi leti. _ Hranilno-kreditnih služb ne gre vlačiti z bankami, ki med drugim ^^editirajo tudi osebno potrošnjo. ?lužbe ves zbrani denar zopet
v>ačajo v kmetijstvo in gozdarstvo, olovico vlog uporabljajo zadruge nabavo reprodukcijskega materija ter za plačilo kmetijskih pri-rJ^Jkov, enak delež namenjajo za ^Osojila kmetom. Desetina denarja L^tane za rezerve, čeprav kmečke ^jike z likvidnostjo nimajo težav.
-- v
V Prešernov spomin
Kranj - Ob slovenskem kulturnem prazniku se bo na gorenjskem, posebej v Kranju — Prešernovem mestu — vrstil niz kulturnih prireditev. Lahko celo fečemo, da jih je iz leta v leto več.
pa je še vedno deležna Premajhne pozornosti Kranjčanov vsakoletna spominska ^vefcanost v Prešernovem gaju* zato bi vas radi nanjo po-sfbej opozorili. Na predvečer obletnice pesnikove smrti, v Ponedeljek, 7. februarja, ob iS. uri bo pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona ^enka v Prešernovem gaju pel ^kademski pevski zbor France prešeren iz Kranja. Pol ure kasneje, ob 18.30, pa v večeru ^odoknic pred Prešernovo hišo v kranjskem mestu mešani pevski ^bor Iskra iz Kranja.
Po spominski svečanosti bo ob uri v prostorih Skupščine gbčine Kranj kulturna skupnost Kranj podelila vsakoletne velike male Prešernove plakete, Priznanja za kulturno delo.
Podelitev Prešernovih nagrad Gorenjske bo letos v Kranju. Slovesnost bodo pripravili v torek februarja, ob 18. uri v prostorih Sine občine Kranj.	.
ni odbori, v katerih je prek tisoč kmetov. Zadružni denar je namreč kmetov in služba je le podaljšek kmetove roke. Štiri petine posojil gre za naložbe v živinorejo, ostalo za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, kmečki turizem ... Med najemniki niso le posamezni kmetje, temveč vedno bolj tudi strojne,
Sašne, hmeljarske, vinogradniške in levske skupnosti.
Tudi po zaslugi »kmečkih bank« so kmetje v desetletju med popisoma zgradili ali obnovili 10800 hlevov, postavili 16 tisoč silosov, zgradili 17 skupnih hlevov za molznice, samo v strojnih skupnostih kupili tisoč kombajnov za spravilo silažne koruze. Ob tem pa so malo vlagali v stanovanjske hiše, ker službe, razen redkih izjem (med njimi je tudi škofjeloška zadruga),
za tovrstne naložbe ne odobravajo posojil. Primerjave, da ima živina ponekod boljše bivalne prostore kot kmetje, ne moremo vzeti dobesedno. Dovolj jasno pa pove, da čaka tu kmetijce še pomembna naloga. Pred sedmimi leti je v republiki spodletel poskus, da bi kmetje od vsakega litra mleka, kilograma goveje živine, pšenice, krompirja prispevali del denarja v stanovanjski sklad. Kmečka solidarnost, sicer lepa vrlina podeželja, je takrat, žal, odpovedala.
Zadružno hranilništvo je v stoletni zgodovini prehodilo trnovo pot in preživljalo številne krize. Zdaj jih verjetno čaka nova preizkušnja, saj se drastično spreminjajo kreditni pogoji. Ti so bili v minulem desetletju ugodni: triodstotna obrestna mera in doba vračanja od deset do 15 let. Zdaj se obeta celo petkrat ali šestkrat višja obrestna mera. To bi bil za kmetijstvo nespodbuden ukrep, saj se ne vklaplja v prizadevanja za 85-odstotno samooskrbo s hrano. Prvi znaki krize se že kažejo. Lani so naložbe v primerjavi s prejšnjimi leti upadle za dve petini, kmetje pa v skrbi pred višjimi obrestnimi merami pospešeno vra-čajo dolgove.	C.Zaplotnik
Sklepi problemskih konferenc ostajajo na papirju, ker jih osnovne organizacije v delovnih organizacijah z določenega področja ne vnašajo v svoje programe, komunisti pa se zanje v samoupravnih organih ne zavzemajo
Kranj — Od ene problemske konference do druge se stališča in ugotovitve komunistov ne spreminjajo dosti, zato ob primerjanju' uresničenega lahko ugotovimo, da se na posameznih področjih, za katera so veljali sklepi s programskih konferenc, pravzaprav ni dosti spremenilo. Na problemski konferenci so komunisti enotni, v svojih sredinah pa ne poskrbijo, da bi sklepe vnesli v programe svojih osnovnih organizacij ZK, ne prizadevajo si za uresničevanje dogovorjenega. Dogaja se celo, kot je na svoji seji ocenjevalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj, da zagovarjajo v svojih delovnih organizacijah parcialne interese,
kar velja za področje lesnega gospodarstva na Gorenjskem in zdravstva. Takšen odnos do dogovorjenega in sprejetega nikakor ne bo pospešil razvoja v omenjenih dejavnostih niti za korak naprej, saj se razhaja z načeli enotno začrtane politike. Sklepi v arhivu še ne pomenijo nič, ampak le dosledno zagovarjanje sprejetih načel razvoja v samoupravnih organih vseh delovnih organizacij na področju, ki jih dogovor zajema.
Takšna ocena uresničevanja sklepov programskih konferenc, organiziranih na Gorenjskem, prav gotovo ni spodbudna, je pa vsekakor kažipot za bodoče programske konference. Zato je posebno vprašanje, kakšna usoda bo doletela sklepe programske konference o kmetijstvu in živinoreji na Gorenjskem, ki bo predvidoma organizirana še ta mesec. Nepovezanost, slaba organiziranost, slaba regijska enotnost, to je le nekaj značilnosti, ki jih bomo morali postopoma odpravljati in to predvsem v občinah samih, šele nato bomo sposobni za enotnejšo politiko v regiji. L. M.
V Mavčičah zapirajo gradbeno jamo - Na gradbišču vodne elektrarne v Mavčičah konc:uje-lo^amranje gradben!jame, prvo fazo gradnje elektrarne, ki bo predvidoma ^ncanaapnla^ CradbeZiamo zapirajo z glavnim vzdolžnim delom ograde, ki bo kasneje ^f^^ljezu fJvretočnepapolja. Desni bok gradbene jame so že povsem zaprli, levega 80 odsotnoJJo-VTvgra^AOO ton cementa, 10 tisoč prostominskih metrov betona, ^^pahinodpe-l aH va šo 35 tisoč prostominskih metrov materiala. Doslej so porabili ze 700 mtl^ -narjevod nekaj več kot 1 milijarde dinarje v, kolikor je predvidenih za pripravljalna dela. D. Papler - Foto: F. Perdan
Komunalci pometajo namesto da bi kidali sneg — Zima se je letos krepko pošalila, saj zaman čakamo, da bi nasula snega in ponudila otrokom zimsko veselje, komunalcem pa povzročila običajne zimske skrbi. Pred dnevi smo na Bledu namesto kupov snega lahko posneli kupe zadnjega jesenskega listja. Komunalci so te dni ponekod namesto lopat vzeli v roke metle. V Radovljici so pometli Gorenjsko cesto in okolico avtobusne postaje, toda nekateri so jih pokarali, češ, da zapravljajo denar. Čistočo okolja imajo torej le na jeziku. Toda radovljiški komunalci so vztrajni, pred dnevi so očistili tudi pobočje pod radovljiško graščino, od koder so odpeljali kar pet s smetmi do vrha naloženih tovornjakov. Vztrajnost se jim je obrestovala, saj je očiščeno pobočje prepričalo še zadnje dvomljivce, da je prijetneje živeti v čistem okolju. Radovljške komunalce dajemo za zgled kranjskim, ki kot kaže čakajo na sneg, da bo pokril nesnago na ulicah kranjskega mesta. — M. Volčjak — Foto: F. Perdan
Osnova za dogovarjanje
Nejasnosti okoli novega deviznega zakona so se konec preteklega tedna nekoliko razjasnile. V interesni skupnosti Jugoslavije so sprejeli enotna merila za določanje deleža deviz, ki bo po poravnavi skupnih obveznosti ostal organizacijam združenega dela. Gospodarstveniki ocenjujejo, da ne prinašajo kakih izjemnih novosti in pomenijo bolj priporočilo za obnašanje, saj ostanejo v veljavi vsi republiški in zvezni odloki, ki urejajo razpolaganje z devizami. Tako je sedaj že jasno, da bodo organizacije združenega dela prispevale za potrebe federacije 5 odstotkov deviznega priliva, 3 odstotke za devizne rezerve Narodne banke Jugoslavije in 17 odstotkov za uvoz nafte. Vendar pa bo do 1. aprila veljal dosedanji režim razpolaganja z devizami.
Tako bi združenemu delu dali dovolj časa, da se s samoupravnimi sporazumi dogovori za uporabo deviz. Nekatere prednostne panoge bi imele najvišji možni delež razpolaganja z ustvarjenimi devizami, ki znaša 75 odstotkov. Sicer pa bodo morale organizacije združenega dela, ki jim bodo ostale, ko se bodo dogovorile o razpolaganju v panogi, najprej poravnati zapadle devizne obveznosti do tujine, druga nujna obveznost je uvoz repromateriala in surovin, ki ga potrebujejo za izvozno proizvodnjo, tretja je nakup drugega reprodukcijskega materiala, četrta preskrba trga.
Tiste organizacije združenega dela, ki več uvažajo kot izvažajo, oziroma takoimenovani pasivci, bodo morale manjkajoče devize kupiti na deviznem trgu. Tega naj bi ustvarjali s presežki deviz v organizacijah združenega dela. V okviru SISEOT bodo namreč izračunali delež razpolaganja z devizami za vsako organizacijo združenega dela posebej, pri čemer naj bi bilo možno tudi sporazumevanje o združevanju deviz v interesnih povezavah. To bi lahko bile sestavljene organizacije združenega dela ali reproverige in podobno.
Razen meril za ravnanje ob določanju deleža deviz, ki bo ostal združenemu delu, so letos tudi nekatere skupne zadeve bolje urejene. Tako se bodo devize za nafto zbirale na posebnem računu, porabljale pa se bodo na podlagi dogovora o enotni preskrbi z nafto, kije že sklenjen. Zato bo preskrba z nafto v posameznih delih države tako dobra, kot se bodo kje potrudili, da bodo zbrali potrebne devize.
Tudi tolikokrat izrečana in obljubljena spodbuda večjim izvoznikom se je začela uresničevati. Tako bodo lahko organizacije združenega dela, ki bodo letos izvoz povečale za več kot 20 odstotkov, z deviznem prilivom od izvoza nad 20 odstotnim povečanjem, v celoti same razpolagale.
Vsekakor pa z merili in zakonom še ni vse rešeno. Združeno delo se bo moralo samo potruditi, da bo z usklajevanjem in dogovori prišlo do tistih deležev deviz, ki bodo v skupnem gospodarstvu dali največje možne učinke.	L. Bogataj
Posojilo za plinovod
Tržič - Med tržiškimi organizacijami združenega dela so samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje slovenskega plinovoda podpisale le tri: Peko, Bombažna predilnica in tkalnica ter Tovarna kos in srpov.
Čeprav so izpolnili vse obveznosti iz sporazuma, Petrolovi delavci zaradi pomanjkanja denarja niso uspeli potegniti kraka plinovoda do tovarniških prostorov do roka, za katerega so se dogovorili. Naložbo so prestavili v leto 1982, vendar je iz istega razloga spet ostala neuresničena.
Konec tega leta ali v začetku prihodnjega bosta Peko in Bombažna predilnica in tkalnica plin končno dobila. V kratkem bodo namreč v Petrolu končno uspeli sestaviti finančno konstrukcijo naložbe, ki ji bo pomagalo posojilo obeh največjih tržiških tovarn. Vsaka bo primaknila po pet milijonov dinarjev.
Tovarna kos in srpov bo, žal, še dalj časa ostala brez plina, saj je gradnja omrežja do te tovarne izredno zahtevna in seveda draga. Toliko denarja v Petrolu kljub sklenjenemu sporazumu nimajo.
Plin je v zaostreni gospodarski in še zlasti energetski krizi za Peko ter Bombažno predilnico in tkalnico izredno pomemben. Nadomestil bo precejšen del drage energije, predvsem mazuta in kurilnega olja, ki ju zdaj uporabljata. Njuna poraba se bo zmanjšala, hkrati pa bosta delovni organizaciji nekoliko ublažili visoke materialne stroške v svojih poslovnih bilancah ter se seveda izognili vse pogostnejšim težavam pri oskrbi s tema naftnima deriva-toma.	H_j_
DANES V GLASU
4. STRAN:
Predstavljamo poklic vojaške starešine
KRANJ, petek, 4. 2. 1983	CENA 11 din Št. 9
2. STRAN
PO JUGOSLAVIJI
DRA2JA HRANA
Včeraj se je podražilo meso, določene pa so bile tudi občutno višje odkupno prodaj ne cene najpomembnejših kmetijskih pridelkov. S tem, je bilo rečeno v obrazložitvi, naj bi izboljšali položaj kmetijstva in z večjo pridelavo in prirejo izboljšali tudi preskrbo. Podražil se je tudi železniški tovorni in potniški promet in sicer za 15 odstotkov. Skupaj z decembrsko podražitvijo se je tako cena prevoza dvignila kar za slabih 35 odstotkov, kar pomeni, da se bodo povečali stroški gospodarstva oziroma industrije.
Odkupno-prodajne cene poljščin so povprečno višje za 15,54 odstotka, mesa in živine pa za 212.1 odstotka. To pomeni, da so se kmetijski pridelki v povprečju podražili za slabih 22 odstotkov, kar bo podražilo industrijske izdelke za dodatnih 1£5 odstotka ter dvignilo drob-noprodajne cene za 1,45 in življenske stroške za 2,5 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da v izračun ni vključena podražitev mesa, pa tudi ne, napovedana podražitev mesa in mleka ter mlečnih izdelkov. Res pa je tudi, da se bo učinek teh podražitev pokazal šele v drugem polletju, ko bodo prišli na trg vsi podraženi kmetijski pridelki.
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVUANJE
petek. 4. februarja ist
Varčevanje s prireditvami
omenjenimi podražitvami " Ikc
Z
kmetijskih pridelkov so po mnenju zveznega komiteja za kmetijstvo odpravili glavna neskladja med cenimi, ki so do sedaj ogrožala stabilnost pridelave in preskrbe domačega trga. Problem ostaja še vedno prosto oblikovanje cen živinske krme in živine, zaradi česar lahko domnevamo, da bodo te probleme morali še enkrat uvrstiti na dnevni red.
Zvezni komite za kmetijstvo tudi meni, da so s sedanjimi cenami odpravljena neskladja v proizvodni verigi in je zato moč doseči pogovor o produktivnosti v kmetijski proizvodnji. Kmetijstva naj bi letos izvozilo za 1,5 milijarde dolarjev in zato je nemogoče pričakovati, da bi prav vse probleme lahko rešili z višjimi cenami. Cene naših kmetijskih pridelkov so namreč bile le do sedaj višje od cen kmetijskih pridelkov v deželah evropske gospodarske skupnosti.
Tržič — Letos bodo v tržiški občini štiri velike mednarodne prireditve; evropski alpski pokal na Zelenici, tekmovanje v motokrosu Alpe-Adria, razstava mineralov in fosilov ter šuštarska nedelja.
Vse štiri so tradicionalne in so Tržičane potrdile kot izvrstne organizatorje, hkrati pa se prek njih ime Tržiča, Gorenjske in Jugoslavije sliši daleč v svet. Pomembne so torej tudi v turističnem in nenazadnje nekatere še v gospodarskem, dohodkovnem pogledu.
Zato je toliko manj razumljivo, zakaj se v posameznih sredinah vse pogosteje oglašajo razpravijaki, ki zahtevajo selekcijo oziroma nasprotujejo tej ali oni prireditvi. Nekateri gredo celo tako daleč, da n. pr. govorijo proti evropskemu smučarskemu pokalu, istočasno pa zagovarjajo motokros.
Najtehtnejši vzrok, zaradi katerega se porajajo dvomi o umestnosti štirih velikih in dragih prireditev v občini, ki res ni velika in posebno bogata, je seveda denar. Klubi, društva, organizacijski odbori vsak po svoje trkajo na vrata morebitnih pokroviteljev, saj sami oziroma interesne skupnosti, v katero pač sodijo s svojo dejavnostjo, nimajo dovolj denarja.
Združeno delo je res obremenjeno z najrazličnejšimi dajatvami in se zato še toliko bolj zavzema za varčevanje na vseh področjih. Kljub temu pa se je vsaj doslej z večjo ali manjšo denarno podporo vedno izreklo za prireditve.
Pogreša le enoten dogovor, neke vrste sistemsko rešitev; katere so tiste prireditve, ki jih v Tržiču velja negovati, koliko stanejo in koliko naj k njihovi izvedbi prispeva združeno delo. Predlog bi moral priti pred samoupravne organe v začetku vsakega leta. Takrat se da planirati, kasneje je vreča za take namene morda že prazna.
Kdo naj odloči, katere vrhunske prireditve naj v tržiški občini bodo in katerih ni treba, vsaj ne vsako leto, je težko reči. Najbrž bo morala nalogo prevzeti socialistična zveza kot frontna organizacija. S tem bi se končno izognili vprašanju, kakršno se je — sicer ne preveč dokončno — slišalo tudi prejšnji teden na sestanku tržiških direktorjev; da ali ne podpora evropskemu alpskemu pokalu. Komaj mesec dni pred prireditvijo, ki jo je mednarodni FIS koledar zaupal Zelenici oziroma Tržičanom, se s takimi dvomi prav gotovo ne bi smeli ukvarjati.
H. Jelovčan
Najslabši prvi, najboljši sedmi razred
Najslabše pogoje med gorenjskimi šolami s prilagojenim programom ima osnovna šola Polde Stražišar na Jesenicah, saj nima niti zunanjih površin — Učenci odlično sodelujejo z nekaterimi delovnimi organizacijami.
Jesenice — V vse osnovne šole s prilagojenim programom na Gorenjskem na Jesenicah, v Radovljici, Kamni gorici, Kranju in Škof j i Loki je bilo vključenih 357 učencev ali 1,6 odstotkov vseh gorenjskih šoloobveznih otrok. V celodnevni osnovni šoli s prilagojenim programom pa je vključenih 169 učencev v Kranju.
Najslabše pogoje dela ima osnovna šola na Jesenicah, ki sploh ne razpolaga s prostori za rekreacijo in te lesno vzgojno dejavnost in nima niti primernih zunanjih površin, saj je v neposredni bližini Železarne. Zaradi pomanjkanja sredstev je predvidena novogradnja v srednjeročnem planu izpadla.
Uspeh v šolah s prilagojenim programom na Gorenjskem je bil 95 odstotni; primerjava učnega uspeha med posameznimi razredi kaže, da je najslabši učni uspeh v prvem razredu, najboljši pa v sedmem. V dodatni pouk je nasploh vključenih več učencev, vse šole pa imajo pestro šolsko in izvenšolsko dejavnost. Posebno pestrost v šolah s prilagojenim programom so dosegli pred-
w • w
Turistično društvo Trzic ustanovljeno
V torek je bil v Tržiču ustanovni sestanek odbora novega turističnega društva — Izoblikovati konkreten program dela, pridobiti čim več članov in denarja za uspešen start, hkrati pa čimprej oživiti turistično poslovalnico, so njegove prve naloge
Tržič — Pod arkadami občinske stavbe, ob prodajalni ljubljanskega Doma, je ličen prostor precej dolgo čakal na oživitev turistične dejavnosti v Tržiču. Naneslo je, da je bil prav v torek, ko je poslovalnica dobila svojo končno podobo, tudi ustanovni sestanek odbora turističnega društva Tržič.
Predsednik Jakob Stabuc je ob tej priliki že razgrnil nekatere smernice bodočega dela, ki bodo določneje opredeljene sredi meseca, ko bodo Člani, vsak za svoje področje, nanizali letošnje programe.
Brez začetnih težav seveda še nekaj časa ne bo šlo. Posebno, ker je denarja za novi zagon od razsulega društva ostalo bore malo. Vsega skupaj ni niti 300.000 dinarjev. Vendar pa ga bo dovolj, da bo lahko čimprej zaživela turistična poslovalnica z redno zaposlenim delavcem, sprva le za polovičen čas, pozneje, ko bodo uspehi rodili tudi več denarja, pa za polnega. Težje bo verjetno najti sposobnega, takore-koč univerzalnega človeka, ki bo dovolj samostojen in samoiniciativen, da bo kos pestri paleti zadolžitev in. da bo z gospodarnim delom preživljal samega sebe.
Staro turistično društvo je v dobrih dveh letih, kar ne obstaja več niti na papirju, izgubilo svoje člane. Ena od prvih nalog novega odbora je
zato pritegniti v društvo, ki bo hkrati opravljalo še vlogo občinske zveze turističnih društev, čim več ljudi. Ne le zaradi članarine, katere vsota trideset dinarjev je zanemarljiva, ampak predvsem zato, da bodo delali v njem in v krajevnih skupnostih, kjer naj bi sčasoma vznikla še nova društva.
Pomembnejši vir dohodka za dober start odbor pričakuje od podpornih članov, ki jih bo iskal v združenem delu in zasebni obrti, zlasti gostinski. Seveda jim bo za protiutež moral ponuditi kvalitetne storitve, kot so, na primer, agencijski, reklamni, prodajni in podobni posli, ki jih bo od kopici drugih nalog lahko opravljala turistična poslovalnica.
V koledarju tržiške turistične dejavnosti je torek zapisan z velikimi rdečimi črkami. Zagnanost odbora društva, v katerem so sami preizkušeni ljudje, daje upanje, da sapa razmaha ne bo pojenjala, ampak bo nasprotno vedno močnejša. Vsaj taka, kakršna je vela ob razcvetu prejšnjega društva, takrat enega najbolj delavnih na Gorenjskem. Seveda pa bodo pri svojem delu še naprej potrebovali podporo in pomoč socialistične zveze ter izvršnega sveta, glavnih pobudnikov oživitve turističnega društva v Tržiču.
H. Jelovčan
vsem na področju organizacije interesnih dejavnosti, v katere so bili vključeni vsi učenci teh šol. Učenci iz teh šol so se povezovali z vrstniki rednih osnovnih šol in se prav v teh dejavnostih izenačevali z ostalimi učenci osnovnih šol.
Več težav in manj uspeha pa so osnovne šole s prilagojenim programom dosegle v prizadevanjih s krajevnimi skupnostmi, predvsem zaradi velike oddaljenosti nekaterih krajevnih skupnosti, od koder se vozijo učenci v šolo. V osnovno šolo Polde Stražišar na Jesenicah so vključeni mentalno prizadeti otroci iz vse občine in imajo zato kar 32 vozačev.
Bolje pa se te šole povezujejo z organizacijami združenega dela, ki so nekatere pokazale izredno razumevanje pri zaposlovanju in delovni praksi in pri opravljanju nekaterih kooperantskih del v delavnicah pod posebnimi pogoji v Radovljici, Jesenicah in v Kranju. Oblike sodelovanja so se pokazale kot uspešne predvsem z Železarno Jesenice, Verigo Lesce, Savo Kranj in Gorenjskim tiskom v Kranju. Osamljeni pa so primeri povezovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, na vseh šolah pa so pri uresničevanju vzgojnoizo-braževalnega dela sodelovala društva za pomoč duševno prizadetim.
D. Sedej
Junija pripelje vlak bratstva
Letos bo iz bratske republike Slovenije ponovno pripeljal v Slovenijo Vlak bratstva in enotnosti. S to veliko manifestacijo se že od leta 1963 spletajo prijateljske vezi izgnancev iz različnih krajev Slovenije in domačini v Srbiji, ki so leta 1941 bratsko sprejeli Slovence in jim odprtih src dali streho nad glavo.
Med izgnanci v Srbijo so bili 'tudi prebivalci jeseniške občine, ki si prav tako že vrsto let izmenjujejo obiske in srečanja s prebivalci srbskih občin, predvsem valjevsko, s katero je jeseniška občina tudi pobratena. Pri občinski konferenci SZDL Jesenice deluje koordinacijski odbor za sprejem Vlaka bratstva in enotnosti, ki ga vodi Franc Globoč-nik. Prejšnji teden so se člani odbora ponovno sestali, navzoči so bili pa tudi izgnanci iz jeseniške občine, ki bodo letos povabili na svoje domove svoje srbske prijatelje.
Vlak bratstva in enotnosti bo prispel iz Srbije 5. junija. Osrednji sprejem bo v Krškem. Vlak bo zatem nadaljeval vožnjo proti Gorenjski. Jeseničani bodo svoje goste prisrčno sprejeli, v času njihovega bivanja na Jesenicah pa jim bodo pokazali kulturne in zgodovinske znamenitosti okolici Jesenic in na Gorenjskem.
Za goste pripravljajo tudi skupno prireditev s kult Vlak se bo vrnil
ulturnim programom. " v Srbijo 8. junija. J. Rabič
... . _	szdl j«aen<c« Krani Radovljica, Skofja Loka In Trt« — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj
OLA8	-Novmarjl: L.ooold.na Bo«*«!. Danice Dodane, Ouien Hv,mer. Helena
— Glavni urednHt loor sievec 0090»«™. u	'	Andrel Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan
Jelovčan, L.a Mencinger, Stojan Saj.^nka Sedej, Mar ja tt>lgak Cveto 2.plo	^ oK|obra mr kot todn)h, od januarja 195B
- Tehnični umdnfk ^Jft^^SS?^ i-rK^	od julije 1974 pa ob torkih In petkih. _ Stevek TK
kot poltednlk, od anuarja 1960 trikrat tedensko, oci lenuaneii<»"P"	PHadeja 1 - TekočI račun prt SDK v Krenu ttevN-
Oorenjski tisk Kranj,	odg0voml u^r>lk 21-MJ5, tehtni urednik 21-835, kom.rd.la, pro-
Oprodo prometnega davka po pristojna mnenju 421-1/72 - Polletna narodna
350,-din.
Svet v tem tednu
PredDelhijem
Pred marčevskim srečanjem neuvrščenih v indijskem glav-nem mestu New Delhiju predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič odpotoval v Indonezijo in Burmo — Bo prišlo do srečanja Andropov—Reagan
V dokaj zamotanem mednarodnem položaju se neuvrščeno gibanje pripravlja na sedmo vrhunsko srečanje v indijskem glavnem mesm; New Delhiju. Beseda »zamotan« je kar pravšnja, saj svet pretresajo številne krize. Libanonska kriza je še vedno »vroča« in pn njenem razreševanju sodelujejo tudi neuvrščene države, ki se soočajo v tem primeru tudi z interesi velesil. Dobrih novic o skorajšnjem prenehanju spopada med Iranom in Irakom (obe državi sta članici neuvrščenep gibanja) ni, čeprav je iraški voditelj Husein ponudil« iranskemu verskemu voditelju Homeiniju dobro voljo za njuno srečanje. Vroče je v srednji Ameriki, kjer so nekatere majhne in šibke države prav tako izpostavljene najrazličnejšim pritiskom. Dolgotrajni utegnejo biti pogovori med velikima o vojaški strategiji, o namestitvi novih ameriških raket pershing v Evropi in umaknitvi sovjetskih, ki so uperjene proti Zahodni Evropi. Tako ena kot druga stran govori o volji za omejevanje oboroževanja, hkrati pa iz proračunov izdvaja ogromne denarje za orožje. Zapletlo se je v Afriki glede Angole m prisotnosti kubanskih vojakov v tej državi. Pred indijskim vrhunskim srečanjem neuvrščenih, ki bo med 7. in 11. marcem, torej mednarodni položaj ni rožnat, obenem pa velja omeniti tudi komentar moskovske Pravde, ki je ostro obtožila nekatere neuvrščene države da se izmikajo izvirnim načelom tega gibanja in da trgajo prijateljstvo ter povezanost s
socialističnimi državami.	.■
Indija kot gostiteljica neuvrščenega vrha zagotavlja, da bodo osnovni dokumenti zasedanja kar se da popolni, zvesti izročilom gibanja in sprejemljivi za vse.
Živahna politična aktivnost je v tem trenutku značilna a neuvrščeno gibanje. Vanjo sodi tudi zdajšnji obisk predsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča v Indoneziji m Burmi, kamor je odpotoval skupaj z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Lazarjem Mojsovim. Obe državi sta pomembni v neuvrščenem gibanju Indonezija je bila pobudnica za ustanovitev gibanja in njegova stalna članica, čeprav je zadnja leta doživela številne notranje premike Burma pa je iz gibanja izstopila, čeprav je sodelovala na pm konferenci v Beogradu in je še sedaj pristaš načel neuvrščenega gibanja. S predstavniki obeh držav je treba izmenjati stališča, aato je obisk predsednika našega predsedstva v obeh državah izjemno po
memZahodni svet pa skuša doseči višjo stopnjo enotnosti do ključnih vprašanj in do predlogov predsednika Reagana glede odnosov 2 Vzhodom Prav zato je v začetku tega tedna odšel na turnejo po zahodru Evropi ameriški podpredsednik Bush. Predvsem je zanimiva njego« potrditev sporočila, da se je ameriški predsednik Reagan pripravljen sestati z novim sovjetskim voditeljem Andropovim m se pogovoriti o najaktualnejših vprašanjih sveta.	J. Košnjek
r
NAŠ SOGOVORNIK
Največ sprememb
pri obdavčitvi obrti
Franc Benedičič, direktor uprave za družbene prihodke skupščine
občine Skofja Loka
Skofja Loka - V pripravi je nov odlok o davkih občanov, ki ga do v kratkem dobili v pretres delegati vseh treh zborov občinske skur šc?ine Ker prinaša nekatere novosti, ki občane zanimajo smoza kratko obrazložitev novosti zaprosili direktorja uprave za družbene prihodke občine Škof j a Loka Franca Benedičič.
»Odlok o davkih občanov izhaja iz novega zakonao davkA občanov ki ie bil po približno štiriletnih pripravah sprejet dcembra lam Največ problemov je bilo okoli kmetijskih
snplasia so se odločili, da se zakon sprejme, davki od kmetijstva pa se ooredeaio z drugim zakonom. To pomeni, da sedanji zakon ne opred^
ljujedavkovod čemeti j ske dejavnosti. ^J^ZleZ^l^ seben zakon, ki naj bi bil sprejet marca kar pa je težko verjeti, saj se
vrsto neusklajenih zadev ni uresničenih.«
na zase,bnodrobno gospoda,
stvo. Spremenil se bo način ugotavljanja
ske dejavnosti. PrilagajS^S ST meni, da bo osnova za odmerodavka oaoor	j	dohodka
ra davka pa višja. Davek se bo ^^odopravljanja postranske (pr Druga sprememba se nanaša na davek od op*' J J b osebr; poldanske) dejavnosti. Do sedaj so obr^ikom ugm« j	oseor.
dohodek, presežek dohodka pa je I»1 ■^avčen,. &rfajp« oono*d» čeval celotni dohodek ^"^tido ako^dijatCe nekaj višje ^
ske dejavnosti. Za »popoldance. bodo tako da^	^
Novi zakon omogoča tudi obdavčevanje au	bdav5eva • £
občan, z začasnim opravljanjem določenih	koHlpS
šmarjev. Če pa delo opravljajo ^^l^^^ rz	nekaterimi težaven
nilno obrt. Pri tem se bomo prav sr^an z	skromne, po dru*
ker so možnosti ugotavljanja teg	nizke. ^
strani pa so tudi kazni za taksne prekrške s	Predvideno je enot
Novost je tudi obračun davka od posesti sta	^ ^ ^
no vrednotenje za celotno območje Slovemje^	oziroma stano
čeni kmetje in vsi tisti, ki imajo maiyša swn daJ bo veiiko dosed*
vanjske hiše od 70 kvadratnih metrov.To^ ^ ^ ^ ^ ^^
njih plačevalcev oproščeniht dajatev. Ker pa j	večje sW
zbralo enako davka, bodo bolj obdavčeni u*u, vanjske površine «	.... j h?
Obetajo se torej nekaki višji d»vk ,	kot družbeni dogovor:
»Ni vse tako črno. Zakon o davk h ob^Xdevata zaradi pospese usklajevanju davčne politike v letu ljHM PJ se do sedaj niso prizni, vanja drobnega gospodarstva vrsto olajšav sredstvai za olajšave pn vale. Gre za olajšave pri naložbah v osnov" ^ izvažajo. Vendar j* naložbah v poslovne prostore in za	'ti visok porast cen mt^
obrtnike ravno tako kot drugo gospodarstvij v cene že več kot ^ terialov za proizvodnjo, medtem ko imajo Jkoristil ie tisti obrtnik
dni enake. Zato bo lahko omenjene olajšav«	e TaRo se ^^
ki je do sedaj ustvaril dovolj akumulacije	davka v letošnjem le-
da se bo zaradi neskladja cen osnova za oon	manj davkov kot za k-
tu znižala in bomo od obrtne dejavnosti podi «	L. Bogataj to 1982.«
petek. 4. februarja 1983
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3. STRAN GLAS
Potrebe vseh, ne občinske uprave
V tržiški občini obstaja vrsta nujnih naložbenih zahtev, pred-Všem za gradnjo oziroma obnovo družbenih in komunalnih objektov — Izvršni svet bo pripravil variantni predlog z vrstnim reklom in finančnimi možnostmi razrešitve najbolj perečih problemov
Tržič — Denarja za uresničevanje skupnih potreb je v tržiški občini že vsa leta zelo malo. V obdobju gospodarske ustalitve, ko so Vse sile usmerjene v čim večjo proizvodnjo in izvoz, je izhod za rešitev *iiza žgočih problemov še bolj zapleten. Kljub temu pa bo treba izluščiti v»aj tiste, ki najbolj glasno kličejo in
jih ne da več odlagati.
Hekatere so tesno povezane z občinskim proračunom, vseskozi moČ-**o okleščenim, saj si je lani moral ^elo sposoditi »pravice« v znesku 5,25 milijona dinarjev od drugih Gorenjskih občin, če je hotel pokriti Vse obveznosti. Letos se mu pišejo še Slabfii časi, saj 490 milijonov di-»Varjev pomeni v primerjavi z lansko Vsoto le 10,7-odstotno povišanje. S tem, ko je občinski prometni davek kot eden najpomembnejših virov za Napajanje proračuna preusmerjen v Republiko, tudi viškov ne bo več. Nasprotno, na neki način bo treba Napolniti vrzel, ki pomeni dobrih sto trilijonov dinarjev.
Kako bo letošnji občinski proučim obvladal vse naloge, je zdaj še težko reči. Še teže, kje bo našel ^>krog pet milijonov dinarjev za odplačevanje posojila za gradnjo skla-^Hšča blagovnih rezerv, ki bo končana konec polletja, in za nakup **ovih rezerv. Nekaj denarja bo treba »izvrtati« za kompenzacije za **ieso in mleko ter za so vlaganje v *Szširitev in obnovo premogovniških Zmogljivosti, za katero letos odpade
tržiško občino prek pet milijonov dinarjev. Ograjevanje med gorenjske ^bđnske plotove bo vsekakor morala zamenjati enotno dogovorjena ^Sitev, posebno, ker se za nekatere vKjttebe kažejo pritiski po združevanju denarja celo v okviru same
Senjske.
Ob težavah, ki padajo na ramena občinskega proračuna, jih je še več Povezanih z gradnjo oziroma obnovo družbenih in komunalnih objektov.
Žalna svečanost za Kamnitnikom
Občinski odbor ZZB NOV Skofja Loka in Združenje borcev NOV Škofja Loka organizirata v Sredo, 9. februarja, ob 16. uri pri spomeniku za Kamnitnikom žalno svečanost v spomin petdesetim ustreljenim talcem.
Komemorativni sprevod bo krenil z Mestnega trga ob 15.30.
Organizatori vabijo vse svojce padlih, občane in mladino, da se komemoracije udeleže v čim večjem številu in tako počastijo spomina padle žrtve.
Po dogovoru o financiranju izgradnje družbenih objektov se steka denar iz združenega dela. Na ta način so v tržiški občini doslej obnovili letno kopališče, fasado muzeja, kuhinjo v osnovni šoli heroja Grajzerja in zaodrski prostor v Cankarjevem domu. Odprto ostaja še povečanje števala učilnic v Grajzer-jevi šoli, ureditev delovnih prostorov centra za socialno delo, Primoškove kašče v Pristavi in germovke v Tržiču. Gotovo bo treba razmisliti, da bi dogovor, ki to dovoljuje, podaljšali že za tri leta in vključili vanj tudi nekatere druge manj zahtevne naložbe.
Na področju komunalne dejavnosti je vsekakor najbolj kritična preskrba s pitno vodo. Ob tem, da je bila lani voda iz zajetja Lom večkrat oporečna, je celo manjka v višje ležečih krajih, pomanjkanje pa ovira tudi odpiranje novih industrijskih in stanovanjskih gradenj. Kanalizacija zahteva dograditev glavnega voda in Čistilne naprave ter nujnejših lokalnih zbiralnih vej v Kovorju, na Loki, v Križah in Sebenjah.
Z dodatnim zbiranjem denarja so Tržičani lani odlagališče odpadkov v Hudem že toliko uredili, da do samovžigov praviloma ne bo več prihajalo. Nadaljnja sanacija deponije pa predvideva še ločevanje oziroma nevtraliziranje nevarnih in tekočih odpadkov.
Popolnoma odprta so tudi nekatera bolj obrobna vprašanja, ki jih Tržičani doslej niso uspeli spraviti v sistemske okvire. Med njimi so koča na Javorniku, žičnica v Hrastah, ki propada, športna igrišča in podobno. Zaradi njih usihajo določene dejavnosti. Seveda bi jih morali uvrstiti v okrilje prispevnih stopenj interesnih skupnosti, ki pa imajo denarja le za redno dejavnost.
Iz kopice nanizanih v nebo vpijočih nujnosti je v letošnji resoluciji razvoja in v programu komunalne skupnosti zajetih precej manj nalog. Kot že rečeno, ima prvenstvo oskrba s pitno vodo. Do konca leta bo izdelan načrt vodooskrbe in projekt izgradnje zajetja v Črnem gozdu oziroma Lomu, katerega bodo pač raziskave in izračuni pokazali za primernejšega. Pred začetkom postopne gradnje pa bo seveda potreben dogovor o načinu združevanja denarja.
Kot je poudaril predsednik trži-škega izvršnega sveta Ivan Kapel na zadnjem posvetu z direktorji, so potrebne skupne, vseh delavcev in občanov, ne le občinske uprave. Zato jih je potrebno tako tudi obravnavati. Predlog selekcije glede na nujnost in možnosti bo v več variantah prišel na eno prihodnjih sej skupščinskih zborov, kjer bodo delegati določili vrstni red in vire financiranja. Ob že ustaljenih pride v poštev podaljšanje družbenega dogovora o gradnji družbenih objektov, začasna preusmeritev denarja za vrtec v druge namene, višja »glavarina« in prispevek za uporabo mestnega zemljišča in podobno.
H. Jelovčan
Odrešilna čistilnica
Kranj — V petek, 21. januarja, se je spet sestala komisija za drobno gospodarstvo pri občinski konferenci SZDL in obravnavala prošnjo kranjskega hotela Jelen, da v prostorih nekdanjega kegljišča pri Starem Mayrju naredi čistilnico, pralnico in šivalnico, ki naj bi bila odprtega tipa, svoje delo pa bi opravljala tudi za potrebe Jelena. Takrat je bilo tudi rečeno, da naj komisija pridobi še mnenje krajanov in obrtnega združenja, če so nove čistilnice in pralnice v Kranju res potrebne. Na petkovo sejo sta prišla tudi predstavnik krajanov, predstavnik Domplana in predstavnik občinske davčne uprave.
Krajani mesta so odločno proti čistilnici. Prvič, pravijo, imajo prav v tem delu mesta (100 metrov proč) že čistilnico, drugič pa so proti zato, ker bo še dodatno onesnaževala okolje in obremenjevala že tako dotrajano kanalizacijo. Poleg tega pa v ta konec mesta ne smeš z avtom brez nalepke in bi bilo nerodno za stranke. Menili so, da čistilnica nikakor ne spada v program revitalizacije starega Kranja.
Z zelo oprijemljivimi dejstvi proti čistilnici je prišel tudi predstavnik Domplana, ki je povedal, da za Kranj in bližnjo okolico zadostuje 28 delavcev, zaposlenih v čistilnicah in pralnicah. Danes jih ime že 40! In ti, ki bi bili zaposleni pri Starem Mayrju, bi bili še dodatni.
V Glasu smo Jelenovim gostinskim delavcem (ki naj bi bili tudi turistični delavci) odpirali oči, daje Starega Mayrja škoda za tak namen, da naj tu vendar ostane gostinska ponudba, takšna ali drugačna, ker si že dolga leta prizadevamo, da bi ta del mesta postal trgovsko in gostinsko-turistična zaključena celota.
Kaže, da ta dejstva niso pomagala. Z dvema glasovoma proti je bila na petkovi seji izglasovana čistilnica namesto kegljišča. Jelenovi vodilni ljudje so odločno trdili, da jih samo čistilnica lahko reši, ker so pač v izgubi in sami nimajo denarja za preureditev. Kvečjemu bi kegljišče lahko oddali za kakšno skla-
dišče. Najboljša rešitev je zanje čistilnica, ker ima zasebnik, ki jo bo prevzel, dovolj denarja za preureditev. Oni bodo dobili stari milijon najemnine ali še nekaj čez in prav to jim bo pomagalo, če ne na noge, bo pa vsaj izguba manjša.
Sklenjeno je, (če bo Jelen seveda dobil še vse druge pristanke) da naj bo tu čistilnica, pralnica in šivalnica, vendar ža kratek čas, največ za 10 let, in ta sprememba ne sme vplivati na revitalizacijo mestnega jedra.
Za tako odločitev so bili tudi predstavniki občine', ki so, kaže, srečni, da delovne organizacije same rešujejo svojo stisko in njim ni treba posebej pomagati. Pa naj vseeno še na nekaj spomnim: Ko smo se odločali, da zapremo stari del mesta, so na delegatsko vprašanje, kako do servisov, če bo mesto zaprto, dali zagotovilo, da bodo vsi servisi, ki so v tem delu mesta, v najkrajšem času premeščeni na Planino oziroma na obrobje mesta. Zdaj pa prav servis tiščimo sem!
Zaradi ozkih in kratkovidnih gospodarskih gledanj spet rinemo v neumnost. Vse gledamo le skozi prizmo dinarja. Kaj nam mar onesnažen Kranj, kaj žveplaste pare zraven Mayrjevih golažev in vampov, kaj potem, če se kanalizacije maše, kaj potem če pri Mayrju ne bo več kegljišča ... Zdrav Kranjec bi pa razmišljal, da če milijon najemnine lahko reši delovno organizacijo, bi jo lahko tudi malo boljša ponudba, boljše delo. Da kegljišče ni dobro šlo, so bili zagotovo krivi tudi ljudje. In namesto, da bi zamenjali ljudi in se potrudili, da bi Stari Mayr pridobil svoj stari sloves, zamenjujemo namembnost...
Stvar je že tako daleč, da je kegljišče že podrto in stroji čistilnice in pralnice že čakajo na priključitev. Vhod naj bi bil iz Tomšičeve ulice, plini bodo šli pa v zrak. Hitro razbijmo, so si mislili pri Jelenu, postavimo stroje, potem pa ne bodo nikjer mogli reči »ne«.
Upam, da bo zmagala zdrava pamet vsaj pri vseh tistih, ki še niso dali svojega pristanka. D. Dolenc
Pokopališča imajo vse manj pro- -r>	• j i
štora. Posebno v Križah je že docela Kazvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov
ograjeno. Tudi mrliških vežic, razen	°
v Tržiču, ni.
V Križah je nujna gradnja nove pošte in telefonske centrale, na katero se navezuje tudi bodoče omrežje v Kovorju. Prostih priključkov je trenutno le petindvajset, razen tega pa bo imela prednost povečava centrale v Tržiču. S telefoni popolnoma nepokrito je območje Sebenj.
Od družbenih objektov je v tem srednjeročnem obdobju predvidena gradnja - vrtca v industrijski coni. Glede na to, da razvoj cone kasni, tudi prehitevanje z vrtcem ne bi bilo najbolj pametno. Najbrž bi kazalo denar medtem usmeriti drugam. Nujnih gradenj, če odmislimo drago večnamensko dvorano, je veliko. V Lomu pogrešajo trgovino. Družbeni plan dopušča možnost tudi zasebnikom, če je Mercator ne bi zmogel. Postaja milice bo morala dobiti nove prostore, ker sedanji lokacijsko niso primerni, razen tega pa se streha lahko vsak čas zruši. Tržnico v Bistrici bodo reševali v okviru skladišča blagovnih rezerv, s Petrolom se dogovarjajo o nadgradnji hotelskih zmogljavosti na Deteljici. Kolikortoliko uspešno se odvija le obnova planinskih domov, za katero delavci posebej združujejo denar.
Vloga družbenopolitičnih organizacij
Po dveh končanih mandatih in dobršnem delu začetka tretjega mandata se v uresničevanju delegatskega sistema že kažejo nekatere izkušnje. Ena od ugotovitev je, da je učinkovitost delegatskega sistema in samoupravnega dogovarjanja odvisna od vloge družbenopolitičnih organizacij.
Po začetku tretjega dela mandata v skupščinskem sistemu smo bili priča precejšnji zavzetosti pri delu delegatov in posameznih zborov. Pred koncem minulega leta pa je ta zavzetost nekako popustila. Ce bi se bližali koncu mandata oziroma novim volitvam, bi si to lahko razlagali, da gre morda za utrujenost. Tako pa so razlogi prav gotovo drugje. Eden od njih je tudi nekakšna nemoč delegatov (in zborov) pri oblikovanju odločitev. Pre-nekateri predlogi so bili pripravljeni zadnji hip, problematika" pa je bila takšna, da ni dopuščala posvetovanj in časa za usklajevanje. Treba jih je bilo preprosto potrditi, pri čemer so se delegati počutili le kot stroj ze potrjevanje predlaganih stališč in odločitev.
Na regijskem posvetu na Gorenjskem o razvijanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov je predstavnik republiške skupščine poudaril, da bi se nad takšno obliko odločanja morale zamisliti predvsem družbenopolitične organizacije. Težnjo, da bi včasih prekratke roke za razpravo in oblikovanje stališč še bolj skrajševali, bi morali odločno zavreči. In prav družbenopolitične organizacije so tiste, ki bi se morale zoperstaviti takšni praksi.
Druga izkušnja v dosedanji praksi, ki narekuje skrbno in zavzeto delo družbenopolitičnih organizacij, je usposobljenost delegatov. Dogaja se, da se delegati težko vključujejo v razpravo in zagovarjanje oblikovanih stališč. To se še posebej kaže pri zagovarjanju stališča oziroma pri variantnih predlogih in razrešitvah. Na takšne slabosti je treba misliti že v pripravah na volitve oziroma pri kadrovanju. Družbenopolitične organizacije bi morale bolj spremljati sposobnost evidentiranih kandidatov, kasneje (po izvolitvi) pa seveda poskrbeti za izobraževanje in izpopolnjevanje na podlagi izkušenj. Povsod na Gorenjskem, kjer tega
vprašanja niso zanemarili, so lahko bolj zadovoljni od drugih.
Pri vsem tem pa gre seveda za vsestransko večjo aktivnost družbenopolitičnih organizacij; predvsem za uresničevanje lastnih programov. Vse bolj jasno je na primer, da sindikat in zveza mladine ne bosta mogla svojih interesov uresničevati skozi stališča družbenopolitičnega zbora. Vrsta vprašanj je namreč, ki ne sodijo v odločanje tega zbora (dohodek, gospodarjenje ...).	Družbenopolitične organizacije morajo biti aktivne v svojih osnovnih sredinah. To velja še posebno za mladino, kot je rekel eden od razpravljalcev,, ki je zahtevala, da se jim omogoči samostojen nastop v družbenopolitičnem zboru. Mladinska organizacija naj se obrne v temeljne organizacije združenega dela in s svojo prisotnostjo v zboru združenega dela uveljavlja svoja stališča.
Samo teh nekaj naštetih vprašanj torej potrjuje izredno odgovorno vlogo družbenopolitičnih organizacij in potrebo po koordiniranju za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov. \ % \
Gorenjski komunisti o idejnopolitičnem usposabljanju
tJsposobljenost pomembna, H ne edina sila v akciji komunistov
i KRANJ - V okviru javne razprave o idejni akcijski usposobljenosti in organiziranosti 5Veze komunistov sta pretekli teden komisija organiziranost in razvoj pri MS ZKb za gorenjsko in Medobčinsko študijsko središče Pripravila okroglo mizo, na kateri so razpravah predvsem o odgovornosti osnovnih in ob-^»ifikih organizacij ZK pri usposabljanju članova, o kadrovanju v različne oblike idejno-Kritičnega izobraževanja ter drugih vprašajih. ........
K, V razpravi, ki se je je udeležilo več kot 50 kotnu-rjstov iz gorenjskih občin, je bilo največ govora o V^jnopolitičnem izobraževanju in marksističnem Usposabljanju. Nedvomno je bilo v padnjih štirih Ctjfc, odkar so bila ustanovljena medobčinska tCUdijska središča, na področju usposabljanja ko ^Unistov narejen velik korak naprej. Ce bi gledali le
f ...	. J.	• ____; U A Xm m. iniiinn t\i\ 11 .
^ "VJIiBlUV IlttlCJCU V	----- --• j •	1
\£*vilke, v teh letih se je raznih načinov idejnopoli J^nega usposabljanja udeležilo okoli 4500 gorenj-JKih komunistov ali 43 odstotkov vseh. bi bih lahko ^>edno zadovoljni. Vendar pa je treba pri tem ^Mtevati, da se je zahtevnejših oblik izobraževa-rs?*, kot so dopisna šola, trimesečni seminarji in VTUgo, udeležila le slaba polovica, ostalo pa so bili tt^eleženci seminarjev za novosprejete ter za kandi-za sprejem v ZK, kar bolj sod. v osnovno informiranost. Prav zato dosedanji delež komunistov na Gorenjskem v raznih oblikah usposablja in i?obraievanja nikakor ni v™ za preti-
rano zadovoljstvo. V razpravi je predstojnik Medobčinskega študijskega središča Jože Bohinc navedel, da se je tudi na Gorenjskem pokazalo, da kljub idejni rasti komunisti niso kos protislovjem, ki se pojavljajo v družbi. Zato ni čudno, če raven idejnoteoretičnega znanja komunistov zaostaja za potrebami razvoja socialističnega samoupravljanja, v nekaterih sredinah je vloga ZK opešala, ponekod pa celo povsem odpovedala. Zaradi šibke motiviranosti v osnovnih organizacijah ZK za izobraževanje zadnja leta tudi upada Število komunistov v nekaterih zahtevnejših oblikah izobraževanja, tako v trimesečnih seminarjih kot tudi v občinskih partijskih šolah. Da osnovne organizacije ZK zadnja leta kadrujejo vse manj novih članov, se odraža tudi v vse manjšem številu udeležencev v seminarji)) za kandidate za sprejem in tudi v seminarjih za novosprejete člane ZK.
Vse preveč hitro se zadovoljimo z nezahtevnimi in karseda kratkimi oblikami izobraževanja, je kritično ugotovila Romana Bradič iz komiteja občinske konference ZK Jesenice. Ze same osnovne organizacije ne pošiljajo članov k zahtevnejšemu izobraževanju, hkrati pa se pojavljajo še težave glede pokrivanja stroškov z nadomestili osebnega dohodka, nadomeščanje delavcev tako v neposredni proizvodnji kot tudi v družbenih dejavnostih, na primer v šolstvu, zdravstvu in še kje. Ključnega pomena pa je vsekakor prenašanje pridobljenega znanja v prakso, saj lahko le na ta
način raste akcijska usposobljenost komunistov. Če pa bomo v osnovnih organizacijah tako kot nemalokrat doslej izbirali za različne oolike usposabljanja tiste kandidate, je menil Janez Zurc iz Kranja, ki jih laže pogrešamo v delovnem procesu, bomo še dolgo čakali na želeni preobrat v akcijski usposobljenosti komunistov. Po drugi strani pa imamo številen kader, ki ga ne znamo izkoristiti, je dejal Viktor Kralj. Na enega od vzrokov, da imamo na Gorenjskem kljub široko razvejanim oblikam idejnopolitičnega usposabljanja slabše rezultate, je opozoril tudi Miloš Gregorič. Velik osip v nekaterih zahtevnejših oblikah izobraževanja, kot je na primer dopisna šola marksizma, je posledica neselektivnega kadrovanja. Verjetno ne bi bilo toliko težav, če bi se zavzeli, da bi vsak komunist v daljšem obdobju desetih, dvajetih let obiskoval vsaj eno zahtevnejšo obliko usposabljanja. Tako se ne bi dogajalo, da so za to šolsko leto v radovljiški in jeseniški občini skupaj lahko sestavili le en oddelek dopisne šole marksizma.
Razpravljalci so si bili enotni, da v osnovnih organizacijah bolj slabo vedo, kako pomembno je izbirati prave kandidate za določene oblike usposabljanja. Brez izdelanega programa izobraževanja za vsakega posameznega Člana ZK verjetno ne bo šlo več, ponekod pa bo treba zagrabiti že v temelju. Tako se ne bo več dogajalo, kot je ugotovila Ivanka Malovrh, da se pojavljajo celo med komunisti vprašanja, kako delovati v delegatskem sistemu. Gorenjski komunisti so ocenili, da je vsekakor treba najti načine, kako spodbuditi osnovne organizacije ZK, da bodo obdelale vsaj osnovne programe usposabljanja, pri tem pa ne bi kazalo vsega bremena izobraževanja prepustiti komisijam. Verjetno tudi ni ustrezno, če veljajo določene teme za vse osnovne organizacije v občini. Vsa vprašanja, ki so se jih v razpravi o problemih idejnopolitičnega usposabljanja na Gorenjskem dotaknili udeleženci •okrogle rrfize, pravzaprav niso povsem-nova, ampak -
znana že vrsto let, značilno zanje pa je, da jih kar ne zmoremo spraviti z dnevnega reda. Osnovna slabost je v tem, kot je poudaril Roman Ogrin, dikretor Politične šole CK ZKS, tla še vedno ne znamo povezati idejnopolitičnega usposabljanja z vsakodnevnim aktivističnim političnim delom v svojem okolju, tako v delovnem kot tudi v krajevnih skupnostih. Nadvse pomembna pri izobraževanju je kontinuiteta, nadgrajevanje znanja, saj ne morejo biti uspešni na primer udeleženci dopisne šole marksizma, ki še niso osvojili temeljnega marksističnega znanja.
Vendar pa samo neznanju in nesposobnosti povezati teoretično znanje z delovanjem v svoji sredini ne kaže pripisati vse krivde, pač pa bi morali, tako je razmišljal Bojan Treseglav iz Verige, ugotavljati še druge vzroke, da marsikje organizacija komunistov ne predstavlja take politične sile kot sindikalna ali mladinska organizacija. Po drugi sfani pa smo spet dopustili, da je domala zamrlo delo v organizacijah komunistov v krajevnih skupnostih. Samo zaradi pogostega ocenjevanja razmer in dela komunistov ne bomo naredili niti koraka dlje k akcijski usposobljenosti, je menil Edo Gruden iz Save, če ne bo tudi zakl uČkov, ki spodbujajo k spreminjanju razmer. Izhod kaže iskati predvsem pripravljenosti za delo.
Razprava v Kranju je sicer pokazala na vrsto žgočih vprašanj, ki jih prav zdaj ob javni razpravi o idejni in akcijski usposobljenosti in organiziranosti načenjajo gorenjski komu. nisti, podrobneje pa je osvetlila le področje idejnopolitičnega usposabljanja, pokazala na določene hibe v .sicer kvalitetni organiziranosti in še posebej poudarila odgovornost osnovnih organizacij za načrtno kadrovanje. V razpravi je bila dana tudi pobuda MS ZKS za Gorenjsko za ustanovitev sekcije za idejno delo in teoretična vprašanja pri Medobčin- ' - skemStudijBkem središča. ~ -------L: M. —
GLAS4. STRAN
GOSPODARSTVO
petek. 4. februarja is
Lani porabili manj elektrike
V Sloveniji smo lani porabili 8.482 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 2,3 odstotka več kot Teto poprej, vendar kar 4,4 odstotke manj, kot je napovedala elektroenergetska bilanca. Na manjšo porabo sta vplivala varčevanje ter seveda zelo toplo zadnje tromesečje minulega leta.
Vendar pa so slovenske elektrarne proizvedle več elektrike, kot je napovedala bilanca, saj je bila pro-
izvodnja za 10 odstotkov večja kot leto poprej in je bila torej načrtovana količina presežena za 5,5 odstotka. Tako so slovenske elektrarne lani proizvedle 9.356 milijonov kilo-vatnin ur električne energije. V teh številkah je namreč všteta izvožena elektrika, saj smo je nekaj morali vrniti sosednjim deželam. Nekaj smo jo oddali tudi drugim republikam, pri čemer je največje naročilo opravila šoštanjska toplotna elek-
Jeklo išče nova pota
Nova elektrojeklarna naj bi veljala 13 in pol milijarde dinarjev, samo prispevek za energijo pa znaša 3 milijarde dinarjev — Devizni strošek v toni jekla je ogromen
JESENICE - V času vsesplošnega tehnolodkega napredka je domala prav nerazumljivo, da okoli nas Se stojijo obrati bazične industrije, ki so tako zastareli, da so v nekoliko bolj razvitih industrijskih družbah že davna preteklost. Se posebej je zaskrbljujoče prav to, da gre v jeseniškem primeru za črno metalurgijo, ki bi ji zaradi kvalitetnejše nadaljnje predelave jekla morali že dati ustrezno prednost. Če že zanemarimo dejstvo, da stagnacija jeseniške železarne pomeni nenormalno visoke stroSke proizvodnje in kot posledico okoli 60 odstotkov družbenega proizvoda občine ali vsaj za 20 odstotkov manj kot bi bil delež proizvoda lahko, ne moremo mimo tega, da je Se kako jasno, da je vsaj v slovenski industriji železarna najbolj »zaostajala«. Danes je v Jugoslaviji že sedem železarn brez Siemens-Martinovega postopka, medtem ko ga na Jesenicah Se vedno morajo imeti.
Dejstva, da je železarna, predvsem pa njena jeklarna, na koncu iztrošenosti, se najbolj zavedajo slovenski železarji, ki so Jeseničanom dali prednost, četudi pred veliko bolj »atraktivnim« programom Storske Železarne. V okviru jugoslovanskih železarn, kjer so stroški še vedno izjemno visoki — kar četrtina proizvodnih stroSkov je odvisna od uvoza — pa ostane edina pametna rezerva delitev dela. Vrtoglave so številke uvoženega koksa, polproizvodov, ob tem, da v Jugoslaviji nakopljemo toliko rude kot pred sedmimi leti in zato ni čudno, da j t v vsaki toni jekla kar 107 dolarjev! Devizni strošek v eni toni jekla je ogromen, zato slovensko in jugoslovansko jeklo mora poiskati druga pota. Ne nazadnje tudi v ne tako majhnem problemu
NA DELOVNEM MESTU
Pehotni tehnični oficir
Mladi, ki končujejo srednje izobraževanje, izbirajo odločitve o svojem nadaljnjem študiju. Pri teh odločitvah in vključevanju v delo premalo razmišljajo o možnostih, ki jim jih ponujajo vojaški poklici. Morda zato, ker z njimi niso dovolj seznanjeni.
Tokrat jim predstavljamo enega od poklicev, ki si jih lahko pridobe gojenci vojaških akademij. Le-te so namreč organizirane po zvrsteh oboroženih sil; se pravi, da izobražujejo starešine za raznovrstno delo v kopenski vojski, vojnem letalstvu in protiletalski obrambi ter vojni mornarici. Med obiskom ene od tankovskih enot v Sloveniji smo se pogovarjali s pehotnim tehničnim oficirjem.
»Proti koncu osnovne šole,« pripoveduje kapetan Milan Stanojević, rojen 1952. leta v Srbiji, »sem se sklenil vpisati v strojno-(ehniško vojaško šolo v Beogradu. Že kot otrok sem si želel izbrati poseben poklic. Ker smo bili v kraju, kjer sem živel, dobro seznanjeni tudi z vojaškimi poklici in je okolje visoko cenilo oficirjevo delo, sem se odločil zanj. Na to mojo odločitev je vplivalo tudi več drugih spoznanj; v vojaški šoli so ugodni pogoji za izobraževanje, po končani šoli ima starešina zagotovljeno delo in mu ni treba služiti vojaškega roka, zaposlitev v oboroženih si-
zagotavijanja nujnih deviz: železarji so odločno proti temu, da bi oskrbovali z jeklom tiste, ki nočejo prevzeti nobenega »rizika« in ki so »kvazi« izvozniki, medtem ko po drugi strani ostajajo brez jekla resnični izvozniki, ki so se po pravi poti pripravljeni dohodkovno povezovati in tudi prevzeti tveganje.
Nevzdržno že postaja, da ko-vinsko-predelovalna industrija ne more izvažati, ker dobiva premalo kvalitetno jeklo; elektroindustrija ga uvaža, na Jesenicah pa imajo že v tem mesecu težave s polproizvodi.
Nova elektrojeklarna ni jeseniška muha; Jeseničani v sedanjih pogojih gospodarjenja ne vidijo možnosti, da bi jeklarna
{»oslovala brez izgube in da bi ahko znižali ogromne stroške tone jekla. Prav dobro se zavedajo velike vrednosti naložbe in svojih poznejših obveznosti. Denar za jeklarno zagotavljajo slovenski železarji in uporabniki jekla iz Slovenije in Jugoslavije in pri sporazumih ne gre za kredit, temveč za resnično združevanje sredstev, za tveganje poslovnega rizika, za pokrivanje izgub. Niti ne mižijo pred tem, da bo projekt nerentabilen, če ga obravnavamo enako kot druge, z vsemi obrestmi, krediti in družbenimi prispevki. Jeklarna bi proizvedla 30.000 ton jekla letno, kar je polovico izvoza železarne, najbolj kvalitetnega jekla in zato naj bi naložba dobila status izvozne naložbe. Ob tem se je razumljivo vprašati, če na nedvomno izvozno usmerjeno elek-trojeklarno lahko res »obesimo« vse družbene dajatve? Za zdaj naj bi bila vrednost investicije 13 milijard in pol dinarjev, samo prispevek za elektriko pa znaša 3 milijarde dinarjev?
D. Sedej
trama, ki je za potrebe Bosne in Hercegovine predelala 218 tisoč ton premoga, ki so ga dobavili bosanski premogovniki.
Slovenske toplotne elektrarne so skupaj z jedrsko elektrarno v Krškem lani proizvedle 5.752 milijonov kilovatnih ur električne energije, vodne elektrarne pa 2.970 milijonov kilovatnih ur. V toplotnih elektrarnah je bila tako proizvodnja za 25,4 odstotka večja kot leto poprej, v vodnih pa za 3,1 odstotka. Pri tem velja povedati, da so se vodne elektrarne v prvih devetih mesecih lanskega leta otepale s sušo in njihova proizvodnja je bila za 10 odstotkov manjša kot v devetih mesecih leta 1981. Zadnji trije meseci pa so bili hidrološko zelo ugodni in oktobra ter decembra je bila proizvodnja vodnih elektrarn presežena za več kot 50 odstotkov.
Slovenija je bila lani znatno bolje kot drugi predeli Jugoslavije oskrbljena z električno energijo. K temu je bistveno prispevala dokaj dobra založenost toplotnih elektrarn s premogom. Poleg premoga iz ve-lenjskin in zasavskih premogovnikov so iz drugih republik dobili okoli 600 tisoč ton premoga ter seveda dodatnih 218 tisoč ton za že omenjeno predelavo za Bosno in Hercegovino.
Toplotna vrednost premoga pa je bila slabša. Da so jo ob kritični kakovosti premoga povečali, so dodajali kurilno olje. Lapor in blato v premogu pa sta zmanjševala moč naprav v toplotnih elektrarnah in povzročala okvare.
Razširjena železniška postaja
Izvoz pod planom ^
Škofjeloško gospodarstvo je lani naredilo za 5 odstotkov manj kot leta 1981 — Pod planom je bil tudi izvoz in sicer so prodali na tuje za 72,5 milijona dolarjev, od tega na konvertibilno področje za 48,3 milijona dolarjev
Škofja Loka — Težji pogoji gospodarjenja se zlasti poznajo v predelovalni industriji, ki je zelo odvisna od redne preskrbe s surovinami Ta pa je bila lani v marsikateri panogi slaba, pa naj je šlo za i "
ali uvožene surovine. Slaba preskrba se odraža predvsem v _
proizvodnji. Tako je bila v škofjeloški občini, kjer je slaba petina lovnih organizacij imela lani velike težave s preskrbo, polovica pa i časne, proizvodnja lani v primerjavi z letom 1981 kar za 5 odstot' nižja. Najbolj je upadla v proizvodnji električnih strojev m apar -kemični, plastični in tekstilni industriji.
Zaradi manjše proizvodnje je bil manjši tudi izvoz. Celotni izvo* je znašal 72,5 milijona dolarjev in plan je bil dosežen komaj 81,3-«<|-stotno. Uvozili pa so za 38,8 milijona dolarjev, kar je komaj 73 odstč^ tkov planirane vrednosti. To se je seveda poznalo predvsem pri slabši oskrbi s surovinami in materiali za proizvodnjo. Pokritje uvoza z izvozom pa je znašalo 1:1,86.
Na konvertibilno področje je škofjeloško gospodarstvo izvozilo za 48,3 milijone dolarjev in plan je bil dosežen 73-odstotno, uvozili pa so s tega območja za 33,9 milijona dolarjev ali 69,7 odstotka planiranih količin. Pokritje uvoza z izvozom znaša na konvertibilnem področju 1:1,43. Številke so bile lani tako neugodne tudi zaradi velikega, enkratnega izvoza Jelovice in Gradisa leta 1981, ki pa sta lani dosegla komaj 15 oziroma 18 odstotkov predlanskega izvoznega izkupička na konvertibilnem trgu. Manj kot leta 1981 sta izvozili tudi obe Iskri, ki sta tud: veliki izvoznici. Zelo pa so izvoz na konvertibilno področje povečali AI-pina, Alples in še nekatere druge organizacije.
Ugodno je tudi to, da se je delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu lani povečal. Gorenjska predilnica, Jelovica, Gradiš in Alples imajo le konvertibilni izvoz, Alpetour, Iskra Železniki in Iskra Fteteč? izvažajo na zahod okoli 98 odstotkov celotne prodaje na tuje, Alpina 44 odstotkov itd. V strukturi celotnega prihodka pa ima največ izvoza Alpina Žiri.
Večina izvoza sloni v škofjeloški občini na 11 delovnih organizacijah, kar pomeni, da še vrsta delovnih organizacij ne izvaža ali pa »e njihov delež v mednarodni menjavi zelo majhen.	L. Bogataj
Škofja Loka — Na mednarodni železniški progi Gevgelija— Jesenice— MUnchen je železniška postaja Skofja loka tretja največja po transportnem delu na Gorenjskem, za Jesenicami in Kranjem. V preteklem letu je bilo prodanih 30.000 voznih kart, odpravljeno 50.000 potnikov; postajo je dnevno prevozilo 80 vlakov, v letu dni pa 28.000. Skozi skladišče je šlo 6.000 ton kosovnega blaga, naloženo je bilo 7.500 vagonov s 65.000 tonami blaga, sprejeto pa 6.000 vagonov s 150.000 tonami repromateriala za škofjeloško industrijo. Železniška postaja Škofja Loka je kot prometna pot pomembna za delovne organizacije Termika, LTH, za Gorenjsko ^ predilnico, Gozdno gospodarstvo, Gradiš, Jelo-, vico, KŽK, močno pa sta zastopani tudi Selška in Poljanska dolina -Alples, Alpina, Niko, v zadnjem času se železnice poslužuje tudi Veletrgovina Loka. Premajhne tirno razkla-dalno-nakladalne zmogljivosti onemogočajo še večje komercialno delo.
»Več kot polovica celotnega dela se opravi na industrijskih tirin KŽK
in Termike, ostale zmogljivosti pa so zasedene več kot 150-odstotno, zato je nujna razširitev tirnega dela škofjeloške železniške postaje,« je dejal vodja ŽP Škofja Loka Marjan Novak V gradnji je industrijski tir embalažno grafičnega podjetja, ki bo gotov čez dva meseca in bo dnevno prevzel s postajnih tirov do šest vagonov. V dolgoročnem planu pa se predvideva gradnja oz. podaljšek dveh tirov: v KŽK in izvlečni tir v Termiko, dva manipulativna tira za potrebe ŽP Škofja Loka ter trije ranžirni tiri za sestavo vlakov. Na
enem od obeh manipulativnih tr je predvidena gradnja visoke p kladalne klančine« in ureditev * ločenega tira za odvoz vagone" transporterji. Postajna tira ba* namenjena za prehitevanj« V1 ak' pri tem pa bo potrebno presta^' peron za vstop in izstop potnikov zgraditi podhod. Sodelovanja strankami na loškem področju izredno zadovoljivo, v primerjav cestnim prevozom je Železat* trikrat cenejši, zato se ga
OZD vedno bolj poslužujejo
D.?
Kapetan Milan Stanojević
lah pa pomeni gotovost tudi zaradi urejenega nagrajevanja, napredovanja, stanovanjskih in drugih vprašanj.«
Po uspešno končani srednji vojaški šoli je starešina Stanojević nadaljeval študij na tehniški vojaški akademiji kopenske vojske v Zagrebu, kjer je izbral usmeritev motorji in motorna vozila. Z opravljenimi desetimi semestri študija si je ob oficirskem činu pridobil naziv diplomiranega inženirja strojništva. Pot do njegovega poklica je bila vse prej kot lahka, vendar pri nobenem drugem študiju, kakor naglaša, mu ne bi bila v oporo tako solidna materialna opremljenost učnega procesa in mentorski sistem učenja.
»Ko sem 1976. leta prišel v oklepno enoto ljubljanskega ar-madnega območja,« nadaljuje sogovornik, »sem se moral najprej prilagoditi razlikam v delovnih in življenjskih razmerah med akademijo ter delovnim mestom. Čiift hitreje človek spozna posebnosti novega okolja, toliko prej namreč lahko uspe pri delu in se vključi v življenjski utrip kraja,
kamor kot starešina pride na delo.«
Milan Stanojević je bil sprva komandir osnovne enote. Ob napredovanju je prevzel dolžnosti pomočnika poveljnika enote za tehnična vprašanja, ki ji že nekaj časa tudi poveljuje. V enoti, ki razen za redni pouk vojakov in idej-nopolitično vzgojo celotne sestave skrbi za preventivno vzdrževanje materialno tehničnih sredstev, odgovarja za organizacijo vsega dela in življenja njenih pripadnikov, med katerimi so aktivni vojaški starešine, občani na delu v armadi in mladi na odslužitvi vojaškega roka.
»Moj delovni dan,« opisuje starešina Stanojević, »je pester in zanimiv. Začenja se z nadzorom jutranjih aktivnosti vojakov, od telovadbe, obveščanja in rednih pregledov do urjenja. Izdajanju dnevnih nalog starešinam sledi samostojno delo, ki obsega načrtovanje in grobo organizacijo dela v naših delavnicah. Med moje naloge sodijo tudi službeni pogovori, priprave za strokovni pouk in idejnopolitično delo. Delovni dan skleneta pregled opravljenih nalog in dogovor za delo prihodnji dan.
Za delo imam zelo dobre pogoje; le manjši del nalog — ob vajah in izrednih razmerah — uresničujem na terenu, sicer pa sem največ v delavnici in pisarni. Ob tem naj dodam, da kot inženir veliko sil vlagam v raznovrstna prizadevanja za gospodarno poslovanje enote. Tako prihranimo, na primer, samo z vzdrževalnimi deli in revizijskimi pregledi tehnike okrog pol milijarde starih dinarjev na leto.«
Nadvse zadovoljen je s svojim dosedanjim delom in življenjem v enoti ter kraju bivanja. Ker ima tod stanovanje in družino, se tudi po napredovanju — letos bo verjetno postal kapetan 1. razreda — zaenkrat ne namerava preseliti drugam. S. Saje
Zahodnjaki	jj
v Pekovih čevljih
Delavci Peka so lani od skupaj več kot 1,3 milijona parov izvor ne obutve prodali 80 odstotkov na zahodne trge — Dobrih 84 ? lijona dolarjev konvertibilnega presežka — Letošnje zahte^ proizvodne in izvozne cilje bodo lahko pravočasno in kvalitet uresničili le, če bodo dobro preskrbljeni z materiali
Tržič — Tržiški čevljarji so lani radi začasnega uvoza materi
zmanjšali za 8,5 odstotka.
Izračuni, ki temelje na stvar* možnostih doseganja prodajnih ' za Pekove izdelke na zahodu, pcš> čni usmerjenosti na ta trg in ostf celotne proizvodnje, kažejo, da it žiški čevljarji samo za tekoče f dukcijo potrebovali 65 odstc> ustvarjenih deviz. Torej brez nak"*: v stroje in opremo, ki so nujne hočejo držati korak js svetovno » kurenco, za katero že rahlo zac> jajo.
Zaradi gibanja domačih cen rialov in večje usmerjenosti v >" vertibilni izvoz v Peku niso dos* načrtovanega dohodka, ki je teleta 1981 večji le za dvajset <*ic tkov. Izvoz ni dal pričakovane^ zultata niti z izravnavo tečaja j a niti z izvoznimi spodbudami ' posebej ne v primerjavi s klirinš* izvozom.
Letos bodo v Peku izdelali K 3,9 milijona parov obutve, tri od^ k'e več kot lani. Konvertibilni is> bodo količinsko povečali za 24 od-* tkov, vrednostno za osem, saj V še vse leto izkoriščali začasni u*' materialov. Nekoliko bodo povtf-tudi prodajo na vzhod, ki je dcuV kovno zanimivejša, razen tega ps' lijo obdržati stik s tem trgom, to posrkal dosti več, kot lahko poc-* jo Dohodek bo ob upoštevanju * malne inflacije večji za deveta* odstotkov, osebni dohodki bode ? rasli za dvanajst odstotkov. Več lani ko niso dosegli niti predli ravni, pa bodo pustili za akumu> 10 saj ne verjamejo, da bodo izve* stimulacije pokrile izpad dohodi
pomembno vprašanje, ki jih sp vlia v negotovost tudi pri doloo* orodajnih pogojev za drugo poli* Te razpolaganje z ustvarjenimi df iami ki na zvezni ravni še ni doc* n0 Zahtevne proizvodne in ixvx> cilje bodo namreč lahko pravoč* fn kvalitetno uresničili le, če Kv dobro preskrbljeni z materiali. T* ?ato želijo v domači reproduk,^ Verigi doseči dogovor da b» izve^ rizike nosili vsi udeleženci, ne s* čevljarji.	H. Jelovčan

kljub najrazličnejšim težavam, ki so bile še posebej prisotne v drugem polletju, dosegli vrsto delovnih uspehov. Naredili so skoraj 3,8 milijona parov obutve, sedem odstotkov več, kot so načrtovali in devet odstotkov več kot v prejšnjem letu.
Pekova proizvodnja ni nikoli obstala, čeprav je bila zaradi motenj v preskrbi z materiali stalno ogrožena. Zamude v dobavi so premoščali z delom v podaljšanem času in v sobotah, če niso hoteli kasniti v obveznostih do zunanjih kupcev. Žal se jim to vedno ni posrečilo. Nedohajanje rokov jim že kvari naročila za letošnjo pomlad in poletje, ki so nekoliko skromnejša od lanskih.
Težave v preskrbi z materiali, predvsem usnji, čevljarji že dolgo bolj ali manj uspešno premagujejo. Domačih ni dovolj, razen tega pa so njihove cene lani v povprečju kar za polovico presegle normalno rast, medtem ko je bil skok cen surovih kož še večji. Trenutno so domača usnja dvakrat dražja od uvoženih.
Za najnujnejši uvoz materialov so v tovarni obutve Peko lani najeli dva tuja kredita; prvič dva milijona mark in proti koncu leta še 800 milijonov lir. Razen tega so, predvsem v drugem polletju, izkoristili tudi možnost začasnega uvoza materialov, kar pa se jim precej pozna pri deviznem in dinarskem dohodku.
V Peku so lani izvozili za skoraj petnajst milijonov dolarjev obutve, sestavnih delov in orodij, za 24 odstotkov več kot 1981. leta. Pomembno prelomnico pomeni njihov uspeh na konvertibilnem trgu, kamor so od skupaj nekaj več kot 1.3 milijona parov obutve prodali kar 80 odstotkov. Količinski izvoz na zahod so v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 60 odstotkov, na drugi strani pa so uvoz skrčili za šest odstotkov, tako da je njihova konvertibilna menjava dosegla dobrih 8,1 milijona dolarjev plusa oziroma 69 odstotkov več kot leta 1981. Izvozne obveznosti, usklajene v republiški skupnosti za ekonomske odnose s tujino, so presegli za štiri odstotke, uvozne za-
? PETEK. 4. FEBRUARJA 1983	____KULTURA
5. STRAN G LAS
Kulturni praznik v Podnartu
Večer pesmi Jožeta Vovka
Slovenski pesnik Jože Vovk (1911 do 1957)
Podnart — Bliža se 8. februar — slovenski kulturni praznik. 2e nekaj let ga DPD Svoboda Podnart praznuje na izvirne načine.
Lani sta nastopila dva zbora, domači in kroparski. Dirigent obeh Egi Gašperšič jima je pripravil dvojne uglasbitve istih pesmi na Prešernova besedila. Vmesno besedilo pa jih je glasbeno-zgodovinsko spremljalo. Za uvod pa je njihova dramska skupina uprizorila eno dejanje Zupančičeve pesnitve Jera-la.
Letos bo ves večer posvečen delu slovenskega pesnika Jožeta Vovka,
S knjižne police
Novo v zbirki Mostovi
Mostovi je knjižna zbirka Pomurske založbe iz Murske sobote, v kateri je doslej, če štejemo sem tudi 6. letnik te zbirke izšlo že šestintrideset naslovov. Skoraj polovica med njimi jih prihaja iz literatur neuvrščenih držav; to je še posebne omembe vreden podatek, kajti literatura neuvrščenih ni ravno pretirano pogost gost na naših knjižnih policah. Zato smo zbirke Mostovi lahko veseli še toliko bolj, saj je njen namen in s tem namen izdajatelja predstaviti nam manj znana, a sicer le priznanja vredna literarna snovanja.
Tako gre v zadnjem šestem letniku večinoma za prevode knjižnih novosti, katere v Sloveniji še nismo imeli priložnosti spoznati in torej pomenijo naše prvo srečanje z njimi.
Kolumbijski avtor, sicer Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Mar-tjuez se nam v prevodu Nine Kovič predstavlja s tremi naslovi — romani Kronika napovedane «*mrti, Huda ura ter z njegovim t»rvim romanom sploh z naslovom Odvrženi.
Ponedeljki s Fanny švedskega pisatelja Pera Gunnarja Evander-ia prihaja k nam v prevodu Svedinje ^ne Holmquist, kar je gotovo samosvoja značilnost te izdaje, ki pa zaradi tega prav v ničemer preva-
/----
Kulturni koledar
JESENICE - • Amatersko gledališče Tone Čufar bo v torek, 8. februarja ob 8. in 10.45 z uprizoritvijo	»Samoroga«
Gregorja Strniše gostovalo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
RIBNO - DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno bo danes odprlo razstavo del domačih likovnikov, ki so jo pripravili v domačem zadružnem domu. Drevi ob 19,30 se bo predstavila Eksperimentalna skupina Talija s predstavo »Prešernova smrt«. V nedeljo, 5. februarja ob 10. uri bodo -v zadružnem domu pripravili srečanje s Tončko Maroltovo.
ZASIP - KPD Zasip bo v soboto, 5. februarja ob 19,30 pripravilo v zadružnem domu Ribno koncert moškega pevskega zbora Zasip.
LANCOVO - KPD Jelovica Lancovo bo v zadružnem domu Lancoyo pripravilo v soboto,
5.	februarja ob 19,30 Prešernovo proslavo.
LESCE - KPD Veriga Lesce bo v soboto, 5. februarja ob 19. uri pripravilo v avli osnovne šole F. S. Finžgar večer pesmi in plesov.	, ,
PODNART - DPD Svoboda N Podnart bo v soboto, 5. februarja ob 19. uri v počastitev slovenskega kulturnega praznika predstavila slovenskega pesnika Jožeta Vovka. Prireditev bo v domačem kulturnem domu.
SREDNJA VAS - KUD
Triglav Srednja vas, v Bohinju bo v nedeljo, 6. februarja pripravilo v domači dvorani »Prešernov večer«.	,
BREZJE - KUD Brezje bo v nedeljo, 6. februarja ob 19. uri pripravilo v domačem kulturnem domu večer pesmi domačina Milana Poharja.
CeSNJICA - Dramska sekcija gasilskega društva v Bohinjski Češnjici bo v nedeljo,
6.	februarja ob 15. in 20. uri premierno uprizorila komedijo Labisch-Petana »Gospod Ev-stahij |z Šiške.«
jalsko ne zaostaja za prevodi slovenskih prevajalcev.
Iz dežel Severne Afrike se v pričujoči letnik zbirke uvrščata dve deli — roman alžirskega pisatelja Ab-delhamida Benheduge z naslovom Južni veter v prevodu Maje Kraigher in roman egiptovskega avtorja Samija Bindarija z naslovom Palača. Prevedla ga je Alenka Moder-Saje, spremno besedo pa je prispeval Janko Moder, medtem ko so spremne besede za zgoraj omenjene novosti prispevali prevajalci sami.
Surabielova vrnitev mladega šrilanškega avtorja Raja Proctorja nam predstavlja delček novih literarnih snovanj te daljne neuvrščene dežele. Prevod tega romana je delo Darinke Kosec, spremno besedo pa je prispeval Jože H radii, ki je obenem tudi odgovorni urednik celotne zbirke.
Roman Odrinjenci pri nas doslej praktično neznane pakistanske književnosti pa je šesta novost iz 6. letnika zbirke. Njegov avtor je Šaukat Sidikki, prevedla pa ga je Alenka Stanič. Da gre za mlado, šele dobro razvijajočo se literaturo pove tudi podatek, da je delo nastalo nekako sredi petdesetih let. Knjigo je s spremno besedo opremil Janez
Boris Bogataj
ki je bil doma na Češnjici pri Podnartu.
Jože Vovk se je prvič predstavil slovenski javnosti leta 1931, objavil je svoje prve pesmi v revijah Mladika in Dom in svet. Skozi lirske slike o naravi je izpovedoval svoja mladostna čustva. Napol impresionistične in ekspresionistične podobe so črpale iz njegove rojstne pokrajine. Zadnja leta pred vojno pa se je lotil tudi mestno-delavskih motivov.
Vojna ga je vrgla v begunjske in šentviške zapore, kjer so mu iz enega zamaha nastale šaljive prigodniŠke pesmi, kar je gotovo redkost v naši vojni ali vsaj taboriščni liriki. Sredi poletja 1941 so ga izselili v Srbijo. Tam pa je nadaljeval z resno, realistično pesmijo, kateri literarna zgodovina daje največ priznanja. Pesem Naš klic je Boris Paternu uvrstil v antologijo slovenske lirike od 1945 do 1965. Ob koncu vojne je te pesmi izdal v drobni knjižici Izgnanci.
1956 je pretresel svoje petindvajsetletno ustvarjanje in objavil zbirko Pesmi. Knjigo je kronološko razdelil na tri dele in jim dal podnaslove: za predvojne Pota; medvojne Izgnanci in povojne Molitev na gori.
Ob poeziji se je Joža Vovk posvečal še črticam, mladinski povesti in gledališču. Povest Naš Buček, ki nosi avtobiografske dogodivščine je že izšla trikrat. V slovenščino je prevedel dve komediji, Lope de Vega Prebrisana norica, ki so jo igrali v Kranju in za ljubljansko gledališče Calderonovo Dama škrat.
Umrl je pri šestinštiridesetih letih, zato mu je smrt gotovo prekinila še mnogo ustvarjalnih načrtov. Vemo, da se je pripravljal na zgodovinsko povest Ranjena zemlja, v kateri bi pripovedoval, kako so iz njegove rojstne vasi v prejšnjem stoletju vozili železovo rudo v kroparske plavže.
Kulturni večer s pripovedovanjem o pesniku Jožetu Vovku, recitiranjem njegovih pesmi in petjem domačega moškega komornega zbora bo v Domu kulture v Podnartu v soboto 5. februarja ob 19. uri.
Stane Mihelič
RADOVLJICA - Ženski pevski zbor Lipa bo v ponedeljek, 7. februarja nastopil v domu Janka Benedika.
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše bodo drevi ob
18.	uri ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo »Prešernovi nagrajenci 1957 do 1961«, ki bo odprta do 1. marca V galeriji Mestne hiše bodo ob 18,30 odprli razstavo »Grafika v Prekmurju«, s katero se bodo predstavili pomurski grafiki: Ivo Bošnjakovič, Štefan Galič, Zoltan Gabor, Štefan Hauko, Jože Horvat-Jaki, Lojze Logar, Franc Me-sarič, Borut Vild. V stebriščni dvorani Mestne hiše pa bodo ob
19.	uri odprli bienalno razstavo gledališke fotografije »Gledališče«, ki jo je Gorenjski muzej pripravil skupaj s Prešernovim gledališčem iz Kranja.
Glasbena šola Kranj bo drevi ob 19,30 priredila glasbeni recital solistov. V prostorih glasbene šole bosta nastopila flaytist Aleš Kocjan in pozav-nist Božidar Lotrič.
JEZERSKO - KUD Jezersko bo v soboto, 5. februarja ob 19. uri v domu Korotan na Jezerskem premierno uprizorila »Divjega lovca« F. S. Finžgar-ja. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 6. februarja ob 15. uri.
VISOKO - V soboto, 5 februarja ob 19. uri bo KUD Visoko pripravilo v domačem zadružnem domu Prešernovo proslavo.
VELESOVO - KUD Borec i/. Velesovega bo v soboto, 5. februarja ob 19. uri pripravilo v dvorani v Adergasu koncert moškega pevskega zbora Davorin Jenko iz Cerkelj. V nedeljo, 6. februarja ob 15. uri pa bodo uprizorili tri igrice: Prijatelja, Darilo strica Tomaža in Čudežna vreča,.
PREDOSLJE - DPD Svoboda Pred osi je bo s Cankarjevo dramo Jakob Ruda v soboto, 5. februarja ob 19,30 gostovalo v domu krajevne skupnosti Vodice. V osnovni
šoli Josip Broz-Tito v Predos-ljah se bo v ponedeljek, 7. februarja ob 19. uri z monodramo M. Pušavca »Gašper Sonce« predstavil Jože Jelič KUD Predoslje.
ŠKOFJA LOKA - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka bo v ponedeljek, 7. februarja ob 18. uri pripravila v prostorih knjižnice Ivan Tavčar srečanje s pesniki in pisatelji začetniki Gorenjske. Predstavili se bodo književni ustvarjalci gorenjskih občin, njihove prispevke bodo predstavili člani Prešernovega gledališča iz Kranja, Linhartovega odra iz Radovljice in Loškega odra iz Škofje Loke. Literarnemu večeru bo sledila predstavitev tretje, nove številke literarnega glasila Sejalec, ki ga izdaja klub literatov pri Zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka.
Knjižnica Ivan Tavčar bo pripravila v torek, 8. februarja na slovenski kulturni praznik Dan odprtih vrat knjižnice. Popoldne ob 17. uri bo na vrsti ura pravljic. V sredo, 9. februarja ob 18. uri bo predavanje z diapozitivi »Kulturne znamenitosti Kranja! vodil Cene Avguštin.
ŽIRI — V soboto, 5. februarja ob 19. uri bo v družbenem domu Partizan recital sodobne slovenske poezije, ki ga pripravljajo člani kluba študentov Poljanske doline s sodelovanjem organizatorja kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti. Od 19,30 naprej bodo člani foto sekcije planinskega društva Žiri pred zadružnim domom pripravili javno projekcijo svojih del na prostem.
Cerklje - V ponedeljek, 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika, bo v dvorani osnovne šole recital: Otroci zemlje ... slovenske, v katerem se bodo člani dramske sekcije predstavili občinstvu s pesmimi sodobnih slovenskih avtorjev, slediia pa bo monodrama mladega gorenjskega avtorja Marjana Pušavca: Gašper Solnce.
	ju*		
	s / / " Ji		
	m/ f jf /<■-■		
	HL		gm" "šil-1 m ■Ur- M
			wt t m §J:#flK
			
			.ar 'M i < , JH
			
			JB
			
		iv 1M	Hi ' in
Prizor iz Mutastih bratov
Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Kranj
Matjaž Kmecl: Mutasti bratje
Krstna uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta
Teden slovenske drame bodo zaključili slovenski gledališki delavci iz Trsta z krstno uprizoritvijo »Mutastih bratov« M. Kmecla. Naj že takoj na začetku povemo, da je predstava še »sveža« da prihaja skoraj direktno s premiere, saj je bila uprizorjena decembra lani. Do sedaj so nov gledališki podvig tržaških gledališčnikov pozdravili tako kritiki kot publika. Predstava sodi v niz tistih predstav, ki jih tržaški gledališčniki pripravljajo z največjo mero ustvarjalnosti ter poštenosti. To je očitno še posebej pri »Mutastih bratih«, ki v svoji dramski osnovi predstavljajo tudi njihov problem. Matjaž Kmecl je slovenskemu občinstvu dobro znano ime, saj se je s svojim pisanjem uveljavil kot radijski in gledališki pisec ter esejist. Trenutno je predsednik komiteja za kulturo pri izvršnem svetu SRS, sicer pa profesor slovenske literarne zgodovine na ljubljanski univerzi.
Pisec igre je v priložnostni članek ob premieri svoje igre med ostalim zapisal:
»Vse ali skoraj vse v tej igri ima po drobcih zvezo z resničnostjo, celota pa je kajpada izmišljena. Zato naj nihče ne gleda v njej nikogar, naj gleda raje vsakogar, vsem zvoni zvonec s Smrtnikovega dvorišča. Naj ne reče, da ni bilo čisto tako, ker zares ni bilo — po svojem smislu pa je bilo — in je še kar naprej — precej zelo tako. Nekaj osnovne zgodbe je res utemeljene na svečano skrivnostnih dogodkih ob smrti Šturmovega očeta in matere, toda že zgodba koroške Hemice in Oswalda-Ožbeka je ,pobrana' čisto drugje, daleč od ponosne Šturmove družine. Podobno velja za »Mutaste brate«. V Smrtnikovi družini je po kamnih zbrana vsa Koroška od Globasnice do ziljske Bistrice, od Sinče vasi do Kort. Če je igra vsaj približno tisto, kar je njen avtor hotel in želel, pa bi morala govoriti o katerikoli manjšini na katerikoli meji — ne samo geografski, tudi moralni: o stiskah šibkega in majhnega, vendar zvesto samosvojega in potolčenega.«
Tako o svoji igri razmišlja Matjaž Kmecl, ki je s svojimi dramskimi, seveda uprizorjenimi besedili že večkrat' »gostoval« na kranjskem gledališkem festivalu. Spomnimo se »Lepe Vide ali problema svetega Ožbalta«, »Friderika z Veroniko«, »Intervju« in.lani »Levstikova smrt«. Med vsemi teksti je največ gledaliških različic doživel »Intervju«. Vse do sredine sedemdesetih let pa je bil Kmecl predvsem zapisan radijskemu mediju in je v gledališki prostor stopil precej pozno, toda kot vse kaže uspešno.
Režiser Jože Babič:
»Gre za resnično poglobljeno gledanje na probleme zamejskih Slovencev kjerkoli so, mimo občasnih zgolj verbalnih, plitikih ali patriotskih gledanj, ki se ne realizirajo samo ob obiskih, ampak so, žal, prisotni tudi v miselnosti matične sredine, kjer se začuda ob tako močni prisotnosti narodnostne problematike osnovna informacija nikakor noče spojiti s tistim notranjim tkivom duševnosti sodobnega slovenskega človeka. Še vedno je zanj zamejstvo romantična preko-mejna avantura, kjer živijo nekakšni slovenski ostanki. To se sicer ne dogaja pri starejši generaciji, ki je bila aktivno soudeležena pri reševanju teh vprašanj. V ostalem je ostalo, kar pravi Kmecl: trepljanje po ramenih, sočustvovanje, citiranje zgodovine kot nekaj, ki je bilo, a ne kot da je.«
Ob režiserju so predstavo pripravili scenograf Klavdij Palčič, kostumografka Anja Dolenc, glasbenik Aleksander Vodopivec, lektor Jože Faganel, asistent režije Marko Sosič, borilne prizore pa je pripravil Andrej Zajec.
Nastopa celoten ansambel tržaškega gledališča: Anton Petje, Barba Jakopič v študijski alternaciji z Giuliano Sosič, Mira Sardoč, Stane Starešinič, Tone Gogala, Bojan Umek, Stojan Colja, Igor Malalan, Jožko Lukeš, Silvij Kobal, v študijski alternaciji s Srečkom Možino, Alojz Milič, Drago Gorup, Adrijan Rustja, Robert Kovačič, Dušan Jazbec in Josip Šušteršič.
Slab teden nas še loči od otvoritve letošnjega Tedna slovenske drame 83 v Prešernovem gledališču Kranj. Večina predstav bo odigrana v matični hiši, za dve bodo gledališčniki našli prostor v dvorani Zadružnega doma na Priinskovem, oziroma v Ljubljani. Prihodnji četrtek se torej začenja TSD 83 s podelitvijo »Nagrade Slavka Gruma« ter krstno uprizoritvijo drame Josipa Vošnjaka: »DOKTOR DRAGAN« v izvedbi domačega gledališča.	v	M. L.
Vrsta kulturnih prireditev

V medvoškem Donitu se vrstijo kulturne prireditve in skoraj ne mine teden brez pomembnega dogodka. Komisija za kulturo pri TOZD in D SSS že tretje leto ne pozna oddiha. Neumorna skupina kulturnih zanesenjakov pripravlja razstave, literarne večere ... O delu komisije nam je predsednica Jožica Jordan povedala:
»Načelo našega dela je približati kulturo delavcem v njihovem delovnem okolju. Delavci dajejo denar za kulturo, zato naj bo kultura tudi zanje. V 6 tozdih in DSSS je zaposlenih 850 delavcev in skušamo pripravljati stvari, ki so večini všeč. Tako smo pripravili vrsto razstav likovnih umetnikov, razstavo keramike, kuharsko razstavo ... Moram reči, da je zanimanje za razstave veliko.«
Kako vam vse to uspeva?
»Predvsem imamo podporo članov sindikata, pa tudi vodstvenih delavcev. Je pa veliko zadovoljstvo delati, ustvarjati med delavci. Trdim, da je dobra tista kultura, ki jo večina razume. Sama vidim, da se da z dobro voljo vse narediti. Trdim, da ženske* med piskri in službo sčasoma postanejo zoprne, zato berejo knjige, hodijo na koncerte ...«
Tako Jožica Jordan, referent za ekonomsko propagando, ki se s kulturo ukvarja povsem ljubiteljsko. Toda sodelavce vedno znova preseneča z novimi idejami, ki jih z njihovo pomočjo tudi uresniči. .	-fr
O LAS 6. STRAN—__
Emil Bombač, direktor zadružne organizacije Sloga Kranj
Naročeno pridelovanje oživi »divji trg«
komentirano
petek, 4. februarja 191

Ko pri dogovarjanju beseda ni več držala, si je človek izmislil pogodbo. Z njo urejajo odnose z vsemi pravicami in obveznostmi tudi kmetje in zadruga. Alije pogodba obvezujoča za oba podpisnika ali je za enega le »prisega s figo v žepu« — o tem smo se pogovarjali z direktorjem temeljne zadružne organizacije Sloga Kranj Emilom Bombačem.
Kranj - »Pogodba ima pravno osnovo in njena določila morata spoštovati oba podpisnika. Zadruga mora od združenega kmeta prevzeti vse pogodbene količine kmetijskih pridelkov, preskrbeti mu mora reprodukcijski material, spremljati pridelovanje od začetka do konca in pomagati s krediti. Obveznost kmeta pa je, da dogovoijene presežke odda zadrugi in prispeva določen delež k njenemu dohodku. Sloga sklepa pogodbe s kmeti na podlagi letnega načrta in sporazumov, ki jih imamo z našimi kupci - s trgovskimi in predelovalnimi delovnimi organizacijami. Najprej moramo vedeti, koliko krompirja, mesa, mleka bodo le-te odkupile, šele potem gremo lahko h kmetom. Vso živino odkupi škofjeloška klavnica, mleko kranjska mlekarna. Krompir vzamejo pogodbene stranke (ki polovico plačajo že naprej) s Koprskega, z Reke, iz Splita, Zadra, Ljubljane in z Gorenjske. V zadnih treh letih smo vsakič od kmetov odkupili več, kot so zapisali v pogodbe. V tem oziru smo 150-odstotno izpolnjevali obveznosti!«
Del pogodbenega odnosa je obveza zadruge, da za naročeno pridelovanje in prirejo zagotovi potrebne količine umetnih gnojil, semen, krmil, goriva, zaščitnih sredstev.
»750 združenih kmetov članov in kooperantov zadruge - je letos sprejelo visoke obveznosti — 5800 ton krompirja, 1580 glav živine, šest milijonov 400 tisoč litrov mleka za domače potrebe ter 25 ton mesa, 750 ton krompirja in sto ton repe za izvoz. Za vse to bo zadruga zagotovila dovolj umetnih gnojil in semen. Verjetno bo primanjkovalo zaščitnih sredstev, zato »no že razmišljali, da bi v trgovini odprtega tipa na Prim-skovem prodajali Škropiva le združenim kmetom. Največ težav pa bo
vabljiv (tudi letos ostaja tako), so se kmetje iz kranjske občine izkazali kot dobri zadružniki. Le nekaj glav živine je namreč prešlo v roke hrvaških »hondlarjev«. Posebne razmere so pri krompirju. Kmetje se že pri sklepanju pogodb »zavarujejo«. Vpisujejo manjše površine, kot jih bodo resnično posadili; še pogosteje pa nižje hektarske pridelke. To je njihova rezerva v primeru slabe letine; če pa je ta obilna, presežek pridelanega krompirja prodajo mimo zadruge. Po naših podatkih zajamemo v organiziran odkup le dve tretjini vsega krompirja, včasih več, včasih manj, kar je odvisno tudi od cene. Če je ta spodbudna, gre večji delež skozi zadrugo, sicer pa za višjo ceno neposredno v roke porabnikom. Ne glede na to smo z desetimi oddanimi tonami krompirja z enega hektarja v republiškem vrhu, saj slovensko povprečje znaša le eno tono.
Kmetje laže izpolnijo obveznosti v letu obilnega pridelka. Takrat nam radi oddajo tudi več, kot je zapisano. Če pa je letina skromna, je ponavadi cena na »divjem trgu« znatno višja. Takrat je tudi z odkupom več težav.«
V 16. členu pogodbe piše, da morebitne spore med zadrugo in kmetom rešuje zadružni svet; če ta ni uspešen, pa sodišče zadružnega dela v Kranju. Kakšne so pri tem vade izkušnje?
»Pri izpolnjevanju naših in kmetovih pogodbenih obveznosti ne moremo biti pretirano dosledni. Kmete namreč dobesedno spodbuja h kršenju pogodbe neenotni jugoslovanski trg (na Hrvatskem za bika iztržijo tudi dva stara milijona več) ter pet različnih cen za govejo živino v Sloveniji. Podobno je pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Le-ta ni odvisna samo od zadruge, temveč od cele vrst posrednikov v dolgi verigi. Nepravilnosti, če do njih pride, rešujemo na pogovorih s kmeti ali na sejah zadružnega sveta. V njem pa je šfiri petine kmetov, ki neradi posegajo po ostrih ukrepih.«
C.Zaplotnik
Resolucija bo dopolnjena
Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine Kranj v tem letu je sprejeta, kasneje pa bo še dopolnjena s tako pomembnimi pokazatelji kot so doslej še neusklajene izvozne obveznosti
tako kot doslej povzročala kmetom (in nam) neredna oskrba z močnimi krmili in drugimi dodatki.«
S pogodbo (in odkupom) verjetno ne zajamete vsen pridelanih količin?
»Naročeno pridelovanje se spričo pomanjkanja goriva, reprodukcijskega materijala ter zavoljo večje socialne varnosti krepi. S tem se ožijo možnosti »prostin strelcev«, ki oddajajo svoje pridelke na »divji, špekulantski trg«. To je prišlo do izraza zlasti pri odkupu živine. Čeprav je bil lani hrvaški trg izredno
Kranj — Brez posebne razprave je v sredo skupščina občine Kranj na zasedanju vsen treh zborov sprejela tako pomemben dokument, kot je letošnja resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine. Pičla razprava ob sprejemu resolucije pa je po svoje razumljiva, saj dokumentu manjkajo nekateri temeljni pokazatelji za gospodarjenje v tem letu. Vzroki so seveda znani tako sestav-ljalcu resolucije kot tudi delegatski skupščini — namreč prekasno dogovarjanje in usklajevanje planov ekonomskih odnosov s tujino, od česar so seveda v največji meri odvisne naloge kranjskih in seveda tudi drugih organizacij združenega dela v zunanje trgovinski menjavi. Ko bodo te pomembne stvari znane, bo sicer možno sprejeti dopolnilo k resoluciji, ki postavlja pred združeno delo tudi letos povečevanje izvoza kot eno najpomembnejših nalog. Ali pa bo mogoče letos zagotoviti 3 odstotno rast proizvodnje, kot jo predvideva resolucija, ob tem da so obveznosti delovnih organizacij glede izvoza še dokaj neznane vključno z možnostmi pridobivanja dohodka?
Prav na to je še posebej opozoril predsednik občinskega sindikalnega
sveta Ivan Torkar, saj mimo resnih opozoril iz združenega dela o stalnih ponavljajočih se napakah ob planiranju in dogovarjanju o okvirih gospodarjenja za prihodnje leto v bodoče ne bo mogoče. Kranj se sicer lani ni srečal z resnejšimi gospodarskimi težavami, kljub temu aa gospodarstvo v začetku leta 1982 prav tako kot letos ni poznalo prav vseh elementov za novi gospodarski start. Vprašanje pa je, če bo letos mogoče tako kot lani nadomestiti med letom ponavljajoče se, a na srečo kratkotrajne zadrege s surovinami in repromaterialom. Pridne roke kranjskih delavcev so z delom ob vseh sobotah ob koncu leta sicer nadomestile izpad proizvodnje med letom, tako da so bili rezultati celo nad pričakovanimi, tudi po obsegu proizvodnje kot tudi glede izvoznih obveznosti. S te plati je lahko optimistično ocenjevati izvozne naloge, ki jih republiška resolucija glede konvertibilnega izvoza postavlja pri 18 odstotkih, vprašanje pa je, če bodo tudi letos tako kot lani in že vrsto let na listi izvoznikov le ene in iste delovne organizacije, druge pa bodo izvozne možnosti spet le proučevale.	L. M.
1 « Če te tepe kurjava
Dobra kranjskogorska sezona, a viz — Razmišljanje o popustih ekonomiji
Kranjska gora - Ne moremo zanikati, da se po nekaj letih v Kranjski gori vendarle ne le premika: skupnost so ustanovili, pod Go-renjko m Kompasom naj bi tako vsi skupaj, 27 organizacij, razvojno usmerili kranjsko gorski turistični tok. Letos bodo žičnice v krepki izgubi — kar se jim do zdaj še ni zgodilo — želijo v prihodnosti postaviti žičnice Trebež v vrednosti 10 starih milijard dinarjev. Za bančni kredit bodo morali zbrati več kot 3 milijarde starih dinarjev, precej denarja pa bodo terjale nove zmogljivosti: apartmaji in manjši počitniški objekti. Kranjska gora se tudi veliko bolj odpira zasebni ponudbi, manjšim lokalčkom, a ne na principu: priti, »pokasirati« in od-diti, temveč na zahtevi: priti, sovla-gati in ostati. Ne nazadnje je jeseniški urbanizem za Kranjsko goro veliko bolj prožnejši, davčna politika ne oderuška, komunalno pa se ji v prihodnje nasmiha tudi veliko cenejše skupno ogrevanje kraja.
Se in še pa bo najbrž treba besed in polemik, da se poveže z Bledom in drugimi turističnimi kraji m obratno. Menda naj bi že dočakali dan, ko naj bi turistični delavci Gorenjske pokukali izza plotov m se nagnetli za skupno mizo, trdno odločeni, da zaslužijo devize? Turi-
le z domačimi gosti in brez de-za tuje goste je tuje turistični
zem lahko daje veliko deviz, če se obenem s slabostmi samih delavcev odpravi slab položaj turizma nasploh, saj nizko akumulativna panoga že zdavnaj zahteva enake pogoje gospodarjenja.
Ce to zimo pogledamo v kranjsko gorske hotele, potem bodo imeli zdaleč najboljšo sezono, saj se odlično prodajajo. A žal le domačemu gostu, tujin ni in tudi »bookingi« za naslednje mesece so kaj žalostni, saj jih je v tujini za 30 odstotkov manj. Malo turističnih krajev ima dve »močni« sezoni, zimsko in letno, tako kot Kranjska gora, a smo kmalu spet na bolj realnih tleh, če zvemo, da jih stane liter nafte 44 dinarjev in če ogrevajo osem mesecev! Nimaš se s čim hvaliti; če te tepe kurjava, se za zimsko sezono lahko obrišeš pod nosom.
Nizozmcev ni več, zdaj prihajajo angleži, ki za penzion odštejejo toliko kot za angleški zajtrk v malo boljšem »pubu«. Če se zmrdujejo nad urejenostjo kraja, prebujeno turistično društvo obljublja nameniti milijon 850.000 dinarjev za lepši videz kraja in skoraj 6 milijonov za živahnejši utrip, čeprav trgovci pravijo, da so in bodo »obvladovali preskrbovalno situacijoir, se žal zna zgoditi, da bo pri zajtrku masla le za noht. Izkušnje niso kaj prida in kažejo na to, da so ta nedavni FIS
fostinci na kolenih prosili za 300 ilogramov masla, kajti »obvlado-valci situacije« so ga lahko pripeljali le borih sto kilogramov. Gostinci so vili roke, saj ne morejo meni nič tebi nič postaviti pred sto in sto gostov navsezgodaj zjutrai svinjskega zrezka s fižolom; o tistih domačih specialitetah pa je bolje, da so dobrodušno optimistični na-svetovalci in besedni spodbujevalci turistične ponudbe kar tiho, saj ni črne moke, ni zaseke, ni želodca, kranjska klobasa	pa je
praviloma tako zanič, da je prašiči že med pomijami več ne marajo.
Kakorkoli že, bi strahotno rezervirane natakarje tolažili, da bo devizna stimulacija za turizem večja kot lani in da ne bo trajalo več dolgih šest mesecev, da bi jo končno le dobili, bodo le stežka zmogli kisel nasmeh. Gosta bi srčno objeli le tedaj, ko bi jim bila jasna lastna stimulacija, ki naj bi bila vsaj takšna, kot jo j zmogel Pbdvin — 3 odstotke od prometa, Če tega ne bo, jim tudi prav nič ne bo mar, če obljubimo tujcem v začetku letošnje sezone 15 odstotkov popusta, tistim, ki bodo plačevali z dinarskimi čeki. Upati je le, da predlog ne bo prodrl, kajti nekdo ta popust mora pokrivati — to so pa tisti, ki bodo gostov imeli dovolj. Razmišljanje o popustih je ekonomsko zgrešeno, kajti turizem ima vedno prihodnost le v kvaliteti in njej ustrezni ceni.
~ V .	D. Sedej
Odpravljamo vzroke, ne posledice	j
Takšno je prepričanje vseh, ki se v naši družbi spopadajo s problemom invalidnosti — Kako skuša olajšati invalidov položaj v koordinacijskem odboru za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju
Kranj - Koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju je pobudnik občinskega akcijskega programa za reševanje socialne varnosti invalidnih oseb, ki ga je lani sprejela tudi skupščina. Koordinacijski odbor rii vršilec nalog akcijskega programa, temveč bedi nad njihovim izvajanjem, uresničujejo pa jih ustrezne socialne službe in združeno delo.	. ...
Prejšnja leta so člani koordinacijskega odbora skušali prodreti pn strokovnih službah, ki se tako ali drugače ukvarjajo z usodo invalidov, in tako so slednjič uspeli doseči enoten občinski program, ki bo poslej podlaga za zagotavljanje socialne varnosti invalidnim osebam. Vendar menijo, da tak program in tudi njegovo praktično izvajanje še nista ^ dovolj. Z njim namreč le gasimo požar, namesto da bi ga zatrli, ie preden se razgori. Ko bi invalidsko problematiko, zlasti skrb xa preprečevanje invalidnosti, vzelo na pleča združeno delo, bi bilo nekaj več upanja, da bi v prihodnje omejili pojav invalidnosti. Po novem zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, katerega zvezna inačica je že znana, republiška pa bo sprejeta sredi leta, je združenem« delu naložena precejšnja obveznost za invalide. Družba s tem ieli doseči, da bodo tudi v tovarnah, kjer imajo mnogo delovnih invalidov, poslej skrbneje gledali na varnost delavca in ga še pravočasno prezaposlili, če mu bo grozda zožena delovna sposobnost, zakon je precejšnja usluga. Tudi za skupnosti invalidskega in pokojninske** zavarovanja in druge socialne ustanove, ki imajo danes na plenih vse
invalide.	. ....
Koordinacijski odbor, v katerem so tudi invalidi, pa se pole? dolgoročnih ciljev spopada tudi z vsakodnevnimi problemi invalida-Tako so predlagali, naj bi v Kranju poenotili skrb za rekreacijo invalidov in jo s tem tudi pocenili. V avtobusih naj bi znova uvedli posebne sedeže za invalide. Prihajajo namreč časi ko se bomo vsi vef vozili z javnimi prevoznimi sredstvi. Predlagajo tudi, naj bi za invaikk uvedli mesečne ali letne vozoVnice po nekoliko zmernejših cenah-Velikokrat je bila beseda tudi o denarnih sredstvih Lotenjskega tt voda, ki jih pretežno namenja humanitarnim organizacijam. Namesto da se te sredstva izgubljajo v raznih birokratskih vodah, naj se namenjajo odpravi gradbenih ovir, nalože v sklade, ki bodo invalidnim delavcem doplačevali razliko od doseženega do zajamčenega osebnega dohodka in podobno. Ker pa vse želje niso v pnstojnosti koordinacijske? odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov, se bodo morali let* še širše povezovati kot preteklo leto.
D. t.
S
Kdo bo prijavil i olimpijsko ekipo
... se leto pred pričetkom največje športne prireditve v Jugo* viji sprašujejo sankači in sankaški delavci Gorenjske, ki tvtf jedro slovenskega sankaškega športa.
I
promet. Za tekmovanje jih & >
Eravimo in zaledenimo, potem'P»-rajani posujejo. V Selški dolini* a ta problem rešili, lioo
omn onolioK __
Železniki — Tristo sankačev -tekmovalcev imamo v Sloveniji. Lahko bi zapisali kar na Gorenjskem in ne bi se veliko zmotili, saj je tod sedem sankaških klubov od skupno devetih: v Kranju, Trži&i,	^ar^inTSSJi
Begunjah, Kropi, Bohinju, Železni-	jej ^ . ^JJ
kih in na Jesenicah. Razumljivo je,	♦Iv.«™*«;. t^t .
da so zato Gorenjci prevzeli v svoje roke tudi vajeti sankaškega športa v Sloveniji. Predsednik sankaške
tudi dolgo poti v
progo smo speljali po p/> r Kraiu nad Dolenjo **
n moHnarrvlnim nM.Jl__ i
ko aa je na njej moguće izvesc zahtevnejša tekmovanja. Edino varovati bi jo veljalo na ne>«* odsekih. Zgledu sankačev iz Jg
zveze je Vladimir Polajnar iz Železnikov, s sankaškimi programi se ukvarjajo Milan Bižal iz Kranja, Jože Rozman z Jesenic in Vinko Bernik iz Selc, sodni&i zbor vodi Stanko Hodnik iz Bohinjske Bistrice, olimpijske kandidate iz Slovenije trenira Jože Rakovec iz Dolenje vasi. Od osmih slovenskih sankačev ae poleg Sarajevčanov poteguje za mesto v olimpijski reprezentanci sedmerica Gorenjcev: Pik on, Rozman in Cesar iz bohinjske doline, Klinar z Jesenic, Kališnik iz Tržiča, Pohleven iz Selc in edina tekmoval; ka med olimpijskimi kandidati Tinka Tolar iz znane sankaške družine z Martin j vrha.
»Sankanje je v Sloveniji omejeno le na Idrijsko in Gorenjsko z Medvodami,« pravi predsednik zveze Vladimir Polajnar. »Naša naloga je, da za ta šport navdušimo tudi mlade v ostalih predelih Slovenije, zlasti na Štajerskem in KoroScem, kjer imajo ugodne naravne možnosti za razvoj tekmovalnega sankanja. Pogosto so ovira sankaške proge -hribovske ceste, po katerih se odvija
I]
I
V h U
H
£
Š
nikov in okolice morajo slediti" V ostala društva, ki še nimajo tf C proge. V Idriji in Tržiču io imtf Bohinju in na Jesenicah io k* kmalu uredili. Precej težav sankačem oprema. Tekmov««. ni v Jugoslaviji ne izdelujemo, tem ko ie uvoz prepovedan. znajde, kakor ve in zna; večina -je sani izdelala sama,« poj--zagate sankačev Vladimir Pi Kakšen je odnos do sr-' športa v Jugoslaviji, pove pred olimpijskimi nimamo državne zvcw. Članica mednarc* zacije je slovenska zveza, skih pravilih pa lahko p: za tekmovanje le drža Kdo bo to storil pn nas se . sankači in sankaški delavci.
»Pred dvema letoma smo dali pobudo, da bi se sar^ goslaviji končno organi nas bodo v to pnsdile olu in verjetno ni daleč čas,
ustanovljena zveza za sani
bob. S tem bi se dogovorili financiranje te Športnega priprav olimpijskih k^Jdatov. "ič bi lahko izvedli državno venstvo in dobili prvega dria^ , prvaka. Čeprav je olimWska# gg le sankanje na umetnih ne bi smeli zanemariti sta* „a _ sankanja na naravnih ** - i f)eiansko ima le-to večje n za razmah. V Jugoslavyi Zmreč le eno umetno pror - ^ JeHetno bo pri tej tudi ostalo*
sklene razmišljanje o
leto
vedno
zveze
plina gah, ga —
vati,, ^,"2335!« W Polajnar.	C.Zapiots* ^
g petek, 4. februarja i 983
iaiiM^H
REPORTAŽA
7. STRAN Q
Razdrobljeni turizem
O organiziranosti turističnega gospodarstva so v radovljiški občini v preteklih letih že velikokrat in veliko govorili. Toda blejski turizem je še naprej razdrobljen, povezave med Bledom in Bohinjem praktično ni, govorimo lahko celo o tradicionalnem nasprotovanju. Prav organiziranosti je bil posvečen nedavni posvet o turističnem gospodarstvu, ki ga je pripravilo na Bledu predsedstvo občinskega komiteia ZKS Radovljica.
n
i. si
ir
a *
»
«
B *
fl
a
r, ia
P *
* *
t
i rf k h.
i-
»
f
t
*
l *
>
Malo volje
^a sodelovanje
».Gradivo za akcijsko konferenco je No dobro pripravljeno, ponujalo je misel o fizični združitvi blej-turističnega gospodarstva. I/aJ prej se je pač treba povezati na i^Vni turističnega kraja, le tako £do stekle povezave v okviru republike. Na Gorenjskem se ponuja izvrstna možnost p>Vezave blejskega in bohinjskega ^lističnega gospodarstva s kranj-^ogorskim. Toda govorniki se za okroglo mizo organiziranosti turističnega l^spodarstva niso upali dotakniti, govorili so o številnih problemih ^ ?^ega turizma, o tem, kaj je bilo, j^Če pa ni upal reči, kaj bi bilo. Pod ^Hferenco tako lahko potegnemo da je na Bledu volje za r^snejše sodelovanje zelo malo. ^tajamo torej le pri napotkih iz ***diva.
w ^rav dobra organiziranost pa ^p8taja danes vse bolj pomembna. t ^rističnim delavcem po zgled ni rt *ba daleč. Ozrli bi se lahko le tja J1 Poreča. Le „trdno povezano tu-{^iČno gospodarstvo se danes lahko jC&ešno pogovarja z oskrbovalci. Le v ®dno povezano bo lahko nareko-jj^o pogoje turističnega gospodarji*. Sicer bo še naprej ostalo pri JJsedah, da je turizem v naši družbi dostavljen.
^RUŽITI KADROVSKE, ^ODAJNE IN NABAVNE MJŽBE
^se analize kažejo, da je eden
odločitve le uresničevale. V ta namen bi morali popraviti samoupravne akte posameznih temeljnih organizacij, seveda posebej tistih, ki so povezane izven radovljiške občine. Sklepi turistične poslovne skupnosti bi morali biti obvezujoči za vse njene člane, saj bodo le tako ustvarili povezave na ravni turističnega kraja, če fizična združitev blejskega turističnega gospodarstva ni možna.
DRUGI NAJVEČJI PROBLEM SO KADRI
Naj bddo sklepi še tako lepo zapisani, ostanejo vedno le na papirju, ker se ustavi pri ljudeh. Prav s kadri pa ima naše turistično gospodarstvo nenehne težave, na kar seveda vpliva tudi narava dela. Tako blejskemu kot bohinjskemu turizmu manjkajo dobri strokovnjaki. Vendar se na blejski šoli za turizem in gostinstvo šola malo domačinov. Kadrovski načrti turističnega gospodarsdtva v radovljiški občini pa so ohlapni, marsikje jih sploh nimajo.
Vsekakor bodo morali organizirano pridobnivati učence za šolanje na blejski gostinski šoli, pripravljati 1 vsaj dvakrat na leto predstavitev gostinskega poklica za osnovnošolce. Le dobri kadrovski načrti gorenjskega turističnega gospodarstva pa bodo podlaga za uvedbo štiriletnega šolanja na blejski gostinski šoli, s čimer bo postala privlačna tudi za »boljše« učence.
Zdaj pa imejo učenci blejske gostinske šole premalo praktičnega pouka in takšno ugotovitev bodo
k;Yse analize kažejo, da je eden	...	uuuu
>tVenih razlogov zaostajanja tu- posredovali posebni izobraževalni Stičnega gospodarstva v radovljiški skupnosti za gostinstvo m turizem, njegova razdrobljenost, Ven- Blejska sola pa bo prevzela restavra-T-TTP Rlpd in cijo Blegoš, da bodo učenci v lastnem šolskem obratu opravljali delovno prakso. Restavracija bo seveda odprtega tipa in bo delala vse leto.
... njegova______,—-------
dlje od združatve HTP Bled in voda za pospeševanje turizma bi morali

prišli. Na bledu di moran ^V^iŽitf vsaj ključne poslovne funk-^^ turističnega gospodarstva, kot m kadrovske, nabavne in prodajne t^be. S turistično poslovno skup-\jStjo doslej niso uspeli narediti.
so v turistični skupnosti hj le mesto za reševanje pro-l^'Dov, ki jih v svojih hišah niso razrešiti Tako turistična ^Jipnoet ni dobro zaživela, inte-^ so bili često preveč različni, jih lahko uskladili.
J Uristična poslovna skupnost bi likala sprejemati načrte prodaje, Wtoagande, nastopov v tujini, po-po kadrih, skupnih naložbah, VO/t vključevanja zasebnega sek-v organizirano prodajo in **^vojno politiko. To seveda po-SJJti, da bi odločanje o ključnih C^Šanjih prenesli na raven po-k^^e skupnosti, strokovne službe Članih poslovne skupnosti pa bi
ZANEMARJENA PODOBA BLEDA
Bled poimenujemo biser pod Triglavom. Res je prelepa ta podoba kraja, kakor je zapisal Prešeren. Toda resnici na ljubo, moramo povedati da je Bled zanemarjen, ne premore več toliko turistične kulture kot nekdaj.
Turistična kultura seveda niso le lepi, udobni hoteli, ki jih ima Bled. Tudi ne zgolj komunalno urejen kraj, kar seveda Bled še ni v celoti. Turistično podobo kraja sestavljajo številne podrobnosti, ki jih mora prežemati turistična miselnost vseh ljudi, ki žive v njem. Turistično podobo kraja lahko pokvarijo ploče-
vinasta streha na hiši, smeti na obrežju jezera ali domačin, ki mu gostje niso mar.
Prav v pogledu turistične vzgoje prebivalstva, posebej mladine, na Bledu niso veliko naredili. Tradicionalno visoke turistične ravni Bleda zgolj hotel Toplice ne bo mogel obdržati. Žalostno je že to, da se šele zdaj pogovarjajo o blejski promenadi, da bi v sezoni zaprli za promet Cesto svobode od hotela Park do Jelovice. Z velikimi teč težavami so lani vendarle uspeli dokončno urediti sprehajalne poti okoli jezera. Bolje bi na Bledu lahko izkoristili pokrite dvorane, ki jih imajo dovolj, saj je zdaj festivalna dvorana često prazna. Tudi novo, ledeno dvorano bodo morali bolj vključiti v turistični utrip. Vsekakor pa bi kazalo ne Bledu prirejati kakovostne kulturne prireditve, ki bi lahko postale dodatna privlačnost kraja.
Manjka le ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, sesti skupaj in se dogovoriti o skupnih prireditvah. Denar skorajda ne more biti opravičilo, saj je radovljiška občina na drugem mestu v Sloveniji po zbrani turistični taksi. Številka se vrti že okoli 10 milijonov dinarjev. Takso je seveda treba vrniti gostu v obliki brazplačnih storitev.
M. Volčjak
r
Rekli so o turizmu
BRANKO COP: »Glede zajezitve Save pri Radovljici in pod Bledom moramo gospodarskim tehnokratom jasno reči ne. Delajo zelo potihem. Ne moremo podpirati zamisli, ki tako krepko posega v naš prostor, v našo mikro klimo, v našo izjemno naravno dediščino, ki so jo naši predniki znali ohraniti.
Ne verjamem več v dobro voljo izvršnega sveta, da bo vilo Bled, protokolarni objekt, predal v turistične namene. Pogoji, ki jih postavlja za oddajo objekta so komajda sprejemljivi — najem za pet cfo deset let, nobenih obnovitvenih del. Opažamo, da se vila Bled ločuje od garaž, ki ji pripadajo. Zavzemamo se samo, da bi vila Bled služila turizmu.
Glede ozdravitve blejskega jezera se prepiri v znanstvenih krogih nadaljujejo, jezero pa je čisto, kar smo želeli Pred našimi očmi raste limnološka postaja, za katero vsi, razen tistih, ki jo vodijo, sodimo, da je nepotrebna^
Večjo pozornost moramo posvetiti izgledu Bleda, Bohinja. Da bi vsaj izginile aluminijaste strehe z naših hiš. Če teh ogledal ne moremo odpraviti, moramo „ biti pazljivi vsaj pri novogradnjah.
Naši turistični delavci bi lahko izvensezonski čas izkoristili za izobraževanje, Za vzgojo prebivalstva, za razgovore z njimi. Na Bledu ni veliko ljudi, ki poznajo zgodovino svojega kraja.
Naša prizadevanja, da bi Bled dobil zdraviliški status so na majavih nogah. Ob tako nečistem kraju je to težko doseči.
Vrsta objektov ni dobro uporabljenih. HTP Bled zaseda eno najlepš-ših vil na Bledu, podobne prostore ima tudi krajevna skupnost. Ledena hala služi le drsalcem. Miselno smo preleni za nove ideje, kako1 jo uporabiti. Nekatera prizadevanja vendarle kažejo, da se nekaj da storiti.«
MARTINA KUMER: »Vsi si moramo prizadevati, da bomo šolanje na
f)stinski šoli podaljšali na štiri leta.
e tako se bodo zanjo odločali tudi boljši učenci. Toda Gorenjska danes izkazuje potrebo po le treh gostinskih tehnikih, v radovljiški občini le po enem. Ce so potrebe gostinskega združenega dela takšne, kako naj si prizadevamo za štiriletno šolo. Vse gorenjsko turistično gospodarstvo bi moralo podati resnične potrebe po gostinskih delavcih do leta 2000.«
JOŽE MIKEZ: »V naših dokumentih ohranitev prostora pi dovolj poudarjena. Srečujemo se z gospodarsko razvitostjo, ki temelji na industriji, kar ustvarja konflikt s turizmom. Bolj bi morali izkoristiti naravne danosti. Zato kakršnakoli načrtovanja uporabe prostora ne sme mimo
tUEGONCONRADlf»VTrženje Bleda postaja vse težje, zaradi konkurence moija, posebej pa sosednje Koroške. Izdelati moramo dolgoročne programe razvoja tega turistično najbolj vrednega prostora v Sloveniji, preko poslovne skupnosti pa ga skupaj razumno ponuditi, kar seveda ne bo šlo brez dobrih kadrov.«
BOGOMILA MITlC: »Od leta 1972 v Jugoslaviji realni turistični iztržek pada, posebej devizni. Katastrofalno smo v primerjavi s sosednjimi dežela-1111 nazadovali v izvenpenzionski ponudbi. V Sloveniji imamo zmogljivosti dovolj, atraktivni smo zavoljo penzionske ponudbe, druge dežele pa so iztržek povečale prav z dodatno ponudbo. Za Bled je toliko bolj pomembna, ker ima veliko individualnih gostov. Ena od naših hib je, da ne nastopamo s skupno ponudbo. Na področju trženja nam manjkajo učinkovite povezave. Zato se odločamo za turistične regije, vsaka bo imela po dva nosilca. Ce bodo funkcionalne povezave uspešne, bo manj odporov proti institucionalnim povezavam.«
Delovni čas po novem
Približno 3500 delavcev v kranjski občini ima po novem uro kasnejši začetek dela - Ostajajo pa še problemi zaradi prevozov in otroškega varstva
Kranj - Od priporočila slovenskega izvršnega sveta sredi oktobra lani, naj bi organizacije združenega dela^ in delovne skupnosti v družbenih dejavnostih premaknile začetek delovnega časa na kasnejšo uro, je minilo dobre tri mesece. V Kranju, ki sodi med manjšino slovenskih občin, ki so se resneje lotile izvajanja priporočila, so se delovne organizacije sicer dokaj različno lotile naloge. Ponekod so res uvedli le premakljiv delovni čas, če ga še niso imeli in določili tudi čas obvezne prisotnosti na delu, drugje pa se na spremembe šele pripravljajo in se jih bodo lotili šele s 27. marcem letos, ko v Jugoslaviji skladno z evropskimi deželami premaknemo prvič ure na poletni čas. Za vse pa je značilno, da je delovni čas v delovnih organiza-
cijah z dvema ali več izmenami ostai nespremenjen. V razmeroma kratkem času tudi ni bilo pričakovati, da bi več delovnih organizacij, kot jih je, spremenilo vsaj za naše razmere tradicionalen začetek delovnega časa ob 6. oziroma ob 7. uri zjutraj.
Konec preteklega leta in prvi mesec letošnjega je v kranjski občini spremenilo delovni čas okoli 3500 delavcev, kar je več kot 10 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Med njimi je večina delavcev skupnih služb v delovnih organizacijah in pa delavci, ki delajo v eni izmeni. Pri tem velja omeniti, da so se za eno uro približali dnevni svetlobi v zimskem času gradbinci in tudi večina delovnih organizacij v komunali in obrti, gozdarstvo in trgovina, medtem ko večina industrije ostaja pri
starem delovnem času, niti se na premik, razen izjem, ne pripravljajo. Vzroki za to so verjetno v samem tehnološkem procesu v nekaterih delovnih organizacijah, drugje pa spet navajajo kot najresnejši razlog za vztrajanjem na sedanjem delovnem času, sedanje slabe možnosti za prevoz delavcev, ponekod pa opozarjajo na to, da bi jim spremembe prinesle le večje stroške in manjši učinek dela. Razen prevoza delavcev pa je ponekod še vedno problem otroško varstvo.
Učinki novega delovnega časa in drugih varčevalnih ukrepov se kažejo tudi v razmeroma zelo povečanem številu mesečnih vozovnic, saj so jih pri Alpetouru v januarju izdali skoraj 7000, kar je za 36 odstotkov več kot lani oktobra. To pa je še vedno manj od prvih napovedi o drugačnem začetku delovnega časa, ko je kazalo, da bo treba zagotoviti vsaj za polovico večji prevoz potnikov.
L. M.
PA NISMO SE UKLONILI
Strašni blok 25
pilIip® S -'
MMas J|
kbo)dina Knez-Burja
'uab žena v plašču z dolgim krznenim ovrat-vitka, postavna, s smehom na ustnicah in v za roko sinka v debeli pleteni jopici. Za-i/l^lj^n arof-a siie iz obeh Fot
sreča sije iz obeh Fotografiji rvih mesecev leta 1941 v Ti
a iz leta
prvih mesecev leta 1941 "v Trbovljah.
^Odlpa k.
Trdina Knez je bila takrat »rečna žena in mati ** piti slutnje, kakšna leta groze se obetajo.
Ko danes gledam to drobno, urejeno ženo zdaj že šestdesetih let, komaj morem verjeti, da je vse to, kar pripoveduje, resnično prestala. Toliko groze, trpljenja. V njenem domu na Planini v Kranju razen nekaj fotografij in spominov, ki še vedno žive v njej, prav nič ne spominja na tiste strašne čase. Pač, noči brez spanja. Vsem prestanim vojnim grozotam so se pridružili še drobci osebnih tragedij po vojni...
Ko se je pričela vojna, je pričakovala svojega drugega otroka. Mož Rudi je bil med prvimi aktivisti in partizani v revirjih. Komandir Revirske čete, prvi komandant prvega Štajerskega bataljona. Vsa pota so tudi njo vodila po njegovih stopinjah. V vso okolico Trbovelj je hodila na zveze. V Planinsko vas, na Miklavža, v Marijo — Reko, v Gabersko, celo na moravško stran. Izrabljala je svojo nosečnost, kajti taka ni bila sumljiva.
Ko je v njeno delo prvič posegla izdaja, se je aprila 1942 umaknila k Jakobovim v Planinsko vas. 30. aprila je izdajalec pripeljal gestapovce in jim razkazoval, kje je njen mož vodil partizane. Nje k sreči ni osebno poznal, pa se je izgovorila, da je prišla k teti na obisk z Gorenjskega. Naredili so preiskavo. V zgornji sobi, kjer je spala njena punčka, je bila torbica z njenimi dokumenti. Prosila jih je, če bi malo bolj potinoma preiskovali, da bi se mala ne zbudila ... Pa so bili obzirni in niso je odkrili. Se isti večer se je z obema otrokoma premaknila v bunker nad vasjo. 2. maja 1942 pa je zapadel sneg in nikamor ni mogla in tudi do nje niso upali. Kasneje so jo z obema otrokoma poslali v Črno na Koroškem, kjer je bila na varnem.
Ko se je konec maja 1942 z otrokoma spet vrnila v Trbovlje, se je spet vključila v delo. V Ljutomeru je imela bogate znance, pa je mislila, da bo kaj dobila za partizane. Ni vedela, da so zdaj hudi nemčurjl Obiskala jih je, toda naslednje jutro jo je zajel Gestapo. Nobenih dokazov niso našli, zato so jo tedaj spustili. 5. avgusta 1942 ps iim je zaradi izdajstva spet padla v roke. Strašni so bili tisti
dnevi. 30. julija so ji v Celju ustrelili brata, odpeljali mamo. Njo so zasliševali noč in dan. Vedno je govorila isto. Da je šla nekajkrat v Planinsko vas, ker so pač hodili v hribe, zdaj je pa šla zato, ker ji je sosed, sodelavec gestapa naročil, naj sporoči možu, da se mu ne bo nič zgodilo, če se bo vrnil Dvakrat je šla tja po njegovem naročilu. Vse Jakobove so takrat zaprli in še druge iz vasi. Njo so imeli zaprto v drvarnici gostilne pri Figa birtu v Trbovljah. Z odprtim avtom so jo vozili po Trbovljah, jo kazali in zasmehovali, da je »gospa Hauptmanova«.
V začetku septembra so jo odpeljali v zapor v Laško, od tod pa v celjski Pisker. Tu so jih odbrali nekaj za v taborišče, nekaj za streljanje. Bila je med tistimi za taborišče. Na gradu Bori so ji sodili: 3 mesece Auschwitza je dobila. 9. decembra 1942 so 36 Slovenk poslali v to zloglasno taborišče. Na blok 11, Slovenski blok, so jih dali. Huda zima je bila. Ven so hodile delat. Solze so ji tekle od mraza in neznosnih bolečin v prsih. Po treh mesecih, ko bi po odsluženi kazni morale domov, so jih prestavili v drugo barako. V baraki, kjer bi bilo sicer 400 jetnic, jih je bilo le 22. Toliko jih je ostalo še od 36, ki so prišle skupaj sem z Borla. 10. marca 1943 so pričeli s
E skusi na njih. Z injekcijami so jim vbrizgovali
cile malarije in glavnega tifusa.
Sploh niso bile več podobne ljudem, se danes spominja Leopoldina. Ena med njimi je tam rodila. Sploh se ni zavedala, da rodi, da ima otroka. Ona in Lojzka Stropnikova iz Ptuja sta ji pomagali. Ponoči sta se menjali, da sta odganjali podgane od otroka, ga hranili s kamilicami, ki sta jih za jabolka dobili od Židinj. Le štirinajst dni je otrok živel, potem je usahnil.
Bledle so od visoke temperature, tresla jih je mrzlica. Devet jih je preživelo to grozo. Ena je šla domov, materi, ki je doma pustila šest otrok, pa se je od žalosti, da je niso dali domov, zmešalo.
Ostalih sedem je zdaj hodilo delat ven. Leopoldina je šivala pri šefu kuhinje. Zaupala mu je svoio zgodbo in pomagal ji je, kolikor je le mogel. Preko njega je dobivala pošto od mame in izvedela tudi kako strašno si želi kozarec piva. Da potem lahko kar umrje, je govorila. Dobila je pivo in tudi prenesla ga je k mami. Toda komaj je mati popila pivo, ki si ga je toliko želela, so sklicali apel. Apel celotnega taborišča. Leopoldino so zajeti v čisto
drugem oddelku. Štiri takšne so zalotili in dobile so najhujšo kazen: zapor na bloku 25. Kdor ni doživel tega, ne pozna prave groze. To je bil zidan blok in v njem same gole, krvave, spraskane, že povsem nore Židinje. Kri, smrad, umazanija. Pred blokom lesena korita za mučenje. Dva dneva, dolga kot leta, je tu preživela. Poterr jo je rešil šef kuhinje, ki je vodjo taborišča prosil zanjo, češ, da potrebuje prav to šiviljo.
Decembra 1943 so jo končno le poslali domov. Zdaj je bila rešena strašne more. Toda, kdo bi pozabd jok tisočih mater iz Ukrajine, ki so jim vzeli otroke, češ, da jih peljejo v Tirole, potem so pa videle, kako so kamioni zavili nazaj proti krematoriju. In še danes sliši hrup devetdesetih kamionov, ki so vozili ljudi od vlaka pa naravnost v plinske celice...
Ko je bila doma, se je morala redno javljati Gestapu. Marca 1944 pa je dobila obvestilo, da jo mislijo spet zapreti. Takrat je odšla v partizane. Kuririi so jo odpeljali v Belo krajino. Njena zgodba je izšla v partizanskem tisku pod naslovom »Obtožujem«. Se danes ne ve, kdo je bil tisti tovariš, ki jo je zapisal. Kiauta je imel ilegalno ime. Obiskal jo je tudi Sergei Kraigher, ki je želel kar največ izvedeti o Tončki Cečevi. Skupaj sta bili v taborišču in ko je decembra 1943 Tončka umrla, so ji naredile pravi pogreb. Prav takrat, ko sta se s Sergejem pogovarjala, je Leopoldino začela tresti mrzlica. Le pet minut, potem je vročina hudo narasla. Posledice taborišča so prišle za njo. Takšne malarije ni poznal noben naš zdravnik. Izčrpalo jo je. V neki zidanici nad Semičem so jo zdravih. Toda vleklo jo je k otrokom. Konec julija 1944 so ji na Stanče Laze pri Moravčah pripeljali sina. Potem bi ga pri Čatežu, ko so kolono napadli črnorokci, kmalu izgubila. Posadila ga je na voz, da bi mi bilo lažje. Pa so usekali najprej po tistem vozu. Sredi ognja ga je reševala in
se z njim pognala v breg. Tu pa jo je zajel drugi itn* k; K:I u_;u_______ , _
-- > *	o—|------ o' ■ r J Jv uuj ui ugj
ogenj. Kot bi bil ves hrib ena sama strela, en sam ogenj. Toda ušla sta brez rane!
Marca 1945 so jo poslali v Kaštele, kjer je vodila skladišče hrane in obleke za zbege, ki so prihajali iz
Barija in iz Bosne. Tu je doživela tako težko pričakovano svobodo. Mama se je vrnila iz taborišča,
mož Rudi pa je padel nekje pri Črnomlju.....
D. Dolenc
GLAS 8. STRAN
roman, potopis, nadaljevanka
Premalo vemo, kako živijo porabski Slovenci
Vezi z našimi rojaki v Italiji in Avstriji so tekom leta postale vse bolj čvrste in dokaj dobro smo seznanjeni z njihovim življenjem in bojem za obstoj — Premalo pa vemo, kako živijo porabski Slovenci, saj je podoba življenja naših rojakov na Madžarskem še vedno meglena, malce bolj jo poznajo le ljudje iz obmejnih prekmurskih krajev
V Železni županiji ob reki Rabi, najbolj strnjeno v Gornjem in Dolj-nem Seniku, Števanovcih in Mono-štru po oceni živi okoli 5 tisoč Slovencev. Zaradi izredno težkih potuj-čevalskih razmer in najbolj šibkih družbenogospodarskih možnosti za razvoj so bili domala povsem odrezani od matičnega naroda. Šele v zadnjem desetletju so se razmere malce izboljšale, zahvaljujoč vzpostavitvi prijateljskih stikov med sosednjima deželama, predvsem pa zaradi pogostejših stikov med obmejnimi delovnimi organizacijami in zbliževanju prebivalstva. Madžarska ustava iz leta 1972 določa v enem svojih členov pravico do enakopravnosti in uporabe materinega jezika, pouka v materinščini in ohranjanje kulture slovenske manjšine. V praksi se kaj malo uresničujejo. Porabski Slovenci so zaradi zgodovinskih okoliščin, potujčevanja ter drugih pritiskov nekdanjih režimov že tako močno zadržani in negotovi vase in dejansko so še vedno prava klasična manjšina v nekakšnem kulturnem rezervatu. Kot kaže, so bolj kulturna folklorna zanimivost za tujo rabo kot pa vsestransko napredujoča in razvijajoča se narodna skupnost.
Tudi v matični domovini nismo veliko naredili za njihov razvoj. Nobenega posebnega zanimanja za ta del našega naroda ni bilo, o čemer govori podatek, da v nobeni naši znanstveni ustanovi ni izdelana niti ena resna študija o njih. Tudi naša skrb za kadre, posebej za področje izobraževanja in kulture, je bra vse prej kot zadovoljiva. Zato ni čudno, da je kulturna raven manjša kot bi morala biti. Delni vzroki tega so v odprtih vprašanjih zaščite in razvoja manjšine s strani večinskega naroda. Najbolj pereče je vprašanje vrtcev in šol. Dvojezičnih šol v Porabju namreč ni. 0 slovenski šoli, ki naj bi jo postavili bojda v Monoštru pa zaenkrat kaj več od ponavljajočih obljub ni bilo storjenega.
Slovenski učenci se uče materinščine le tri do štiri ure v dvotedenskem učnem turnusu. Zelo redki so tudi slovenski učitelji, ki bi bili dovolj usposobljeni za svoj poklic. Zaradi številnih problemov se prednostno zastavlja naloga večje pomoči matične domovine pri izobraževanju pedagoškega kadra in izmenjavi drugega vzgojnega kadra. Žalosten je tudi podatek, da imajo v nekaterih krajih v Porabju knjižnice s slovenskimi knjigami, nihče pa si jih
ne izposoja, ker jih ljudje preprosto ne znajo brati.
Prepričljiv dokaz težkih razmer je tudi dejstvo, da Slovenci v Porabju nimajo niti ene svoje organizacije ali društva, nobenega lastnega glasila. Le redki slovenski napisi povedo, da tam žive Slovenci. Pevski zbor in folklorna skupina se občasno vključujeta v nastope skupin večinskega naroda, zelo poredko pa imajo možnost gostovanja v Sloveniji.
Nasploh lahko ugotovimo, da porabski Slovenci v primerjavi z drugimi narodnostmi v LR Madžarski močno zaostajajo, ne samo v ekonomskem razvoju, temveč tudi v kulturnem in jezikovnem. Šele leta 1981 je dala komisija za narodnosti v Železni županiji pristojnim osrednjim organov oblasti pobudo, da se odpravi poniževalni naziv Vendi za Slovence v Porabju.
Kakršnakoli primerjava z razmerami v Prekmurju, kjer živi madžarska narodna skupnost ni mogoča, ker se pri nas dosledno držimo in uresničujemo ustavna določila in zagotavljamo zakonske pravice. Prav zaradi tega bi pričakovali, da bodo tudi madžarske oblasti dosledneje uresničevale ustavna določila za zaščito naše manjšine in končno že izpolnile pogoste obljube v medsebojnih dogovorih.
Nedavno je to problematiko razčlenjevala komisija za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL. Med pomembnejšimi sklepi je zahteva, da sredstva javnega obveščanja bolj kot doslej, redrio in objektivno obveščajo s težavami in uspehi porabskih Slovencev. Republiška konferenca SZDL bo preko medobčinskega sveta SZDL za Po-murje navezala tesnejše stike z Domovinsko ljudsko fronto Železne županije in skušala doseči boljši odnos do naših rojakov na Madžarskem, zlasti pri skrbi za usposabljanje kadrov v šolstvu in kulturi, za večji pretok gospodarskih in kulturnih izmenjav ter za živahnejše medsebojno spoznavanje na obeh straneh meje. Izboljšati bo treba tudi medsebojno obveščanje o pomoči Srbije in Hrvaške njihovim manjšinam na Madžarskem, ki so vključene v Demokratično zvezo Južnih Slovanov. Predvsem pa bo treba doseči enakopravnejše obravnavanje številnih vprašanj in zagotoviti več stikov porabskih Slovencev z matično domovino.
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
(79. zapis)
Zagorje ob Savi — tako je treba kraj označiti. Kajti Zagorij je na Slovenskem več. Poleg obsavskega je najbolj znano ono pri Postojni. Tu, v bližini, je živel na gradu Kalcu politik — narodnjak in pesnik Miroslav Vilhar. Na to Zagorje se nanaša tudi njegova prelepa žalo-stinka o zagorskih zvonovih, pesem, ki je med Slovenci že zdavnaj pona-rodela. Precej pomemben kraj na Kozjanskem, pri Šmarju ob Jelšah, se tudi diči z imenpm Zagorje. Prav majceno — komaj 80 prebivalcev — imajo pri Ormožu pod Slovenskimi goricami.
ZAGORJE OB SAVI
No, tudi ta velik kraj - zdaj že mesto — leži na ozemlju nekdanje zgodovinske Gorenjske.
Sedaj je Zagorje seveda vključeno v veliko revirsko območje (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) — toda zaradi popolnosti teh zapisov, moram seve v pisanje vključiti tudi najvzhod-nejši del zgodovinske Gorenjske.
»Meje« so na tem občutljivem predelu potekale takole: po toku Save navzdol do izliva Trboveljšči-ce; po tej rečici navzgor — kakih 1200 m - do pritoka Bevščice. Potem v severozahodni smeri do vrha Kisovca (1017 m nad morjem), od tam se meja potegne po Čemšanški planini ter v severozahodni smeri med Motnikom in Ločico, na bivšo deželno mejo med Kranjsko in Štajersko. Tako, da je še kar precej sveta zahodno od Trojan pripadlo Gorenjski. Drži pa stara trditev, da je bilo Zagorje na Kranjskem, Trbovlje pa na Štajerskem. No, sodobnost je te mejne muhe drugače uredila. Vse je porazdelila na velike občinske upravne enote. Sicer pa nekoliko sramežljivo še vedno go-
vorimo o Gorenjski, Dolenjski, Notranjski, Primorski, Goriški, Beli Krajini, Štajerski Koroški (okrog Črne in Mežice) in Pomurju. Tuje besede za neko pokrajinsko celoto — regije — pa se raje izognimo! Grda tujka je nepotrebna! Tu je Gorenjska - ne pa kaka režeča se »gorenjska regija«!	.
Spet sem se preveč razgovonl in zašel s poti, ki me je vodila v Zagor-jč ob Savi. Pravzaprav bom hitel še naprej po toku reke na vzhod - vse do izliva Trboveljščice južno od Trbovelj ob Savi.
Vmes pa bo radoznalo oko imelo kaj videti — prav tu je ob strugi deroče Save še dobro viden obzidan »kanal«, ki so ga napravili že pred 180 leti, da bi bila struga globlja in bolj plovna. To je sloviti Prusnik -najbolj nevaren savski odsek tudi za vešče brodarje.
Ob strugi, na njenem desnem bregu, še sedaj železniški popotniki zro na staro, v skalo vsekano »vlečno stezo« (nemško Treppel-weg), po kateri so vlekle volovske vprege, včasih pa tudi le močni možje, težko otovorjeno ladjo po reki navzgor.
In že se zapis ustavi — bolj vzhodno bo segel. Obšel bo Zeleno travo (o tragediji na njej bo govonl poseben zapis), Ravensko vas in Sela. Tako bom sestopil naravnost v srce Zagorja!
Opevati lepoto in milino kakega starega rudarskega kraja, najbrž ne bi bilo umestno - tu'ni prostora za sanje in pesnikovanje, tu je bolj delo doma in sočne kletvice... Pa napredna, revolucionarna zavest. Borbenost in delavska solidarnost.
S tem pa seve ne zanikam skrbne komunalne urejenosti. Tu sta kar dve popolni osnovni šoli, gostinska, tehniška in ekonomska šola, glasbena šola in delavska univerza.
petek, 4. februarja is
Osrednja kulturna ustanova je z gočen Delavski dom. V njem nameščen dragocen mozaik, de umetnikov Ćopiča, Seljaka in Tšf ja. V Zagorju je sedež števi društev, prosvetnih, strokovnih športnih. Tudi s spomeniki Zagorje častno obeleženo (usCt nim talcem, smrtno ponesrefe rudarjem in skupen spomenik darskim rodovom 1755— 19»80).
Seveda, za blagostanje kraja,? najpomembnejši rudnik rjavegaV moga, ki zaposluje kar 1400 čt med njimi 1200 rudarjev v jama:
Kotredežu in Kisovcu). Tudi dr* industrija (TEVE, tovarna kan? cije Lisca, industrija apna) in £ vilno obrtništvo dajejo v kraju peš nenehne delavnosti.
Živahen kraj s prijaznimi Ijudr celo njihova govorica je pojoča, prikupna. Resda so se * selili v Zagorje ljudje z vseh vec a kaže, da se delavski razred nau* otrese lokalno patriotskih vezi. so vsi le - Zagorjani, prvi med n? črni rudarji!
Še to povem: v tem < delavskega gibanja je v letu državnozborskega poslanca na al-demokratski listi kar " satelj Ivan Cankar! V cije je v Zagorju delovalo odborov OF. Dne 1. avgi bila ustanovljena Zago zanska četa.
Številne izkopanine na Zagorja kažejo, da sO tu Ž i _ _ že v bronasti dobi. Tudi' Rimljanov niso nobena i«dk? Vendar pa se je premogovni razvilo šele v novejši dobi, v 18. stoletja. Ko je premog pe? zaželjeno gorivo za prve industrij obrate. Sprva so premog tovor-čolni po Savi, pozneje pa n razvažali z železnico, ki je tudi s* potrebovala velike količine tegi-riva.
Iz Zagorja so bili doma umetniki, učenjaki, organizmi politiki. Med drugimi tu<k dališčnik Slavko Jan, operni V** Ladko Korošec, elektrotehniški -
kovnjak Vekoslav KorošecT Cene Vipotnik, politik Janez Vi? nik, pesnica Vida Taufer esr Mitja Mejak in drugi.
delo roo	m m
KIMALA	VELJAJ, Misti	.
HVAtA	^	'
Spomenik v Zagorju (delo arh. Otona Gasparija in kiparja Stojana Batiča)
Edo Torkar »popotna povest
plovba
Elektrikar Jeremija pa: »A ste videli? A ste kaj videli? — Nič niste videli. A je kaj bilo. Ivo, a si kaj videl? Nič nisi videl. Martin, a si kaj videl? Nič nisi videl. Nihče ni nič videl. Nič nismo videli in nič slišali, sploh nič ni bilo. A si slišal, Martin? Naj nihče od tistih zgoraj nic
ne zve o tem.«	.
Pa se je kljub temu razvedelo. Na barki imajo stene ušesa. Oči in ušesa. In nos tudi. Prdec ki ga skrivaj in neslišno izpustis v najbolj samotnem kotu ladje, bo takoj zasmrdel povsod - še najprej pa v kapitanovem salonu.
9.
Madras, decembra
Potem ko sem se dolge ure klatil po zatoh-ih in prenatrpanih madraških ulicah, ko sem ;e otepal beračev, ki so se v trumah zgrinjali ladme ko sem fee r&rejal s trsnim sokom in s
čajem po čajnicah, ko sem utrujen od vročine in hoje posedal v parku, opazujoč mimoidoče sprehajalce in hladeč se pri vodometu, ki je pršil vlago name, sem v strahu, da mi ne bi vsa noč minila tako brezciljno in brez človeške bližine, najel rikšo in rekel vozniku: »Fo-ras road!«
In če sem rekel »Foras road«, sem imel v mislih deklico, ki je bila pred dnevi prijazna z mano, dosti prijaznejša kot so običajno indijska dekleta z evropskimi mornarji, saj me je bila celo poljubila v slovo in me prosila, naj se na vsak način vrnem, k njej, ko se mi bo spet zahotelo ljubezni.
Toda pozabil sem številko hiše, v kateri je živela, in tudi potem, ko sem nekajkrat obhodil vso ulico in še nekaj sosednjih zraven, je nisem našel. Bil sem obupan; kje naj zdaj najdem to prijazno indijsko deklico, ki bi me to noč edina mogla odrešiti osamljenosti? Že takoj prvi ali drugi večer v Madrasu sem bil pri njej, skupaj z Jeremijo in Perom smo bili. Vsi trije bi jo radi imeli, a Jeremija je bil preveč pijan, Pero pa preveč sramežljiv, tako da sem jo nazadnje dobil jaz. Bil sem že malo zakajen s kašmirsko travo, v bordelu sem žongliral s pomarančami in potem še z gosjimi jajci, ki jih je deklica, ki sem jo hotel imeti, posebej zame kupila pri prodajalcu na ulici. Nobena pomaranča se mi ni obtolkla, nobeno jajce se mi ni razbilo, brezhibno sem dokončal svoj program. Ali je k temu pripomogla kašmirska trava? Ali deklica, ki me je gledala in mi je bi-
la všeč? Ko sva zagrnila zaveso za seboj, je bilo tako kot da spiva že dolgo vsako noč skupaj, vse želje sva si prebrala iz oči, nihče ni storil nič, kar ne bi bilo prijetno drugemu.
Kje pa je zdaj kakšna deklica, ki bi jo navduševal z žonglerskimi in ljubezenskimi ume-tnijami? Kam naj zdaj s to svojo samotnostjo, s to žgočo žejo po človeških dotikih? Z denarjem, ki me tišči v denarnici in bi se ga rad čimprej znebil? Naj grem kar s prvo, ki me bo zvabila k sebi, tako kot se mi je ponavadi dogajalo, kadar nisem našel tiste, ki bi jo rad?
Mojo pozornost je vzbudila glasba, ki je donela iz ene prenatrpanih stranskih ulic Foras roada. Ja, glasba, zelo živahna indijska glasba — in plešoči ljudje, sami moški, tudi prav majhni dečki so bili vmes. Še preden sem se prav zavedel, so me potegnili medse. Pleši! Pleši! Vsi plešemo, pleši tudi ti, ubogi belec! Pozabi na svojo evropsko vzgojo! Odvr-zi svojo tesno ukrojeno evropsko kožo! Pozabi na redek in hladen evropski zrak!
A nisem plesal. Preveč sem bil utrujen, preveč trezen in — preveč evropski, da bi so lahko spontano in brez predsodkov pridružil temu vzhodnjaškemu veseljačenju.
Utrujen sem bil in omotičen, a vendar mi ni bilo obstanka na mestu. Že krepko čez po.l noč je bila ura, kurbe, ki se ta večer še niso spravile v promet — in teh je bila.večina — so odhajale spat, trgovčiči so pospravljali svojo kramo s pločnikov in legali na tla poleg zabo jev in košar. A lokali so bili še vsi odprti, večina ljudi vendarle še ni spala. V čajnicah so pi li čaj, prodajalci arušidov in semenk so kriče
ponujali svojo robo, okoli majhnih igrate* ulici se je kar trlo lovcev na srečo. Tudi so se še zmeraj podili po ulicah, radoi razposajeni kot le kaj. Postelja-cesta, # dom, igrišče in počivališče jih je čakai«^ gnjeno odejo, nihče jih ne bo s,hl naj & rejo zobe in umijejo noge preden bojo* njo leč, nihče jih ne bo oblačil v pizamelt! dedoval pravljic za lahko nc* Tako sem do pozne noci postopal
road u - samozavesten, ker sem ir-dovo denarja, da bi si lahko kupil žensko v tej četrti in hkrati ubog ker seff del da si nobene ne morem dobiti 2asto* Zavest, da si lahko kupim vsako, meje-rala da b se odločil za eno samo Ko se?
že ves utrujen od vabečih šepetanj mjak£
Dotikanja gor in dol po ulici ze skoraj o^ pot Kanja i, kalorokoli, sem zagledal tu**
kaHe ali je ženska, ki opreza za mošk,-
n Jie s mo negodna punčka, ki kar tak; * P J ^ in opazuje vrvenje ljudi okoli ? na vogalu in °Pa J t ta neoprede^ In ravno ta otrosn	zvabik) u
"If^ n ajld hladen ob ženskah.
večer sem osiaj	in ml z nedvourr;
nu odkrito nastav j ^^ Raj si ^^ .
namigovanji aaj	^ ,epe	^ V;:n:
tam od njih. in bi« ^^ oblek m ^ dijske zensKti kupijive in - r.e,kr.
Bile so lepe, odrasic,
petek. 4. februarja 1983
GORENJSKI KRAJI IN UUDJE
9. STRAN GLAS

Komenda, ena najzrazvitejših slovenskih krajevnih skupnosti na robu kamniške občine, doslej zgled ostalim — Bliskoviti razvoj zadnjih nekaj let — V »obdobju suhih krav« za razvoj krajevne skupnosti vse bolj zaskrbljeni
Komenda — V kamniški krajevni skupnosti Komenda, tik pred vrati kranjske občine, smo imeli zavistni sosedje v preteklih nekaj letih priložnost opazovati bliskovit razvoj. V dveh letih je bilo pri sosedih veliko obnovljenega, zgrajenega, izboljšanega, a ne le na področju komunalne infrastrukture, s katero se bolj ali manj otepa sleherna vaška krajevna skupnost. Komendi so posegli tudi na rekreativno, kulturno, zgodovinsko področje in uspehi so bili skoraj neverjetni. Poleg šoie, pošte, ambulante in omrežja sodobnih asfaltnih cest so v Komendi dobili tudi zgodovinsko Glavarjevo knjižnico, na Ko-mendski Dobravi obnovili spomin-
sko obeležje iz NOB, si privoščili gradnjo sodobnega hipodroma.
Okoličani, ki sami niso imeli sreče, da bi v krajevni skupnosti zgradili tolikšen standard, so se nemalokrat spraševali, kako Komendča-nom to uspeva. Z veliko denarja, ki so ga prispevali sami, in z neizmerljivim prostovoljnim delom, pravijo v Komendi Dokaz za to sta splošna in zobna ambulanta, ki so ju domala sami preuredili iz šestih prostorov stare pošte. Na Klancu so krajani sami asfaltirali cesto in prispevali skoraj ves denar. Podobno so vaščani Podboršta prišli do ceste in kanalizacije. Hipodrom je plod mnogih uspešnih tombol in garaškega dela
OBISKATI BLED
Bled - Na Bledu in v okolici res ni snega, je pa kljub temu Bled dobro zaseden. Številne skupine iz raznih krajev Slovenije in drugod se z Bleda vozijo smučat na Vogel,
V nekaj vrstah
Soriško planino in zgornjesavsko dolino. Razumljivo je, da se radi sprehodijo tudi okoli jezera, kjer se je za spomin treba tudi slikati. Na sliki je skupina šolskih otrok iz Vojvodine.	B. Blenkuš
PREDAVANJE ZA UPOKOJENCE
Jesenice — Društvo upokojen-ceu Jesenice je pripravilo zanimivo Predavanje z dvesto barvnimi diapozitivi zelo znanega alpinista 'Jaka Čepa pod geslom Spomini z $ora - Julijske Alpe. Predavanje Je bilo zanimivo, saj avtor zna Prikazati veliko lepot našega gorskega sveta in je zato požel vse Priznanje zadovoljnih jeseniških upokojencev.	J- Mro vije
ODPRLI DRSALIŠČE
Mojstrana - Ob smučišču v Mojstrani so odprli drsališče, ki je decembra in januarja samevalo brez ledu. Vsaj z drsališčem želijo delno popestirti že tako skromno turistično ponudbo v tem hraju. Ledu so se razveselili mladi, ki med počitnicami niso imeli dosti izbire za zimsko rekreacijo in razvedrilo. Drsališče je odprto vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Cena za otroke je 20 dinarjev, za odrasle pa 30 dinarjev. Vsak dan zvečer je možno igrati hokej. Drsališče je v upravljanju kolektiva hotela Triglav Mojstra; na in kot zagotavljajo zaposleni, bo drsališče redno odprto. Ob drsališču je tudi okrepčevalnica, kjer lahko obiskovalci dobe sendviče in čaj.	J. Rabič
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Jesenice — Delavska univerza Viktor Stražišar na Jesenicah tudi letos nadaljuje z različnimi oblikami izobraževanja. Zdaj vpisujejo občane v osnovno šolo za odrasle od 1- do 8. razreda, udeleženci pa plačajo le izdatke za učbenike. Prav tako vpisujejo v tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika, šivanje, krojenja ter strojepisni tečaj. Delavska univerza pa organizira med drugim tudi individualno pomoč tistim, ki imajo težave pri študiju oziroma si hočejo dopolniti znanje iz različnih predmetov. Pri Delavski univerzi zato vabijo k sodelovanju občane, ki inštruirajo ali bi bili pripravljeni opravljati inštrukcije.
J. Rabič
30. SMUK KARAVANŠKIH KURIRJEV
Javornik-Koroška Bela — V
spomin na 51 padlih kurirjev na področju Karavank bo v nedeljo, 6. februarja, ob 10. uri 30. tradicionalni smuk karavanških kurirjev NOB. Prireditev, ki se jo bosta udeležila še dva kluba iz zamejstva, organizira občinski odbor ZZB NOV Javornik-Koroška Bela. Vsako leto se te športne prireditve udeležijo številne ekipe šol, organizacij, teritorialne obrambe in drugih.	B. B.
ZLATOPOROCENCA IZ ZBILJ
Mavčiče - V nedeljo je minilo SO let, odkar sta se v Mavčičah vzela Roza in Janez Novak iz Zbilj. Danes 72-letru mami Rozi in dve leti starejšemu očetu Janezu se je v zakonu rodilo sedem otrok. Ze pred vojno sta zgradila skromno hišico, kjer prebivata še danes, pravita, da je bilo najtežje prav
ifiu ko sta se poročila, saj oče ni mogel opravljati čevljarskega poklica, za kar je bil izučen. Ni bilo mogoče dobiti zaposlitve, zato sta se preživljala z gozdnimi sadeži. Čeprav se z zdravjem ne moreta več pohvaliti, sta zadovoljna, saj sta navajena živeti skrom no. Se posebej sta zadovoljna s svojimi otroki, ki pridejo domov Iskrene čestitke!	fr
______J
članov Konjeniškega kluba. S pridnostjo in pripravljenostjo do odrekanja za skupno dobrobit pa so Ko-menčani prišli tudi do dodatnih sredstev, ki so jim omogočila obnovo.
Danes je kajpada jasno, da podobnega razcveta ne bo več. Tudi na ko-mendska vrata že trka »sedem suhih krav«. Ta krajevna skupnost z 2000 prebivalci v 10 oddaljenih vaseh letos namreč premore le slab milijon in pol dinarjev za razvoj, kar kljub pripravljenosti krajanov, da prispevajo v denarju in z delom, ne bo zadostovalo za načrte. Le-teh si tokrat sicer niso tako velikopotezno zastavili kot pred nekaj leti, vendar potrebe terjajo več. Letos bodo napeljevali telefon in v vaseh na obrobju krajevne skupnosti urejali ceste, da o rednem vzdrževanju niti ne govorimo. Neuresničena bo bržčas ostala želja po povečanju pred nekaj leti zgrajenega šolskega poslopja. Komenda ima namreč 510 šoloobveznih otrok. Jeseni bo otrok za 9 oddelkov, učilnice pa imajo le štiri. Kam bodo spravili toliko ukaželjnih nadebud-nežev, ne vedo. Tretje izmene menda ne bodo uvajali. V srednjeročni načrt so sicer vključili tudi dograditev šole, vendar čas takim naložbam ni naklonjen in v prihodnjih nekaj letih s šolo ne bo nič.
To je dokaz, da se morajo dandanes krajevne skupnosti odreči zahtevnim, čeprav upravičenim načrtom. Vsekakor pa bodo v krajevni skupnosti Komenda, ki je dodobra izkoristila »obdobje debelih krav« to laže prenesli kot tam, kjer se šele iz-motavajo iz nerazvitosti.
D. Z. Žlebir
Telefonija in urbanizem
Žiri — Najpomembnejša pridobitev, na katero računajo letos v krajevni skupnosti Ziri, je dograditev osnovne šole. Dela bi morala biti končana do krajevnega praznika 23. oktobra. Dograditev osnovne šole sodi v okvir referendumskega programa izgradnje šol v škofjeloški občini in so z njo nekoliko pohiteli, ker so imeli pripravljene vse dokumente. Ugotavljajo, da dela potekajo po programu, zagotovljen je denar in tako vse kaže, da bo ta nujno potrebna naložba uresničena.
Druga investicija, ki jo bodo letos nadaljevali, ne bodo pa je še zaključili, je telefonija. To investicijo spremlja vrsta težav m ne poteka tako, kot so planirali in bi si krajani želeli. Vendar je sedaj vse zstavljeno tako, da se bodo dela lahko nadaljevala in zaključila.
Vse sile bodo zastavili tudi za to, da se bodo premaknile zadeve na področju urbanizma. Letos bi moral biti sprejet zazidalni načrt Zirov. Ta dokument nestrpno pričakujejo, saj vrste zadev ne morejo izpeljati, ker niso urejene na urbanističnem področju. Urejati bodo začeli tudi vodotoke, to je hudourniške potoke in Soro, ki so lani kar petkrat prestopili bregove in povzročili veliko škode. Veliko pripravljenost za ureditev vodotokov v Žireh je po-ka»ala tudi Območna vodna skupnost Gorenjske, ki je ta dela opredelila kot prednostna.
Nujno morajo urediti tudi smetišče. Lani še niso uspeli dobiti soglasja vodnogospodarske skupnosti. Predvidevajo ureditev odtoka površinskih voda in hudourniških vodotokov na tem območju, kot tudi zazelenitev površine. Čimprej bodo tudi morali poiskati prostor za odlagališče večjih odpadkov.
POROČILI SO SE:
Na Jesenicah so sklenili zakonsko zvezo: Vanda Vrdoljak in Edi Mofar-din; Vanja Mlinar in Zoran Mitić iz Most pri Žirovnici.
V	Skofji Loki so sklenili zakonsko zvezo: Jožica Petrovič in Vo^ko Jur-jevčič iz Žirov; Nataša Blatnik in Janez Ludina iz Podlubnika.
V	Kranju so sklenili zakonsko zvezo: Bernarda Perčič in Slavko Pavlič iz Šenčurja; Slarica Janežič in Janez Pavlič iz Cerkelj; Silva Gričar in Jožef Markun iz Kranja; Majda Porenta in Janez Kerflii iz Kranja; Anica Krem-' žar in Janez Porenta iz Žabnice; An-drejka Božnar in Ivan Buh iz Kreme-nika; Marinka Čimžar in Boris Kokalj iz Podnarta; Silva KeSnar in Bojan Jofit iz Dupelj; Katarina Meglič in Janez Pirih iz Podbrezij; Nataša Cuca in Vitomir Šinkovec iz Predoselj; Breda Drinovc in Slavko Kancilija iz Kranja; Mira Korošec in Metod Dragonja iz Žabnice; Branka Grčar in Branko šenk iz Kranja; Anica Balantič in Bogdan Rozinus iz Kranja; Marta Pavlič in Bojan Babnik iz Kranja; Mojca Kropar in Bojan Krapež iz Kranja, Mirjana Bošnjak in Anton Rodeft iz Kranja; Zorica Zupet in Janez StarovaAnik iz Kranja; Irena Plavc in Branko Subic iz Kranja; Branka Noć in Milan Drolec iz Suhe pri Predosljah; Jana Grilc in Dragomir Jovanović iz Šenčurja.
Stavba stoji in čaka — Pokopališče na Blejski Dobravi se iz leta v leto širi in Jeseničani so tudi s prispevki pomagali zgraditi mrliške vežice na pokopališču. Odločili so se tudi, da bi bilo nadvse primerno, ko bi na Blejski Dobravi stal tudi pokopališki objekt kot upravna zgradba, cvetličarna in z drugimi namenskimi prostori, ki jih številni obiskovalci pokopališča nedvomno pogrešajo. A ostalo je le pri tem, da so postavili temelje, zidove in streho in tako objekt že nekaj časa sameva. Investicija ravno ni iako majhna in bilo bi prav, ko bi jo dokončali, kljub temu, da stavbe niso postavili na pravi kraj, saj, stavba večkrat zaradi neurejene kanalizacije stoji v vodi. — Foto: D. Sede j
Večja trgovina na Blejski Dobravi — Trgovsko podjetje Rožca na Jesenicah se je končno odločilo za večjo naložbo v samopostrežno trgovino na Blejski Dobravi, ki jo razširjajo in obnavljajo. Investicija je kar precejšnja, še posebej, ker mora delovna organizacija za gradnjo zbrati večino denarja. Predvidoma bo zgradba, v kateri bo večja trgovina, bife in prostori za pošto, končana letos maja ali junija. Gradbena dela opravljajo dealvci jeseniškega Gradbinca. — Foto: D. Sedej
KAMEN SPOTIKE
Vrba — Že prav, da lastni1$ v Vrbi shranjuje staro železo in drug odpadni material, vendar bi bilo prav, da njegovo skladišče ne bi bilo tako zelo pidno očem obiskovalcu, ki se morebiti sprehodi tudi do znamenite stare lipe sredi vasi. — Foto: D. Sedej
VAŠA PISMA
RED PREVOZA MORA BITI
Dne 21. januarja dopoldne je pred zaprtim gostiščem Mlino čakal Kompasov avtobus št. LrJ-307-236 poln potnikov, da je z Blejskega otoka prispel zasebni gliser tamkajšnjega gostišča Pibernik, ki je odpeljal goste do otoka.
Omenjeni gliser baje poganja bencinski motor, pa tudi registriran ni, niti pomol na Mlinem ni uradno označen za pristanek gliserjev, za prevoz agencijskih potnikov, tako, kot je označen pri Kazini.
Vsa plovila na jezeru morajo imeti vidne zunanje oznake registracije, po predpisih pa je plovba s čolni na bencinski pogon sploh prepovedana.
Skupščina občine Radovljica je pred pol leta sprejela red plovbe po Blejskem jezeru, kar je bilo objavljeno tildi v Uradnem vestniku Gorenjske, zato izjem ne sme biti.
Ali ni bila sanacija jezera dovolj draga, da sedaj spuščamo — čeprav samo enega — neregistriran čoln? Menim, da društvo za varstvo okolja skupščine občine Radovljica mora vedno takoj in učinkovito ukrepati, razen tega pa bi morala tudi občina sama nadzorovati vsaj tiste lokalne predpise, ki jih je sprejela za področje ob čine!
Razen tega je vprašljivo samo opravljanje obrti — prevoza potnikov na otok, saj je gostišče Pibernik na otoku odprto izključno za gostinsko dejavnost, dveh različnih obrti pa nihče ne sme opravljati.
Ker je glede na letošnjo milo zimo plovba po jezeru še vedno mogoča, menim, da je treba prevoz potnikov po jezeru dovoliti zasebnim davkoplačevalcem — čolnarjem, ki opravljajo obrt z registriranimi pletnami in od te obrti živijo.
Alojzij Vovk Bled
KS Komenda Zaskrbljeni za nadaljnji razvoj
GLAS 10. STRAN
GLASOVA AKCIJA — KOMUNALA
PETEK. 4. FEBRUARJA 19«:
Vodovod, kanalizacija — preveliki stroški
V kranjski občini dokončno izoblikovanje predloga samoupravnega sporazuma še ni mogoče, ker še ni znano, kako bo z denarjem in tudi lanske izkušnje so slabe. Dobili oziroma zbrali so namreč le 20 odstotkov načrtovanih in potrebnih sredstev za uresničitev začrtanega programa.
Jože Primožič, tajnik samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj
Tajnik samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj Jože Primožič ugotavlja: »Sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav skupne rabe so se zmanjšala. Redno vzdrževanje zato sicer ni ogroženo, vprašljivo pa je tako imenovano investicijsko vzdrževanje. Najbolj je ogrožen program na področju vodovoda in kanalizacije; predvsem zaradi previsokih stroškov. Upamo, da bomo letos začeli s sanacijo odlagališča za odpadke v Tenetišah, nejasen, čeprav za polovico zmanjšan, pa je program izgradnje cest. Trenutno so sredstva le za izgradnjo vzhodne obvoznice. Se vedno pa na primer ni jasno, kako bo s cesto Iskra - Planika - D ruloVka.
Nered pri cestah
»V škofjeloški občini se spopadamo z izrednimi težavami na področju cestne problematike,« pravi strokovni sodelavec občinske samoupravne komunalne in-
teresne skupnosti Jože Subic. »Na tem področju je zdaj namreč velik nered. Finančni načrti so v zraku, ker ne vemo, kako bo v prihodnje z bencinskim dinarjem in takso.
Sicer pa so ostali programi v naši občini sprejeti. Potrebna so bila sicer usklajevanja in dopolnitve, vendar smo lani na primer uredili cesto Trebi ja- Gorenja vas —Rudnik urana. Sporedno je bila predvidena tudi ureditev kanalizacije, a se je zaradi vodovoda zataknilo. Kar zadeva investicije v komunalne objekte skupne rabe, smo zgradili most v Žireh in Zmincu ter rekonstruirali 500 metrov ceste Poljane — Javorje in v Davči začeli z rekonstrukcijo.
Rezultati so tudi na področju urejanja stavbnih zemljišč. Na Blatih bo letos končano komunalno opremljanje. Končana je izgradnja v Dašnjici in v gradnji je Frankovo naselje. Pridobljeno je tudi zemljišče pod Plavno za individualno gradnjo. Nadalje smo pridobili tudi zemljišče za vozliščno telefonsko centralo na Trati. To zemljišče pa je treba še komunalno opremiti. Ob vsem tem velja poudariti, da je bila lani s sodelovanjem treh gorenjskih občin končana investicija na podlagi združevanja sredstev na Dražgoški cesti. Precej težav smo j lani imeli zaradi poplav, vendar j smo našli sredstva za sanacijo.«
stanovanj na območju Bitenj. Velja pa omeniti tudi lansko izgradnjo dveh kilometrov ceste od Zgornje Besnice do Nemilj,« dodaja vodja tozd Komunala v KOGP Kranj Andrej Bergant.
Emil Prešeren, tehnični vodja TOZD Komunala v KOGP Kranj
Nejasno je še vedno tudi, kar zadeva čistilno napravo. Le-ta je precej odvisna od deleža Savskih elektrarn. Letos naj bi gradili glavni zbiralnik na Likozarjevi cesti. Kar zadeva pitno vodo, pa so predvidene raziskave (in nadaljevanje raziskav) za razširitev obstoječih in gradnjo novih zajetij in gradnjo rezervoarja na območju Kranja. Začeli naj bi tudi z rekonstrukcijo vodovoda v Cerkljah in dokončali dela v Šenčurju. Raziskave naj bi pokazale, ali bi pri gradnji rezervoarja Pivka stari zbiralnik porušili ali obnovili. V programu sta še vodovod Čirče in povezava Stražišče—Labo-re. Nadaljevali bomo tudi z raziskavami na območju Povelj, Bašlja, Nove vasi in vseh izvirov v dolini Kokre. Predvidene so tudi raziskave na območju Krvavca. Ob lanskem neurju je bil namreč onesnažen izvir. Raziskave bo investirala Območna vodna skupnost Ljubljana, Kranj pa bo pri tem sodeloval s 5 starimi milijoni dinarjev. Vključili smo se zaradi sistema vodovoda na Šen turški gori.«
»Lani smo usposobili sežigalno napravo, dokončali zbiralnik GZ 4, zbiralnik GZ 7 od Naklega do izliva v Savo in manjši zbiralnik na Prim-skovem. Pripravljeni so tudi projekti za gradnjo centralne čistilne naprave in za ureditev odlagališča v Tenetišah. Skupaj s SGP Tehnik -Tozd komunalna dejavnost Škofja Loka pa sovlagamo sredstva v izgradnjo kanalizacije od Sv. Duha do čistilne naprave za izgradnjo 6000
Andrej Bergant, vodja TOZD Komunala v KOGP Kranj
Janez Frelih, direktor podjetja Vodovod Kranj
»Lani smo v občini zgradili še precej sekundarnih cevovodov, opremili stolpni rezervoar z avtomatskim zasunom, ki regulira dotok vode in pritisk na Planini. Končali smo tudi del raziskav v Kokri in nadaljevali z njimi proti Goričam,« je opozoril direktor Vodovoda Kranj Janez Frelih, ki je prav tako sodeloval naa nedavnem razgovoru o komunalni problematiki.
Prednost:
oskrba s pitno vodo
V radovljiški občini so imeli pri usklajevanju elementov srednjeročnega plana veliko težav. Glede na družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj v občini je bilo treba najprej realno oceniti naloge na tem področju. Tako se je izkazalo, da mora imeti prednost preskrba s pitno vodo, pojasnjujeta tajnik samoupravne interesne komunalne skup-
nosti Radovljica Stanislav Žibert in direktor Komunalnega gospo-
je os-
Urejena komunala je ogledalo standarda
Pravilna, organizirana in urejena komunalna opremljenost nova standarda določenega bivalnega okolja. Na pogled se tako moderno stanovanjsko naselje je brez ustrezne komunalne opreme ot maše no. Pitna voda, kanalizacija, ceste javna razsvetljava, zeli pločniki itd. so vprašanja, zaradi katerih smo zelo obcutljivu
Če se ozremo desetletja nazaj, potem smo danes pnea skokovima razvoju na vseh področjih. Bila so določena obdobja ko so bih
uresničeni ali zelo preseženi zelo smeli	T
di primeru ki sodijo v področje komunale. Nic koliko e pnmerov, ko bi ob nekdaj grajenih vodovodih, kanalizaciji, cestah taksna uredne v po takratnih programih morala zadoščati se za vrsto let, a danes ugo-PtavHama da je bil razvoj na vseh področjih hitrejši, kot smo predvidevali Tako se danes marsikje ob gradnji novih stanovanjskih naselij že spopadajo s težavami zaradi pomanjkanja pitne vode. Kanalizacija postaja premajhna, grozi, da se bomo zadušili v odpadkih m zahtev ogromna sredstva za dohitevanje naravnega in standardu primernega
mVnMorda smo včasih, kar zadeva nekatera vprašanja s področja komunale, tudi preveč zahtevni. Primerno rasti vsesplosnega razvoja smo si za nekatera vprašanja zastavili tudi preveč smele cilje. Pri pa smo pozabljali, da primerna rast komunalnega standarda mt._ včasih terja večja sredstva oziroma vlaganja, kot smo jih načrtovali tn zmoali Tisti, ki se dan za dnem srečujejo s komunalnimi vprašanj danes upravičeno lahko postrežejo z naslednjimi primerjavami: m nekdaj položene vodovodne cevi smo priključili trikrat vec ptp, kc kor vode lahko steče po ceveh; ko smo gradili naselja, smo namenja premalo denarja za ureditev cest; urejena kanalizacija v stanovanjskem naseljuje izven naselja speljana v veliko manjše cevi, zato nnr, še tako moderna in velika čistilna naprava prav menekoristi...
Ponekod so razmerja tako porušena, da se pri iskanju rešitev i mo u začaranem krogu, saj je edina rešitev le v P^rnh pr^j^ oziroma sredstvih za sanacijo stanja, ki nas je ^eklojor^m na primer tudi na začetku tega srednjeročnega obdobja sprejo njeročm programi. Domala na vseh področjih komunalnega u in vlaganj so že na začetku doživeli spremembe. Predvidena bilo treba prelagati iz leta v leto in danes, ko smo sredi tega oi je marsikje že jasno, kaj bo moralo počakati na boljše čase, ce tako pomembno, da bi morah urediti takoj
Da pa je težava še večja, smo se prav zdaj znash v času, vseh področjih treba zmanjšati porabo. Zato bodo težave tam, nismo pravočasno odpravili, jutri še toliko težje. _
Program odvisen od denarja
V jeseniški občini so srednjeročni program razvoja komunalne dejavnosti sprejeli in ga obenem tudi finančno ovrednotili. Že lani pa so bile zaradi razpoložljivih sredstev potrebne nekatere spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma. Kako bo letos, ta trenutek še ni jasno, ker javna razprava še traja. Potrebno pa bo seveda še usklajevanje z razpoložljivimi denarnimi možnostmi.
Mojstrano B, Hrušica-Center II Jesenice in pri_ področju zazidalnega nač Jesenice.
Med komunalnimi pri pravami je v programu Završnica-Smokuč, sledijo četek pripravljalnih del 2a napravo Jesenice, dopolnit
darstva občine Radovljica Matija Markelj.
»Najprej smo se morali spopasti s stanjem na področju individualne rabe. Tu se je pokazal problem s pitno vodo. Po drugi strani pa pri individualni rabi ugotavljamo, da cene storitev ne pokrivajo stroškov vzdrževanja. Krčenje programa pa je glede na sredstva potrebno tudi pri tako imenovani kolektivni rabi. Zato bo potrebno varčevanje pri javnih površinah, pločnikih, javni razsvetljavi in signalizaciji ter zelenih površinah. Tako bomo prihranili nekaj denarja za reševanje škode ob raznih neurjih.
Velike obveznosti pa nas čakajo na področju opremljanja stavbnih zemljišč. Zaostajamo že pri zazidalnem načrtu Lesce imPoddobrava. Kot rečeno, pa je glavna skrb pitna voda. Prednost ima magistralno zajetje v Radovni. ki bo napajalo celotno območje radovljiške planote. Zdaj smo z deli prišli do Krnice, dela pa naj bi bila končana do konca tega srednjeročnega obdobja. Z izgradnjo primarnega voda Ribčev laz —Bohinjska Bistrica je za dlje časa rešena preskrba s pitno vodo za območje Bohinjske Bistrice. Čakata pa nas še Upniška dolina in Kropa. Tu z deli kasnimo, ker so potrebne uskladitve zaradi potoka Kroparica oziroma kanalizacije.
Sicer pa kar zadeva kanalizacijo smo lani zgradili visoki zbiralnik oziroma primarni kanal za stanovanjsko naselje Jarše. V Radovljici je končan primarni kanal za Cankarjevo naselje z izpustom in raz-težilnikom v Savo, prijavljena pa je tudi investicija za sanacijo kanala na Bledu od Toplic do Mlinega. Za območje novega zazidalnega načrta Posavec je narejena primarna kanalizacija, priprave pa potekajo za mehansko čistilno napravo. »Razen tega je bilo še več manjših del kot na primer sanacija v Zapužah ...
Tako glede sredstev kot prostora nam je uspelo rešiti tudi lokacijo za odpadke. Odlagališče za daljše obdobje je predvideno na Črnivcu. Še naprej pa ostajajo problem odpadki, ki ne sodijo na takšne deponije,«
Tajnik samoupravne komunalne skupnosti Jesenice Jože Svetina nam je povedal: »Srednjeročni program skušamo uresničevati, vendar pa je bil lani na področju komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč močno okrnjen. Vrsto stvari bo zato treba prenesti v letošnje leto. \ o so dograditev komunalne opreme za
napravo jefcnnc, uuKu*nitev Bč
lizacijskih zbiralnikov Kranjski ra, Hrušica, Jesenice, gradnja vozne ceste v Centru H Pripravlja se ureditev centrali*' ponije za odpadke. Veliko sra£ bo potrebnih tudi za komun*' vzdrževanje. Precej smo v ku pri vzdrževanju nekatc nih cest. Razen tega bo treba > prej z družbenim dogovorom um bodočo kategorizacijo cest. zamud pri samoupravnem urejj
cestne problematike se bomo * na tem področju, kot kaže, 2na>
precejšnjih težavah.
Razen tega nas letos v občini >" še ta težava, da bomo moral komunalni opremi nadoknaditi *' več porabljena sredstva v višini milijonov dinarjev. Prav tako * letos čaka dokončna sanacija c«< so bile poškodovane ob elem^ nih nesrečah. To so ceste Plan pod Golico, Plavški rovt in Ji" niŠki rovt. V družbeni plan občili treba vključiti dodatno tudi ki* nalno infrastrukturo.«
V tržiški občini jim je uspelo uskladiti temelje plana za naslednje srednjeročno obdobje. Vendar, kot pravi tajnik samoupravne, komunalne interesne
Ukrepi zavrli programe
.	Ugotavljamo pa. da je let:
povečevanje sredstev za obie>:: kolektivne komunalne rabe p? majhno in da bomo šele kot* srednjeročnega obdobja dotf' raven za kvalitetno vzdrževs:: komunalnih naprav. Zaradi uk" pov pa je po drugi strani Itf prišlo do izpada sredstev /a u -janje stavbnih zemljišč. Tako n* bi letos zgradili del kanalih cijskega kolektorja in pove; valili vodovod z javnim reiei voarjem za Ravne T II. S ks nalizacijskim kolektorjem >
iuu i/.c« —,	. ---_ "v
Preske do Loke pa je omogo* priključevanje uporabnikov.
Velike težave imamo s ptt:> vodo. fc zdaj je v sušnih obdobji ni zato smo se pred kratkim rt? ločili, da je pitni vodi treba v xf obdobju nameniti prednost. Zoi potekajo raziskave na obrneš Črnega Goj zda oziroma z goni* 2a dela Lomščice. Nekako skladu s potrebami pa napreda io dela pri opremljanju tW
industrijske cone (Loka, Mkk> Letos bomo za Mlako končali zidalni načrt, pn Loki pa beni projekt za komunalne »
rave Prihodnje leto pa s* bo* odločali o prednostih
nihroročno bo rešeno tudi > ,aS odpadkov. Odlagalitf ned Kovorjem in Zvirčami Je b*
doslej neurejeno, zdaj pa smo;
(1° ' Aio industrije in ceno
K a ' kontejnerskih odpadke
našli finančno rešitev za urvd u
tega odlagališča*_
skupnosti Tržič Rajko Premrl, se je potem zataknilo ob sprejetju varčevalnih ukrepov.
»Računali smo na povečana sredstva od vodarine, kanalščine in mestnega zemljišča. Ker pa to ni bilo mogoče, smo morah programe dopolniti z aneksi. Skupna prispevna stopnja v občini zdaj znaša 1,7 odstotka od bruto osebnih dohodkov, pri čemer namenjamo 1,10 odstotka za redno vzdrževanje kolektivne komunalne rabe in 0,«) odstotka namensko za obnovo ceste Ziganja vas-Križe, obnovo kanalizacije in vodovodov.

petek, 4. februarja 1983
GLASOVA AKCIJA — KOMUNALA
Spraševali ste o komunali —
objavljamo odgovore
11. STRAN
•	Plan komunalne interesne skupnosti Jesenice obsega tudi urejanje avtobusnih postajališč. V jeseniški občini ni ustreznih avtobusnih ut v Ratečah, Vrbi, Žirovnici, na Beli, na Potokih, v Kranjski gori, Martuljku in na Plavžu. Le tam, kjer so se krajevne skupnosti bolj zavzele, so nekakšni provizoriji. Krajevne skupnosti pravijo, da bi jih morala postaviti komunalna skupnost. Kako je s tem?
V programu za leto 1983 je predvidena tudi ureditev avtobusnih postajališč po programih krajevnih skupnostih. Vendar pa bodo krajevne skupnosti morale prispevati tudi del sredstev.
•	Za odvoz smeti plačujejo v jeseniški občini vsi delovni ljudje in občani. Odvoz smeti iz
Priključek do javne kanalizacije je dolžan narediti in vzdrževati lastnik objekta.
•	Kaj je z mostom v Bobovku v krajevni skupnosti Kokrica v Kranjski občini, ki je že lep čas podrt?
Cesta je v upravljanju krajevne skupnosti, ki dobi tudi sredstva za vzdrževanje. Kaže pa, da so sredstva za obnovo mostu premajhna.
•	Orehe k je z magistralno cesto Kranj —Ljubljana povezan samo v križišču na Laborah in na izhodu na avtobusno postajo. Če pripelješ z novega delavskega mostu s Planine, moraš na Labo-re, saj na avtobusni postaji, kjer je pot veliko krajša ni dovoljeno zavijanje v levo. Tu bi lahko zgradili še en pas za zavijanje v levo.
Cesta Staneta Žagarja v Kranju: ena >ni pred nekaj desetletji
oddaljenejših krajev pa ni urejen ponekod tudi ni smetnjakov, tiatf '/.akaj morajo komunalni prispe-vek Plačevati tudi tisti, ki niso deležni teh storitev?
°dvoz smeti se zaračunava na podlagi odloka in je organiziran na celotnem obmožju občine Jesenice.
odvoz smeti v oddaljenejših lokacijah je zadolžen Kovinar.
•Kako je z novo sanitarno deponijo na Mežakli?
Lani je bilo pridobljeno zemljišče, letos pa se začenjajo pripravljalna ^ela in pridobitev tehnične dokumentacije. Do aktiviranja centralne deponije na Mali Mežakli pa se bodo Začasno Še uporabljale deponije v Soglasju s krajevnimi skupnostmi.
•	Kako komunala razporeja ustrezen material (pesek) na vaške boti? V Javorniške rovte je kup kri kupu, medtem ko na Beli keska za nujno posipanje slabega Makadama ni že leto dni?
Program navoza posipnega rna-i^riala se izvaja po programu vzdrževanja makadamskih cest. Cesta ^avorniški rovt ima prednost zaradi Avtobusne linije in večjih poškodb dežju. Na pripombe krajevnih Skupnosti pa se posipni material *^zvaža tudi izven programa, če ^očkodbe na cesti ovirajo varnost ^rometa.
•	Kako je s čistilnimi napravami na Jesenicah?
Srednjeročni program predvideva Radnjo centralne čistilne naprave {^a Javorniku. Pripravljalna dela se začela letos, sama gradnja ^stilne naprave pa prihodnje leto na
podlagi samoupravnega sporazuma
J gradnji čistilnih naprav. Pri tem ^»deluje tudi območna vodna skup-JW Gorenjske s hkratno sanacijo ^t občanskega jezera. . • Veliko je primerov in pritožb Jaradi slabega vzdrževanja; to vL^Jja še posebej za cestne utore. fV«kien je postopek za urejanje Afc vsaj zasilno popravilo na
%#enicah? \ Vzdrževanje vseh javnih površin v ttf 1982 je bilo zelo okrnjeno in hjejeno zaradi premalo zbranih v * ' v za te namene.
najbolj prometnih s pločniki urejeni-
Tehnična rešitev za zavijanje v levo je izvedljiva. Vprašanje pa je, če je v primerjavi s skrajšanjem poti upravičen tudi strošek, ki je potreben za takšno rešitev.
•	Že desetletja ostaja tako rekoč nespremenjena Cesta Staneta Žagarja v Kranju. Kdaj bodo končno urejeni in asfaltirani pločniki na tej cesti. Pa tudi za varnost pešcev na tej cesti je slabo poskrbljena odkar so na robu parkirni prostori. Ne vem, kdo je dovolil celo parkiranje tovornjakom na tej cesti.
Tehnična dokumentacija za ureditev je že naročena, žal pa še ni jasno kako bo z denarjem. Predvideno je asfaltiranje obstoječega vozišča in pločnikov.
•	Ko smo se v Podbrezjah odločali za samoprispevek, je bilo predvideno, da bomo urejali kanalizacijo pred asfaltiranjem. Zdaj pa je obratno.
stanovanj-
Cerkelj oziroma Dvorij? Ali se vrača krajevni skupnosti?
V tem primeru posredujemo vprašanje Stavbno zemljiški skupnosti in prosimo za odgovor.
•	Za Kranj bi lahko že nekaj časa ugotavljali, da je precej umazano mesto. Kako je pravzaprav s pome tal ni m strojem oziroma pometanjem?
Kranj je pač umazano mesto, ker pade v eni noči 9 dekagramov saj na kvadratni meter, česar pa najbrž ne more počistiti noben stroj. Razen tega pa je stroj uvožen in so stalne, težave z rezervnimi deli. Praviloma pa ga izključimo iz prometa, ko začne zmrzovati. Prav tako ne pometamo z njim takrat, ko je na cestah posipni material proti poledici. No, pa vendar, rezervne dele smo zdaj dobili. Dodati pa velja, da je obratovanje stroja precejšenj strošek, pri čemer pa sredstva ne dovoljujejo neomejeno pometanje. S sedanjimi sredstvi pa prav tako ne moremo plačati toliko čistilcev^ da bi Kranj ročno dobro počistili.
•	Kdaj bo tudi Planina postala mestno področje, kjer bodo čistilci?
Sredstva za čiščenje ne naraščajo tako hitro kot na primer raste stanovanjska gradnja. Z enakimi sredstvi kot doslej pa ne moremo zaposliti 15 do 20 čistilcev. Enaka ugotovitev velja tudi za vodovodne inštalaterje in odpravljanje tovrstnih napak tudi v novih stai skih naseljih.
•	Zakaj je bilo v Kranju med novoletnimi prazniki pri odvozu smeti kar osem do devet dni predaha?
Kratek odgovor bi bil, da so imeli tudi ti delavci toliko praznikov kot večina (čeprav je bilo tudi v komunali dežurstvo, vendar ne za odvoz smeti). Glavni vzrok pa so sredstva in sprejeti ukrepi. Praznične ure so za razpoložljiva sredstva na primer še večja obremenitev kot nadure. Vemo pa, kako je zaradi varčevanja in ukrepov z nadurarm. Kot rečeno, sredstev primanjkuje.
•	Se vam ne zdi, da je odlaganje smeti in odpadkov v smetnjake nehigiensko?
V Ljubljani so se pred časom odločili za vrečke, vendar ugotavljajo, da je sicer manj hrupa, povečalo pa se je število glodalcev. Zato razmišljajo ponovno o smetnjakih. Na Planini smo se ponekod odločili za kontejnerje, zato pa je pot do odlagališča malo daljša. Ugotavljamo pa tudi, da ni dosežen normativ en smetnjak na dve gospodinjstvi. To pa je tudi deloma stvar urbanistov.
•	Ali je v Britofu od predzadnjega avtobusnega postajališča do trgovine predviden pločnik? C esta je tu zelo nevarna.
Predračun za to ureditev je narejen. Ker pa gre za regionalno cesto, upravlja z njo Cestno podjetje, kjer pa trenutno še ni razrešeno vprašan je financiranja.
Odkar so na Cesti Staneta Žagarja v Kranju tudi parkirišča, je varnost pešcev še bolj ogrožena. Nerazumljivo pa je, da na teh parkiriščih parkirajo tudi tovornjaki.
W»VCY £B I«
v % Kako je z napeljavo oziroma i^Miritvijo vodovoda na območ-V Apno-Senturška gora?
V Najprej bodo potrebne raziskave celotno območje. V tem sred-V$®ročnem obdobju pa širitev vodo-^da ni predvidena.	'
& % Na kanalizaciji od objekta Na do javne kanalizacije na vjokrškem bregu v Kranju so JSfjokale cevi v dolžini dveh
K VlfVUlC VI/ »» * ----
petrov. Kdo je dolžan to popra
Vprašanje je treba razčistiti v krajevni skupnosti. Logično pa je, da tudi o prednosti odloča večina.
•	Na Možjanci v kranjski občini sta dva zbiralnika za vodo. Poleti pa sta suha. Obljubljeno je, da bo zgrajen tudi tretji. Kdaj bo?
Za rešitev tega vprašanja je zadolžena krajevna skupnost. Pričakujemo odgovor, ki ga bomo objavili takoj, ko ga bomo prejeli.
•	Kam gre denar od prispevka za mestno zemljišče na območju
• Kako je urejan kanalizacija na Partizanski cesti (25 do 29) in na Mlakarjevi v Kranju? Ob vsakem večjem deževju se zamaši kanalizacija in stanovalci imajo vodo v kleteh.
Problem je znan. Res pa je tudi, da že štiri leta nismo zbirali sredstev za investicijsko vzdrževanje. Upajmo, da bomo letos vendar le prišli do tega denarja. Seveda pa bo rešitev odvisna tudi od obeh zborov skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti - uporabniki se
morajo dogovoriti za sredstva z izvajalci. Sicer pa bo na tem območju treba povečati velikost cevi in zgraditi raztežilnik. Ta rekonstrukcija pa je povezana tudi s stadionom.
•	Cesta Kranj - Smlednik do Trboj je zelo slaba. Ali je predvideno kakšno popravilo?
Ko bo vreme, so predvidena večja krpanja udarnih jam, na nekaterih odsekih pa tudi nova asfaltna prevleka.
•	Kako je z vodovodom V oje in priključkom na Bohinjsko Bistrico?
Pred desetimi leti je bilo zagotovilo, da bo vode dovolj, zdaj pa je primanjkuje.
Zaradi elementarne nesreče ob obstoječem zajetju je bil pretrgan cevovod. Ker pa je teren Še vedno nestabilen, tudi še ni bila mogoča sanacija. Problem so skušali reševati s površinskim zajetjem, vendar pri-
upravne komunalne interesne skupnosti v letih 1983-1985 ni predvideno asfaltiranje cest. Predvidena je le rekonstrukcija ceste Zali log — Davča v makadamski izvedbi in soudeležba pri gradnji mostov čez Soro v Žireh in na Logu.
•	Kdaj bo obnovljena cesta ganja vas—Križe v tržiški občini?
Po pogodbi bo to letos do 31. maja.
•	Po rušitvi objektov na Ravnah naj bi tod zraslo-novo stanovanjsko naselje. Pred dvema letoma je bilo predvideno, da bi začeli najprej rušiti in graditi na zgornjem koncu, kjer so stanovanja slabša, zdaj pa so se odločili za rušenje najprej na spodnjem koncu. Zakaj?
Pri izdelavi načrtov komunalnih naprav je bilo ugotovljeno, da je treba vrstni red oziroma etapnost gradnje spremeniti.
Pripravil: Andrej 2 a ku-
ti sk vode še vedno ni tolikšen kot pred desetimi leti. Zato bo najprej treba zagotoviti precejšnja sredstva, da bi rešili ta problem.
•	Lani je bil v radovljiški občini sprejet odlok o odvažanju fekalij. Kam naj jih odvažajo v Bohinju, kjer ni deponij?
Razen finančnih za zdaj drugih problemov na tem področju ni bilo. Zadeve pa se rešujejo od primera do primera. Po dogovoru s sanitarno inšpekcijo je odvoz mogoč v obstoječo kanalizacijo ali pa na kmetijske površine. Kar pa zadeva čistilno napravo, se bo gradnja le-te v prvi fazi v Bohinjski Bistrici šele začela graditi pred koncem tega srednjeročnega obdobja.
•	Na Bledu je precej težav zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov.
V	javni obravnavi zazidalnega načrta Bleda je bilo predvideno parkirišče pred hotelom Krim. Ker pa se na Bledu niso uspeli prostorsko dogovoriti glede male obvoznice in so bili hotelirji proti parkirišču. Le-to zdaj ni določeno. Najprej bo potreben prostorski dogovor nato pa seveda tudi sredstva.
•	Kdaj do urejeno parkirišče na Grabnu v Škofji Loki?
Za prostor na Grabnu še ni določena uporabna namembnost, vendar se letos predvideva začasna ureditev za parkiranje.
•	Kdaj bosta asfaltirani cesti med Volčo in Podobenim ter Krajci in Javorjami?
V	srednjeročnem planu za obdobje 1981 — 1985 občinske samo-
(Sodelujoči)

V pogovoru o komunalni problematiki na Gorenjskem so sodelovali in odgovarjali na zastavljena xk. ašanja v odprtem telefonu: JOŽE SVETINA, tajnik samoupravne komunalne skupnosti Jesenice; JOŽE PRIMOŽIČ, tajnik samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj, JANEZ FRELIH, direktor podjetja Vodovod Kranj, EMIL PREŠEREN, tehnični vodja TOZD Komunala v KOGP Kranj, ANDREJ BERGANT, vodja TOZD Kdmunala v KOGP Kranj; STANISLAV ŽIBERT, tajnik samoupravne interesne komunalne skupnosti Radovljica, MATIJA MAR-KELJ, direktor Komunalnega gospodarstva občine Radovljica; JOŽE ŠUBIC, strokovni sodelavec občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Škofja Loka in RAJKO PREMRL, tajnik samoupravne komunalne interesne skupnosti Tržič
J
NA STARTU KRANJSKOGORSKEGA VELESLALOMA
JANEZ ŠMITEK, smučarski strokovnjak in trener, vodja tekmovanja za svetovni smučarski pokal v Kranjski gori: ■
»Trema je običajen pojav v življenju človeka in zato tudi v življenju ter ponašanju vrhunskega športnika. Je v bistvu predpriprava na pomembno preizkušnjo ...«
Občutek izjemne samodiscipline dajejo tekmovalci. Nikogar ni treba posebej opozarjati, kdaj se mora pripraviti, kdaj mora bliže utici na vrhu prepadne strmine, ki se izgublja v globino, h ciljni areni. Vsaka malenkost je pomembna pred startom, vsak vijak na smučeh, vsak gumb ali zadrga na kombinezonu, ročaj palice, očala, ki jih je treba povsem čiste posebej skrbno namestiti, pa čepica. Ko koleno sproži urni mehanizem, je za kakršenkoli popravek prepozno! Nič grdega ne bomo napisali, da večina tekmovalcev pred startom tudi nekajkrat opravi tisto nujno človeško potrebo. Posledica treme, posledica želje po popolni zbranosti je to, ki jo je treba potrjevati iz tekme v tekmo. Prav zaradi tega so vrhunski smučarji sužnji, borilci v nikdar zadovoljni areni, ki zahteva vedno več, ki zahteva popolnost, zmago, uspeh. Marsikoga to zlomi; ta pritisk, ta odgovornost in izkušnja, da si slaven in hvaljen, ko si dober, in poniževan, ko odpoveš ali ne zmoreš.
Kranjska gora — Pol ure
pred začetkom druge odločilne vožnje kranjskogorskega veleslaloma za svetovni pokal smo na startu na Vitrancu. V dolini skoraj 20.000 ljudi, željnih vrhunskih športnih dosežkov, veselih dobj-e vožnje naših na prvi pro^i, prešerno razigranih v prepričanju, da moramo biti v drugi vožnji še boljši, če že zmagati ne moremo ...
Popolnoma očiščeni morajo biti čevlji pred pripenjanjem smuči. Številka 5 je Bojan Križaj
pravimo jim ,rutinerji\ so mirnejši, pa naj gre za boljšo ali slabšo uvrstitev, mladim pa je trema najhujši sovražnik.«
Jure Vogelnik spremlja Stenmarka na snežišču ob startni utici. Njegov dolgoletni serviser je in dobro pozna velikega smučarja.
»Z Ingemarjem po prvi vožnji nisva govorila, vendar sodim, da ga je odvozil precej previdno. Ingemar je izkušen tekmovalec, močnih živcev, pa je vseeno, tako kot vsak, nervozen. Zanj je še posebej težko, ker je na vsaki tekmi favorit in ima veliko navijačev med ljubitelji smučanja.«
Zvedrijo se obrazi tekmovalcev ob uspešni vožnji tovariša iz ekipe. Po dobri vožnji Julena so Švicarji precej glasno zavpili!
Bojan Križaj gre na start prvi od naših. Napeto čakamo sporočil iz doline. Izvozil je, vendar po obrazih spremljevalcev naše reprezentance sodeč ne popolnoma brezhibno.
Tone Vogrinec in Filip Gartner sta ob progi.
»Nobenih problemov na progi«, kliče ta Vodovniku, ki vsakega od naših spremlja v startno utico. »Vozite na vso moč, proga to omogoča,« nadaljuje napotek po radijski zvezi.
»Dober sem bil v prvem teku. Nimam posebne treme. Pred leti jo je bilo več,« odgovarja Boris Strel pred postavitvijo na startno mesto.
Jure Franko je kljub bolezni dobro razpoložen.
»Malo treme imam, vendar mislim, da jo je ,glih' prav!«
Starta Boris Strel. Tudi od startnega zagona je odvis^
Točna je bila njegova ocena, saj je svojo uvrstitev iz prve veleslalomske vožnje zboljšal in bil naš najboljši.
Simpatični Hans Enn, kasnejši zmagovalec, odgovarja:
»Koga se bojim? Praktično vsakogar, ki bo še vozil za menoj. Proga je odlična za tako malo snega. Ko bom slišal vmesni čas, bom vedel, pri čem sem. Avstrijci se moramo čim boljše odrezati, saj nas zastopniki smuka še vedno odrivajo na stranski tir!«
Po dvajsetih najboljših spremljamo tekmo na cilju. Ni tako zanimivo kot na
Ogret mora biti smučar pred startom
Na startu povsem drugače. Ubijajoča tišina, bi lahko dejali, naelektreno ozračje pred eksplozijo. Moti ga polglasno, celo tiho govorjenje, pogovori resnega značaja, škripanje robnikov smuči ob dotiku s trdim, zaledenelim snegom. Roke trenerjev in maserjev, ki ogrevajo in masirajo napeto mišičevje tekmovalcev, in izvijači za nastavitev vezi so najpomembnejši pripomoček na startu. Tišino seka tiktakanje startne ure, ki grozeče odšteva minute do starta, do začetka neusmiljenega spopada tekmovalcev s samim seboj, strmino, vraticami, sekundami, stotinkami. Da, s stotinkami. Spomnim se zadnje zimske olimpijade in dveh stotink oziroma dobre pol metra proge, ki je Križaja ločila od bronaste kolajne.
Na start prihajajo sporočila o progi, o pasteh. Čeprav le-te konec koncev niso nobena skrivnost, jih na startu sprejemajo tako in prenašajo tekmovalcem, ki jih brez besed sprejemajo in z njimi dopolnjujejo svoj spomin na progo. Med vožnjo se ne smejo pozabiti, pa čeprav so še tako navidezno nepomembne.
Miran GašperSi«* Elana, pregleduje
startu. Od blizu ie tre-8 deti to strmino, ta nastavljena vratica. Por cilja ali televizijski ne moreta povedati v?
Zaključujem z Janeza Šmitka:
»Trema je običajen f* v življenju človeka tudi v življenju in p*»T nju vrhunskega špor^ Je v bistvu predpripri" pomembno preirk^ Forma zbija tremo, Ve* je njena funkcija v/bodbujevalna. Prec* sproščenost ne zagc* vrhunskih dosežkov pak je kvečjemu li podcenjevanje pomer' sti nastopa!«
Besedilo: J Kes
Slike: F. Perdar
Jure Franko. Prav je treba namestiti čepico in očala. Za marsikoga je oboje med vožnjo usodno
Vprašam Danila Vodov-nika, pomočnika trenerja naše prve moške reprezentance o vzdušjih na startu.
»Različno vzdušje vlada na startu. Če je bil tekmovalec na primer v prvi vožnji slab, potem je pred drugo vožnjo lahko bolj sproščen, lahko napada. Če mu uspe, zboljša rezultat, če pa gre v sneg, ničesar ne zgubi. Seveda je med tekmovalci razlika. Najboljši,
Tako kot vsak tekmovalec tudi Steve Mahre sam preveri, če je s čevlji vse v redu
Švicar Maks Julen in maser
Vsaka napaka na smučeh in vezeh je lahko usodna
MARIJA BERTONCEU
Več strahu
pri starših, kot pri otrocih
^' ■ *	< Bmmiiiiiiiiijmi"*
V Zdravstvenem domu Kranj je precejšnja prostorska stiska, v vseh oddelkih, zato bi radi, da se otološki oddelek izseli v jeseniško bolnico. — Foto: F. Perdan
Čakalnica dispanzerja za borce je večkrat polna in zato si tudi za ta dispanzer želijo večjih prostorov.
SPET: OBSTOJ OTOLOŠKEGA ODDELKA NA GORENJSKEM
Kranjski
zdravstveni dom frima prostora
Kranjski Zdravstveni dom je zaradi pomanjkanja denarja ostal brez dveh nujnih naložb: specialističnega trakta in ambulante na Planini, zato nujno potrebuje prostore otološkega odelka
ribližno petindvajset let že poučuje Marija Ber-toncljeva na osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih in približno polovico tega časa matematiko. Prizadeva si, da učenci dosegajo pri pouku kar najboljše uspehe glede na svoje sposobnosti. Pri tem se nikdar ne obotavlja vnašati sodobne oblike in metode dela v pouk in je vedno pripravljena navajati učence na samostojno delo z razvijanjem delovnih in Učnih navad, čeprav to zahteva več pripravljenosti in več dela. Je tudi uspešna mentorica mladim učiteljem matematike in vedno pripravljena nuditi pomoč tudi učiteljem razrednega pouka. Hkrati je vodja občinskega strokovnega aktiva učiteljev matematike in fizike, ki je po delavnosti in uspešnosti boljši na Gorenjskem. Zasluge ima tudi pri uvedbi matematičnega tekmovanja na osnovnih šolah v občini.
Tako se je v skrajšani obliki glasila obrazložitev za podelitev male plakete občine Škofja Loka za leto 1982 Mariji Bertoncljevi.
»Za vse to, kar je napisano, bi moral dobiti priznanje občinski aktiv učiteljev matematike in fizike, saj vsi delamo, vsi si prizadevamo, da bi zboljšali metode dela in uspešnost pri pouku matematike. To, moram poudariti, ni moje delo, to je delo aktiva, saj vsi skupaj
iz-»Odkri-
to povem, da samo zato, ker sem pač vodja aktiva, nisem naredila nič posebnega. Saj če pogledamo tekmovanja za srebrno Vegovo značko, vidimo, da tekmujejo učenci iz vseh šol v občini, ne le iz naše. Enako je s tekmovanji v republiiŠkem merilu. Kot napredek pa si v aktivu štejemo, da smo na pobudo žirovske šole uvedli matematična tekmovanja tudi za nižje razrede. Pripravili smo tudi lične diplome tako, da učenci dobijo tudi priznanje, če so se na tekmovanju odrezali.«
Poučevali ste »klasično« matematiko in sedaj novo. Znajo otroci sedaj bolje računati?
»Ce gledam boljše učence in razvoj logičnega mišljenja, se mi zdi, da so z novo matematiko pridobili. Pri učencih, ki snov slabše in težje dojemajo, so pa težave. Zanje je
premalo časa za utrjevanje. Premalo je vaj v katerih bi vadili seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, osnovne računske operacije. Tudi decimalke jim ne gredo in računanje z ulomki.«
Je učna snov preobsežna?
»Kakor hitro dobimo nov učni načrt, se nekaj doda. Problem je zlasti sedmi razred, kjer zadnji dve poglavji vedno ostaneta za osmi razred ali pa sta slabo predelani. Osnovna šola na Trati je letos skušala problem rešiti z eno uro več matematike v sedmem razredu na račun dodatnega pouka. Če se bo poskus obnesel, bo aktiv predlagal, naj .tako naredijo vse šole v občini. Nekaj si sicer pomagamo tudi z dopolnilnim poukom, ki ga obiskujejo slabši učenci, vendar vsega tam ne moremo nadoknaditi.«
i/i/ jv. uuiu unuva, oaj val snu
pripravljamo predloge, kako kaj boljšati,« pravi nagrajenka. »Odi
mm

Razlike v znanju in dojemanju naj bi učitelj zmanjševal in lajšal z obravnavo vsakega učenca posebej. Pa je to možno v tako velikih razredih?
»Učenci največ naredijo, če delajo sami. Individualizacijo pouka matematike pa si predstavljamo tako, da boljši učenci delajo bolj zahtevne, tisti, ki težje dojemajo pa ležje naloge. V okviru aktiva smo se o tem veliko pogovarjali in pripravili smo tudi nastope v okviru pouka. Res pa je, da je takšen način dela izredno
zahteven in učitelja veliko bolj obremenjuje. Sama prakticiram tako, da slabši dobijo naloge iz učbenika, boljši pa še zraven težje. Vendar je vse te naloge treba potem še pregledati, saj sicer reševanje nima nobenega smisla, če učenec ne ve ali je delal prav ali ne.«
Matematika je od nekdaj strah in muka mnogih učencev?
»Zdi se mi, da ihiajo pred matematiko več strahu starši- kot učenci. Starši pogosto pravijo: našemu matematika ne gre. To največkrat ni res. Treba pa je stalno delat. Matematika je predmet, kjer se znanje nadaljuje iz razreda v razred in se ne da letnika enostavno prespati. So pa razlike v sposobnostih ne samo med učenci, temveč tudi med razredi. Kjer večina dobro dojema, zahtevaš višjo raven znanja in potem slabši še teže dojemajo. Ali pa obratno. O tem se velikokrat pogovarjamo na aktivu, kako to izboljšati in kaj se pravzaprav mora učenec naučiti v šoli.«
Koliko mora pravzaprav znati, da dobi določeno oceno?
»Včasih smo se na učiteljišču učili, koliko mora učenec v določenem razredu narediti za določeno oceno. Ne vem, če je to še sedaj v učnem programu. Nekih splošno veljavnih meril ni, zato smo se na aktivu že pogovarjali o teh vprašanjih in povabili smo tudi pedagoškega svetovalca. Sama menim da se mora učitelj pri ocenjevanju malo prilagoditi učencu. Če je sposoben, lahko zahtevaš, da več pove za določeno oceno kot tisti, ki se zelo trudi pa je manj spsoben.«
Je potem ocena nagrada ali kazen?
»Učencu, ki veliko dela, je lahko tudi dvojka nagrada, za sposobnega, ki je len, ki noče pisati, ker je tisti dan učitelju nekaj zameril, ker se mu pač danes ne da, pa je slaba ocena lahko tudi kazen.
Kako vaši učenci delajo v srednjih šolah?
»Podatkov o tem skoraj nimamo. Lahko povem le za nekaj učencev, ki so se dobro odrezali na tekmovanjih za Vegove značke, da dobro delajo tudi v srednjih šolah. Mislim pa, da bo naš aktiv moral zbirati te podatke, saj so lahko eden od pokazateljev uspešnosti našega dela.«
L. Bogataj
Kranj - V gorenjskem zdravstvu Že nekaj časa razpravljajo o ukinitvi otološkega oddelka, ki ga vodi Splošna bolnica Jesenice v prostorih Zdravstvenega doma v Kranju. Delavski svet Splošne bolnice Jesenice in družbenopolitične organizacije na Jesenicah so se izrekle proti temu, da se oddelek v Kranju ukine in dejavnost preseli v ljubljanski Klinični center, med drugim tudi zato, da bi otološki oddelek ostal blizu gorenjskim zavarovancem, preseli; tev pa bi nedvomno dejavnost tudi
podražila.
V kranjskem Zdravstvenem domu, kjer oddelek deluje, in tudi strokovna služba gorenjskega zdravstva, pa se zavzemajo za ukinitev oddelka v Kranju. V Zdravstvenem domu Kranj je precejšnja prostorska stiska in si že nekaj časa želijo, da se bospitalni del oddelka izseli, medtem ko naj bi ostala ambulantna dejavnost. Zdravstveni dom mora sprejemati precej zavarovancev iz Kranja in okoliških krajev, zaradi pomanjkanja zdravstvenega dinarja pa so ostali brez predvidenega specialističnega trakta ter brez načrtovane zdravstvene postaje na Planini in so zdaj v enakih prostorih kot pred leti. V izseljenih prostorih otološkega oddelka pa bi lahko opremili internistično ambulanto in preselili jnentalno-higienski dispanzer, pridobili biokemijski laboratorij in pro-
store nasploh uporabljali za tiste nujne dejavnosti, ki so zdaj dokaj utesnjene. Tudi za dispanzer za borce. V Zdravstvenem domu menijo, da bi jeseniška bolnica lahko prevzela oddelek, najemniško pogodbo pa bodo z bolnico morali prekiniti; še naprej pa so jim pripravljeni nuditi prostore za dejavnost specialističnih ambulant.
V razpravah, ki trajajo že precej let, sodeluje tudi strokovna služba in presoja utemeljenost obstoja otološkega oddelka ali drugačnega uresničevanja otoralingološke dejavnosti v gorenjskem zdravstvu. Med drugim menijo, naj zbor izvajalcev skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj predlaga skupščinam zdravstvenih skupnosti, da naj po analizah in potrebah uporabnikov Gorenjske ugotove upravičenost obstoja oddelka, ki naj bi ga Splošna bolnica Jesenice preselila v matično bolnico, v Zdravstvenem domu pa naj bi organizirala specialistično ambulantno dejavnost. S takšno rešitvijo bi oddelek obdržali v gorenjskem zdravstvu, hkrati pa razrešili resnično prostorsko stisko v Zdravstvenem domu Kranj ter zagotovili uporabnikom, ki uveljavljajo osnovno in specialistično zdravstveno varstvo v Zdravstvenem domu Kranj izboljšanje zdravstvenega standarda.
D. Sedej

RADO ČARMAN:
Stari dokumenti oživljajo preteklost
H
Stari dokumenti so največja strast zbiratelja, filatelista, numizmatika in ljubitelja zgodovine Rada Čarmana — Domala dve desetletji dopolnjuje zbirko krajevne zgodovine Cerkelj
Odkar pomni, ga je vabila zgodovina. Ne le zapisana v knjigah, tudi tista, ki so jo v zimskih večerih pripovedovali kmečki očanci, mladež za pečjo pa jo je poslušala odprtih ust. Nekdaj so ljudje veliko dali na preteklost in stare običaje, nekaj je ostalo tudi v današnjem rodu. Rado je že zamlada jel spravljati skupaj dokaze preteklosti. Posebno ga je privlačila 1. svetovna vojna, o kateri je poslušal strice s Soške fronte. O tem dogodku iz zgodovine ima zbranega obilico gradiva: od popolne opreme avstrijskega vojaka do dokumentov, ki so obeležili vojno: izviren telegram o sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, razglas, s katerim je bila zaukazana mobilizacija, pozive na »štelengo« ...
Ko si je kasneje širil zgodovinsko obzorje, ga je prevzela prava zbiratelj ska strast. Zbirko iz 1. svetovne vojne so dopolnili stari uradni razglasi, živinski potni listi, družinski listi iz popisov prebivalstva, zemljiško knjižni listi, posestni listi, kupoprodajne pogodbe, davčne napovedi, hranilne knjižice. Med dokumenti ima tudi register deželnih pravic iz 1912. leta, pa listine, ki segajo v začetke slovenskega zavarovalništva, svežnje dopisne pošte iz 1. svetovne vojne (z znamkami, ki ga zanimajo tudi kot filatelista, in žigi); skratka raznoliko zbirko dokumentov od sredine 18. stoletja dalje. Bogata zbirka znamk in starih kovancev pričata, da ni ostal zgolj pri dokumentih in da želi kar najpopolneje oživiti izročilo minulih rodov. Zaradi želje po posedovanju otipljivih dokazov zgodovine je vsa leta kopičil tudi stare predmete, orodje in opremo nekdanjih kmečkih gospodarstev. Brez pomena bi bilo naštevati številne predmete, ki jih hrani, saj bi z njimi lahko napolnili obsežen register. Sani, lojtrnik, kmečka vprega, zbirka ključev in ključavnic, pajkeljni, gepelj za rezanje »škope«, skrinje, lončeno in železno posodje ... vsega tega se je z leti nabralo za nekaj skednjev.
Veliko predmetov je vezanih na krajevno zgodovino Cerkelj, kjer Rado Čarman službuje že osemnajst let. Spominja se, kako so ljudje v prvih letih njegovega službovanja ob navdušenju, ki ga je kazal za stare predmete, sčasoma dojemali, kakšno zgodovinsko in kulturno vrednost premorejo. Vsa leta so mu domači-
Rado Čarman z nekaterimi primerki iz svoje zbirke. Na steni je plakat, ki je v obdobju med obema vojnama svaril pred alkoholizmom. — Foto: D. Ž.
ni pomagali bogatiti zbirko. Na Lenartu na Rebri je prišel do dragocenega dokaza preteklosti: treh turških podkev (tod preko so namreč pred 300 leti Turki jezdili na Koroško). Prvo podkev je odkril gospodar Franc Jagodic, ko je kopal za vodni izvir, drugo so našli pod koreninami podrte smreke in tretjo v skalovju Kalškega grebena.
Vroča želja Rada Čarmana je, da bi v Cerkljah odprli krajevni muzej, kjer bi razstavil svojo neprecenljivo zbirko, domačini pa bi s podstreh in skednjev privlekli na dan predmete, ki prav tako pričajo o zgodovini Cerkelj. Žal se je mnogo dokazov preteklosti izgubilo, ko so rušili staro šolo. Tudi gradiva o cer^ kljanskih velikih možeh, Davorinu Jenku, Ignaciju! Borštniku, ni več, s čemer je krajevna zgodovina dokaj osiromašena. Ko bi ljudje znali prisluhniti tajin^ stveni govorici starih predmetov in bi v njih namesta »stare šare« videli prave vrednote, mnogi stari običaji^ ne bi utonili v pozabo. Ljudje, kakršen je Rado čar-č man, pa z dvojno skrbjo skušajo rešiti vsaj drobec, ki* je ostal iz preteklosti.
D. Z. Žlebir
V laboratoriju so skrajno utesnjeni...
OLrAS 14. STRAN
ŠPORT REKREACIJA
PETEK. 4. februarja 1913


Naši športniki Janez Klemenčič:
3500 km na pripravah
Jezersko — Vasi Podblica, Ne-milje, Jamnik, Dražgoše so naši državni reprezentanci dale že veliko tekačev na smučeh. Naslednji, ki trka na njena vrata, čeprav ima šele petnajst let, je Janez Klemenčič iz Nemilj. Pred sedmimi leti se je zapisal tekom. Navdušil ga je kdo drug kot sosed — Jože Šolar, ki ga je tudi pripeljal v vrste kranjskega Triglava. Minulo zimo je prerasel pionirsko konkurenco, v letošnji prvič nastopa med mlajšimi mladinci. Prehod v starejšo kategorijo je bil zanj uspešen, saj je letos zmagal na vseh štirih najpomembnejših tekmovanjih. Ob Planšarskem jezeru na Jezerskem si je pritekel drugi naslov republiškega prvaka, prvega med mladinci. Na pet kilometrov dolgi progi je ugnal Roberta Slabanjo iz Dola in klubska tekmeca, brata Katrašnik s Podblice. Ta dva sta na vsaki tekmi tudi •Janezova najnevarnejša zasledovalca.
»Zadovoljen sem z mestom, ne pa tudi s časom, ki sem ga dosegel,« je tarnal Janez po tekmi na Jezerskem. Ni bil zadovoljen, četudi je zmagal z domala polminutno prednostjo. Proga pa je bila očitno zanj prekratka, saj se je po tekmi podal še na kraiši trening.
Janez Klemenčič, sicer dijak prvega letnika naravoslovno-matematične usmeritve na kranjski gimnaziji, je mlad in obetaven tekmovalec. Volje mu ne manjka. Trdega dela in garanja, ki je Idjuč do uspehov, se je vadil na domači kmetiji. Poleti pomaga staršem pri delu, kar je tudi del njegovih kondicijskih priprav. Pozimi so nenehno treningi in tekmovanja, svoje zahteva šola, tako da za pomoč v hlevu in v gozdu ne ostane časa.
»Na pripravah za letošnjo tekmovalno sezono sem pretekel z rolkami in po suhem 3500 kilometrov; ko je zapadel sneg, še tisoč na smučeh. Trenirali smo na Jamniku, kjer so poleti in pozimi ugodne možnosti za vadbo.
To je tudi naša prednost, zato ni čudno, da so domala vsi najboljši tekači kranjskega Triglava doma iz teh krajev. No, letos jo je zagodel sneg in večino treningov smo opravili na Jezerskem,« pravi Janez.
Ko ga povprašamo po tekmovalnih načrtih, beseda kar noče z jezika. Preveč skromen je Janez, da bi na veliko oznanjal svoje cilje.
»Trenirati, teči, trenirati in teči, doseči še boljše čase. To so moji cilji za prihodnje leto, ko bom še tekmoval med mlajšimi mladinci. Potem pa — da bi se uvrstil v državno reprezentanco in da bi tekel na vsaj eni tekmi za svetovni pokal.«
Načrti niso pretirani, saj je Janez zavzet na treningih in neugnan v smučini, na tekmi pa vedno najmočnejši adut trenerja Gašperja Kordeža.
C. Zaplotnik
Judo
Uspešni organizatorji in tekmovalci
Kranj - Judo klub Triglav Kranj je bil v soboto, 22. januarja, prireditelj pozivnega turnirja za člane prve in druge iakostne skupine. Domači judoisti so v konkurenci še sedmih klubov iz Slovenske Bistrice, Celja, Maribora, Titovega Velenja, Murske Sobote, Šiške in Ljubljane osvojili drugo mesto v prvi skupini in zmagali v drugi. V prvi skupini je v kategoriji do 86 kilogramov zmagal Tri-glavan Remic pred Semeriem iz Murske Sobote. V razredu do 78 kilogramov je bil Benedik drugi, Markič pa je bil tretji med najlažjimi tekmovalci. V drugi skupini so kranjski judoisti zmagali v dveh kategorijah: Hudovemik v razredu do 65 kilogramov in v skupini do 71 kilogramov Klemenčič pred klubskim tekmecem Janezom Markičem. V kategoriji do 78 kilogramov je Kalan v zadnjih trenutkih borbe moral priznati premoč Babniku iz ljubljanske Olimpije. Rezultati pozivnega turnirja napovedujejo preboj nekaterih kranjskih tekmovalcev v vrh slovenskega judo športa. Priložnost za ponovno dokazovanje bodo imeli že 5 februarja, ko
bo v Kranju republiško prvenstvo v judu za starejše mladince.
Kranjski judoisti so se udeležili tudi spominskega tekmovanja v Celju in tam dosegli odlične uvrstitve. Robert Markič je bil v skupini do 60 kilogramov drugi, prav tako Marjan Remic v kategoriji ao 95 kilogramov. Tretie mesto so v svojih tekmovalnih razredih zasedli Damjan Kalan, Vili Klemenčič in Janez Markič. V ekipni razvrstitvi je bil Triglav tretji.
M. Benedik
Šport ob koncu tedna
Hokej Jesenice : Cinkarna Celje —
V soboto, 5. februarja, ob 18.30 se bo v dvorani Podmežaklja začela tekma državnega prvenstva v hokeju na ledu med Jesenicami in celjsko Cinkarno. Domači hokejisti ne bodo dovolili presenečenja, saj jih le zmaga vodi v super-finale. — J. Rabič
Ženska košarka Jesenice : Maribor
— V telovadnici Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah bo jutri, 5. februarja, s pričetkom ob 19. uri tekma republiške košarkarske lige za ženske med domačinkami in ekipo Maribora. Igralke Jesenic je v zadnjih kolih spremljala smola, saj so več tekem izgubile z minimalno razliko. — J. Rabič
Republidko pionirsko prvenstvo v drsanju — Jutri, 5. februarja, ob 7. uri se bo v dvorani Podmežaklja pričelo letošnje republiško prvenstvo v drsanju za pionirje in pionirke v A in B skupini ter v parih. Tekmovanje prireja drsalni klub Jesenice. — J. Rabič
Razglasitev najboljših športnikov Železarne — Na sestanku komisije za šport in rekreacijo jeseniške Železarne bodo jutri, 5. februarja, pregledali dejavnost v minulem letu. razglasili najboljše športnike v delovni organizaciji ter podelili pokale in priznanja. - J. Rabič
Navijaške strasti — V soboto in nedeljo, ko so se na znani FIS progi v Kranjski gori merili za točke svetovnega pokala najboljši smučarji sveta je bila ciljna ravnina za vse radovedneže skoraj pretesna. Vsak pa je hotel videti Križaja, Cerkovnika, Strela Stenmarka, Gruberja ... Obešali so se po drevesih, zlezli na kozolce. Se predno so se po vitran-ški progi pričeli spuščati svetovni mojstri, so se oglasila »navijaška pomagala« — lajne, trobente, zvonci. Navijač s posnetka je izkoristil luknjo v stebru za kozolec, vtaknil vanjo instrument — in ko seje tekma začela, potrobil v pozdrav vsakemu smučarju, (cz)
Lokostrelstvo
Janez Kramar in Exoterm državna prvaka
LJUBLJANA — Minulo nedeljo so se jugoslovanski lokostrelci zbrali v hali Tivoli na uvodni tekmi za jugoslovanski lokostrelski pokal. Hkrati je bilo tudi državno prvenstvo v instinktivnem in compound slogu v dvorani.
Lokostrelci kranjskega Exoterma so v obeh disciplinah posegli po najvišjih mestih. Junak prvenstva je bil Janez Kramar, ki je osvojil naslov državnega prvaka v instinktivnem slogu. Dolgoletni entuziast kranjskih lokostrelcev je tako poleg velikih delovnih uspehov v klubu pridal še lep tekmovalni dosežek. Ekipno so Kramar, Sorli in Sever osvojili drugo mesto v državi. Exotermova ekipa Podr-žaj, Tomazin in Arh je prevzela primat v compound slogu Jugobanki in naslov državnega prvaka prenesla na Gorenjsko.
Omeniti velja uspeh Ksenije Puch, edine ženske predstavnice v klubu, ki je na svoji prvi tekmi osvojila šesto mesto v prostem slogu. Dosežen rezultat ji bo velika spodbuda za še zavzetejšo vadbo. Vse večji uspehi Exotermovih lokostrelcev so najboljši pokazatelj, da se v klubu resno in zagnano dela. Lokostrelski klub
bo slavil desetletnico svojega dela. Prav bi bilo, da bi bilo naslednje državno prvenstvo v tej zanimivi športni disciplini prav v Kranju.
Rezultati — 1. Kramar (Exoterm) 502, 2. Jemc 490, 3. Letnar (oba Kamnik) 488, 4. Sorli 486, 5. Sever (oba Exoterm) 425. Ekipno - 1. Kamnik 1460, 2. Exo-term 1413, 3. Postojna 1330.
Compund — 1. Klemen (Muta) 574 (državni rekord), 2. Marjan Podržaj 562, 3. Tomazin (oba Exoterm) 543. Ekipno - 1. Exoterm 1569, 2. Jugobanka 1504, 3. Muta 1428.
V prostem slogu so se najboljši jugoslovanski lokostrelci pomerili še za jugoslovanski pokal in za kvalifikacije za evropsko dvoransko prvenstvo. Normo je izpolnil Bojan Ploj iz Maribora, drugi je bil Šarič iz Reke, tretji pa Podržaj (Exo-term). Pri ženskah je zmagala Višnjičeva iz Zagreba, pri mladincih pa je bil najboljši Strgarič iz Reke.
Ekipni vrstni red - 1. Reka 1(358, 2. Koka (Varaždin) 1632, 3. Maribor 1606.
J. Sorli
Smučarski skoki
j
Tri prva mesta za Triglav
Planica — Na 25-m skakalnici je bila zaostala tekma starejših cicibanov za pokal cockte, ki bi morala biti že pred 14 dnevi v Ljubljani. Po sklepu tekmovalne komisije pa so jo izvedli v Planici ob organizaciji vseh sodelujočih klubov.
Rezultati: 1. Knafelj (Triglav) 206,0 (21, 21), 2. Jagodic (Triglav) 201,5 (20, 20,5), 3. Zupan (Triglav) 195,0 (20,5, 20), 4. Ažman (Braslovče—Andraž) in Po-gorelčnik (T. Velenje), 6. Cepelnik (T. Velenje), 7. Štele (Triglav), 8. Rozman (Triglav),... 12. Kocelj (Triglav), 13. Pagon (Triglav — Duplje), 15. Kon-dič (Triglav — Duplje).
J. J.
Prvenstvo SFRJ v Sarajevu
Sarajevo — V mednarodnem koledarju smučarskih skokov je prihodnji vikend namenjen za organizacijo državnih prvenstev. Prvič se bodo člani pomerili za naslove državnih prvakov na dveh olimpijski skakalnicah v Sarajevu. To bo hkrati prva uradna preizkušnja obeh naprav pred predolimpijskimi igrami, ki bodo od 8, —13. februarja, bodo skoki na srednji skakalnici, kjer bodo tekmovali tudi kombina-torci za naslov prvaka SFRJ. Na veliki skakalnici pa bo državno prvenstvo v nedeljo, 6. februarja.
J. J.
Špenko tretji
Mislinja — Mlajši cicibani so imeli prvo letošnje tekmovanje za pokal cockte Pomerili so so na 15-m skakalnici v Mislinji. kjer so še vedno ugodne snežne rezmere.
Rezultati: 1. Oblak 186,8 (14, 14), 2. Podkrižnik (oba Braslovče—Andraž) 178,1 (13, 13), 3. Špenko (Triglav) 173,1 (12,5, 13,5),... 6 Dolhar (Rateče),J. To-maževič, 8. Ravnik, 9. Terek (vsi Žirovnica), 10. Zupančič (Žiri).
J. J.
Mu bi tokrat drugi
Velenje — Zaradi pomanjkanja snega je SKK T. Velenje izvedel tekmovanje mlajših pionirjev za pokal cockte na Paškem Kozjaku. V konkurenci 55 skakalcev iz vseh slovenskih klubov so imeli največ uspeha skakalci kranjskega Triglava, ki so praktično že osvojili naslov državnega prvaka v konkurenci mlajših pionirjev. Kar sedem tekmovalcev je osvojilo točke za pokal cockte.
Rezultati: 1. Janus (Ilirija) 196,6 (28,5, 28,5), 2. Mubi (Triglav) 195.8 (28, 27), 3. Pušnik (T. Velenje) 195,3 (27,5, 29) in Ažman (Braslovče—Andraž) 195,3 (28, 28), 5. Globočnik (Triglav), 6. Kešar (Triglav), 8. Komovec (Triglav), 11. Gašperin (Žirovnica), 12. Petek (Žirovnica), 13. Knafelj (Triglav). 14 Kro-par (Triglav), 15. Senk (Triglav).
J. J.

Trnovski maraton preložen
KRANJ — Organizacijski odbor tradicionalnega »Trnovskega maratona«, ki bi moral biti to nedeljo, je zaradi premalo snega preložen na 13. februar.
Vsi tisti, ki ste se prijavili, boste lahko startali 13. februarja z istimi startnimi številkami. Ce tudi takrat ne bo snega, bo organizator tekmovanje pravočasno odpovedal.
-dh
Kavčič državni prvak
Planica — Smučarski skakalni klub iz Žirov se je spet izkazal. Že drugič v letošnji zimi je moral izvesti tekmovanje v Planici, ker v Žireh ni bilo snega. Starejši mladinci so se pomerili za naslov državnega prvaka na 90-m skakalnici. kjer je zanesljivo zmaga! Kavčič iz Žirov. Le-ta zanesljivo vodi tudi v tekmovanju za pokal cockte. Drugo mesto sta si upravičeno razdelila Dolar (Triglav) in Pel j han (Žirovnica). V ekipni konkurenci so imeli največ uspeha skakalci kranjskega Triglava, saj se je med deseterico najboljših uvrstilo kar pet tekmovalcev.
Rezultati: 1. Kavčič (Žiri) 224,4 (80, 86), 2. Dolar (Triglav) 192,9 (74, 77) in Peljhan (Žirovnica) 192,9 (72, 79), 4. Debeljak (Ilirija) 184,5 (67, 80), 5. Šker-janc (Triglav) 184,4 (73, 75,5), 6. Štirn (Triglav), 7. Fajfar (Bled), 8. Verdev (Braslovče—Andraž), 9. Dolenc (Triglav) in Slatner (Triglav), 12. Eržen (Žiri), 14. Mur (Žiri), 15. Žabkar (Tržič).
J.Javornik
Jamarske novice
•	Člani društva za raziskovanje jam Kranj so lani opravili 226 spustov v jame in brezna. Na 61 skupinskih akcijah je sodelovalo 31 jamarjev, največkrat med njimi Igor Potočnik. Člani so bili na 90 oglednih, 77 raziskovalnih, 45 merilskih ter 14 fotografskih ekskurzijah. V kranjski občini zanimanje za jamarstvo narašča, zato se tudi letos obeta pestra društvena dejavnost.
•	Kranjsko društvo pripravlja za prvomajske praznike jamarsko odpravo v brezno Propantes ( - 407 metrov) v grški pokrajini Epir. Odprava bo štela devet članov, na poti pa bo štirinajst dni. Prijave z osebnimi podatki in kratkim jamarskim življenjepisom sprejema društvo na naslov DZRJ Kranj, Kajuhova 34, 64000 Kranj najkasneje do 25. februarja. Stroške odprave plačajo jamarji sami.
•	Člana kranjskega društva Igor Potočnik in Brane Benčevič sta ob koncu januarja raziskovala brezna v okolici vasi Kostanje blizu Knina. 24 januarja sta se spustila v 40 metrov globoko Bjelanko golubnjačo, kjer sta opazila tudi okostja ljudi in živali. Domačini pravijo, da leži v breznu 300 posmrtnih ostankov nemških vojakov iz druge svetovne vojne. Hud smrad se je še dve leti po vojni širil naokoli, zato so se ljudje brezna na daleč izogibali. Naslednji dan sta se kranjska jamarja spustila v 65 metrov globoko Drenovačo. V bližini so verjetno tudi vzporedna brezna, kamor pa bi bilo moč splezati le s klasičnim prečenjem, še isti dan sta obiskala Triščo, 60 metrov globoko brezno z zasiganimi policami. 26. januarja sta bila v breznu MičetuAa in istega dne tudi v Golubnjači. Brezno ima številne kapniške tvorbe in blatno ilovnato dno. Le nekaj kilometrov ie oddaljeno od izvirov Krke, zato bi
Erodiranje po potočku, ki teče skozi rezno, verjetno dalo zanimive rezultate. Kranjski jamarji se bodo na področje Knina zanesljivo še vrnili.	M. C.
Strelski novici
Premočna zmaga kranjskih invalidov — Radovljiško društvo invalidov je v Podnartu izvedlo področno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopile so ekipe petih gorenjskih društev invalidov
-	iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Domžal in z Jesenic. Rezultati — posamično — ženske: 1. Jelka Bavman (Borec Kranj), 2. Majda Kralj (Jesenice), 3. Amalija Podlipec (Radovljica); moški: 1. Franc Čeme, 2. Jože Sitar, 3. Anton Tome (vsi Borec Kranj); ekipno: 1. Invalidsko športno druStvo Borec Kranj, 2. Društvo invalidov Jesenice, 3. Društvo invalidov Radovljica. — J. Rabič
Najboljši pionirji is Predoselj - Občinska strelska zveza Kranj je minuli teden na novem strelišču na Hujah izvedla občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Med desetimi ekipami s 37 tek; movalci so imeli največ uspeha pionirji strelske družine Franca Mraka iz Pre-doselj, ki so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. Rezultati — posamično: 1. Jani Umnik 163 krogov, 2. Zdravko Markič (oba Predoslje) 155, 3. Roman Ivanšek (Cirče) 149; ekipno: 1. Franc Mrak - Predoslje I 463, 2. Tone Nadižar
-	Cirče 422, 3. Franc Mrak - Predoslje II 417.-J. Sitar
Naši športni delavci
i s m
SI1

Marjan Vodnjov
Križe — Od mladih let je Marjan Vodnjov neumoren telesnokulturn: delavec. Pričel je kot inštruktor ' Partizanu Slovenije. Obenem se ie vključil v domače Telesno vzgojne društvo Partizan Križe, kjer je skrbel za razvoj splošne .telesne vzgoje', partizanskega mnogoboja & orodne telovadbe. Sledi njegovega dela so vidne tudi pri izgradnji i" obnovi športnih objektov v Križah Pred dvajsetimi leti se je kot učite! telesne vzgoje zaposlil v osnovni ši> li Kokrškega odreda. Ustanovil šolsko športno društvo, ki je r»<-njegovim mentorstvom doseglo lepe uspehe. Za delo z osnovnošolske mladino je prejel republiško prizna nje — zlato značko mentorja Tudi v tržiški občini njegovo dolgo letno požrtvovalno delo v telesno-kulturni skupnosti, v kriškem Par tizanu in na osnovni šoli, ni ostale neopazno. Ob koncu minulega leta so mu kot priznanje podelili sreb*-no Bloudkovo značko.
Sicer pa je Marjan Vodnjov v Tržiču znan tudi kot dober plesalec Dolga leta je vodil folklorno skuD^ no Karavanke in naučil števila mlade prvih plesnih korakov
J. Kikel
so ii
Škrjanc najboljši
Planica — Mlajši mladinci na 60-m skakalnici tekmovanje čakal cockte v odlični organizaciji
Žiri. Tudi tokrat je bil najboljši Krar čan Martin Škerjanc, ki zanesljivo di tudi po treh tekmovanjih	^
cockte.
Rezultati: 1. Škerjanc (Trigiavv (60, 58), 2. Mur (Žiri) 213,0 (56 5 <r Golob (T. Velenje) 210,1 (57 , 55 5}
5. Dolenc (Triglav), 7. Zupan (TržirV Demšar (Tržič), 13. Kopač (Ži^V Šmid (Triglav).
J. J.
Velika kegljaška pridobitev
BLED — »Obnovljeno keirliiSfc
pomeni naši območni keglja&kjskur nosti temelj za razvoj, posp©^,^ in napredek kegliaškega Sporta« *
dejala Mojca Polak na sobotni ura otvoritvi prenovljenega keljišča v hotel'-Jelovica na Bledu. »Organizaciji jrfnf
ženega dela HTP Bled in kolektiv Jelovica se zahvaljujemo, da so z rs zumevanjem prisluhnili zahteva? Aportnega kegljanja in preuredili k^ gljišče po predpisanih normativih Kegljišče že služi svojemu namena „n primerno za izvedbo kvalitetnih in vrh : skih kegljaških prireditev. Tekrnova' programi območne kegljaške skupno« KZ Slovenije se bodo izvajali tudj kegljišču. S skupnimi močmi bodo ški delavci Gorenjske organizirano ra:'v jali kegljanje. Se bolj bodo poapešeu množičnost v kegljanju in s tem akti^ privajali občane na večjo obramb*
sposobnost.
Na sobotni otvoritvi so ljubitelji k« ljanja na Bledu videli vrhunske kegljal Božo Miiavšek, Jože Tijak, Miro Steri* Boris Urbane, Darko Bizjak, Fra* Marinšek in Nikola Dragaš so nastopil-kot ekipa Jelovice '83, kegljali m so tJlt najboljši kegljači Jesenic, Bleda ifl Gradiš« iz Ljubljane Po pričakovanju < prvo mesto osvojili kegljači Jelovice
Rezultati - 1. Jelovica 83 5238 (Trii 796, Steržaj 872, Urbane 852, Bizjak ČBŠ Marinšek 897, Dragaš 939), 2 Jestm-, 1972 (Langus 856. 3. Bled 4853 839 ) 4 Gradiš 4827 (Simeonov 826).
-dh
Z avtobusom na trnovski maraton
KRANJ - Zve*a telesno kulturnih organizacij Kranjin ZVtrrS (odbor »« rekrea«njo) orrani^t,
•kupni prevoz
prevoz »m ton, ki bo to nedeljo. Prog« M dolge 8, 12. 25 in 4Ž Ulomet^, Vsi ki »elite na Trnovski m*r»toa lahko prijavite na ZTKO Kraoj SJttTSt-neta 2a«a«ja 27. telefo« vsak dan od 7. do 15. ure. Odhod avtobusa bo v nedelj ob fi. uri UpredhoU a Creina. ftaiu odpovedi TrnovsKega mara-
tona odpad6 tudi prevoz. Na ZTKO Kranj « že lahko prijavite «a fe-b£uar»W tek »Trehdežel«.
petek, 4. februarja 1983
RADIO, KRIŽANKA
15. STRAN O LAS
RADIJSKI SPORED
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC let (061» 741 333 tete« 31656
SOBOTA, 5. feb. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - Mešani mladinski zbor gimnazije Koper - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor 8 poslušalci - 11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna glaaba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer -21.00 Za Slovence po svetu -23.05 Literarni nokturno -Oton Županfič: Pesmi - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Človek in prosti čas, glasba, Minute za EP in Se kaj - 19.25 Sport m glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC " J70 LOGATEC te< ( 061 • 741 333 tete« 316S6
NEDELJA, 6. feb. Prvi program
5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska ma: tineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Hunfb-reska tega tedna - Hrabro-slav Lokošek: »Avtor« išče Seat oseb - 14.25 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Amaterski zbori red mikrofonom - 3. za-Jjučna oddaja za sezono 1983 - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra -Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Zagreb - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Herman Hesse: Igra steklenih biserov - 23.15 Disco, disco - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Ste-reorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.1o NaŠ podlistek - Momo Ka-por: Človek iz menze - 21.33 Lahke note - 21.45 Radio Student na našem valu -22 45 Zrcalo dneva - z2.5o Glasba za konec programa
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC Sr« < «1» 741 333 I— 316«
PONEDELJEK, 7. feb. Prvi program
4 30 Jutranji program -jasba - 8.05 AHualni problemi marksizma - 8.25 ftin-garaja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -
11.05 Ali poznate? Opero »V vodnjaku« Vilema Blodka? -12.10 Veliki zabavni orkestri
-	12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo
-	ZDA skozi ljudsko pesem (VI) - 18.25 Zvočni signali -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - France Prešeren: Sonetje - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, Znanost in tehnika, Minute za EP in še kaj - 19.25 popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
KOMBINAT LESNE JNDUSTRUE LOGATEC 61 370 LOGATEC. t* < 061 > 741 333 tete« 31656
TOREK, 8. feb.
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8 05 Za šolarje - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Trbovlje - 9.05 Glasbena matineja - 10-05 Rezervirano 2«, - 11.05 Ali poznate? Mihail Glinka; Ivan Susanin - 11 35 Naše pesmi in plesi -12 10 Danes smo izbrali -12I30 Kmetijski nasveti -
12	40 Po domače - U.UU Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -
13	20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Cez tri gore, čez tri dole -15 00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15 30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17 00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20 35 Odskočna deska • Nataša Kalaba - klavir - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemšCin) in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Nagrajenec Prešernovega sklada 83 - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGAltC 6)370 LOGATEC te) 1061 ) 741 333 We« 31656
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Na obisku v ..., glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.33 Jazz na II. programu -Martial Šolal Band - Gostja oddaje: Metka Volčič -Joachim KUhn - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 9. feb. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
-	16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Zborovske pesmi Riste Savina, Milka Škoberneta in Emila Adamiča - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana poje Edvin Fliser -20.00 Naj narodi pojo - 20.35 Christian Sinding: Sonata za klavir - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Macbeth«
-	22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -23.15 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, kultura, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC
61370 LOGATEC, tel ( 061 ) 741-333 tetei 31656
ČETRTEK, 10. feb.
Prvi program
4.30 Jutranji program - ste-reo - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladina poje - Ob življenj-j bile j u
Viktorja Mihelčiča - 9.05
skem j u bil i
skladatelja
Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnace, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - D. Škerl: Serenada za godala - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom
Vili j a Petriča - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Beethoven - nekoliko drugače - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Prešernov nagrajenec 83 - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Frank K. Parkes: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Vroče hladno, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Misel in pesem - 20.45 Moderni zvoki -21.03 Zavrtite, uganite ... -22.00 S festivalov jazza -Jazz Ost-West, NUrnberg '82 - 4. oddaja: Egberto Gismon-ti in Academia de Dancas -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, tel (061» 741 333 tete» 31656
PETEK, 11. feb. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - V. Mal-B. Lesjak: Pravljica o radovednem petelinčku - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - B. Lesjak: Zimske počitnice (suita) - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje -14.05 Charles Gounod: Val-purgina noč iz opere Faust -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Po-potniška malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disko klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
nagradna križanka
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC • 1370 LOGATEC tel I 061 > 741 333 tete« 31656
Delavska univerza Radovljica
Objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA DELAVCA ZA ORGANIZACIJO IN VODENJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNEGA PODROČJA
Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri,
—	3 leta delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih z opravljenim strokovnim pedagoško-an-dragoškim izpitom
Prednost imajo učitelji nemškega in angleškega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, 64240 Radovljica.
GRŠKI
OTOK OB ZAH OBALI MALE AZUE
GENERATOR ZA IZMENIČNI TOK
OTOK IN DRŽAVA V
SREDOZEMLJU
SLUŽBA Z MALO ALI NIČ DELA
ANTIČNO IRANSKO NOMADSKO
LJUDSTVO
ZNAMKA
JUH HP KOUNSKE
ANGL POLITIK. VODJA LABURISTOV (CLEMENT)
SOVJETSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER. KI ŽIVI V ŠVICI IN ZANJO TUDI IGRA (VIKTOR)
ŽENSKA V POLICIJSKI SLUŽBI
GRAD PRI VELIKIH LASCAH
VODJA SKUPINE V TABORIŠČU
RAZVRSČE- ! VALEČ. KDOR OPRAVLJA
KLASIFIKACIJO
GL MESTO ZVEZNE DR Ž« VE ZDA GEORGUE
SOD SLOV PESNIK (BfiACO)
PESNIK MODERNE
(DRAGOTIN)
GL MESTO ZVEZNE DR ŽAVE ZDA KOLORADA
SOSEDNA DRŽAVA
(ofigin.J
MESTO NA AŽURNI OBALI
PONAV-
UALNI GLAGOL
TURSKO GOSTIŠČE S PflENOČtSCl
LOŠKE TOVARNE Ht A DILNIKOV
GORAT OTOK NA JU30ZAH ŠKOTSKE
BREZGOTOVINSKI PLAČILNI PROMET
AM FILM IGRALEC {JAMESI
Rešitev nagradne križanke z dne 28. januarja: Franc Popit, revolucija, aparat, Ast, Tel Aviv, Si, At, ikone, Ivica, Olt, trave, seme akromat, Er, mat, bratec, avantura, Rinaldi, EK, Pots-dam, Cali, Tina, erato, Ivan, politikant, TS, Amanda.
Prejeli smo 155 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Julka Nosan, Skofja Loka, Koširjeva 10, 2. nagrado (120 din) prejme Zorka Adlešič, Planina 11, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Elena Dimnik, Moša Pijade 44, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do 9. februarja 1983 na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
VELIKE UGODNOSTI ZA VARČEVALCE
Nove, višje obresti za vezane dinarske vloge
Pametna je politika naših bank, da skušajo slediti razmeram v gospodarstvu in s primernimi obrestmi zainteresirati in nagrajevati varčevalce. Zaradi precejšnje inflacije, ki pesti naše gospodarstvo, so že s 1. marcem 1982 občutna povečali obrestne mere za vezane vloge. Že te so kar precej ljudi pritegnile k varčevanju. Kar od tri do pet milijonov vezanih vlog je bilo na mesec pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske. Ko so pa s 1. oktobrom 1982 še enkrat povišali obresti (za vezane vloge nad 12 mesecev so obračunavali 13 odstotkov, nad 24 mesecev 15 odstotkov in nad 36 mesecev 20 odstotkov obresti), pa so se vezane vloge povečale celo za štirikrat in več.
Združenje bank Jugoslavije pa je pred kratkim sprejelo nov samoupravni sporazum/ki ga je podpisala tudi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, da s 1. januarjem 1983 obračunavajo nove, še višje obrestne mere za vezane dinarske vloge. Tako bodo varčevalci, ki vežejo svoje dinarske vloge nad 12 mesecev, dobili 18 odstotkov obresti (skoraj dvainpolkrat toiiko kot za vlogo na vpogled, kjer še vedno ostaja 7,5-odstotna obrestna mera), nad 24 mesecev 23 odstotkov obresti in nad 36 mesecev kar 28 odstotkov obresti. -
Pri takšnih obrestnih merah pa res nimamo več kaj premišljati, ali se izplača ali ne, temveč bomo sleherni znesek, za katerega vemo, da ga bomo uporabili šele čez leto, dve ali več, odločili kot za vezano vlogo. Zdaj se bo to resnično izplačalo! Tistim, ki že imajo vezane dinarske vloge, se bo obrestna mera avtomatično povišala. Lahko tudi podaljšate čas vezave, če hočete. V poslovni enoti Ljubljanske banke —•Temeljne banke Gorenjske, kjer ste vezali svoje vloge, vam bodo to mimogrede uredili. Le ne odlašajte preveč! Vsakega izgubljenega meseca je škoda.
Vezane devizne vloge ostanejo pri starih obrestnih merah. Naj vas spomnimo nanje: za vezano devizno vlogo nad 12 mesecev vam v banki obračunajo 9-odstotne obresti, nad 24 mesecev 11-odstotne in nad 36 mesecev vam obračunajo 12,5-odstotne obresti.
Naj še enkrat ponovimo te najugodnejše obrestne mere za dinarske vezane vloge, kar jih je bilo doslej pri nas:
za vezane dinarske vloge nad 12 mesecev dobite 18-od-stotne obresti, za vezane vloge nad 24 mesecev 23-odstotne obresti, za vezane vloge nad 36 mesecev pa vam bodo v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske odslej obračunavali kar 28-odstotne obresti.
Verjetno ne boste dosti premišljevali, temveč se kar hitro odločili.
/O ljubljanska banka
Te meljna banka Gorenjske, Kranj-
G LAS 16. STRAN
TELEVIZIJA. KINO

petek. 4. februarja 19«
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 5. 2.
8.15 Poročila - 8.20 Zverinice iz Rezije: Kako se je lisica naučila leteti - 8.40 Ciciban dober dan: Ustvarjamo - 8.55 Mali odred - otroška nanizanka TV Skopje - 9.25 Arabela - češkoslovaška otroška serija - 9.55 Pisani svet: O palčkih nimamo pojma -10.25 Vesolje: Blues za rdeči planet - 11.25 Muzeji Makedonije: Muzej Koče Racina -11.55 Jahorina: Smuk za ženske, prenos - 13.15 EP v umetnostnem drsanju - ženske prosto - posnetek iz Dortmunda (do 14.15) -15.50 Poročila - 15.55 Fantastični svet risanke, kanadski film - 16.55 PJ v košarki - Ši-benka : Zadar prenos - 18.30 Japonska pravljica - risanka
-	18.45 Muppet show: Roboti iz »Vojne zvezd« - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19 30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Daleč od ponorele množice - ameriški film - 22.35 Glasbeni oder: Srdjan Marjanovič - oddaja TV Skopje - 23.05 Poročila
Calamity Jane, ameriški barvni film; režiser David Butier, igrajo: Doris Day, Hovvard KelI, Allyn McLerie, Philip Carey; Glasbena komedija je zasnovana na legendi o Calamity Jane, znani j kurirki Ponny ekspresa, m revolverašu, divjem Dillu Hiekoku. Glavna j junakinja je pisana na kožo Doris Day, kije bila v petdesetih letih vodilna zvezda glasbenih filmov družbe \Varner. Njena Calamity Jane je neugnanka, ki se obnaša kot fant, je strašno jezikava, pogumna pa za tri kavboje. Med pesmimi iz filma velja omeniti z oskarjem nagrajeno in šc danes pribljubleno Secret love.
Oddajniki II. TV mreže:
13.10 Test - 13.25 Trebevič: EP v bobu štirisedu - prenos
-	16.30 Risanka - 16.40 Poročila - 16 45 T V koledar -16.55 Premor - 17.00 O. Davi-čo: Pesem, TV nadaljevanka
-	18.00 Skadarlijski večeri, glasbena oddaja - 18.30 EP v umetnostnem drsanju -plesni pari, posnetek iz Dort-
munda - 19.30 TV dnevnik -20.00 TV kaseta: Skupina »Patika« - 20.30 Poezija: Miodrag Pavlovič - 21.05 Poročila - 21.10 Dosje 2064 -feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Povsem osebno -dokumentarna serija
TV Zagreb I. program:
9.00 TV koledar Pustolovščina na MtMcKinlevu, Risanka, Poročila 10.05 Zimski spored za dijake - 11.55 Jahorina: smuk za ženske -prenos - 13.15 EP v umetnostnem drsanju - posnetek iz Dortmunda - 14.15 Tre-bevič: EP v bobu štirisedu -prenos 1. in 2. vožnje - 16.30 Risanka - 16.40 Poročila -16.45 TV koledar - 16.55 Košarka - Sibenka : Zadar -18.30 Mali koncert - 18.45 Neuvrščenost - vest človeštva - 19.30 TV dnevnik -20.00 Merrillovi bojevniki -film - 21.45 TV dnevnik -22.00 Pred polnočjo - 23.30 Poročila
NEDELJA, 6.2.
8.00 Poročila - 8.05 2iv žav -otroška matineja - 9.00 H. Božič: Človek in po! - nadaljevanka TV Zagreb - 9.55 St. Anton: slalom za moške, prenos 1. teka - 11.15 Veleslalom za ženske, l. tek, posnetek z Jahorine - 12.25 St. Anton: slalom za moške, prenos 2. teka - 13.00 Jahorina: veleslalom za ženske, prenos 2. teka - 14.05 625 -oddaja za stik z gledalci -14.25 Poročila - 14.30 Visok pritisk - zabavno glasbena oddaja TV Koper - 15.20 Cin-cinnati Kid - ameriški film -17.00 Naš kraj: Velka - 17.15 Športna poročila - 17.30 Kdo so Deboltovi - ameriška dokumentarna oddaja - 1. del -18.20 Alpe-Jadran - informativna oddaja - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Znio do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 R. Marinko-vič: Kiklop - nadaljevanka TV Zagreb - 21.05 Športni pregled - 21.35 Živeti z naravo, zadnji del dokumentarne serije - 22.20 Poročila Cincinnati Kid, ameriški barvni film; režiser Norman Jevvison, igrajo: Steve McQueen, Edward G. Robinson, Kari Malden, Tuesday Weld; Kid, doma iz
Cincinnati j a, je številka ena med poklicnimi igralci pokerja v Neiv Orleansu. Ker nima sebi enakega tekmeca, namerava zapustiti mesto. Tedaj se razširi vest, da bo mesto obiskal Lancei/ Hoivard, nesporni kralj igralcev pokerja. Za Kida enkratna priložnost, da se končno lahko pomeri z velikim tekmecem. Dobita se za zeleno mizo. Kdo bo zmagal? Mladostno zagnani Kid ali prekaljeni Lancey? Oddajniki II. TV mreže: 11.45 Test - 12.00 Kmetiiska oddaja: Kar znaš - to veljaš; Kako dohiteti Slovenijo -14.00 Trebevič: EP v bobu štirisedu - vključitev v prenos - 16.30 Slalom za moške -2. tek - posnetek iz St. Antona - 17.10 EP v umetnostnem drsanju - posnetek revije iz Dortmunda - 18.30 Dediščina za prihodnost - dokumentarna serija - 19.15 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dnevi jazza '82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Budulai - sovjetska nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Preživeti v naravi, izobraževalna oddaja (do 14.00) - 14.45 Narodna glasba - 15.15 Freske Jugoslavije,	dokumentarna serija - 15.45 Otroci s številke 67, nemški film - 17J25 V nedeljo ... - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Marinkovič: Kiklop, T V nadaljevanka - 21.05 Športni pregled - 21.35 Morje, ljudje obale, dokumentarno zabavna reportaža - 22.05 TV dnevnik
PONEDELJEK, 7. 2.
8.35 TV v šoli: TV koledar, Kultura govora, Makedon-ščina, Odmor, Povej mi, povej: Prijateljstvo; Muzej hrvaških arheoloških spomenikov - 10.35 Zimski spored za dijake - 17.20 Poročila -17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 17.55 Človekovo telo: Človek E-bioelektriciteta - nepoznan vir energije - 18.25 Obzornik -
18.45 Zdravo mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Prešernov dan, prenos proslave iz Cankarjevega doma - 21.20 Studio 2 -23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Zom in Puk, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja, otroška serija - 18.15 Potopisi
-	kažipoti: Oko Bistre planine - 18.45 Glasbena oddaja
-	19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja 17.45 Zom in Puk, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja, otroška serija - 18.15 Potopisi
-	kažipoti: Oko Bistre planine - 18.45 Glasbena oddaja
-	19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja
-	20.45 Zagrebška panorama -21.05 Bolnišnica na koncu mesta - češkoslovaška nadaljevanka (do 21.55)
TV Zagreb I. program:
16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Sime Vučetič, Make-donščina - 17.40 Poročila -17.45 Zom in Puk - 18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik -20.00 Lj, Simovič: Hasanagi-nica, drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 22.10 TV dnevnik
TOREK, 8. 2.
10.25	Garmisch-Partenkir-chen: slalom za moške - prenos l. teka - 12.55 Garmisch-Partenkirehen: slalom za moške - prenos - 16.25 Poročila - 16.35 Slalom za moške, posnetek iz Gar-misch-Partenkirchna - 17.35 Zverinice iz Rezije: Volk je delal za lisico - 17.55 Od vsakega jutra raste dan: 2iri
-	18.25 Severnoprimorski obzornik - 18.40 Memento sici-liae - slovenski kratki film -18.55 Knjiga - 19.10 Risanka
-	19.24 TV in radio nocoj -
19.26	Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 P. Voranc-T. Partljič: Pasja pot, TV drama - 21.00 Skupno - oddaja TV Novi Sad in drugih jugosL studiov
-	21.45 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
15.35 Test - 15.50 TV dnevnik
-	16.10 Mi in televizija, otroška oddaja - 16.40 PJ v košarki - Cibona : Partizan, prenos - 18.15 Književnost
-	18.45 Telstart '82, zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Safet I sovič -21.00 Beseda o
prijatelju, dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama
TV Zagreb I. program:
9.00 TV v šoli - 10.35 Zimski program - 15.05 Videostrani -15.15 TV v šoli: Dečji domovi in šole v NOB Švedska -16.05 Poročila - 16.10 Mi in televizija - 16.40 Košarka Cibona : Partizan - prenos -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Alpe-Jadran: Zimske radosti, dok. zabavno oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno -20.50 Festove premiere: Iz življenja marionet, nemški film - 22.35 TV dnevnik
SREDA, 9. 2.
9.50 Maribor: slalom za ženske, prenos 1. teka - 12.50 Maribor: slalom za ženske, prenos 2. teka - za EVR -16.30 Poročila - 16,35 Ciciban dober dan: Tam je vrtec, tam je grad - 16.50 Kernjakove pesmi - 17.25 Slalom za ženske - posnetek iz Maribora -18.25 Celjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Atletika, sovjetski kratki film -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Deževni ljudje, ameriški film - 21.40 V znamenju
-	22.05 Namizni tenis - Jugoslavija : Madžarska
Deževni ljudje, ameriški barvni film; režiser Francis Ford Coppola, igrajo: James Caan, Shirley Knight, Robert Duvall;
Deževni ljudje so zgodnje delo Francisa F. Coppole. režiserja Botra in Apokalipse danes. V začetku šestdesetih let, ko je bil šele na začetku uspešne kariere, se mu je porodila misel, da z zgodbo o noseči ženi, ki brez pravega vzroka zapusti moža, spregovori o položaju ženske v ameriški družbi. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Gusarji kapitana Kuka - lutkovna serija -18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gibljive slike - Kronika FESTA -21.00 Nemčija jeseni - zaho-dnonemški film
TV Zagreb I. program:
9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Zgodba, Socialistična
revolucija v Jugoslaviji, Poročila - 10.35 Zimski spored za dijake - 12.30 Slalom za ženske, posnetek 1. teka iz Maribora - 12.50 Maribor: slalom za ženske, 2. tek -16.45 Videostrani - 16.55 Slalom za ženske, posnetek iz Maribora - 17.40 Poročila -17.45 Gusarji kapitana Kuka
-	18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Soimenjaki: Moje ime je Mira in Zoran -21.00 Jugoslovanski balet danes - 21.45 TV dnevnik -
22.05	Namizni tenis - Jugoslavija : Madžarska, posnetek
ČETRTEK 10. 2.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Dvoživke, Matematika, Matematika in šah, Poročila -10.35 Zimski spored za dijake
-	16.35 Poročila - 16.40 Smučarski tek na 15 km za moške, posnetek z Igmana -17.25 Vesolje: Popotnik pripoveduje - angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 1924 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Zvoki godal: Violončelo -21,35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Učitelj, otroška serija
-	18.15 Sodobni dosežki v medicini - 18.45 Še enkrat - zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zgodbe čez polno črto, TV nanizanka - 21.10 Zagrebška panorama - 21.25 Kultura danes: Kronika FESTA
TV Zagreb I. program:
15.55 Videostrani - 16.05 TV v šoli: Dvoživke, Matematika in šah - 16.50 Poročila -16.55 Igman: smučarski tek na 15 km za moške, posnetek
-	17.45 Učitelj - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Še enkrat -zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor - politični magazin -
21.06	Zdravnica na vasi, humoristična serija - 21.45 TV dnevnik
PETEK, U. 2.
8.55 TV v šoli: TV koledar, Francoščina, Odmor, Pripovedka, TV gledališče, Poročila - 10.35 Zimski spored za dijake - 16.20 Poročila - 16.25 Smučarski skoki (70 m), posnetek z Igmana - 17.25 Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča - 17.55 Ara-
fff

bela, češkoslovaška otroSu nadaljevanka - 18.25 Obmr nik - 18.45 Družbena samozaščita: Radiološko-biološki kemična zaščita - 19$ Spekter: Delfini - pomo&š raziskovalcev - 19.10 Risani
-	19.24 TV in radio noče 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T"« dnevnik - 19.55 V
-	20.00 Naši olimpijci -čarski skakalci, dok. serij« 20.40 Zrcalo tedna -Poletne želje - zimske ameriški film - 22.25
Poletne želje, zimske sanje, ameriški barvni film; režiser Gilbert Cates, igrajo: Joanne Woodward, Martin Balsam, Sylvia Sidnev: Film slika stopnje duševne krize v življenj ženske srednjih let. Rita \Valden se vse preveč zateka v preteklost, zato ni kos sedanjosti. Ima težave s hčerko, 1: skrbeh je za sina, ne rcurume se: materjo, pa tudi možu se vse bolj odtujuje. Ko ji umre mati, doživi Rita živčni zlom, Da bi jo njenih mučnih blodenj }-mož Harry odpelje na % potovanje v Evropo. Ta" Rita spozna, da se človt* ne sme izgubljati v preteklosti, pač pa se mora pogumno spopasn-resničnostjo.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 T V__
-	17.45 Plavica, otroška'
-	18.15 Alkoholizem - bc št. 3 - 18.45 Narodna el»7bT 19.30 TV dnevnik 2v'i Okno v glasbeno delavnic: 20.45 Zagrebška panoracu 21.00 Porota, dokurnentan* oddaja - 22.05 Nočni kir»
Vrnitev, jugoslovanski fte
TV Zagreb L program-
8.55 TV v šoli - 10.30 Porot*
-	10.35 Zimski spored s dijake - 12.25 Igman- srn' čarski skoki (70 m) nromn 15.30 Videostrani - i^jmTV v šoli: TV gledališče Fii coščina - 16.35 Po^.mT 16.40 Smučarski skoki pc-snetek z Igmana . Plavica - 18.15 TV kol^r 18.25 Kronika občine Refa 18.45 Aktualnosti, odda i« T* Beograd - 19.30 TV dneviuk-20.00 Sinovi in ljubimi angleška nadaljevanka 21.00 Dober večer, zabav* glasbena oddaja - 2l 45 T< dnevnik - 22.00 Kultura ««
-	23.30 Poročila	^
6.	februarja amer. barv. film BANDIT V TEX AS U ob 15. in 19. uri, nem. barv. erot. film HOTEL DRAKULA ob 17. un, premiera jugoslov. barv. filma HOČEM ŽIVETI ob 21. uri
7.	in 8. februarja premiera franc. barv. filma NOROSTI GOSPE ELODI ob 18. in 20. uri
9.	februarja jugosl. barv. komedija HOČEM ŽIVETI ob 18. in 20. uri
10.	februarja jap barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob 18. in 20. uri
DUPLICA
5.	februarja hongk. barv. film BLISKOVITA PEST ob 20. uri
6.	februarja amer. ban. risani film TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 15. uri, amer. barv. akcij, dramu ŠTIRJE PRIJATElJl ob 17. m 19. uri
9.	februarja jap. barv. erot. film CESAR STVO ČUTNOSTI ob 20. uri
10.	februarja amer. barv. erot. komedija VROČI ZVEČILNIK ob 20. ur,
komenda
4.	februarja franc. barv., komedija GAME NA POČITNICAH ob 19. uri
5.	februarja amer. barv. akcij. P'm ŠTIRJE PRIJATELJI ob 19. ur,
Skofja loka hora
4.	februarja franc. barv erot. film IZJEMNA ŽENSKA ob 18. in 20. ur,
5.	in 6. februarja amer. spektakel VRA1A RAJA ob 17.30 in 20. uri
železniki obzorje
4. februarja amer. s/iektakel VRATA RA J A ob 17.30 in 20. uri	, r ^ ljf „,.
,5. februarja franc. barv film IZJt.MHA ŽENSKA ob 20. uri	VBA, ,
6.	februarja franc. komedija A RA l*) ZVODNIKOV ob 18 in 20. uri
poljane
4. februarju franc. komedija KRAL>1 ZVODNIKOV oh 18. uri
6.	februarja angl. a/H-ktakel BOJ NOV ob 17. ur,
jesenice radio
4.	februarja domači barv. film SE SPO MINJAS DOLLYBELL ob 17. in 19. uri •
5.	in 6. februarja amer. barv. film Bht» PADALOM ob 17. in 19. uri
7.	in 8. februarja nem. barv. film MADA M IN NJENA NEČAKINJA »b 17. m 19 uri
9. februarja amer erot. komedija r "1 VATNA LEKCIJA ob 17. m 19. uri
jesenice plavž
4.	februarja amer. barv. k rim film NEPOSLUŠNOST ob 18. in 20. ur,
5.	in 6. februarja nem barv. film MA DA M IN NJENA NEČAKINJA ob 18. in 20. uri
7.	in 8. februarja amer. barv. fum BR- , PADALOM ob 18. in 20. uri
10. februarja amer. barv. film PRI\ a tvj LEKCIJA ob 18. in 20. uri	,WUPI
KRANJSKA GORA
5. februarja angl. barv. film ŽENA FRAS COSKEGA POROČNIKA ob 20. uri
9. februarja nem. barv. film MA Dam !> NJENA NEČAKINJA ob 20. uri
DOVJE
5 februarja angl. barv. film SEKS ' ZVEZDAMI ob 19.30
februarja angl. barv. drama 2£V FRANCOSKEGA POROČNIKA ob i9JO
j|
RADOVLJICA
4	februarja amer. barv. film STAN x OHO V TUJSKI LEGIJI ob 18. un. a* > barv. film ELEKTRIČNI JEZDEC o* XX-
5	februarja i tal. barv. film HERK'. TRIUMFIRA ob 18 uri, hongk. bQn r> MORILEC KING FIŠER ob 20. uri
6	februarja hongk. barv. film MORILA KING FISER ob 18. uri, amer. ban ,nJ» ELEKTRIČNI JEZDEC ob 20. un
7	in 9 februarja Oved. barv. film lA BEZENSKI TRIKOT ob 20 un
8.	februarja amer. barv. film PODMOR.V
' ^o*februarja amer. barv. film PKKL£> SKI ANGELI ob 20. un
BLED
4 februarja hongk. barv. film MEČ t* 20S "februarja amer. baw. film ZAJČSi
DOLGOUHI NA MAH DVE M V Hl Ć 18 uri, amer baw. vojni film PODMOR NIC A ob 20. uri « februarja amer. ban\ (Um ZAJ
nOLGOUm NA MAH DVE MUHI * E 2 barv. film RAZB(XJSiK *
PLA V1MI OČMI ob 18. un, amer.	fi*
U?lfebmafjaUamer. barv. film PODMOR
"slfJarZamer. barv. film ELBKTRlC
NI JEZDEC ob 20. un
9	februarja tu>ngk. barv. film MORILA KING FlSER ob 20. uri
10	februarja amer. ban film JERi I
CIRKUSU ob 18. uri, Šved barv. fUm Ul BEZENSKI TRIKOTob20.un	;
BOHINJ
, ,	nmer ban', film ZAJČEK
4,	^J na MAH DVE MUH) *
m C,OVHl NA <» UNUA
18.uri, amer. t^I	m	*
5,Aeb?THJSKJ	LEGIJI ob 18. un,
ban, film RAZBOJNIK S PLAVIMloCM hongk. ban-. film MEČ *
6,	f*wyabarFftb" PODMORNICA S
18. uri, a mer. £«"■• »
20. uri	J
KINO
kranj center
4	februarja jap. barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob 16., 18. in 20 uri
5	februarja amer. ban>. pust. film KASKA DER ob 10. uri, jap. barv. erot. film CESAR STVO ČUTNOSTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. komedije GADJE NA POČITNICAH ob 22. uri
6	februarja amer. ban\ risani film TOMY V SKOK - JERRY V JOK ob 10 uri, franc. barv. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 15. uri, jap. barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban\ erot. komedije VROČI ZVEČILNIK ob 21. uri
7	februarja amer. barv. erot. film VROČI ŽVEČILNIK ob 16.. 18. in 20. uri
10 februarja franc. barv. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STOR2IC
4.	februarja amer. barv. komedija PASJI SINOVI ob 16., 18. in 20. uri
5.	febniarja ital. barv. film ČRNI PIRAT ob 16. uri, amer. ban\ komedija PASJI SI-NO VI ob 18. in 20. uri
6.	februarja ital. ban', pust. film ČRNI PIRAT ob 14. uri, amer. ban. srhljivka AMYTIVIL - HlSA GROZE ob 16. in 18. un, premiera hongk. barv. filma BLI SKOVITA PEST ob 20. uri
7.	in 8. februarja hongk. barv. film BLISKOVITA PEST ob 16., 18. in 20. uri
9.	februarja amer. barv. film AMYTIVIL — H iS A GROZE ob 16., 18. in 20. ur,
10.	februarja amer. ban\ film KASKADER ob 16., 18. in 20. uri
TRŽIĆ
5.	februarja amer bar,- akcij, film LOVEC ob 16. uri, premiera franc bani. erot. filma NOROST GOSPE ELODI ob 18. in 20. uri, premiera jugoslov. ban. filma HOČEM Zl VETI ob 22. un
6.	februarja amer bani r isani film TOMY V SKOK - JERRY V JOK vb 15 uri, franc. ban', erot. film NOROSTI GOSPE ELODI ob 17. in 19. uri, franc. barv. komedija GAME NA POČITNICAH ob 21. un
7.	februarja amer. barv. film AMYTIV1L — H15A GROZE ob 17. in 19. un
8.	februarja amer. ban. film PASJI SINOVI ob 17. in 19. ur,
9.	februarja amer. barv. film KASKADER ob 17. in 19. um
10.	februarja hongk. ban. film BLISKO VITA PEST ob 17. in 19. ur,
kamnik dom
5. februarja amer. barv. film LOVEC ob 16. uri, premiera franc. ban filma NOROSTI GOSPE ELODI ob 18. in 20 uri, premiera jugoslov. ban\ komedije HOČEM Zl VETI ob 22. uri
Ameriški film Vroči žvečilnik smo nekoliko prezgodaj napovedali že prejšnji petek. Tudi pri njem gre za nadaljevanje uspešnega limoninega sladoleda, prikazuje pa vsakovrstne vragolije mladih.
Najbolj zanimive so seveda ljubezenske.
Vhongkongškem filmu Bliskovita pest je glavni junak Kung-Fu, mojster borilnih veščin, ki ga bomo videli v boju proti prekupčevalcem
°PlJaŽa vse tiste, ki še ne vedo, povejmo, da seje kranjsko Kino podjetje odloČilo tudi za sobotne matineje. Vsako soboto se bodo odslej ob 10 uri v kinu Center vrstili filmi lažjih zvrsti: pustolovski, akcijski, komedije, kavbojke in podobno.
izredno uspele komedije Gadje maturiraj o. Kratka vsebina: Bebel po uspešno opravljenem zrelostnem izpitu upa, da si bo odpočil na Sej selskih otokih v družbi lepe in bogate Jennifer. Punca odpotuje z drugim, tu pa je še Claudine, ki prav tako želi na pravljične otoke ...
petek. 4. februarja 1983
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
17. STRAN GLAS
o j predpust, ti čas presneti
Zdaj zdaj bo tu pust in z njim pustne norčije. Pa ne le to. Takle praznik ni paznik, če ni na mizi kaj dobrega: kuhana šunka, flancati, krofi... Gospodinje bodo imele seveda spet polne roke dela. Pa nič zato. Da je le veselje v hiši, kajne!
Receptov za krofe smo v tem času menda že dovolj objavili Če so jih gospodinje pridno izrezovale, jih imajo. Pa naj bo še enkrat. Morda je ta kaj drugačen, kaj boljši, da bodo zagotovo »krancelni ratali«.
pustni krofi
Dva recepta vam bomo tokrat posredovali, pa si izberite po želji
L
1250 g moke 50 g kvasa 150 g sladkorja 150 g masla 5 rumenjakov 10 g soli 1/2 do 3/4 mleka rum, limonina lupina, marelična marmelada, maščoba za cvrenje, vanilijev sladkov v prahu za posipanje
550 g moke 40 g kvasa 90 g sladkorja 100 g masla
8 rumenjakov 1/4 mleka, rum, limonina
lupina, 10 g soli, marelična marmelada, maščoba za cvrenje, vanilijev sladkor za posipanje.
Iz nekoliko moke, kvasa in mleka pripravimo kvaseč in ga damo na toplo, da vzhaja.
Sladkor, rumenjake, sol, rum, limonino lupino in mleko pa medtem stepamo ter segrevamo do 28 stopinj. Primešamo raztopljeno maslo in mleko. V to mešanico damo kvaseč in preostalo moko. Pripravljeno testo mora biti mehko in dobro stepeno. Uporabljamo ročni stepalnik (kunalnico) ali mešalnik, da vnesemo v testo čim več zraka. Segrevamo pa ga zato, da omogočimo alkoholno vrenje. Testo razvaljamo za 1 cm na debelo — po vrhu ga ne smemo pomokati. Testo pri valjanju dvigujemo, da se krči. Z modelom označimo spodnje dele krofov, damo v sredino vsakega marelično marmelado in pokrijemo z drugim, nepolnje-nim kosom. Ob robu stisnemo s kazalcem, vendar tako, da ni videti nobenih odtisov. Nato krofe izrežmo z manjšim izrezo-valcem in obrnjene polagamo na pladnje, pokrite s platnenimi in z moko potresenimi prti.
Temperatura maščobe za cvrenje krofov naj bo 160 do 180 stopinj. Krofe vlagamo s spodnjo stranjo navzgor, vložimo jih - toliko, da pokrijejo vso površino maščobe v posodi za cvrenje, ne da bi se med seboj stikali, ko se vzdignejo. Če posodo pokrijemo, pospešimo dviganje in širjenje krofa. Pokrov zadržu-
je paro, ko omehča površino testa, da se lahko bolj razteza. Ko je spodnja stran pečena, krofe obrnemo. Če se krofi ne potopijo do polovice v maščobo, rob ne more porjaveti: beli rob je znak dobre kvalitete krofov. Z vloženo mrežo dvignemo vse krofe hkrati iz maščobe, da se odkapljajo.
Še tople potresemo z vanilijevim sladkorjem.
Pa še to: izkušene gospodinje pravijo, da bodo krofi lepo vzhajali in se naredili »s paščkom« le, če bo kuhinja dovolj topla, če ne bomo preveč odpirali vrat. In vse, kar rabimo za mešanje testa, prej pogrejmo: od moke, sklede, prtov pa do valjarja. Pravijo, da se najbolje peče takrat, ko vsa hiša že spi. Pa bo verjetno držalo.
cvrenje
Za cvrenje krofov uporabljamo olje, mast ali čvrste rastlinske maščobe. Mast in olje dajeta krofom dober okus. Rastlinske maščobe pa prenesejo višje temperature in olajšujejo cvrenje, vendar pa krofom ne dajejo posebnega okusa. Krofi ne smejo biti preveč vzhajani. Če je testo preveč vzhajano, maščoba lažje prodira v notranjost. Jajca, posebno beljak, zvišujejo veznost in znižujejo vdor maščob. Tudi če je maščoba za cvrenje hladna, ni dobro; trajalo bo dalj časa, da se bo naredila čvrsta rjavkasta zunanja kožica. Maščoba ima torej več časa za vdor.
ta mesec na vrtu
Januarja in februarja naročamo semena! Načrtujemo setve Popravljamo in nabavljamo orodje. Kupujemo lončke, vrtnarsko prst, škropiva
10 ^Februarja polnimo gnojak z gnojem ali listjem. Obod obdamo z gnojem, da ne prodre mraz v setveni prostor Ko se je ogrel ga napolnimo s prstjo (gnojevko), ki ji primešamo bioter ah huminal ali TKS, nato poravnamo prst in jo prekrijemo z okni, slamavkaim in pokrovkami ali plastiko- ko je ogreta tudi prst, sejemo: solato, kreso, mesečno redkvico, karfijofo kolerabico, por ter zeleno. Ponovno silimo radie. Nakahmo
zgodnji krompir.
M. Messegue: Narava ima vselej prav
povej mi, kaj ješ (2) p?
rane mladosti navajati na to, da jedo vse. Ugotovili so, da so za človekovo zdravje in inteligenco odločilna že prva leta življenja. Zato strokovnjaki danes vztrajajo pri tem, da morajo dobivati že dojenčki mešano hrano, torej proteine, vitamine in rudnine. Minili so časi večnih močnatih kaš, po katerih so bili otroci debeli, a neodporni. Danes dobivajo dojenčki tudi sadne sokove, zelenjavno kašo, sesekljano meso in ribe. Navdušeno zmanejo košček sira že davno prej, preden dobijo zobe. Zato so bolj živahni, bolj trdni v nogah in žele čimprej zlesti iz zibelke.
V starih gospodinjskih knjigah so svetovali materam, naj skrbno pazijo kakšno hrano dajejo dekletom in kakšno fantom. Za fante so pripravljale vabljivo in krepko hrano, meso, ribe, jajca, sir itd. in jim dajale kdaj pa kdaj celo kozarec vina. Dekleta so dobivale sladkarije, pudinge, sokove in pecivo; s tako hrano so želele dekletom kolikor mogoče podaljšati čar brezskrbne mladosti. To je zdaj, na srečo, zastarelo! Naša športna in delavna dekleta raje sežejo po sočnem zrezku kakor po masleni kremi.
Odrasli se pogosto napačno hranijo iz lenobe. Mnogi moški kar na hitro pogoltnejo kosilo v kantini ali restavraciji in dan za dnem jedo iste jedi: narezek, zrezek (ali piščanec) s pommes fritom in sir (ali pecivo). In potem držijo v roki pladenj, natrpan v glavnem s težko prebavljivo, mastno hrano, ki vsebuje zelo malo vitaminov. Če to počenjajo leta in leta, njihovo telo sploh ne dobi številnih hranilnih snovi, ki jih nujno potrebuje.
Pametna gospodinja nudi svoji družini redilno in hkrati krepčilno hrano s tem, da ji pripravlja mešano hrano.
Navdušujem se za enojno jed, toda mora biti obilna in mora vsebovati raznovrstne redilne snovi. Vzemimo kar npr. nadevano kokoš, poslastico iz moje gaskonjske domovine, ki ji dajem prednost pred vsemi drugimi jedrni že zaradi navezanosti na moj domači kraj. Da bi Ostala kokoš sočna, dodamo nadevu drugo sočno meso (klobase ali na kocke narezano slanino;). Jajca v nadevu dopolnije proteine, v mleko namečen kruh redilne snovi, začimbe (česen, čebula, peteršilj, timijan, rožmarin itd.) pa prispevajo različne in številne vrline. V juho damo razno zelenjavo, ki vsebuje veliko rudnin. Tako je potem majhen obrok obložene kokoši res popolno kosilo, tako, kakor mora biti.
Možnosti, da vnesemo v jedilnik spremembo z eno samo jedjo, je veliko. Spremembo vnesemo z različnimi zelenjavnimi juhami, z enolončnicami in mešanimi solatami iz surove zelenjave, ki jo nudi letni čas, ter z zelišči. Za posladek lahko pripravimo sadne solate iz svežih sadežev, dodamo pa jim še suhe slive, rezine, orehe, mandeljne itd.
»Berač« je dobra popoldanska poslastica za otroke. Pri nas mu tako pravimo po štirih beraških redovih: po dominikancih, avguštincih. frančiškanih in karmeličanih. Ti redovi namreč žive skromno asketsko in se zadovoljujejo s suhimi a zelo redilnimi sadeži (fige, grozdje, orehi in mandeljni), ki imajo iste barve kot njihove volnene kute.
Izmed marmelad je po mojem mnenju najboljša že dolgo znana grozdna marmelada. Namazana na kruhu z maslom da otroku vse, kar potrebuje, razen tega pa grozdna marmelada nima nobene mrtve snovi (kakršna je rafiniran sladkor).
Seveda je vse to mogoče le, če jemo doma, kar pa je težko uskladiti z modernim ritmom življenja, ko morajo že otroci jesti v šolskih kuhinjah. Zato vedno znova poudarjam, da moramo s skupnimi kosili doma izravnati poprečno vrednost kosil zunaj doma.
Dober zgodnji semenski krompir, ki Smo ga odbrali za zgodnjo saditev, položimo v nizke gajbice in postavimo na svetlo mesto v kleti. 10 do 15 stopinj naj bo toplo v kleti. Krompir bo tako v pravem
času dobil zelene poganjke. Dober zgodnji krompir ni le dobra jed, temveč tudi hrana bogata beljakovin in vitaminov. Naka-Ijujemo ga lahko že v drugi polovici februarja.
J

Gradove zidam si v oblake
Prvega septembra smo prestopili prag osmega razreda. To leto za nas ni navadno. Moramo se odloČiti, kakšen poklic bomo opravljali v večini našega življenja. To ni lahko. Le kako naj med mnogimi poklici izberemo ravno pravega, ki bi se skladal z našimi željami? Še v prejšnjih letih smo si izmišljah, kaj bomo, ko bomo odrasli. Želeli smo postati filmske zvezde. Toda v osmem razredu si takih sanj ne smemo več dovoliti Iz sebe moramo iztisniti še toliko znanja, da bo naše spričevalo zadostovalo zahtevam za nadaljnje šolanje.
Odločila sem se za poklic kmetijskega agronoma. V njem vidim vso svojo prihodnost. Seveda pa imam, kot vsi drugi, težave glede šolanja in zaposlitve. A to želim postati in tudi bom!
Ze od nekdaj me je zanimalo delo na kmetiji. Kmet! Beseda se mnogim zdi kot žaljivka. Toda ni. Brez kmetov mi ne bi mogli uživati zdrave hrane, brez kmetij ne bi bilo mesa in sadja.
Svoje delo bom opravljala v kmetijski zadrugi. Ljudem bom svetovala, kam naj posejejo žito, kam druge poljščine. Hkrati bom delala doma. Nekateri mislijo, da kmet sploh ni poklic. Zakaj ne? Ravno tako opravljaš delo kot ga oni v pisarnah. Po mojem je to še bolj cenjeno delo. Ko končaš študij, se lahko zaposliš tudi na družbenem posestvu.
Večkrat sem že slišala besedo kmet iz ust človeka, ki sploh ne ve, kaj pomeni. Izgovarja jo z zaničevanjem in sama misel na domače živali ga prepoji z gnusom. Zakaj se mu potem ne za-gnusi meso, ki ga uživa? Kot da ne bi vedel, od kod je. Da ga je pridelal kmet s svojim trdim delom. Vendar pa delo na kmetiji sploh ni težko. Ze res, da včasih težko delaš, toda ko zagledaš sad svojega dela, si srečen. Lahko se pohvališ s pridelkom.
Kristina šolar, 8. b osn. šole Prešernove brigade Železniki
Naše živali
V	našem hlevu veliko živali
živi,
med njimi so krava ingoske tri. Petelinček naš mali komaj
izvaljen ima že glasek izostren. Na kupu gnoja poseda, njegov glas po celi vasi odmeva. Imamo tudi psa čuvaja,
ki vso noč laja.
On nas na cedilu nikoli
ne pusti,
vedno zalaja, če kaj se zgodi. Zvečer na kmetiji vse spat hiti, samo naš zvesti pes čuvaj bedi.
Barbi Kern, Maja Tavželj in Katja Hladnik, osn. šola heroja Bračiča Tržič
V	deželi dedka Mraza
Nekega dne sem odšel v posteljo, ne da bi zaprl okna. Slabo sem spal. Oziral sem se naokoli. Zazdelo se mi je, da s posteljo letim v neznano deželo. Prišel sem do votline. Zaradi radovednosti sem stopil vanjo in hodil po ozkih rovih. Nenadoma sem obstal pred velikimi, zlatimi, z diamanti obrobljenimi vrati.	. . •
Stopil sem skoznja in videl majhne, čisto maihne možičke, ki so nosili težka daraia na velike sani, na katerih je že sedel dedek Mraz in se pripravljal na dolgo potovanje. Toda takoj, ko sem stopil v kraljestvo dedka Mraza, so vsi nehali delati in se ozrli vame. Bilo me je sram. Vprašal sem jih, če jim lahko pomagam, oni pa so se me zbali. K meni je pristopil deedek Mraz in me vprašal, čigav sem. Vse sem mu povedal. Možičkom me je predstavil in mi razkazal kraljestvo. Vse mi je zelo ugajalo, ena soba mi je bila pa še posebno všeč, saj so bila v njej darila z imeni. Opazil sem tudi svoje ime. Ker pa se je danilo, sem se od možičkov poslovil in z dedkom Mrakom odpotoval na zlatih saneh. Toda sani z dedkom Mrazom so se kmalu izgubile. Spet sem potoval na svoji postelji, ki jo je premetaval veter.
Kmalu sem se znašel v svoji sobi in po utrujajočem potovanju hitro zaspal. Ko sem se zjutraj zbudil, sem mislil, da sein sanjal, toda poleg mene je sedel majhen medvedek. Spoznal sem, da sem doživel pravljično, resnico, zato želim še kdaj odpotovati k dobremu dedku Mrazu.
i Štefan Bakoj, osn. šola bratov 2van Gorje .
Gašper
V soboto je bila na karavli Edvarda Kardelja-Krištofa na tromeji v Ratečah spominska slovesnost ob 73. obletnici rojstva velikega sina Jugoslavije. Svečanosti so se razen graničarjev in drugih pripadnikov JLA udeležili številni ugodni gostje, med njimi tudi Stone Dolanc. Na fotografiji ca vidimo sredi učencev iz osnovne šole Gorenjskega odreda v Žirovnici, ki so pripravili zanimiv kulturni program. — Foto: F. Perdan
Srečanje s Prešernom
Hodil sem po ljubljanskih ulicah, ko sem zagledal moža, ki je govoril z ljubko deklico. Kmalu sta se razšla. Človek je zavil v gostilno. Odšel sem za njim. Sedel je v kot in naročil vino. Prisedel sem. Pogledal sem mu v obraz. Da, to je Prešeren. Nakodrani lasje, orlovski nos, lepa usta in oči.
»No,« me je nagovoril, »kaj bi rad?« PokaŠljal sem. »Ah, že razumem.« Takrat so prišli njegovi tovariši in glasno naročili vina. »Prijatli, poslušajte!« je rekel Prešeren.
»Spet trte so rodile ... Žive naj vsi narodi. .
Žive naj vsi narodi, žive naj vsi narodi, žive naj vsi narodi, mi je odmevalo v glavi. Da, vsi narodi naj živijo, vsi narodi naj bodo enakopravni. Poslušal sem naprej. Tišina.
»Nazadnje še, prija tli, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni, naj živi,
Bog, kar nas dobrih je ljudi.«
Hrupno ploskanje. »Bravo! To bo spet Metternich tolkel po mizi.« Prešeren se je zamislil. »Na zdravje Prešernu! Na zdravje!« je zadonelo po sobi.
Prijatelji so odšli. Ostala sva sama. »Kako se ti zdi?« »Dobro, zelo dobro. Vidi se, da piše izkušen pesnik.« »Hvala,« je odgovoril. »Veš, veliko lažje mi je, če kdo razmišlja z menoj.«
»Kadar umre velik pesnik . . .« sem zaslišal iz radia in se povrnil v sedanji svet. Prešerna častimo kot največjega slovenskega pesnika. Tudi po tolikih letih se r.i našel nihče, ki bi ga prekosil.
Tomaž Vilfen, 8, c r. osn. šole Cvetko Golar Škofja Loka
Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Vreme je bilo kot nalašč za vožnjo s kolesom. Nisem dolgo okleval.
Sonce mi je močno pripekalo v hrbet. Vse bolj vroče mi je postajalo. »V gozdu bo vožnja gotovo prijetnejša,« sem si rekel in zavil rja pot, ki je peljala v gozd. Nenadoma pa sem pred seboj zagledal človeka, ki se mi je zazdel znan. Pomislil sem in se spomnil Gašperja. »Prav zares, on je,« sem si dejal injasta-vil ob njem. Star, sklonjen in zguban je sedel na preperelem bukovem deblu. Obraz je bil videti utrujen in nenaspan, roke so se nemočno oprijemale palice, oči je imel zarosene. Stopil sem bliže k njemu in nalašč stopil na vejo. Zlomila se je, a tudi pok ga ni predramil. Gledal je nekam v daljavo. Razumel sem ga. Že pred leti mi je povedal, da je srčni bolnik. Bil je zaverovan v svojo usodo, vedel je, kaj ga čaka. »Dober dan,« sem glasno pozdravil. Tedaj me je pogledal in se nasmehnil. »O, dober dan,« je odzdravil in si pogladil sive skodrane lase. »Veš, jutri moram v bolnišnico,« je rekel s hlipajočim glasom. »Zdi se mi, da se ne bom več vrnil v ta gozd.«
Starček se mi je zasmilil. Nisem imel besed. »Mogoče res,« sem pomislil, a na glas tega nisem rekel. Ze prejšnje počitnice je bil potrt, a kljub temu je imel čas za nas. Veliko smo bili pri njem. Vedno je govoril samo o lepoti gozda, narave. Živel je sam v skromni koči sredi gozda. Bil je dober človek in pred boleznijo je bil vesel kot malokdo.
Nisem vedel, kaj bi rekel, zato sem hotel oditi. »Pridi sem,« je skoraj nerazumljivo zamrmral. Ponudil mi je roko in zajokal. Tudi meni so solze stopile v oči. Sedel sem na kolo in se odpeljal.
Čez tri dni sem zvedel, da je umrl. Slutil sem, da bo tako, ker je bil o svoji usodi tako trdno prepričan. »Nikoli več ne bom videl njegovega nasmeha, čutil njegove tople roke, ki me je velikokrat pogladila po laseh,« sem pomislil.
Bil je moj najboljši prijatelj. Iz njegovega pripovedovanja sem zvedel veliko lepega in zanimivega, česar ne bom nikoli pozabil.
Franci Grilc, 7. b r.
osn. šole J. in S. Mlakar
Šenčur
O LAS 18 STRAN
KRONIKA
petek, 4. februarja
Živost za pomlajenimi pročelji
Tržičani so po programu revitalizacije starega mestnega jedra temeljito obnovili že tretjo hišo na Trgu svobode — Štirinajst družin je v petek dobilo ključe stanovanj, ki po funkcionalnosti v ničemer ne zaostajajo za stanovanji v modernih blokih — Letos pride na vrsto hiša na Trgu svobode 11, v kateri bo šest novih stanovanj — Revitalizacija pomeni ohranjanje plodne zemlje in življenja v starem mestu
Tržič — Z obnovo starega mestnega jedra so Tržičani zaorali ledino v gorenjskem in širšem slovenskem, celo jugoslovanskem prostoru. Njihovo prvenstvo sloni na drugačnem, kvalitetnejšem pristopu k revitalizaciji. Niso se namreč zadovoljili le z obnovo zunanjih pročelij mogočnih starih hiš, kot marsikje drugje, ampak so posegli v drobovje, v bistvo »bolezni«; lotili so se nestabilnih zidov, slabo vzdržljivih plošč, na pol razpadlih ostrešij, pomanjkljivih inštalacij in nazadnje seveda tudi zunanjega lica zgradb, tako da so jim povrnili mladost.
Tako so vsebinsko preobrazili že tri mogočne stavbe na Trgu svobode v Tržiču. V predelanih sodobnih stanovanjih se je naselilo novo življenje, v pritličjih trgovinice.
Zadnja je doživela gradbeniški poseg nekdanja Mandičeva hiša na Trgu svobode 25. V začetku lanskega junija so bile njene stene, kar jih
Zanimivo predavanje
Žiri Združenje avtomehanikov in šoferjev Ziri so poklicni šofeji in avtomehaniki Žirov in zgornje Poljanske doline. Skupaj z Avto-moto društvom Ziri združenje sodeluje pri vzgoji voznikov. Odločili so se, da bodo vsako leto pripravili najmanj dve kvalitetni predavanji. Tako je bilo lani eno namenjeno traktoristom,; drugo, v začetku decembra, pa ie bilo namenjeno vsem udeležencem v prometu Predavatelja sta govorila o tehniki vožnje in opremi v posebnih zimskih razmerah o vzdrževanju posameznih delov vozila, delovanju akumulatorja pri nizkih temperaturah, o zimski opremi avtomobila ter zaščiti in pomoči pri nesrečah. Spregovorila sta tudi o prometni zakonodaji.
V nedeljo, 6. februarja, ob 9.30 bosta AMD in ZŠAM spet pripravila x družbenem domu Partizan v Žireh predavanje s področja tehničnega znanja in obvladovanja vozila na cesti ter prometni zakonodaji. Ob tej priložnosti bodo lahko poslušalci opravili anonimni preizkusni test iz znanja
Krometnih predpisov. Kandidat, ki o opravljal teste, se bo lahko podpisal s šifro. Tako bo lahko vsak preveril znanje. Test bo brezplačen.
L. B.
Nekdanja Mandičeva hiša v.Tržiču z dvoriščne strani: 8. junija lani...
je še ostalo, zavite v prašno meglo, iz katere so žalostno štrlela rebra. Taka je bila videti z dvoriščne strani, kamor so se majhni tovornjaki komaj dokopali, da bi odpeljali kose opeke in kamenja.
V	petek, 28. januarja, torej komaj pol leta kasneje, je stanovanjska skupnost že razdelila štirinajst ključev za lepa, funkcionalna stanovanja, ki v ničemer ne zaostajajo za stanovanji v modernih blokih.
V	pol leta so delavci SGP Tržič, ki so se za revitalizacijske posege že dodobra izurili, porušili zgornji strop, nosilne kamnite zidove in ostrešje. Slabo konstrukcijo je zamenjala trdna plošča nad drugim nadstropjem pa še ena manjša nad njim, kjer so mansardna stanovanja, in nova streha.
Popravilo stare stavbe je običajno zamudnejše in zahtevnejše od novogradnje. Načrte je potrebno sproti
Predavanje za občane
Množični neoboroženi od por
Kranj — Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Kranj bo tudi letos nadaljeval s programom izobraževanja za občane kranjske občine. Tako bodo februarja in marca v vseh krajevnih skupnostih v občini predavanja z naslovom Množični neoboroženi odpor in preskrba v vojni. Predavatelji bodo razlagali mednarodne razmere in njihov vpliv na razmere v Jugoslaviji, pojasnjevali oblike neoboroženega upiranja agresorju in preskrbo v izrednih razmerah in vojni. Organiziranih bo okrog 250 predavanj v krajevnih skupnostih, na vsakem predavanju pa bo okrog 50 slušateljev. Prvič pa se bodo teh predavanj udeležili tudi rezervni * arešine.
in preskrba v vojni
S temi predavanji pa sovpada tudi izobraževalni program ljubljanske televizije, ki bo ta mesec na prvem TV programu ponovila štiri filme s področja izobraževanja civilnega prebivalstva. 4. februarja je na programu film Začasna nastanitev prebivalstva, 11. februarja Radiološko, biološko, kemična dekontaminacija, 18. februarja Osebna in skupna RBK zaščita in 25. februarja Civilna zaščita v bivalnem okolju. Zadnji film je bil posnet v Kranju, kjer so sodelovali pripadniki civilne zaščite s krajevne skupnosti Planina. Vsi filmi bodo na programu ob 18.40. Tako predavanja kot filmi so povezani tudi z letoŠnimi vajami v občini.
A. 2.
Občni zbor GD Cerklje
Cerklje — V soboto zvečer je imelo redni letni občni zbor Gasilsko društvo Cerklje, ki šteje okrog 90 članov.
»To leto bo z velikimi črkami zapisano v zgodovini našega društva,« je med drugim dejal predsednik društva Ivan Basej. Gasilstvo v Cerkljah ima bogato tradicijo. Cerkljansko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1892. leta in je lani slovesno praznovalo 90-letnico obstoja. Na tej slovesnosti so razvili >ionirski prapor in podpisali listino o iobratenju z gasilci iz Cerkelj ob Črki. Konec septembra lani pa so pričeli z adaptacijo gasilskega doma v Cerkljah. Predračun za adaptacijo znaša 320 starih milijonov, marljivi cerkljanski gasilci pa so do sedaj že opravili 3000 prostovoljnih delovnih ur. Sredstva naj bi zbrali z raznimi
akcijami in prireditvami. Lani so cerkljanski gasilci trikrat z uspešno organizirano intervencijo uspeli pogasiti ogenj in preprečili nadaljne širjenje ognja na druga poslopja. Enkrat pa so požar hitro pogasili kranjski poklicni gasilci. Cerkljanski gasilci so reševali tudi ob november-skih poplavah skupaj s člani civilne zaščite in krajani. *
V bogatem programu dela za letošnje leto velja med drugim
Eovdariti dograditev doma, da se odo v njem že letos iahko odvijale vse gasilske dejavnosti, udeležili pa se bodo tudi vseh tekmovanj, ki jih bo organizirala Občinska gasilska zveza iz Kranja. Ivanu Pircu, dosedanjemu poveljniku, so se zahvalili za uspešno dolgoletno delo, na njegovo mesto pa so izvolili Slavka Zlebirja.	J. Kuhar
spreminjati, saj je konstrukcijska sposobnost objektov praviloma slabša, kot so pričakovali. TO pa povzroča dodatne stroške.
Revitalizacija je nekaj dražja od nove zidave. Ima pa na drugi strani najmanj dve prednosti, ki odtehtata višje stroške. Prva je obvarovanje zemlje, bolj ali manj primerne za obdelavo, druga vrnitev oziroma ohranitev življenja v starem mestnem jedru. Samo to bi še morali doseči, da bi obnovljena stanovanja kupovali občani, taki, ki so po tradiciji navezani na mesto, ki bi živeli z njim in zanj. To pa seveda pomeni več individualnega vlaganja, spod-bujanega s posebnimi posojili.
Letos se namerava stanovanjska skupnost, ki ima pri uresničevanju revitalizacijskega programa največ težav z urejanjem lastninskih odnosov in namestitvijo stanovalcev med obnovitvenimi deli, lotiti že četrtega posega; posodobitve hiše na Trgu svobode 11, v kateri bo pridobila šest stanovanj. Prenova bo veljala okrog devet milijonov dinarjev.
H. Jelovčan
.. in 28. januarja letos. — Foto: H. J.
Eksplodiral ekonom lonec
Kranj — V torek, 1. februarja, dopoldne je v stanovanju Marije Milojevič v Gubčevi eksplodiral ekonom lonec, v katerem se je kuhal fižol. Očitno se je varnostni ventil zamašil, zato je pokrov lonca odtrgalo in ga vrglo v strop. Pri tem je Milojevičeva, ki je prav tedaj držala lonec z levo roko, dobila udarec v roko, na oknih pa so popokala stekla.
s
Ogenj v obratu
Boh. Bistrica — V torek, 1. februarja, dopoldne je v oddelku opažnih plošč Lipa Bled v tozdu T. Gorenc v Boh. Bistrici izbruhnil ogenj. Vnelo se je v napravi za vsrkavanje žaganja pri delovnih strojih. Okoli kovinskega polža v notranjosti filtra se je nabralo precej žaganja in nesnage, tako da se je zaradi trenja vnelo. Ogenj so pogasili tovarniški gasilci. Škode je za okoli 160.000 din.
NESREČE
IZVEN PREHODA CEZ CESTO
Kranj — V ponedeljek, 31. januarja, nekaj minut pred 14. uro je Anica Milutinovič (roj. 1930) iz Kranja pri Veletrgovini Globus prečkala cesto izven prehoda za pešce. Prav tedaj je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Resnik (roj. 1961) iz Kamnika, ki je Milutinovičevo zadel. S hujšimi poškodbami so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
TOVORNJAKA TRČILA
Škofja Loka — Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek, 31. januarja, ob 13. uri zaneslo v ovinku tovornjak, ki ga ie vozil Alojz Stržinar (roj. 1938) iz Škofje Loke. Prav ko je bil zadnji del vozila na voznem pasu za promet vozil iz nasprotne smeri, je pripeljal voznik tovornjaka s prikolico Radovan Kitič (roj. 1953) iz Virmaš. Voznik je sicer zaviral, vendar pa je kljub temu trčil v Stržinar-jev tovornjak. Škode je za 270.000 din.
Obvestilo
Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora čine Škofja Loka obvešča zamudnike, da lahko od 7. 2. 1 dalje dvignejo bone za gorivo vsak ponedeljek od 10,00 14,30 ure in sredo od 10.00 do 16.00 ure na komiteju za beno planiranje in urejanje prostora in sicer:
—	za obrtno dejavnost, razen osnovnih količin,
—	za kmetijsko dejavnost, razen traktorjev in
—	ostale katerim boni pripadajo po uredbi objavljeni v Uradnem listu SRS št. 46/82.
Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora
Po Križajevih sledeh
Tržič — Tržič je res majhen, vendar je dal jugoslovanski reprezentanci vrsto odličnih smučarjev. Trenutno zastopata modre barve na svetovnih smučinah Polona Pehare in Bojan Križaj, po njunih sledeh pa skušajo iti kljub premalo denarja za vrhunski šport tudi številni mladi nadobudneži.
V	smučarskem klubu Tržič je v treh selekcijah okrog šestdeset alpskih smučarjev. Selekcije so sestavljene predvsem na osnovi kvalitete tekmovalcev, ne toliko po njihovih letih.
Tri počitniške tedne so v smučarskem klubu karseda dobro izkoristili za treninge. Ves čas so bili otroci na Zelenici, konec minulega tedna pa je najkvalitetnejša prva selekcija, v kateri je celo en-ciciban, zaradi pomanjkanja snega odpotovala na vadbo v sosednjo Avstrijo.
Treninge vodi poklicni trener Pavel Grašič, ki so mu v teh treh tednih izmenoma pomagali še Zdravko Jazbec, Miran Markič, Zare Štrukelj in Milan Nadišar.
V	letošnji sezoni je smučarski klub Tržič izpeljal tudi že tri tekmovanja, nazadnje tekmo za pokal Coca-cole za mlajše mladince in starejše pionirje. Med starejšimi pionirji je zmagal domačin Uroš Markič, pred tem je bil Jazbec najboljši v slalomu na gorenj-
Alpinizem
VZPONI OD VSEPOVSOD
Člani AO Kranj so v zadnjem času opravili nekaj vzponov v različnih stenah. Kljub zadnji močni odjugii so razmere za ekstremne vzpone še vedno precej slabe, stene so v večini primerov še vedno precej pokrite z ledom in mehkim snegom. Zato med vzponi prevladujejo smeri srednjih težav. V začetku januarja sta Igor Kalan in Srečo Rehberger preplezala Direktno smer v Storžiču; Matej Kranjc, Pavle Oman in Drago Šegregur pa so se povzpeli na Kočno po JZ grebenu. 12. januarja sta Andrej in Marija Štremfelj v Storžiču opravila vzpon po Mladinski smeri, dan kasneje pa so Marko Česen, Franci Pogačnik, Tone Hiršenfelder in Stane Cufer (zadnja dva sta člana AS Železniki) preplezali znano slovensko smer v severni steni Triglava. Imeli so zelo dobre razmere.
VZPONI AO JEZERSKO
Razmere za plezanje slapov so za sedaj zelo slabe, oziroma jih ponekod sploh ni, ker nekateri slapovi še niso zamrznili. Kljub slabim razmeram sta 10. januarja Davo in Luka Kamičar preplezala Sinji slap pod Češko kočo (250 m, 60-80 stopinj). Ista dva sta dva dni kasneje v SZ steni Koroške Babe preplezala Spominsko smer Viktorja Krča, z vrha pa sta po S grebenu in Ogledniški smeri sestopila v dolino. 15. t. m. so člani AO Jezersko imeli skupno turo. Povzpeli so se po grapi v Babah ter nadaljevali po SŽ grebenu Ledinskega vrha, s katerega so se nekateri spustili tudi s smučmi.
Tomo Česen
V
Tekmovalni in delovni uspehi
Godešič — Športno društvo Kondor je v minulem letu, ko je praznovalo 15-letnico obstoja, doseglo vrsto tekmovalnih in delovnih uspehov. Krajani so lani zgradili večnamensko igrišče; pozimi bo plošča primerna za drsanje, poleti za več športnih dejavnosti. S tem so na Godešiču pridobili 800 kvadratnih metrov novih površin za šport in razvedrilo. Člani društva so pri gradnji plošče in na nogometnem igrišču opravili prek tisoč prostovoljnih ur. Med krajani se je lani povečalo zanimanje za vse oblike rekreacije, predvsem za teke na smučeh in plavanje v bazenu v Železnikih. Člani trim sekcije, ki deluje pri športnem društvu, so se udeležili domala vseh tekov na smučeh v Sloveniji in nekateri tudi maratona »Tri srca«. Na tekmovalnem področju so v minulem letu največ uspeha dosegli igralci namiznega tenisa. Člani so osvojili 12. naslov občinskega ekipnega prvaka, prvo in tretje mesto med posamezniki ter kot ekipa peto mesto v gorenjski ligi. Nogometaši so bili zmagovalci turnirja v Retečah, na Godešiču so bili drugi in v Vižmarjih ter pri Sv. Duhu tretji. Društvo je lani priredilo več tekmovanj: dve gorenjski prvenstvi ter sindikalne športne igre delavcev škofjeloške občine v namiznem tenisu, nogometni turnir ter več manjših prireditev.
J. Starman
skem prvenstvu za cicibane, dobre stitve in rezultate pa dosegajo tudi drugi člani kluba.
V tržiški občini je smučanje eden cc prioritetnih športov, ki ga podpirajo te-lesnokulturna skupnost in v precejšrj meri delovne organizacije, saj so ški vadbe in tekmovanj zelo Prav zato je nujna tudi delna staršev, ki prispevajo k opremi "svojih otrok, treningom v tujini, sodelujejo s prevozi na tekmovanja in podobno.
Zadnje tri tedne, ki so jih smučarji — vadijo le slalom ih lom, ker za smuk ni primernih — iz tržiškega kluba preživeli niči, je delo po oceni trenerja Nadišarja zelo dobro teklo. Kot nator ima za to največ zasl vsem Janez Dovžan, predsed čnega odbora smučarskega ki
V treh dneh dvajset vzpom
Tržič — Tržiški alpinisti so o
starega in v prvih dneh no opravili već vzponov, čeprav w stenah slabe plezalne razmere, njačil je Iztok Tomazin z 20 v treh dneh. V novoletni noči in januarja dopoldan je v severni Storžiča preplezal Mladinsko, Can jevo in dvakrat Kramarjevo smer Naslednji dan je opravil sedem vzpOROV, severni steni Begunjščice, med ir-m prvi ponovitvi Direktne smeri in Belega traku, Zeleniško in Frelihovo sroe* in druge. Tretji dan je v ostenju Vru če, Palca in Zelenjaka preplezal de\v:
smeri: dve zimski prvenstveni _ j^.
steber (V/III/160m) in Piščanec OH III/200 m), četrto ponovitev Zapeljivke prvo ponovitev Samotnega žleba. Zape ljivko je takoj za njima preplezala tud naveza Bergant-Markič. Po dnevu počitka je Tomazin preplezal v severni steni Begunjščice še pet smeri. ^ vestrovo sta plezala tudi Dušan Markič in Borut Bergant. Preplezala sta Zek-niško smer v severni steni Begvmj^".. ce, dva dni kasneje še Frelihovo, ^De-sno in severozahodni greben Begun,-ščice.
Alpinisti nadaljujejo z vzponi tudi pc praznikih. 19. januarja sta Dušan Mar kič in Iztok Tomazin preplezala v severni steni Storžiča Mladinsko smer. " zahodni Direktno in sestopila po marjevi smeri.	j
Vrsta vzponov
radovljiških
alpinistov
RADOVLJICA - Člani alpinijtit-nega odseka iz Radovljice so lani* celoti Izpolnili načrt dela. Pripra*3 alpinistično šolo, plezali v dom* in tujih florah ter pomaga*
so
čih
matičnemu plardnskemu druttv* p1 izgradnji žičnice na Kriike pods * delih pri Roblekovem dom« * BegunJAčici.
Alpinistična šola ie zajela 7 diapozitivi ter praktične vaje niaia na plezalnem vadiKu na Razen tega so tečajniki opravili nih tur v Julijce in Karavanke
V odseku, ki je imel lam 7 a 5 pripravnikov in prav toliko U so naredili skupno 446 plezalnih 31 zimskih pristopov na vrhove ™ metrov višine in 10 turnih smukov, vsemi vzponi jih je 136 ocenjenih a k no stopnjo V In VI. kar je po alpu
lo težko. je treba omeniti edin uspešei, Jugoslovanov v Centraknh Alpah nio zimo, ko sta Andrejftč m Pogač*r kflt niša prva alpinista zmogla*imaki vjpoe »verno steno Les Courteay F*,^ Božič in Jereb sta opravda dniffijzpoa p razu zloglasne smeri Sfinga v sever«
9t MeTft'firimi jugoslovanskimi udel«*wt mednarodnega alpinisttfneea ta«
Paklenici aprila lani je bil eden u Radov [jice.Vsakoletnega M^ZhT^ i. £ v Paklenici se je med £aL£i udeležilo 5 radovfakih alpu* StJv novembrskega pa 2- Novembra » -sta Jug in Pogačar opi
«i cm rak i t>L.___ i
roga«" .--- , .—
ISSSS^. I
zaradi števunosu	ponovitv* v*'
'^J ^STkneri«. ™ Blanc d«
smen vGrossgioc." Jereb in Pogač* Taculu in	smer Bo££
»P^evemi steni Grand Pfl*
?.*ri . kar ie bda šele druga jug^iov«
d Angle, kar je du» mfin doma *
ska ponoviltev. Na t**J	^ §
preplezal, v ^^ stenaju, Velik« Mojstrovki, Kavnu , ^ Ur^kem vrhu, Kogiu Mirko p«,^^ -
petek, 4. februarja 1983
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
19. STRAN GLAS
f
ALPETOUR
TEK TREH DEŽEL, 20. 2 83, avtobusni prevozi do Kranjske
gore iz Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Bleda in Radovljice
Smučarski paketi (Vogel, itn.)
Ptujsko kurentovanje, odhod 13. 2
Oddih ob morju (Portorož, Izola .)
Hvar — otok sonca, odhodi 24. 3. in 7. 4. 83
Prvomajski izleti (Šibenik, Mali Lošinj. )
Munchen, mednarodni obrtni sejem, odhod 5. 3. 83.
informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
VESELO
PUSTOVANJE NA SNEGU
Kompas v sodelovanju z revijo Jana prireja veslo pustovanje na snegu — NA POKLJUKI. Udeleženci se bodo zbrali v soboto, 12. februarja pred Kompasovo poslovalnico na Miklošičevi v Ljubljani, od koder bo avtobus odpeljal na Gorenjsko. Udeleženci z Gorenjske se boste ob prijavi dogovorili, kje boste vstopili. Po prihodu na Pokljuko bo prosto za smučanje, sankanje ali tek na smučeh — tudi v maskah. Kosilo bo v prijazni gostilni, kjer bodo postregli z domačo hrano, popoldne pa se bodo udeleženci pomerili v različnih zabavnih igrah na snegu. Že pred večerjo se bo začelo veselo pustno rajanje. Nagradili bodo najlepše maske in zmagovalce popoldanskih igric. Povratek v Ljubljano bo v večernih urah. Prijave sprejemajo v vseh Kompasovih poslovalnicah. Cena za osebo je 980 din, otroci pa imajo popust.
K0
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
POKLJUKA — veselo pustovanje na snegu z revijo »JANA«, 1 dan, avtobus, 12. 2.
Križarjenje z »LIBURNIJO«, 9 dni, 16. 4.
Še nekaj prostih mest v hotelih na slovenskih smučiščih in na POPOVI SAPKI v februarju, marcu in aprilu.
Strokovna potovanja
Munchen — BAUMA, 83. — med. strokovna razstava gradbenih strojev,
3 in 4 dni avtobus, 7/4,9/4,11/4 Munchen, 35. med. sejem obrti, avtobus, 3 dni, 6/3, 8/3. 10/3 Munchen, Med. sejem obrti, posebno letalo, 1 dan, 10. 3 Kobenhaven — skandinavska razstava gradbeništva, 4 dni, letalo, 26/2 Koln — med. sejem železnine, 4 dni, letalo 8/3 Koln — DOMOTECHNiCA 83,4 dni, letalo, 8/2
Frankfurt — ISH — svetovni sejem sanitarne tehnike, 4 dni. letalo, 21/3 22/3
CENEJŠE POLETJE
53-83
m HHM
^ poreč jugoslavija
PRINAŠALCI TEGA OGLASA UŽIVAJO VSE NAVEDENE POPUSTE
Na smučarskem prazniku pretekli vikend v Kranjski gori je sodelovala tudi HP DROGA iz Portoroža. Na njihovi stojnici so se lahko obiskovalci brezplačno okrepčali s planinskim čajem Predstavniki Droge so povedali, da je bilo povpraševanje tako veliko, da so ga komaj sproti pripravljali. To dokazuje, da je ta Drogin proizvod med Gorenjci zelo priljubljen. Poleg tega pa so ga tudi precej pakiranih zavitkov prodali. Foto: F. Perdan
Km
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ZA DAN ŽENA
ie Kompasova poslovalnica v Kranju pripravila poseben trodnevni izlet v Slovenske gorice in Prekmurje Natisnjen vam je na voljo v poslovalnici, predstavili pa vam ga bomo naslednji teden.
TURISTIČNO POROČILO Z BLEDA
ZASEDENOST HOTELOV
V tem tednu je zaseden hotel Svoboda V hotelu Krim je prostor še do 4. 2., potem pa je prostor le še v starem delu hotela. V vseh ostalih hotelih je še prostor.
Rezervacije za zasebne turistične sobe vrši agencija Alpetour.
REKREACIJA — umetno drsališče je odprto vsak dan od 10 —12. 14,—16. in 17 —19 ure V petek in soboto je še
večerno orbanje za odrasle od 20. do 22. ure.
Plavanje: v pokritih bazenih hotelov Toplice. Golf in Park. Gostom so na voljo tudi savne in trim saloni.
ZABAVNA IN PLESNA GLASBA je v hotelih Golf, Toplice—Bistro ter v Kazini hotela Park.
Muzeja na gradu in otoku sta odprta vsak dan. Prevoz na otok s pletnami. Ob 14.00 in 16.00 uri je organiziran prevoz na otok s hidrobusom — prijave sprejema agencija Generalturist.
KOMPASOVO SREČANJE - 1112. in 13. februarja
SPET SE DOBIMO - TOKRAT NA PUSTOVANJU IN KURENTOVANJU
O programu veselega izleta pod nazivom KOMPASOVO SREČANJE smo že pisali pretekli teden. Danes vam naštevamo le nekaj ključnih točk pustnega KOMPA-SOVEGA SREČANJA:
•	moderni turistični avtobusi
•	prelep in prijazen hotel Sava v Rogaški Slatini
•	ansambel 12. NADSTROPJE
•	svetovna znana steklarna v Rogaški Slatini
•	maskenbal na ledu (ne pozabite drsalk)
•	dve dolge pustne noči z izborom najboljših mask
•	22 folklornih skupin na ptujskem kurentovanju
•	otroški vrtec — non stop
•	in — stara Kompasova vodniška ekipa.
Na tem srečanju Kompas uvaja posebne izkaznice, ki bodo prinesie udeležencem popust na naslednjih srečanjih, pripravili pa so tudi lepe nagrade, igre, srečolov in podobno.
Prijave še sprejemamo v vseh Kompasovih poslovalnicah, kjer vam je na voljo tudi podroben program in vse informacije.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
APARTMAJI, DO 33 %
Poleg plačanega dvotedenskega dopusta vam omogočimo še teden brezplačnega dopusta aH k plačanemu 10-dnevnemu dopustu Mamo ie 4 brezplačne dni Novi komfortni apartmaji Lanterna priznalo tak popust za letovanje v aprilu, maju, juniju, septembru in oktobru, apartmaji Pical, Diamant in Luna pa za dopust v aprilu, maju In oktobru.
AVTOKAMPI, 15-20 ?/o
V vseh naših avtokampih odobrimo
20 % popust na objavljene cene razen julija
in avgusta, ko odobrimo 15 % popust
HOTELI,
5 + 5%
V vseh naših hotelih odobrimo 5 % popust na objavljene cene razen julija in avgusta, in še dodatni S % popust, če si rezervirate bivanje v hotelu do 1. marca 1983.
Pokličite nas, naš naslov je: RIVIERA, 51440 Poreč, prodajs, tel. (053)31-433 ali 32-130, telex 25123 yu rivier
/Z KOM PASOVE PONUDBE STROKOVNIH POTOVANJ
Od 9. do 12. februarja bo v Kolnu mednarodni sejem električnih gospodinjskih aparatov, pribora, grelnih teles, hlajenja, sanitarij, kuhinj in druge- ■ ga pod naslovom Domotechnica. Za obisk te uveljavljene prireditve je Kompas pripravil 4 dnevni program, ki vsebuje letalski prevoz z Brnika do Frankfurta in nazaj, prevoz z ekspresnim vlakom iz Frankfurta do Kolna in nazaj, prenočišča na ladji-hote I u in seveda ogled sejma ter vodstvo potovanja. Cena potovanja, v katero so vračunani vsi našteti prevozi, prenočevanje z zajtrkom, letališke takse, vstopnine in vodstvo, je 21.000 din na osebo. Odhod bo 8. februarja.
Za gradbenike bo zelo zanimiv obisk skandinavske razstave gradbeništva v Kobenhavnu. Za obisk razstave, ki obsega vse panoge gradbeništva in spremljajoče instalacijske in obrtniške dejavnosti, je Kompas pripravit 4 dnevni program, ki vsebuje avtobusni prevoz iz Ljubljane do Zagreba, polet z letalom v Kobenhavn in seveda povratek, namestitev v hotelu, ogled sejma in vodstvo. Cena potovanja je 22.000 din na osebo, vanjo pa so vračunane navedene storitve.
\_:_s
TUDI VSAKO NEDELJO
LAHKO ODSLEJ KUPUJETE
V	PRODAJALNI GORENJKA
V	CERKLJAH
Odprto od 7.—11. ure. SE PRIPOROČAMO!
w Trgovska
in gostinska DO
W ŽIVILA
KRANJ
GLAS 20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
petek, 4. februarja 1h3
GIP GRADIŠ
TOZD gradbena enota JESENICE Prešernova 5
objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	traktor IMT 533, tovar. št. 16284, neregistriran, v voznem stanju, izklicna cena 70.000,00
2.	traktor IMT 533, tovar. št. 36079, neregistriran, v voznem stanju, izklicna cena 60.000,00
3.	traktor, prikolica enoosna tovar. št. 894, v voznem stanju, izklicna cena 20.000,00
4.	traktorska prikolica enoosna, tovar. št. 1996, v voznem stanju, izklicna cena 20.000,00 -
5.	tovorni avto TAM 2001, tovar. št. 705970-353, registriran v voznem stanju, izklicna cena 130.000,00
6.	tovorni avto TAM 2001, tovar. štev. 42671, registriran, v voznem stanju, izklicna cena 130.000,00
7.	viličar INDOS, nosilnost 2,5 ton diesel, tovar. št. 88492,33 KM 2100 obr., v voznem stanju, izklicna cena 250.000,00
8.	hidravlična zajemalka in pomol s kavljem za viličar INDOS, izklicna cena 25.000,00
Javna licitacija bo v četrtek, 10. 2. 1983 ob 12. uri v upravnih prostorih GIP GRADIŠ GE
JESENICE, Prešernova 5.
Na javni licitaciji lahko sodelujejo enakopravno fizične in pravne osebe.
Vsi udeleženci morajo pred licitacijo plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec.
Ogled sredstev, ki so predmet licitacije je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije.
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS KRANJ
Delavski svet TOZD Prehrana in oddih razpisuje delo oziroma nalogo individualnega poslovodnega organa
VODENJE TOZD PREHRANA IN ODDIH
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolhjevati še naslednje pogoje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, gostinske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih ali odgovornih strokovnih del oziroma nalog na področju dejavnosti, ki jih ta temeljna organizacija zajema
Poleg gornjih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje z dosedanjim delom,
—	da ima osebnostne in moralne politične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov
Mandatna doba traja 4 leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Prijavi morajo kandidati predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in delovanja na družbeno.političnem področju.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov »Tekstilindus« Kranj, Gorenjesavska 12, kadrovski sektor, pod oznako »razpis TOZD Prehrana in oddih«.
K
MLADINSKA KNJIGA
TOZD ZALOŽBA Ljubljana, Titova 3
Imate radi knjige in želite delati na terenu kot
HONORARNI ZALOŽNIŠKI POVERJENIK
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo knjig na območju Gorenjske,
Od kandidatov pričakujemo splošno razgledanost, kulturni nastop, urejeno zunanjost in sposobnost komuniciranja s kupci.
Vloge z osebnimi podatki pošljite na naslov: Mladinska knjiga — TOZD Založba, Oddelek za direktno prodajo, Titova 3, Ljubljana.
ELAN
Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem
Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Delovne skupnosti skupnih služb in sklepa komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavljamo dela in naloge
SAMOSTOJNEGA OBLIKOVALCA II Pogoji:
-	srednja šola za oblikovanje,
-	1 leto delovnih izkušenj ali pripravnik,
-	pasivno znanje 1 tujega jezika,
-	poskusno delo 3 mesece.
- poskusno delo 6 mesece.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo, fcla
ŠDortnega orodja Begunje na Gorenjskem.
* Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem
__j kandidati
Elan Tovarna
zbiranju ponudb.
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED
objavlja prosta dela in naloge 2 SNAŽILK
(lv Radovljici, 1 na Bledu)
Delo snažilke na Bledu se združuje za polni delovni čas in nedoločen čas ter enomesečnim poskusnim rokom, v Radovljici pa za polovični delovni čas in določen čas ter enomesečnim poskusnim rokom.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32.
DEŽURNI VETERINARJI
od 4. do 11.2. 1983
za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon: 23-518
LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 23-916
za občino Škofi a Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska št. 37, tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jeseni«^
URH JANEZ, dipl. vet., tel. 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živino rejsko veterinarskem za vodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel.: 25-779 al 22-781 pa deluje nepreki njeno.
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61 370 LOGATEC tel < 061) 741 333 t«4e« 3165«
Tovarna klobukov
ŠKOFJA LOKA
razglaša prosto delo in naloge
VZDRŽEVALCA ELEKTRIČARJA
za nedoločen čas Pogoj:
— uspešno končana poklicna
* '' E " • : v j? ■ 1 ' *- ' - ' ■ ■ ■ - - ■ '
-
ALPETOUR
ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v:
TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ
—	5 voznikov avtobusa Pogoji:
-	šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, 1 —2 let: delovnih izkušenj od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo je 3 mesece
—	4 sprevodnikov
Pogoji:	, ■
-	osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj imajo stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici.
TOZD REMONT KRANJ
—	pralca avtodelov Pogoji:
-	nedokončana osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo je 2 meseca
Za vsa dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejem« 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku pri javnega roka.
Oi)
GOZDNOGOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOZD GOZDARSTVO PREDDVOR n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji:
—	srednja ekonomska šola,
—	1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 60 dni.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD gozdarstvo Preddvor, Hrib 2, 64205 Preddvor s pripisom »Komisija za delovna razmerja«.
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n.sol.o.
OBJAVLJA
za TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj Ul. Mirka Vadnava 6, na
osnovi sklepa odbora za kadrovske in družbene zadeve 2 dne 28.1. 83. in 3. 2. 1983 prosta dela in naloge
LUŠČENJE ZLOŽENK - 3 delavke
za določen čas 6 mesecev (zaradi- nadomeščanja delavk v času porodniške)
Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko Za opravljanje del in nalog je določeno 1-mesečno poskusno delo.
NAKLADANJE PRI STROJU WUPA - 1 delavec
za določen čas 6 mesecev (zaradi povečanega obsega del)
Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko^ Za opravljanje del in nalog je določeno 1-mesečno poskusno delo.
OPERATERSKA DELA NA LASERJU - 1 delavec
P«0oi- srednia šola strojne ali elektro smeri in eno leto izku-°8 J' stev Deloje enoizmonsko. Za opravljanje del m nalog se zahteva 2-mesečno poskusno delo.
za TOZD TISK b. o. Kranj Ul. Moše Pijadeja1 na osnovi sklepa odbora za kadrovske m družbene zadeve z dne 24.1.1983 prosta dela in naloge
NOČNO VZDIiZEVANJF. IN ČIŠČENJE II. - 1 f1'1""'4' .
za dotatn® 6 mesecev (zaradi nadome«.«), delavca, k, Je na
služenju kadrovskega roka).
Pogoj: osnovna So,a in eno leto čnem času. Za opravljanje del in naion poskusno delo.
/a TOZD STAVEK b. o. Kranj Ul MošeKjadeja^ „a osnov, sklepa odbora za kadrovske in družbene zadeve z dne	l98J
prosta dela in naloge
FOTOSTAVUENJE GLADKEGA IN ČASOPISNEGA STAVKA
7a dot^enčas 6 mesecev (zaradi nadomeščanja delavk na po rodniškem dopustu)	^
Pogoj: dveletna administrativna šolajn naJog se zahteva je dvoizmensko. Za opravljanje u enomesečno poskusno delo.
. .. < strokovnosti sprejema tajnl-Ponudbe z dokazil o izobrazb, m sir« <o ^ ^ Q Kranj m
štvo delovne organizacije 1K Uorenp* 0bjave. ca Moše Pijadeja l v roku 15 dn. od dneva oDja
petek, 4. februarja 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
21. STRAN O L, A S
DO GORENJSKA BOLNIŠNICA o. o.
TOZD Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem b. o.
Delavski svet
I.	razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (za 4 leta)
Za opravljanje del oziroma nalog individualnega poslovodnega organa lahko kandidira oseba, ki poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjuje de naslednje pogoje:
-	da ima končano medicinsko fakulteto in opravljen specialistični izpit iz nevropsihiatrije ali ekonomsko oziroma pravno fakulteto,
-	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po diplomi oziroma po opravljenem specialističnem izpitu pri delih oziroma nalogah,
-	da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter do interesov družbene samozaščite, vseljudske obrambe in do bratskih narodov,
-	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem
II.	razpisuje prosta dela in naloge
1.	PREDSTOJNIKA MOŠKIH ODDELKOV (za 4 leta)
2.	PREDSTOJNIKA ŽENSKIH ODDELKOV (za 4 leta)
Pogoji za H. — 1. in 2.:
-	medicinska fakulteta,
-	opravljen specialistični izpit iz nevropsihiatrije,
-	moralnopolitične vrline in pravilen odnos do samoupravljanja,
-	leto delovnih izkušenj po opravljenem spec. izpitu
Kandidati za razpisana prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa naj ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naslovijo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« na naslov: DO Gorenjska bolnišnica o. o., TOZD Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem b. o. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kandidati za razpisana prosta dela in naloge predstojnika moških oziroma ženskih oddelkov naj svoje vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naslovijo v zaprtih ovojnicah na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, q. o. TOZD Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem, b. o. z oznako »za razpisno komisijo, za predstojnika oddelka« v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA
kranj
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
1 OPRAVLJANJE MEHANSKIH DEL - zahtevno - 2 delavca
2.	OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL - zahtevno
3.	rezkanje — zahtevno
4.	čiščenje - 2 delavki
iogoji: pod 1.
—	triletna srednja strokovna izobrazba strojno-ključav-
ničarske smeri,	v	..
—	3 leta delovnih izkušenj in uspesno opravljeno 3-me-
sečno poskusno delo pod 2 — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, * — 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-me-
sečno poskusno delo pod 3 — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-me-
sečno poskusno delo
pod 4. — dokončana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj in uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo, delo se opravlja samo v popoldanski izmeni
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbin bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka objave.
r

CESTNO PODJETJE KRANJ
oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela:
1 OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA TEŽKI GRADBENI ' MEHANIZACIJI (2 delavca) 2. AVTOMEHANSKA DELA (1 delavec)
Poleg sploSnib pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled-
^MitV), 2 leti delovnih izkušenj,
pod2. - avtomehanik (KV), 2 leti delovnih izkušenj.
Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo
Rsm^pnjave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja.
K nriiavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni
kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu.
Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po
potoka oglasnega roka.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju
IVAN KLJUN
roj. 1913
Od njega se bomo poslovili v petek, 4. februarja 1983, ob 16. uri, na pokopališču v Krar ju.
Sindikalna organizacija Sava Kranj
LOTERIJA
Srečka št.
10
20
din Srečka st.
120 60
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 31. 1. 1983 objavlja delovna skupnost dela in naloge
1.	VODENJE DEL V ODDELKU SPLOŠNIH POSLOV V POSLOVNI ENOTI TRŽlC
2.	ARHIVIRANJE DOKUMENTOV
Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del zahteva: pod 1.
—	višješolska izobrazba pravne, organizacijsko kadrovske ali ekonomske smeri,
—	štiri leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2.
—	dvoletna administravina ali nepopolna srednja šola,
—	dve leti ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati morajo svoji vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje objavnih pogojev.
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi.
6180	600
117830	500.000
131270	20.000
052	200
782	160
2062	400
86962	6.000
021802	20.000
055542	100.000
323252	20.000
329712	20.000
430582	20.000
74	80
56984	2.000
59694	8.000
60304	8.000
169644	20.000
457944	20.000
7276	400
9746	1.000
03576	6.000
53436	2.000
201626	20.000
425486	20.000
8	40
18738	2.040
76428	4.040
85988	4.040
107848	1.000.040
460358	20.040
11 51 8301 85651 215051
3
6673 8953 00783 410013
05 35 45 085 53015 53615 65485 85185 036665 064235
07 17 97 95047 110147
39 79 889 8159 53749 61009 142689 234059 421479
din
60 60 400 4.060 20.060
40 840 440
2.040 20.040
80 60 80 160 8.000 6.000 2.000 2.000 20.000 20.060
100 100 80 4.000 20.000
60 60 200 600 6.000 8.000 20.000 20.000 50.060
RAZPRODAJA ZIMSK0-ŠP0RTNIH OBLAČIL

znizane cene

KRANJ
V;

—	bunde, smučarski kompleti
—■ elastične hlače
—	kape in
—	puloverji	od 1. 2. do 28. 2. na oddelku šport v veleblagovnici Globus, v kleti.
do 30 %
VELEBLAGOVNICA KRANJ
H MERKUR KRANJ
V PRCfDAJALNI KURIVO - NAKLO VAM BREZ ČAKANJA IN IZVEN VRSTNEGA REDA S TAKOJŠNJO DOBAVO NUDIMO:
DRVA MEŠANA
PREMOG KOCKE
BRIKETE
(HRAST, CER, BUKEV) hlodovina dolžine 1 m ali 2 m cena: 1.395,58 din za prm
-	UVOZ IZ POLJSKE kurilna vrednost: 6500 Kcal akontacijska cena: 11.000 din za t
-	UVOZ IZ SZ
kurilna vrednost: 4000 Kcal akontacijska cena: 7.000 din za t
Navedena kurilna vrednost je Informacijska. Količine so omejene in ponudba velja dokler traja zaloga. Cene veljajo fco prodajalna Kurivo - Naklo. Na željo vam drva in premog dostavimo na dom.
Prodajalna Kurivo-—Naklo (tel. 47-000) je odprta od ponedeljka do petka od 7.—14.30 in ob sobotah od 7—12. ure.
Naročila in vplačila sprejemamo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (prostori stare Save) v ponedeljkih in sredah od 15.—18. ure.
O LAS 22. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 4. FEBRUARJA 1983
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil naš
ALEŠ MALI
Vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti se prav iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi dr. Beleharju za zdravniško pomoč, gospodu župniku za lep obred, vsem sosedom za požrtvovalno pomoč ter brniškim gasilcem za poslovilni govor in spremstvo na zadnji poti.
ŽALUJOČI: ŽENA IVANKA IN SORODSTVO
MALI	telefon 27-960
OGLASI	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANDREJA KRISTANA
iz Tržiča
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti
Žena Antonija, sin Dušan z ženo, hči Marjetka, vnuki Damijan, Andrina, Kenny in drugo sorodstvo
Tržič, Siux City, Strahinj, Kranj, Ljubljana, Maria Zehl, Walle-ran, Wilhelemshaven
ePRODAM
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 12898 Prodam zakonsko POSTELJO jogi Meblo in HLADILNIK gorenje. Telefon, Kranj 23-582.
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur	464
Prodam priznan semenski KROMPIR vesna. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164	963
Ugodno prodam skoraj nove neuporabljene GOVEJE KOŽE, velikost približno 2,5 kv. m. Telefon 28-912	967 Prodam termoakumulacijsko PEČ (3,5 kW) in trajnožarečo PEČ tobi plamen. Mohorič, Bukovica 10, Škofja Loka
968
Prodam suhe smrekove prvovrstne OBLOGE, širina 7 cm in 5 cm, zelo primerne za oblaganje notranjih sten in stropov, cena kv. m je 400 din. Telefon 064-60-361
969
Prodam 60-litrski AKVARIJ in nov homokinetičen ZGLOB za Z-101. Mi-klavčič, Podgora 5, Gorenja vas nad Škofjo Loko	970
Prodam MOTORNO ZAGO jonserdes, novo in ŽAGO cirkular, za obžagovanje ostrešja. Telefon 064-70-237	971
Prodam dve KRAVI po izbiri. Zvan, Žirovnica 11	972
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama. Turinek, Kidričeva 38, Zlato polje, Kranj	973
Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Kopač, C. na Belo 2/A, Kranj 974 Prodam novo diatonično -HARMONIKO. Forme 18, Žabnica	a a 975 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Ovsiše 28 pri Podnartu 976 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu. Podbrezje 129 977 Prodam polovico KRAVE. Kern, Pra-protna polica 28, Cerklje 978 Prodam več mladih PUJSKOV za rejo. Janez Gregorc, Sp. Vetemo 3, Tržič 979 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zabnica 61 980 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 18, Kranj 981
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
IVANA POGAČNIKA
vilno spremstvo k večnemu počitku. Zahvala velja g. župniku za pogrebni obred, govorniku
za poslovilne besede ter pevcem za pesmi.
VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Britof, 25. Januarja 1983	_______
ZAHVALA
Ob izgubi moža in našega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
JANEZA JEREBA
lovni m o r^an iTacij a m Jelovici.LTH, IMP in Srednji lesni šoli Jelovica. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena, sin in sinovi z družinami
Forme, Stuttgart, Gorenja vas — Keteče, Sv. Duh Forme, 29. januarja 1983
ZAHVAIoA
Z bolečino v srcu smo se 26. januarja v Kranju poslovili od. našega
RUDIJA GOTZA
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, da-rotaH cvelfe in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovim sošolcem in Tskrinemu Šolskemu centru Kranj. Hvala vsem za ustno in pismeno izrazeno sozalje.
VSI NJEGOVI
Kranj, 31. januarja 1983
Ugodno prodam BALDAHIN za prikolico IMV adria 450 s podom. Informacije po tel. 44-506	982
Prodam 3 FOTELJE, majhno MIZO in stekleno zidno OMARO, primerno za dnevno sobo. Ogled vsak dan po 17. uri. Rifer Mustafič, Kranj, Trubarjev trg 2 (Pungrad)	983
Prodam ma krame vozlane SOVE. Weisseisen, Visoko l/D, Šenčur	984
Prodam dobro ohranjeno OGRODJE za pralni stroj gorenje. Angela Šavs, Ul. Lojzeta Hrovata 7, Planina, Kranj 985 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK peg. Jakše, Mlaka 96, Kranj 986
Prodam OSTREŠJE (grušt), primerno za gospodarsko poslopje, 16-colski GUMI VOZ, 7 mesecev brejo KRAVO in 14 dni staro TELIČKO od dobre mlekarice. Praprotna polica 13, Cerklje	967
Prodam mlado KRAVO, brejo 8 mesecev, PRAŠIČA za zakol in zgodnji semenski KROMPIR. Škofjeloška 33 Kranj	„ 988
Ugodno prodam POTAPLJAŠKO OBLEKO št. 3, PAS s 7 kg uteži in žensko POROČNO OBLEKO, št. 38. Ogled vsak dan. Marcel Milič, Valjavčeva 12, Kranj
989
Prodam nemški ŠOTOR, rabljen eno sezono, s tremi spalnicami, kuhinjo, predprostorom in baldahinom. Franc Lovše, Valjavčeva 12, Kranj	990
Prodam 10 ZAJKELJ in ZAJCA za pleme. Hafnarjeva 16, Kranj	99]
Prodam ali zamenjam jalovo KRAVO za brejo TELICO. Goriče 20, Golnik 992 Prodam ZAJCE in ZAJKLJE. Mače 9, tel. 45-338	993
Menjam 400 kg težkega BIKA
TELICO. Naslov v oglasnem
Prodam SENO. Gustel Ambrožič, It
sip, Ledina 23, Bled
Prodam KRAVO s teletom. Ljubijo ska 22, Radovljica
Prodam čmobel TELEVIZOR gore? velikost ekrana 61 cm. Telefon
Poceni prodam razstegljiv KAVČ ; dva FOTELJA. Tone Benedik, Bistri
189, Tržič
Poceni prodam SPALNICO in samst SOBO. Telefon 50-369
Prodam 2 kW termoakumulacijsi. PEČ. Bregant, Srednja vas 56, Senir
Prodam KAVČ trosed, 2 FOTELJA otroško POSTELJICO in otroSki VOZIČEK. Marko Tomič% Z a puže 27, Begun je
Prodam dve OKNI 140x140 i ska VRATA 220 x 80 s troslojno vi jo in omarico za roleto. (Kli Logatec Telefon 75-642	10C
Prodam stoječo DRVARNICO 6x4a primerna tudi za vikend in gnojnih* ČRPALKO ter KUPIM kamenje * temelje. Suhadole 21, Komenda
Prodam suhe smrekove PLOHE r športno KOLO (tri prestave). Dragi jt Skofja Loka
Prodam stereo ZVOČNIKA. TeW* 21-6325	' .	11»
Prodam PRAŠIČA za zakol in »C težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Šk. Loc
Prodam 10 ZAJKELJ in ZAJCA za pleme. Hafnerjeva 16, Kranj
V SPOMIN
ZDENKU JAGODICU
V strminah skal, snega in ledu, pod grebenom Kocne je 3. februarja 1982 srce še zadnjič pognalo kri v žile, potem se je ustavilo. Denč tvoja pot se je končala. Hladen veter pa je ponesel po grebenih gora žalost v spomin prijateljev. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate!
ŽALUJOČI: mama, ati, brata in sestre ter drugo sorodstvo
Zg. Jezersko, 3. februarja 1983
■
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina in brata
JOŽETA NEMANIČA
,.	n ctp nama v teh težkih dneh sta-
se iskreno zahvaljujeva vsem k ste nama v
za lep obrod.
ŽALUJOČA MAMICA NADA IN BRATEC BOŠTJAN
V 32. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi brat. stric, svak in bratranec
VALENTIN ROBLEK
Bašelj št. 1
sorodnikom, prijateljem
Iskreno se zahvaljujemo sosedom so	vence ^
-------- Pečeno sozalje, podarjen	Posebno
vo v njegov mnogopreran B
zahvalo smo dolžni Ježetu Markunu in Jozeu^	.«
in znancem za izrečeno soza.je, pou«•> ni|rob. Posebno množično spremstvo v njegov ™nof" FJožetu Cudermanu za zahvalo smo dolžni Ježetu Mar kunu u	dr £gajnarju in
nesebično pomoč. Zahvalo smo aoizi	pevskemu
ipniku za lopo opravljen P0«^"' °°
g. ZU|
zboru'bratov Zupan. VSFM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: bratje in sestre z družinami

petek, 4. februarja 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
23. STRAN
Ugodno prodam TELEVIZOR europa, HLADILNIK gorenje 105 X50cm, PRALNI STROJ gorenje superavto matic PS-664 bio-S, električni ŠTEDILNIK iskra ter klubsko MIZICO. Ogled od torka dalje popoldan. Štale, Pušta 1 36, Skofja Loka	1056
Prodam večjo količino PUNT, dolžina
ka	1056
večjo kc
po želji, in ZASTAVO 101, po delih. Tele-
fon 064-61-316
1057
Prodam mlade pitane JAGENCKE. Eržen, Strmica 8, Selca	1058
Prodam star MLIN in avto ZASTAVA 750, letnik 1970, celega ali po delih. Zg. Veternol, Križe	1059
Prodam smrekov OPAŽ. Gasilska 24, Šenčur	1060
Prodam 6 tednov starega BIKCA in DRVA. Sr. Bitnje 22, Žabnica	1061
Prodam 4 tedne staro TELIČKO. Zg. Bitnje 41, Za bnica	1062
Poceni prodam JABOLKA jonatan, delišes in bismark. Naklo 43	1063
Ugodno prodam 7 novih VRAT, lužen hrast. Bozovičar, Zanova 4, Kranj, telefon 23-1763 vsak dan po 16. uri 1064 Prodam manjšo količino SIPOREKSA, debeline 5—10 cm. Pšenična -polica 24, Cerklje	1065
Prodam dve TELIČKI simentalki za tejo in dva PRAŠIČA, težka po 135 kg. Cerklje 97	1066
Prodam PRAŠIČA za zakol. Nasovče 13, Komenda	1067
Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE za opažanje. Velesovo 15, Cerklje
1068
Prodam PLUG, enobrazdni OBRAČALNIK za traktor in OBRAČALNIK xa seno, maraton za BCS. Vrhovlje 3, Lukovica pri Domžalah	1069
Prodam KRAVO, ki bo februarja petič telila. Šenturška gora 21, Cerklje 1070 Prodam TRAKTOR pasquali 30 in dvobrazdni plug. Štefanja gora 10, Cerklje	1°71
Prodam KRAVO po prvem teletu, za zakol in gozdno PARCELO (2 ha). Poizve se v trafiki C erklje	1072
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Šenturška gora 3, Cerklje 1073 Prodam KRAVO za meso. Naslov v oglasnem oddelku	*074
Prodam POMIVALNO MIZO »Emo« z dvema koritoma. Telefon 27-0452 10/5 Ugodno prodam vhodna VRATA m štiri STRESNA OKNA. Oman, Suha 17, Skofja Loka	^	1076
Prodam 23 kv. m NAPUSCA, macesen, Širina 7 cm, debelina 1,4 cm in 11 kub. m macesnove OBLOGE 5 cm/1,4 cm. Telefon 064-761-7691	_ . 1077 Prodam mesnatega PRAŠIČA m suha bukova DRVA. Jože Platiša, Pungart 11, Skofja Loka ^78 Prodam BIKCA in TELIČKO, težka Jjo 100 kg. Zgoša 47/A, Begunje 1079 MIZARSKO TRAČNO ŽAGO sipa BOO, novo, nujno prodam za 15 % ceneje "Telefon 064-557-5095 10»° Prodam PRAŠIČE, težke po 70 kg. Šenčur, Mlakarjeva 58 , . .
Prodam mlado KRAVO za skrinjo ali menjam za mlado govedo, do 300 kg. Vir-42, Skofja Loka Prociim stoječa DRVA in oddam hosto £ tebljenje na golosek v bližini Jeprce Kaslov v oglasnem oddelku a .l^,3 „Prodam Več samičk KANARČKOV. ^jz Potočnik, Tavčarjeva 22, Skofja Loka	1084
Prodam polovico PRAŠIČA. Jama 31, Mavčiče	1085
Prodam domača JABOLKA. Štros, Kokrica, Dovžanova pot 5	M0®
Prodam 170-llitrski HLADILNIK za gradnjo). Naslov v oglasnemoddeJJku
Nujno in usodno prodam nov ČOLN maestral 9 »nerabljen MOTOR tomos 4 KM. Zupan, Zupančičeva 18, Kranj, teL 26-7522	_ ,108?
Poceni prodam 5 ton PREMOGA lignit (»i a centralno). Koželj, Hotemaže lb.
Preddvor	„i0®9
Prodam 7 mesecev brejo KRAVO in 450 kg težko HSLICO. Pipanova 38, Sen-<Sur	. .
Prodam dobro ohranjen velik kuhinjski HLADILNIK. Kranj, Lojzeta Hrovata 9, stanovanje 31	1UV
Prodam suhe borove PLOHE. Smart-**> 5, Cerklje
Prodam tritonsko diatonično HAKWU-*tfKO. Ivan Čemas, Kidričeva 18, Kranj
Ht&r^PRAS,CA
Prodam OVNA. Sp. Beanica 134 1095 Prodam 120-51itrski vinski SOD (hrastov) in 140-6Utrski BOJLER. Britof^
. Ugodno prodam popolnoma nov POMIVALNI STROJ gorenje PMS 101 lux. Darinka Likar, Debeni 7, Gorenja ^vas
Prodam novo traktorsko GUMO ^4X9,5. Vučan, Velesovo 56, Cerklje 1C»8 Prodam tri leta staro STREŠNO OPE-*CO novi bečej, 2000 kosov. Lahovče 32, Cerklje	1099
Prodam novo KOSILNICO tip agroal S, Se v garanciji in KOMAT. Marija fcerišič D ovije 111, Mojstrana	11W
Prodam semenski KROMPIR: 1000 kg gaskie in 1000 kg resie. Srednja vas: 46, Šenčur	' r 1101
Prodam PEČ kiippersbusch. Informacije po tel. 24-4571	»g2 Prodam malo rabljen črnobel Tki^-VlZOR iskra panorama. C. JLA 44, telefon 24-7910 _ v Prodam brejo TELICO. Ivan Brečko^ kontno 18, Bled _ J 1104 Prodam opremljen KOŠEK za dojenčka. Vesna Hudohmet, Juleta Gabrovška 19, Kranj, Planina 11°5 v Prodam 6 tednov in tri tedne stara &1KCA in TELIČKO simentalca. Sp **frniče 42, Medvode 1106
^ Prodam 500 kosov rabljene STRESNE ^>PEKE trajal Novo mesto, DESKfc za gaženje, 2 kub. m smrekovih PLOHOV, \WTOR za čoln 10 KM, 50 kg BRONA W karosSijo za MERCEDES 200 S <*epetai). Stane Seljak, Gobova 6, Pod^
Prodam popolnoma nov VIVA sistem, V Črni barv^Mija Zupančič, Zapuže 2, Be-
OBLEKO 40-842. Jenko, Sp. Bela 15, telefon 45-9301	1109 Prodam original CIRKULAR za BCS in 4 kW električni CIRKULAR. Telefon 61-2032 1110 Prodam nekaj dni stare PIŠČANCE. Telefon 40-4146 1111 Poceni prodam raztegljiv KAVČ. Partizanska 19, Kranj, tel. 23-6749 1112 Črnobel TELEVIZOR, francosko POSTELJO in manjšo MIZO s stoli ugodno prodam. Telefon 74-9881 popoldan 1113 Prodam dve leti starega, kratkodlakega PSA - BERNARDINCA. Peter Jazbec, Sebenje 52, Tržič 1114 Prodam PERLIT P 2, približno 170 vreč. Ogled od 15. ure dalje. Peter Lu kane, M oste 101, Kom enda 1115 Poceni prodam LETVE za streho ali drvarnico 5x3 cm. Naslov v oglasnem oddelku 1116 Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ — gorenje na 14 programov. Ogled vsak dan po 15. url Jenko Lado, Jelenčeva 2 - Kranj
Prodam KONJA vajenega kmečkih del. Glin.je 7 - Cerklje
KUPIM
Kupim mizarski kombiniran STROJ. Anton Zepič, Tržič, Bistrica 24, tel. 50-554
933
Kupim TOMOS 4 ali 4,5, kratka os. Ponudbe po tel. 45-154 od 16. ure dalje
1004
Kupim uporaben MENJALNIK od prime. Predoslje 60/A, Kranj	1005
Kupim polavtomatski SADILEC za krompir. Ivan Osterman, Luže 34, Šenčur
1006
Kupim rabljen otroški športni VOZIČEK in ležeči SEDEŽ za hranjenje dojenčka. Šifra: Ohranjeno	1007 Kupim OBRAČALNIK za seno za motorno kosilnico moty. Marija Kobal, Sp. Gorje 73 1008 Kupim dekliške ali fantovske DRSALKE št. 33. Telefon 27-994 1009
Kupim NAKLADALEC »težak 8«. Stane Gorjup, Trboje 61, Kranj 1117 Kupim dob ro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 064-60-205 1118 Nujno rabim 200-300 kosov STREŠNE OPEKE trajanka, rdeče barve. Oglasite se po 20. uri po tel. 24-369	1119 Kupim 24-eolski KOMAT za konja, Janez Jelovčan, Zg. Besnica 6 1120 Kupim KLETNO OKNO 60 x 60 gorenje glin Nazorje. Informacije po tel. 25-629 J 1121 Kupim 2600 kosov betonske strešne OPEKE folc, dolžine 42 cm. Jože Kogov-šek Repnje 46, Vodice 1122 rinažni LES za strope (7-8 cm, 120 kvadratnih metrov) ter LADIJSKI POD, sn kv m ali suh rezan les, kupim. Pod-oečan, Smlednik 4/B. tel. 061-627-052 ali 627-000 1123
1=1111111111 VOZILA š
ZASTAVO 101, letnik 1973, obnovljeno in v dobrem stanju, prodam. Ogled od 16. do 18. ure. Metod Jagodic, Nasovče 29, Komenda	964
Prodam RENAULT 4. Tomšičeva 19,
Kranj	1010
Prodam dobro ohranjen avto VW 1300 registriran celo leto. Bogdan Ma-tovič, Bistrica 190, Tržič	1011
Prodam OPEL KADETT, letnik 1970, registriran do decembra 1983. Pipanova 227 Šenčur	1012
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do avgusta, cena 3 SM. Otded vsak dan od 15. do 18. ure. Ivan Eter, Križe 105, Tržič	1013
Prodam VW 1200 J, letnik 1974 - november. Potočnik, Loka 23, TVžič 1014 Prodam OPEL KADETT, zadaj ka-ramboliran. Franci Uršič, Bistrica 171 pri Tržiču	1°15
Ugodno prodam RENAULT 8, karoserija obnovljena. Vinko Kralj, Bazoviška 8 Kamnik	1016
'Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, obnovljeno, registrirano do junija 1983. Otded popoldan od 16. do 18. ure. Rudi Sušnik, Loka 85, Tržič	1017
Prodam ZASTAVO 101, primerno za rezervne dele. Britof 99, Kranj	1018
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Vrečkova 7, stanovanje 22, Kranj 1019 Kupim avto ZASTAVA 750, star do 4 leta Naslov v oglasnem oddelku. 1020 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Jože Brkič, Nazorjeva 6, Kranj, telefon 22-350	1021
Ugodno prodam odlično ohranjeno in delno opremljeno ZASTAVO 101. Za-krajšek, Gobovce 9, Podnart	1022
Prodam OPEL REKORD, 1962, celega ali po delih. Predoslje A/C, Kranj 1023 Prodam R-4 TLS, letnik 1978. Tomin-čeva 26, StražiSče, Kranj	1024
Prodam ZASTAVO 750, registrirano do maja, stroj po generalni, cena 2,5 SM. Leon Perdan, Savska loka 5, Kranj 1025 Ugodno prodam OPEL ADMIRAL, karoserija letnik 1975, stroj letnik 1982, registriran za celo leto. Mulutinovič, Savska c. 24, Kranj	1026
Kupim osebni avto NSU 1200 ali 125 PZ. Ponudbe po tel. 23-124 popoldan 1027 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Remar, Kranj, Bertoncljeva
18	u ,1028
Ugodno prodam rahlo karamboliran AMI 8, letnik 1975. Tone Peterman, Pod-hom 51, Zg. Gorje	^ ,1029
Ugodno prodam RENAULT 8 S. Verje 50, Medvode	1030
Ugodno prodam FIAT 126-P. Kranj, tel.26-402	MJ31
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Filip Maurer, Radovljica, Prešernova 3. Ogled vsak dan od 16. ure dalje 1032 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1981. Hrast je 142, Kranj, tel. 23-006	1033
Nujno prodam SIMCO 1301. Kump, C. Kokrškega odreda 13, Kranj	1034
Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1979, prevoženih 37.000 km. Ilovka 14, Kranj
1035
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in novo pločevinasto KOPALNO KAD. Telefon 70-211	1036
Prodam KOMBI Z-850, letnik december 1979, registriran do januarja 1984. Telefon 89-350 od 6. do 12. ure	1037
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974, lahko tudi po delih, motor v dobrem stanju. Telefon 21-630 popoldan	1038 WARTBURG limuzina, letnik 1976, motor letnik 1980, registriran do julija
1983,	z veliko dodatne opreme, garažiran, ugodno prodam. Telefon 064-23-112 ali 61-533	1039
Ugodno prodam MINI MORIŠ 1000. Jože Mencin, Cankarjeva 17, Radovljica, tel. 77-3515 do 15. ure, potem 75-3668 1040 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, za 8.000 din. Ušeničnik, Zg. Bitnje 212, Žab-nica	1041
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 lux, letnik 1977. Stara Loka 28, Skofja Loka	1124 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano do 24. 2.
1984.	Peternel, Gorenja Žetina 10, telefon 064-65-054	1125
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1976, 30.000 km, dobro ohranjen. Lušina, Gosteče 8, Skofja Loka	1126 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Gorenjesavska 56, Kranj 1127 Prodam ŠKODO 100 po delih. Miro Dežman, Vodnikova 8, Lesce 1128 Prodam FIAT 124, letnik 1970. Šenčur, Mlakarjeva 58 1129 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Je-šetova 10, Kranj 1130 Prodam GS 1980 in tri PLATIŠČA za GS. Ogled v petek do 15. ure in soboto. Jože Zlogar, C. 1. maja 65, tel. 28-345 1131 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1977. Suha 23, Kranj N 1132 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. C. na Svetje 11, Medvode, tel. 061-612-949 1133 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1979. Repnik, Poženik 39, Cerklje 1134 Prodam BMW 1602. Cerklje 21 1135 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Velesovo 53, Cerklje 1136 Kupim JUGO 45. Plačam v gotovini. Ciril Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka
1137
Prodam VW 1200, letnik 1975, pred generalno, vozen, ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku	1138
Ugodno prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik december 1976. M izid, Partizanska 40, Škofja Loka	1139
Ugodno prodam SIMCO GLS, letnik 1974. Oblak, Stirpnik 10, Selca	1140
Prodam dobro ohranjeno DIANO GLC, letnik 1979, prevoženih 45.000 km. Dagarin, M estni trg 24, Škofja Loka 1141 Prodam PRINZA 1100 in razne dele za 1200 ter tovorno PRIKOLICO. Franc Krmelj, Breg ob Savi 79, Kranj, telefon 40-034	1142
Prodam ZASTAVO 750 po delih in nekaj delov od diane. Jože Zalokar, Golniška 45, tel. 23-175	1143
Prodam solidno ohranjenega SPAČKA, letnik december 1974, registriranega do 20. 12. 1983. Prodam tudi stereo kasetni avtoradio philips. Stare tova 32, Kranj, Cirče	H44
Prodam R-4, letnik 1977. Branko Simič, Križe 25, Tržič	1145
Prodam NSU 1200C, letnik 1971, dobro ohranjen. Kokrški log 13, Primskovo, Kranj	1146
Prodam RENAULT 4, letnik 1974, generalno obnovljen. Sp. Bitnje 36 1147 LADO 1500, letnik 1980, karambolirano, ugodno prodam. Informacije po tel. 064-25-690 vsak dan od 17. ure dalje 1148 Prodam LADO 1500 SL s plinsko napravo, letnik 1978. Bevc, Kamna gorica št.44	1149
Prodam ŠKODO 100 L, celo ali po delih. Markelj, Železniki, Škovine 1, telefon 064-67-290	1150 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do 16. 11. 1983. Dolar, Ul. narodnih herojev 9, Bled 1151 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 confort, letnik oktober 1981 in kasarn boliran PEUGEOT 204. Preddvor 10, teL 45-368 1152 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Smledniška 6, Čirče, Kranj 1153 Kupim OPEL KADETT, star največ eno leto. Telefon 74-476 1154 SPAČKA, 1972, 70.000 km, z novim dnom, prodam za 4SM. Zepič, Tržič, Retnje 13, teL 57-056 popoldan, 27-271 -int. 296, dopoldan 1155 Prodam ZASTAVO 750 de lu*. Telefon 74-798 1156 Prodam karambolirano DIANO, letnik 1978, celo ali po delih. Ogled vsak dan popoldan. Ul. Jaka Platiša 1, 4. nadstropje, stan. 21, Planina - Krani 1157
STANOVANJA
Mlad par brez otrok želi najeti eno ali večsobno STANOVANJE v Tržiču, Kranju ali okolici Naslov v oglasnem oddelku.	1042 Dvosobno STANOVANJE, novejše, s telefonom, v Škofji Loki, prodam. Informacije po tel. 064-662-6016 1043
Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v Podlubniku v Škofji LokL Telefon 064-61-028 zvečer	1161
GARSONJERO, opremljeno, s centralnim ogrevanjem, vseljivo takoj, oddam po dogovoru, za delno predplačilo. Šifra: Planina	l1®2
Kupim HIŠO ali STANOVANJE, do 160 SM, v Kranju ali okolici. Telefon 27-527	1163
Na STANOVANJE sprejmem dve dekleti. Radončič, Malo Naklo 4/A, Naklo	"64
Zamenjam družbeno dvosobno STANOVANJE za trosobno z doplačilom v Škofji Loki. Telefon 064-60-851 1165 Najamem ali kupim neopremljeno STANOVANJE na območju Bleda ali Radovljice. Ponude z opisom in pogoji pod: Zdravnik	H66
POSESTI
Pozor! Pozor! Pozor! Stavbena PARCELA (morda plomba, vendar lepa lega). Nujno te išče v predmestju Kranja zdomec - Kranjčan. Plačam vnaprei in nudim nagrado v devizah. Naslov v oglasnem oddelku	,
Najboljšemu ponudniku oddam UA-RAŽO v Zupančačevi ulicL Šifra: Planina
MA44
Na Notranjskem ob avto cesti, prodam dvostanovanjsko gostilniško HIŠO z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom. Sedaj v laši obratuje zasebna trgovina. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Glasa« pod: 800 SM	1045
Zazidljivo vikend PARCELO z manjšim vikendom in 700 kv. m zemlje v okolici Kranja prodam. Ponudbe pod šifro: Sončna lega	1046
Prodam zazidljivo, že komunalno opremljeno PARCELO. Ponudbe pod: Pri Bledu	1047
Starejšo HIŠO v okolici Kranja ali Preddvora vzamem v najem ali odkup mlada družina. Ostalo po dogovoru. Snedic, Sr. Bela 25, Preddvor	1048
Kupim ali vzamem v najem KMETIJO ali star hlev. Šifra: Kmetija	1049
Zamenjam STANOVANJE (vrstne hiše) na Planini, prostornine 37 kv. m (mesečna najemnina 400 din, kuhinja, soba s kabinetom, lesena garaža in vrt) za stanovanje v bloku. Naslov v oglasnem oddelku	1167
Zamenjam 3300 kv. m TRAVNIKA za manjšo zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke (Poljanska dolina). Naslov v oglasnem oddelku	1168
ZAPOSLITVE!
FRIZERSKO pomočnico z večletno prakso sprejmem za samostojno delo. Salon »ČEMAŽAR« Železniki	893
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD 18.000 din. Bizant, Britof 9, Kranj	954
STRUGARJA ali urejevalca avtomatov sprejmem v redno delovno razmerje. Možnost samsko stanovanje. Telefon 064-21-579	956 Moški sprejme kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 1050 Zaposlimo NATAKARJA(ICO) in KUHARJA (ICO). Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. Gostilna »LEC-TAR« Radovljica, tel. 75-642 1051 Gostišče pri »JOŽOVCU« Begunje takoj zaposli KUHARICO ali dekle, ki ima veselje do kuhanja. Delo je dopoldansko 1052 Restavracija »TEXAS« Lesce, zaposli samostojno KUHARICO ali KUHARJA. Informacije po tel. 74-366 ali osebno v restavraciji 1053 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Imam delovni prostor in prevoz. Ponudbe
v delavnici. Ciperle, Dvorje 96, Cerklje
1055
Zaposlim DELAVCA pri preši. Ponudbe pod: Vesten	1169 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Šifra: Honorar 1170
Iščem honorarno delo na domu. Šifra: Popoldan	1188
Reprofotografa (fotografa) zaposlim takoj.
Sitotisk — offset — Košir, Kranj, Zgornje Bitnje 277, od 6. do 8. ure.
OBVESTILA:
IZDELUJEM betonske stebre za kozolce. Dežman, Strahinj 15, Naklo 390 Montiram vse vrste lesnih, stropnih in zidnih oblog. Telefon 25-586	899
Dodatne delovne operacije na stružnici M A XI MAT (struženje, vrezovanje navojev, žaganje razpor), sprejmem. Telefon 45-086	H71 IZDELUJEM vse vrste umetno kovanih izdelkov: okenske mreže, balkonske ograje ter druge umetno kovane izdelke. Telefin 79-562 1172 Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič bo priredilo teoretični tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za pridobitev C, CE in D - kategorije voznikov motornih vozil in tečaj za pridobitev podaljšanja inštruktorskega dovoljenja vseh kategorij za naslednja leta. Predavanja bodo v ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure. Tečaj se bo
tel. 50-715
1173
PRIREDITVE
Vsako soboto, ob 20. uri je PLES v hotelu BOR v Preddvoru. Igra skupina TRGOVCI. VABLJENI!	1174
ANSAMBEL SIBILA vabi vsako soboto na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako nedeljo ob 16.30 na PRIMSKOVO ^ x	1175 PLESNI TEČAJ v Škofji Loki - vsak petek, s pričetkom 4. 2., ob 19. uri ZAČETNI TEČAJ, ob 20.30 NADALJEVALNI TEČAJ v športni dvorani »PODEN«. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. VABLJENI! 1176 PLESNI KLUB KRANJ organizira PLESNE TEČAJE v DELAVSKEM DOMU Kranj vsak torek, sredo in četrtek ob 19. uri Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. Poučuje J. BORIŠEK 1177 NOGOMETNI KLUB KOKRICA prireja VESELO PUSTOVANJE 12. 2. 1983 od' 19. do 0.02 ure v KULTURNEM DOMU na KokricL Igra ansambel PRA-PROTNIK. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Maske nagrajene! VABLJENI!
1178
POZNANSTVA^
Starejši intelektualec (70), ohranjen, nekadilec, želi spoznati žensko okrog 60 let za skupno gospodinjstvo. Šifra: Ljubitelj živali
Vdova 43/75/167, preprosta, skromna, želi spoznati sebi primernega moškega z resnmi namenom. Alkoholiki izključeni. Ponudbe pod: Otroci niso ovira 1180
ČESTITKA
Jožetu OŽEKU iz Stražišča želijo ob življenjskem jubileju vse najboljše PRI-ATELJI	1181
OSTALO
Sprejmemo primernoj žensko za VARSTVO dveh majhnih otrok na domu v Kranju, v dopoldanskem času. Šifra: Urejen dom	1182
Iščemo dobro tovarišico za VARSTVO dojenčka na našem domu v začetku maja. Šifra: Dobro plačilo	1183
INSTRUIRAM matematiko za srednje šole. Rant, Juleta Gabrovška 30, Kranj, Planina II	1184
Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko in kemijo za I. letnik usmerjenega izobraževanja. Telefon 28-2069	1185
Izjavljava, da nisva plačnici dolgov za Jožetom ŠKRJANCEM iz Mač 8, Preddvor in svarim vsakogar pred nakupom stvari, ki niso njegova last. Frančiška ŠKRJANC in hčerka, Mače 8, Preddvor
1186
Iščemo VARSTVO za dveletno punčko na območju Čirč ali Hrastja. Lahko na vašem domu. Naslov v oglasnem oddelku
1187
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto
5. februarja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne:
KRANJ
Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen ček Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko.
Živila: Dežurne prodajalna bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure: SP Šenčur in PC Bitnje.
V	nedeljo
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V Cerkljah pa SP Gorenjka — Živila Kranj od 8. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje
TR2IČ
Mercator, Deteljica, Mercator, Trg svobode 21, Marca tor, Ravne 9, Mercator, Križe.
BOHINJ
Ljubljanske mlekarne — M Delikatesa
BLED
Špecerija - delikatesa, Park hotel in Živila Center II, C. svobode
GORJE
Špecerija Market, Zg. Gorje
LESCE Murka 3 RADOVLJICA
K2K posl. Radovljica
Kmečki fant, 39/168, z zaokroženo kmetijo v okolici Kranja, mirnega značaja in dobrega srca, pošten, veren, nealkoholik, nekadilec, želi spoznati dekle od 26 do 35 let, enakih lastnosti Otrok ni ovira. Šifra: Cerkvena poroka
1179
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 60 din, špinača 50 din, korenček 45 din, česen od 188 do 195 din, čebula 62 din, fižol 120 din, pesa 25 din, slive 101 din, jabolka od 20 do 35 din, hruške 45 din, grozdje 50 din, pomaranče 46 din, limone 99 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka 31 din, kaša 76 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 24 din, orehi 478 din, jajčka od 7 do 8,60 din, krompir 14,50 din.
KRANJ
Solata 70 din, špinača 90 din, cvetača 60 difc, korenček od 50 do 60 din, česen od 180 din do 200 din, čebula 60 din, fižol od 120 do 140 din, slive od 70 do 80 din, jabolka od 20 do 30 din, hruSke 45 din, grozdje 50 din, radič od 120 do 150 din, pomaranče 80 din, limone 100 din, ajdova moka od 80 do 100 din, koruzna moka 40 din, kaša od 80 do 90 din, surovo maslo 360 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 50 din, kisla repa 40 din, orehi 480 din, jajčka od 8 do 9 din, krompir 15 din.
GLASOVA ANKETA
35-odstotna,	na	Kosovu
40-odstotna, v Vojvodini in Crni gori 46-odstotna, v Bosni in Hercegovini 48-odstotna, na HrvaŠkem 51-odstotna, v Sloveniji 56-odstotna in v Makedoniji 80-odstotna. Vseh njihovih težav, posebej razvojnih, torej 25-odstotna podražitev električne energije ne bo rešila.
Izmenjava elektrike
Elektrogospodarski sistem Slovenije je lani iz drugih republik prevzel skupno 389 milijonov kilovatnih ur električne energije, dobave drugim republikam pa so znašale 487 milijonov kilovatnih ur.
Pri izmenjavi z drugimi državami — Avstrijo, Italijo, Švico, Grčijo - je Slovenija iz tujine prejela 268 milijonov kilovatnih ur, v tujino pa je dobavila 354 milijonov kilovatnih ur električne energije. Presežek je šel na račun sposojene elektrike v Italiji in Avstriji in kasnejšega vračanja sposojene elektrike. Brez takšnih meddržavnih izmenjav bi bili prav gotovo deležni znatnih redukcij električne energije v času, ko so ustavljali obratovanje jedrske elektrarne v Krškem. Tako pa so omejitve pri porabi električne energije lani dosegle le 0,27 odstotka skupne letne porabe.
V_____s
Elektrika se bo podražila
Kava v paketu
Gorenjska ima dobro zimsko in tudi poletno turistično sezono, zato je razumljiva skrb gorenjskih občin, da so trgovine kar najbolje oskrbovane. Izvenpen-zionska potrošnja že nekaj let vpada, še posebej zdaj pa so težave zaradi splošne slabe oskrbljenosti tržišča.
Veliko »deficitarnih« živil pošiljajo v trgovine, ki so v turističnih krajih iz občinskih rezerv, obenem pa si na vse načine prizadevajo, da bi bile trgovine kar najbolje založene. A kaj, koje domače tržišče neenakomerno oskrbljeno, zato se vse pogosteje dogaja, da si med seboj pomagamo tako, da iz trgovin, ki imajo dovolj praška ali kave ali olja pošiljamo velike pakete v druge jugoslovanske republike, kjer živil ni ali pa so celo na bone.
Vse to prav dobro vedo trgovci v naših turističnih središčih, vse to dobro vedo tudi poštarji na naših poštah. Število paketov in pošiljk v druge kraje se je občutno povečalo.
V Kranjski gori, kot pravi upravnik Zvonko Blenkuš, pošiljajo kavo in prašek tisti, ki delajo v Avstriji in s kranjskogorske pošte namenjajo kavo sorodnikom in znancem. Tudi v Mojstrani se je število paketov povečalo tedaj, ko je v hotelu v Triglavu več skupin dopustnikov.
lahko povedo, da je tedaj, ko prihajajo skupine v Grajski dvor, trgovina v hipu brez praška. Paketni promet se je nedvomno povečal, vsakogar pa opozorimo, da je bolje, da
pakete pošlje »vrednostno«, kajti zgodi se da se posebno kava na poti do naslovnika
rada izgubi. Sicer po vsebini v paketu ne sprašujemo, vemo pa seveda, da se poleg ostalega največ pošilja predvsem prašek.«
Jožica Ambrožič je uslužbenka na blejski pošti: »Na Bledu je še posebej poleti več pošiljk, kar je razumljivo, saj prihajajo domači gostje iz tistih krajev, kjer ni praška in drugih živil. Trgovine so poleti dobro založene, vsekakor pa bi bilo bolj prav, ko bi bilo povsod po Jugoslaviji dovolj praška in kave in da iz turističnih središč, ki so bolje založena, ne bi pošiljali v druge kraje.«
Ivana Vari je uslužbenka na radovljiški pošti: »Tudi trgovci
Irena Jelenič je uslužbenka na jeseniški poštii: »Na jeseniški pošti se je paketni promet v zadnjem času povečal tudi zato, ker se veliko pošilja kava in prašek, tudi obe. Seveda pa je odvisno tudi o<š ukrepov: ko je bilo treba položiti depozit za prehod meje ie paketov s kavo manj kot p^j. Tudi pri nas navadno opozorimo pošiljatelja, <|a bolje, če se paket opremi tako. da se ne more kar tako i™™-< biti. Nemalo pa je bilo prej ic so še zdaj tistih pošiljateljev kave, praška in ostalih živil ki delajo v Avstriji in x jeseJ niške pošte pošiljajo avstrijsko kavo.«
D Sedej
Preveč zakonskih brodolomov
Odnosi med spoloma, priprava na življenje v dvoje so teme, > jim je v vzgojno izobraževalnem procesu odmerjeno malo me^ prav tako pa tudi starši ne znajo in ne zmorejo dati ne vzgled ne odgovorov otrokom na ta za srečo tako pomembna vprašan? — Sedanje obvezno predzakonsko svetovanje zakoncem bi kar> lo primerno razširiti tudi v šole, družinskim in zakonskim ters vam pa bi lahko pomagali s posvetovalnico __	a.	—, otrok, to p:
Kranj - Ce se je pred časom morda kdo zamislil nad podatkom iz mariborske občine in še katere, da se razveže vsaka tretja zakonska zveza, pa bi se kazalo prav tako zamisliti nad številom razvez v kranjski občini, kjer »dinamika« razbitih zakonov ni nič manjša. Da bi zakonsko zvezo sklepali ljudje bolj pripravljeni na prevzemanje starševskih in drugih odgovornosti, ki jih prinaša skupno življenje, je predvideval s predzakonskim svetovanjem že zakon o zakonski zvezi in zakonskih razmerjih, ki se seveda v vseh občinah tudi izvaja. Vendar pa so ponekod, kot na primer v Kranju, po treh letih izkušenj prišli do spoznanja, da je samo predzakonsko svetovanje bodočima zakoncema tik pred poroko kljub dobro pripravljeni skupini strokovnjakov dokaj pozno ali pa po drugi strani celo prezgodaj svetovati. Pač pa bi bilo treba mlade ljudi nevsiljivo zajeti v proces izobraževanja in seznanjanja o odnosih med spoloma, o družini in zakonski zvezi še skozi utečeni vzgojnoi/.o-braževalni proces na vseh stopnjah, to je od osnovne šole, do srednjih šol, razen tega pa tudi po krajevnih skupnostih in tudi v delovnih organizacijah.
Center za socialno delo, ki je organizator predzakonskega svetovanja in organizator predavanj o humanizaciji med spoloma, ki so se poskusno po nekaterih šolah m krajevnih skupnostih že začela, namreč ugotavlja, da z najrazličnejšimi vzroki moteno družinsko življenje, pa naj se že konča z razvezo in razbitjem družine ali ne, močno vpliva na vedenje in prilagajanje
ouuiv, to pa se spet odraža v n-
dinskem prestopništvu, tudi v koholizmu, narkomaniji in dro?' asocialnih pojavih, na katere >t;' iz slabo povezanih družin ne mori
i ■ i.:	7nlrrtnol» ~	'
S1UUU H"""0""'---, * "C t
ilivati. Ce potem zakonsko "enejo spet osebe, ki v

vpl
SKleiicjv	—y
prinašajo slabo dediščino otroštva, to je malo topline in w> čustvene motenosti, je krog pom< sklenjen. .
Prav zato je še kako pomeni* kdaj in kako mlademu človekr obzorje o vprašanjih, ki jim družina s svojim vzorcem o1-ne da vedno pravih odgovt. in izkušnje sicer pnnesejo mero spoznanj, toda navadno pozno, včasih tudi prepo— družina ne daje odgovorov šanja mladostnika, jih v ulica, posledice pa so ob^ _ bolj obsežno kurativno delo
za socialno delo.	.
Dosedanje izkušnje v
pokazale, da bi ob predzak svetovanju kazalo jezna«*.. izobraževanje, nekakšno pr,
življenje in zakon razširiti nejša leta tako s predavanj, s posvetovalnico za mlade bila nujno povsem nova d^ ač pa e nova organizacijska
Kh sedanjih kadrovskih zmožr Tudi za kasnejše, že zakonske _ bi kazalo organizirati zakonske
nižinsko svetovalnico, kjer irokovnjaki pomagali v najrs. S stiskah življenja v dvoj, < " se odnosi poslabšajo do
mere da zakonskega bfodolom* mogoče ^ razrešiti kot *
razvezo na sodišču.
L.M
Skupna skrb iza drsališče
Kranj — V letošnjih zimskih počitnicah se je ponovno potrdila Opravičenost drsališča v Savski loki v Kranju. V treh tednih počitnic se je na ledeni ploskvi drsajo prek deset tisoč mladih iz kranjske in tudi iz ostalih gorenjskih občin. Samo dober obisk pa e zagotavlja tudi uspešnega potovanja. Poslovno-prireditveni :enter Gorenjskega sejma — pravljalec drsališča je namreč izračunal, da z vstopnino dvesto-1ih obiskovalcev enega dne krije le desetino stroškov. K sreči je le-lošnji izredni obisk pripomogel, da bo upravljalec zbrai dva mili-; ona dinarjev. Petsto tisočakov i>odo navrgle reklame, Gorenjski sejem pa je za tovrstno rekreaci-
0	občanov namenil tri milijone dinarjev. Svet uporabnikov drsa-išča (v njem so poleg upravljalca udi predstavniki podpisnikov sa-noupravnega sporazuma o izgradnji drsališča, telesnokultur-lih organizacij in družbenopolitične skupnosti) se zdaj ubada z vprašanjem, kje dobiti manjkajoča sredstva. Gre za približno 1,5 milijona dinarjev, kolikor bi ;e potreboval, za vzdrževanje le-lu in drsališčno dejavnost. Svet jredlaga, da bi denar združili Podpisniki samoupravnega spo-•azuma; obenem si prizadeva, da Di krog podpisnikov razširil tudi la organizacije združenega dela
1	področja negospodarstva.
Drsališče mora postati skrb
/sega Kranja in vseh zaposlenih / občini, saj svetovne in domače zkušnje kažejo, da samo z vstopimo ni mogoče kriti vseh stroškov. (cz)
Končno le samopostrežna trgovina na Laborah - Resnično je nova, večja trgovina na Laborah hudo potrebna. Živila so najnujnejše špecerijsko blago prodajala vsa leta v stari Pungerškovi trgovinici, ki je odgovarjala še predvojnim razmeram. V vseh teh letih po vojni pa se je prebivalstvo na Laborah in okolici verjetno podeseterilo, pa še tovarna Sava je zrasla tik za njo. Konec septembra so delavci Gradbinca začeli z gradnjo prizidka k tej mali trgovinici Živil in do konca maja, obljubljajo, bo tu moderno urejena samopostrežna trgovina. Sedanjim 30 kvadratnim metrom prodajnega prostora in 20 kvadratom skladišča se bo priključilo 212 novih kvadratnih metrov površine. Laborčani in delavci Save si bodo oddahnili, kajti konec bo
brezpotrebnega čakanja. (D. D.) — Foto: F. Perdan ____>
Tudi Zelenica caka novega snega
Močna odjuga je pred dnevi krepko načela tudi snežno odejo na zeleniških smučiščih, ki so bila mesec dni zelo dobro obiskana — Težave z vlečnico Triangel in zanimanje za prenos vlečnice iz Hrast, ki bi jo namestili za planinski dom na Zelenici, kjer so idealni tereni za manj zahtevne smučarje
Tržič — Žičnice so v tej zimski sezoni prvič popeljale smučarje na pobočja Zelenice 27. decembra lani. Snega sicer ni bilo veliko in je skoraj mesec dni dokaj dobro zdržal, potem pa sta odjuga in sonce napravila svoje. V petek je bilo snega le še za najbolj zagrete smučarje.
Zeleniške žičnice so lani pridobile nekaj na sodobnosti, in sicer nove varnostno krmilne naprave. Precej težav
ZWe - Enega oa pohodov na stezah partizanske Jelovice« sose^Mi™	invalidi ter slepi
iz Kranja. Njim so se na poti pndruzih se O^jaru»	buke _
in slabovidni. Skupaj	J- Mravlje
Na sliki: kranjski invalidi, udeleženci ponoaa. ^__J_
pa še dela vlečnica Triangel, katere moč je v primerjavi z zahtevnim terenom prešibka. Zato bodo verjetno že letos delavci Kompasove temeljne organizacije Turistični in gostinski obrati Ljubelj, ki upravljajo z žičnicami, poskušali najti boljše tehnične rešitve.
Zavzemajo se tudi za to, da bi dobili vlečnico iz Hrast, ki večji del smučarske sezone, sploh pa letos, ko v nižinah ni snega, miruje. Radi bi jo postavili za planinski dom za Zelenici, kjer so idealni tereni za rekreativno smučanje. S tem bi vlečnica postala koristna, obenem pa bi obogatili ponudbo manj zahtevnim ljubiteljem smuke na Zelenici.
Cena celodnevne karte za žičnice je letos ostala enaka lanski: 180 dinarjev. Že 22. januarja je Zelenica dosegla lanski »promet«, ki je bil eden najuspešnejših v zadnjih letih. »Zasluga« gre predvsem snegu, ki ga v večini drugih gorenjskih smučarskih središč ni dovolj. Kot že rečeno, pa odjuga preti tudi Zelenici. Če ne bo novega snega, bo do morali v kratkem omejiti število smučarskih prog. Te so v primerjavi z možnostmi solidno urejene, nadvse prav pa bi prišel nov ratrak. Kompasu je nakup tik pred uresničitvijo preprečil novi predpis, ker ne daje zelene luči za uvoz opreme,, ki ne rabi večjemu izvozu.
Kompa.sovi žičničarji, ki v konicah iščejo kadrovsko okrepitev pri delavcih tržiškega Gozdnega gospodarstva in SGP Tržič, kjer tačas nimajo toliko dela, upajo, da bo snega letos še dovolj. Le tako bodo lahko izpeljali vrsto sindikalnih prvenstev in vrhunski tekmovanji alpskih smučarjev, ki sta napovedani za začetek marca: evropski pokal in FIS tekmo za memorial Zdravka Križaja.
H. Jelovčan
V vsej državi naj bi se elektrika podražila za 25 odstotkov — V zadnjih dveh letih so bile podražitve, zavoljo tega tudi zdajšnje cene kilovatne ure, v posameznih republikah in pokrajinah različne — Tudi stroški posameznih elektrogospodarstev so bili različni in nekateri so lani poslovali z velikimi izgubami, ponekod pa električne energije sploh niso imeli zadosti.
" Na listi podražitev, ki bo gotovo prav kmalu sprejeta je tudi električna energija, ki naj bi se enotno za vso Jugoslavijo podražila za 25 odstotkov. Enotna podražitev pa je vendarle problematična.
V okviru enotnega tehnično-teh-nološkega elektroenergetskega sistema države so se zaradi skrbi za lastni razvoj oblikovali v republikah in pokrajinah »podsistemi«, ki imajo različne pogoje poslovanja. Glede na to, alik elektrarne uporabljajo vodo, premog, naftne derivate, jedrsko gorivo, so seveda različno drage tudi kilovatne ure, ki jih dajejo elektrarne. Nekako logično je bilo potemtakem, da so do lanske splošne zvezne zamrznitve cen sodile cene električne energije v republiško pristojnost. V posameznih republikah so z različno politiko in posluhom obravnavali gospodarjenje . elektrogospodarstva in odmerjali cene. V preteklih dveh letih so zato različno dvigali ceno električne energije. V Bosni in Hercegovini so jo podražili za 53,4 odstotka, v Crni gori za 56,25 odstotka, na Hrvaškem za 53,75 odstotka, v Makedoniji za 53,6 odstotka, v Srbiji za 53,6 odstotkov, v Vojvodini za 52,64 odstotka, na Kosovu za 51,2 odstotka in v Sloveniji za 37,12 odstotka. Povsod se je torej podražitev vrtela okoli nekaj več kot 50 odstotkov, v Sloveniji pa se je podražila za okroglo 15 odstotkov manj.
Bolj zgovorni kot odstotki podražitve so seveda lani dosežene
cene kilovatne ure. V Srbiji je kilo-vatna ura električne energije veljala 132 par, v Bosni in Hercegovini 134, v Makedoniji 139, v Crni gori 145, na Kosovu 149 par, v Sloveniji 153, v Vojvodini 160 in na Hrvaškem 164 par. Da je pri nas elektrika razmeroma poceni, povedo podatki, da je kilovatna ura električne energije v Franciji lani veljala 208 par, v Švici 228, v Italiji 300, v Zvezni republiki Nemčiji 310 in v Avstriji 418 par.
Različne cene -električne energije so v posameznih republikah in pokrajinah različno zmogle pokriti stroške. Nekatera republiška elektrogospodarstva so imela velike izgube, druga so ustvarila dokajšnja sredstva za razširjeno reprodukcijo. Izgube niso imeli v Srbiji, na Kosovu in v Vojvodini. Na Hrvaškem je izguba znašala 5,3 milijarde dinarjev v Makedoniji 2,3 milijarde, v Sloveniji 2,2 milijarde, v Bosni in Hercegovini 1,4 milijarde in v Crni gori 800 milijonov dinarjev.
Zahteve po podražitvi elektrike bi bile seveda zavoljo izgub posameznih republik dokaj različne. Elrek-trogospodarstveniki so izračunali, kolikšna podražitev bi jim omogo: čila dobro gospodarjenje; v Srbiji