Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 30. aprila 1936. ^ Leto IX. — štev. 17. * % Delavska Glasilo Krščanskega delovnega ljucžsžva Izhaja vsak četrtek pop.; v (lučaju praznika dan popraj — Urcdniltvo: Ljubljana, Mikloii-čara o. — Nafrankirana pisma a« n« aprajamajo Posamezna številka Din 1*—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4‘—, za četrt leta Din 10‘—, za pol leta Din 20’—; za inozemstvo Din V— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičev i cesta 21, 1. nad. Telefon 2265 — Stev. čekovnega r .čuna 14.^00 Krščansko socialistični delavski mladini I Stotisoči so, ki ne vedo, kam bodo položili k počitku svoje do smrti utrujeno telo! *■’ >.* C- Stotisoči, milijoni, ki zaman iščejo dela in kruha! . Stotisoči, ki jim je življenje ena sama velika bol in trpljenje! Zaka) in čemu? Ker je Bog in Njegova zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« izrinjena iz človeških src. V njih se je naselil pohlep po bogastvu in dobrinah tega sveta. Mamon — denar Je bog tisočerim. '—»j. ........ človeška sebičnost, materializem v najbolj grobi obliki in osnovah slavi svojo zmago. Kdo so ti stotisoči in milijoni, ki nosijo posledice zla, ki ga seje egoizem-materializem!? Naš delovni rod, naši možje, naše žene, naša mladina. Da, mladina. Ta najbolj čuti posledice tega strašnega gospodarstva, te nove in prosvitljene dobe dvajsetega stoletja. Saj smo vsi le še kot ogromen stroj, ki dela, živi in ustvarja samo na ukaz, sam, spričo peklenskega tempa razmer nima več časa, pa tudi največkrat ne sme, misliti in ustvarjati po svoje. V teh težkih in temnih dneh sklicuje krščansko socialistična delavska mladina svoj kongres. Zato, da bo izpovedala svojo vero v Boga; da bo dobila novih smernic za svoje težko in odgovornosti polno delo; da se bo napila upanja in lažje borila proti obupu, ki jo tare vsled teže dni; da bo zbrala svoje raztresene sile in jih usmerila v boj za pravico, resnico in poštenje. Mladina! Naša Je bodočnosti - Polni zanosa, borbenosti in življenja oblikujmo, kar je okrog nas, da takp postavimo zopet Boga v gospodarsko. Javno in zasebno življenje. 10. maj bo dan krščansko socialistične delavske mladine. To bo dan, ko bo izpovedala mladina vero v svoje mlade sile in ideale; dan naše notranje pre-rojenosti in podvigov za nove napore h gradnji in dograditvi človeka po evangeljskih načelih. C Po začrtani poti naprej Dolga leta je bilo krščansko delavsko gibanje v Jugoslovanski strokovni zvezi enotno. Toda že dr. J. E. Krek je ob neki priliki napovedal, da bodo prišli ljudje, ki bodo razbijali krščansko delavsko organizacijo. Ta Krekova sumnja se sedaj izpolnjuje. Marsikomu to dejstvo dela težko srce in skrb. 'Delavstvo, ki sluteno čuti posledice takega razdiralnega dela, se sprašuje, kje je prav za prav tista nujnost, ki je povzročila usoden korak ustanovitve nove krščanske delavske organizacije. Nasprotniki delavstva, ljudje iz gospodarskih krogov, ki imajo korist od čimvečjega razcepljenja delavstva v svojih podjetjih, in voditelji nasprotnih delavskih organizacij, ki komaj čakajo, da se rehabilitirajo v delavskem gibanju na račun cepitve krščanskega delavstva, si manejo roke, češ, še nam bo cvetela pšenica. Toda, ko je nasprotna miselnost današnjemu krščanskemu delavskemu gibanju ta korak že naredila, ga mi moremo le vzeti na znanje. Zavedali smo se usodnih posledic tako za delavstvo, ki bi ob velikem razcepljenju trpelo tako na skupni udarni moči, gospodarsko za delavske pravice proti kapitalizmu, in idejno proti nasprotnikom krščansko delavskih organizacij, ki so dandanes v delavskem gibanju docela negativni. Čas bi bil, da zraste močan, . idejno globoko zasidran krščanski delavski pokret, ki bi tako rekoč iz svojih celic o skupinah ustvarjal novo družbo človeka, druž- o na pozitivni krščanski podlagi, katere najvišji cilj bi bil blagodat skupnosti. Današnja človeška družba, ki plove tako rekoč med Scilo in Karibdo in trepeta na eni strani pred grozečim maščevanjem razžaljenega in duhovno upropaščenega delovnega človeka, na drugi strani pa se potaplja moralno in fizično v kapitalistični poplavi, bi bila tako nujno potrebna novih življenjskih sokov iz preprostega in naravno čutečega delovnega ljudstva. ; Za to novo življenje je ostalo docela sposobno lahko rečemo edino krščansko organizirano delavstvo. Naša Jugoslovanska strokovna zveza je ostala taka, kot je bila pred dobrimi 25 leti ob ustanovitvi, ali pa celotno krščansko delavsko gibanje preko vseh 40 let svojega obstoja. Osnova našega udejstvovanja so še vedno načela pokojnega dr. Kreka in pa papeška okrožnica Rerum nova-rum, ki je bila prav . za prav počelek vsega kršč. delavskega gibanja ne le pri nas, ampak tudi drugje, in ki jo je pred časom izpopolnila okrožnica Quadragesimo anno, ki je &e jasneje začrtala smer našega delavskega udejstvovanja. Krščanski delavec je dosedaj in bo tttdi vnaprej črpal svoje notranje sile v najglobljih vrednotah krščanstva. Od postanka novega delavskega in nameščen-skega gibanja v naših katoliških vrstah pa do danes smo mi napravili vse, kar je bilo potrebno, da se ne zaseje razdor v katoliške delojemal-ske vrste. Toda razgovori, ki so se prejšnji teden vršili med prizadetimi, so dokazali, da na nasprotni strani ni prave dobre volje za sporazum. Do-čim smo mi na znani celjski dogovor pristali in ga tudi izvedli, je nasprotna stran ta dogovor preklicala, ni pa postavila nobene druge, v tem slučaju nujno potrebne osnove, na kateri naj bi se razgovori vršili in uspešno dokončali. Tozadevnega razgovora, sta se^udeležila za ;Jug. strok, zvezo njen predsednik tov. Srečko Žumer in podpredsednik tov. Jože Gostinčar. Nasprotno stran . sta pri teh razgovorih zastopala za nameščence gosp. rranc Kremžar iz Ljubljane, za delavce pa gosp. J. Godina iz Grobelj. Kakor nam je žal, da vkljub naši dobri volji in pripravljenosti ni prišlo do enotne krščanske delojem&lske organizacije, vendarle nas ta korak ne bo prav nič oviral v nadaljnjem našem delu za pravično ureditev'človečke družbe.-iKnkor se bo-i mo nadalje dosledno borili proti kapitalizmu in brezverskemu socializmu, prav tako bomo zastavili vsi svoje moči tudi proti razdiralcem enotnega kršč. delavskega gibanja. Le na ta način bomo dosledno izvrševali Krekovo oporoko. Kovinarji Kamnik. Strok, skupina kovinarjev v Kamniku sklicuje v .nedeljo, 3, -maja t. L,-Članski eiasta-j nek v prostorih restavracije Rode ob pol .10 dop. Na sestanku bo govoril tov.JR«rman izLjubljanB.l Vsi tovariši in tovarišice naj se tega sestanka sigurno udeleže. Na sestanek povabite tudi VI4 to neorganizirane delavce. — Odbor. Zanimivim okrožnica Prijatelj z dežele nam je poslal siledečo okrožnico, ki jo je sprejel po pošti pred kakimi desetimi dnevi. Prejemnik te okrožnice se je, kakor sam pravi, nedavno udeležil gospodarsko-politič-nega tečaja Jugoslovanske radikalne zajednice v' Ljubljani. Okrožnica je zanimiva v toliko, ker jasno pokaže, kdo je za Združenimi in kdo skuša razbijati Jugoslovansko strokovno zvezo. Vsi očitki ‘ proti Jugoslovanski str,okovini zvezi, da je .premalo katoliška, da simpatizira z tnarksizmpm ali pa.da ima v svojih vrstah celo komuniste, so le zlobno podtaknjen manever, ki naj pomaga rahljati žaganje krščanskega delavstva v 40 let staro organizacijo in pripravljati teren za čisto strankansiko delavsko organizacijo. Okrožnica, ki ne nosi nobenega datuma, se glasi: »Dragi tovariš! Nedavno smo se na gospodarsko političnem tečaju v Ljubljani spoznali in že porabljava priliko, da Te informirava o nekaterih stvareh in te .prosiva za pomoč. P.o. navodilih papeža Pij a XI. smo začeiK tudi v Sloveniji ustanavljati odločno katoliške strokovne in stanovske delavske in nameščenske organizacije. .Najprej se je ustanovilo »Društvo združenih. zasebnih in tjrgov-skih nameščencev Slovenije«, ki izdaja mesečno glasilo »Bodočnost«. V tem društvu so organizirani katoliški zasebni in trgovski nameščenci (trg. pomočniki in pomočnice, organisti, poslovodje, knji- govodje, občinski uradniki, sploh vsi .uradniki in .uradnice po vseh zasebnih podjetjih,.n. pr. v industriji, pri odvetnikih, v župnišču, v posojilnicah, zadrugah, konzumih itd.). Gotovo je v Vašem kraju kaj takih oseb. Lepo Te prosiva, da nam na priloženi dopisnici pošlješ imena vseh teh oseb, jim pokažeš »Bodočnost«, ki Ti jo bomo pošiljali. Vsem tem bomo pošiljali »Bodočnost«, da jih tako navdušimo in pridobimo za našo katoliško socialno ak-. <4jo. —, Druga katoliška strokovna organizacija, na katero prosiva, da nekoliko .misliš in se j;anjo nekoliko pozanimaš, je »Zveza , združenih delavcev«, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Tyrševa c. 22. Sporoči nam ob priliki, ali je pri'Vas kaj delavstva, ki bi ga bilo treba organizirati v katoliško strokovni organizaciji. Ne pustimo, da nam socialisti in komunisti zavzamejo vse delavske postojanke. Ta zveza še nima lastnega glasila. Pač pa priporočamo za vse delavstvo katoliški delavski tednik »Delavsko Franio«, ki izhaja v .Mariboru .in jo iz daj aCipilov a; tiska r n a. Prič ak u j ev a, da nam boš pomagal in nam.čimpraje odgovoril. Kadar si v potrebi za to ali ono, smo 'Ti radevolje na razpolago.,-Bog živi! — Smersu Rudolf, l. r. Pernišek Franc, 1. r.« Rajnki dr. Janez Ev.tKrek je stal na stališču, da kršč. delavsko gibanje ne sme biti podrejeno nobenemu listu, organizaciji ali pa stranki, pač pa svobodno, -ker ima že samo po sebi dan namen. J0pehardko delavstvo se prebuja Vič-Brdo, 26. aprila 1936. Kakor smo že v zadnji številki »Delavske Pravice« naznačili, se je končno tudi opekarsko delavstvo zbudilo iz spanja in započelo akcijo za enotno strokovno organizacijo,, ki naj ščiti njihove življenjske.>interese. -V .nedeljo,' 26. aprila 1936, se je vršil prvi večji sestanek tega delavstva, katerega se je -udeležilo okoli 120 delavcev in delavk tukajšnjih opekarn, ki so že vsi pristopili k strokovni organizaciji. Na tem sestanku-.nam je .tajnik . Jugoslovanske strokovne-cveze obrazložil pomen in namen strokovne organizacije za delavstvo. Da je .delavstvo danes v tako mizernem položaju je precej krivo tudi samo, ker ni iskalo rešitve v skupnosti in ker se .ni brigalo za svoje lastne interese. Posameznik ne pomeni ničesar, ker je izročen na .milost in nemilost delodajalca. Le v skupnosti ima delavstvo obrambno moč in borbeno si-.lo, s katero morajo računati vsi tisti, ki delavcu; ne priznavajo človeka vredno življenje. Na tem sestanku je bil položen temeljni kamen' .močne in enotne organizacije opekarskega delavstva pod okoljem Jugoslov. strokoTne zveze. Narejen je bil tudi načrt za delo, ki ga bo podvzela organizacija za zaščito interesov tega delavstva. Opekarska.de- lavstvo se ni .organiziralo iz kakšnih sovražnih namenov do podjetja ali lastnikov podjetij, ker se zaveda, rabi, podjetje, v katerem najde delo in kruh, -kakor' bi-se morali zavedati naši delodajalci, da rabijo nas delavce, ako hočejo, da delo uspeva. Tudi ni namen te akcije delavstva, da bi podjetjem stavili. neupravičene zahteve, pač pa .bomo zahtevali to, kar nam po vsej pravici pripada. Imamo zakonito in naravno pravico, da se Organiziramo v zaščito svojih gospodarskih, kulturnih in socialnih interesov. iKakor vsi drugi stanovi in kakor so tudi delodajalci organizirani v svojih: organizacijah, tako je ttidl delavstvo, ki je v sedanjem družabnem življenju pritisnjeno k tlom, v prvi vrsti upravičeno, da se organizira. Vemo, da take akcije delavstva delodajalcem niso ljube, ker oni hočejo ohraniti nad delavstvom popoln absolutizem, to se pravi,' da hočejo biti nemoteni gospodarji delavstva. Delavci se danes zavedamo, da smo brez organizacije le orodje v rokah delodajalcev, zato je bil skrajni čas, da smo se zdramili. Naša pot je jasna in pelje k zmagi pravice ...nad,.krivico, k zmagi dela nad kapitalizmom. Vsi na to pot! Tisti, ki izostane, je proti svoji lastni prašiči. Naj živi solidarnost delavstva! Sefa strok, odbora rudarje in kovinarjev Spričo težkih razmer, v katerih se nahaja zagorsko delavstvo, se,,je,vltMdeljo„£6.v t. dm., vršija izredna seja strokovnih odborov rudarjev in kovinarjev skupin JSZ v Zagorju._Seje *o.se .udeležile po svojih, zastopnikih vse radarske in kovinarske skupine, včlanjene v JSZ. Centralo je zastopal tajnik Rozman.- Seje se je -udeležil tudi g. župnik Markež, ki delavstvu na vse načine in kolikor je /v njegovih močeh skuša ,pomagati. | Seja je razpravljala o položaju in sklenila, da je treba organizirati akcijske odbore in .sicer, naj -prvo za Zagorje, potem pa za posamezne kraje, da bo v primeru, ako bo treba stopiti v akcijo in braniti življenjske interese delavstva, delavstvo na to tudi pripravljeno. Dovolj je prošenj in brez- plodnih intervencij, mi hočemo kruha in dela, s sapiipii obljubami se ,ne da živeti. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki vsaki deputaciji obljubljajo rešitev, katere potem od nikoder ni. Ta položaj je najbolj pripraven za ljudi, ki sejejo prevratne ideje, ker je namreč v obupu delavstvo za take stvari •najbolj ‘dovzetno. Prav je, da se brezbožni komunizem pobija kot ideja, vendar pa je potrebno pri tem še: kaj.drugega, to je kruha. Tega pa danes v 90% rudarji nimajo zadosti. i;$eja,^ki .je trajala nad 3 ure, je končno ugotovila popolno solidarnost naših rudarjev in kovinarjev v ..boju ja svoje _ najosnovnejše, življenjske ,r pravice. Mimo klevet naprej Marsikomu ne gre v račun kongres, ki ga pri-upravjja; kcšč. soc. delavska Radina. Gotovi krogi se na vso moč prizadevajo,'da bi'že sedaj spravili kongres v slabo luč in omejili silen obseg, ki ,scu ja zanele priprave za manifestacijo kršč. soc.' mladine.'Zdi se, kot da se nekateri boje jasne in jodloj$neybea«de katoliške delavske mladine. Neki . gospod, katerega imena za enkrat še t.nofrmo ttrojavHi &ri„med gorenjskim delavstvom vesti, da je Prevzvišeni nadškof dr. Gregorij Rožman odpovedal svojo udeležbo na kongresu. Ta izmišljotina je, da se milo izrazimo, tako bedasta in naivna, da je gorenjsko delavstvo sploh ni resno. y£elo v. qbzir, Sporočamo jo le kot .prjijier, da ■ gotovim 'ljudem, od'katerih bi tega sicer najmanj pričakovali, ni nobena laž dovolj nizkotna, da z njo oblatijo kako stvar. Kršč. soc. delavska mladina bo na ta natolcevanja in obrekovanja najbolje odgovorila s tem, da se bo polnoštevilno udeležila kongresa in si tam začrtala smer svojega udejstvovanja po spoznanjih, ki jih ji narekuje vest in vera v Boga. Javomiški kovinar. Veliko protestno zborovanje vsega rudarskega delavstva in ostalega prebivalstva v Zagoriu Zagorje, 27. aprila.. V soboto, 25-. aprila t, 1., se je-ob pol 4 popoldne- v.rSilo veliko protestno zborovanje, ki ga je morala na zahtevo javnosti sklicati krajevna politična organizacija JRZ zaradi nameravanih redukcij in ukinitve nekaterih rudniških obratov v Zagorju; Nevarnost redukcije preti 400 rudarjem, ki so po večini- vsi družinski očetje. Zborovanje se je* vršilo v osrčju zagorskega revirja. Prihiteli »o vsi brez razlike prepričanja. Ne pretiravamo, ako trdimo, da se jfc zbralo na zborovanju nad 4000 ljudi, ki so odločno protestirali napram nameravani ukinitvi rudniških obratov. Z žalostjo namreč moram ugotoviti, da se je zagorsko delavstvo na tein mestu zbralo ž« četrtič in da so vse prošnje ih intervencije do sedaj bile brez uspehov. Kontigent premoga, ki odpad« na zasebne rudnike, je padel od 68 na- 60%. Kontingent slovenskim rudnikom se jfc znižal od 4Q skoraj na 30%, pri ten* pa se je povišal zasebnim, rudnikom v Srbiji od 28'na' 37%. Za- leto 1936/37 je predviije-no, d» bodo državne železnice potrebovale 5700 ton premoga več na mesec kot lani. Gotovi krogi Pa- si močno priiadtevajo, da bi se ta: višek- razdelil na- državne in zasebne rudnike izven Slovenije. S tem bi seveda- bile znižane dobave in br zaradi tega'pri nas gotovo padla zaposlitbv' zopet za en dan. Seiktj se dela največ 10 do 13 dm v mesecu. So to razmere, v katerih je izključeno, da bi moglo rudarsko delavstvo še dalje vzdržati. Na zboru je govorilo sedem govornikov. Vsi to vzklikali samo eno, da je dovolj bede in retv-šfine. Treba je, da se rudarsko delavstvo kot' en mož’ združi in postavi v bran proti temu nezasli-šahemU' uničevanju slovenskega naroda. ne gre, da bi na račun drugih kapitalistov, oziroma njihovi^-interesov, uničeval naš' slovenski živelj. Go-''Prij;Jp.' 3!n statistično dokazali vso , revščino in bea v mrzli vodi - in peri-o bo belo kakor sneg. 3SS* m, • Schichtov RADION pere vse Kdo je razdirač? Na to mora vsak resnicoljuben človek odgovoriti, da tisti, ki je od nekod prišel ter začel delavstvo razdvajati. Pri nas v rudniku Huda jama so se večkrat pojavljali taki ljudje. Interes nas delavcev pa je, da smo složni, da znamo skupno nastopiti, kadarkoli je potrebno. Ker pa smo mi rudarji na lastni koži občutiti, kalko kvarno je, ako eca grupa postavi na stališče, da je treba na-"f^pip.ika depuncjrati, izriniti iz podjetja in mu Poičilti, eksistenco. Zato smo sklenili, da bomo pre-. pričali vse sodelavce, da je to zlo. Zato na sestankih in predavanjih vzgajamo člane za poštene delavske borce. Višem povemo odkrito, da smo in bomo tudi v bodoče stali na tem stališču. Tovariš Diacci kot načelnik lokalnega odbora II, skupine intervenira v vseh primerih za vsakega brez ozira na njegov svetovni nazor. Da pa se moremo tako boriti, je potrebno, da smo organizirani. Zato povdarjamo: Kdor je po našem delu ugotovil, da smo na pravi poti, naj se nam pridruži. Kdor pa je prepričan marksist, naj gre tja. Vsak pa naj od svoje organizacije zahteva, da se more v njej voditi prava delavska linija, to se pravi, da mora delavstvo vedno nastopiti skupno, kadarkoli je potrebno in da se ne sme propagirati sovraštvo med delavci. Dr. Reismanu pa to ne gre v glavo, da bi bili delavci marksisti složni z delavci krščanskimi socialisti. Zato hodii predavat, pa ne da bi vzgojil strokovničaiie, iki naj nastopajo za dobrobit delavstva. Le poglejmo. Že dolgo iet se rudanski delavci borimo za sanacijo bratovske skladnice. Leta 1932 in 1933 so bile v Hudi jami velike redukcije. Več rudarjev je zaradi upravičene borbe bilo vrženih na cesto in so tudi ipo zaporih trpeli. Leita 1934 so rudarji v revirjih TPD vodili težko borbo za svoj obstoj in gla-dovali v rovih. Pa pri vseh teh težkih vprašanjih nismo nikoli videli in ne slišali dr. Reismana. Kar naenkrat Pa tako leita in vaibi delavce. Zalkaj? Tožbe vlaga. Take tožbe, ki odvokatu nesejo, pa so tudi popolnoma uspešne. Saj gre le za to, kar delavcu zakon p red v id ev a. Vsak advokat, da, vsak brihten delavec, lahko vloži tožbo za odškodnino, ki jo predvideva zakon, in mora uspeti. Samo en primer: Neki brezposelni je pismeno prosil dr. Reis-mama, da naj za njega vloži tožibo za odštkodnino po § 219 obrtnega zakona. Dr, Reisman mu je pisal, da naj mu pošlje 100 din na račun, češ da bo zadevo že uredil. Kje naj brezposelni dobi denar? Zato se je ta revež podal k tov. Diacciju. Tov. Diacci mu je brez kavcije in brez vsake pare stroškov zadevo uredil v popolno zadovoljnost delavca. Mi bomo šli dosledno po tej poti in bomo vedno le v službi delavstva, pa če bo to kakšnemu advokatu prav ali n«. Ker smo mi rudarji ugotovili, kako silno kvarno je sovražiti drug drugega, zato se ne bomo dali več zapeljati v medsebojni boj. Ne pustimo, da bi dc-lavci razdvajali se zaradi koristi kakršnihkoli političnih ljudi tudi po dr. Reismanu ne. Na seji Strokovnega odbora rudarjev in kovinarjev v'marcu smo .sklenili, da bomo imeti po revirjih shode zaradi sanacije brat. skladnice. Tak shod smo imeli tudi v Laškem, 5. aprila. Lepo je bil olbiislkan, referati so ■ bili skrbno in. stvarno podani. Prav nič nismo udrihali po marksistih. Ampak smo tudi na tem shodu poudarjali, da hočemo v brambo za vse delavstvo, da nočemo razdora med rudarji. Obsodili smo le demagogijo in pa nede-lavsko postopanje na delavskih zborovanjih, ako se sme dr. Reismanov shod imenovati delavski. Kjer smejo govoriti le dobro situirani ljudje, oni z žuljavimi rokami pa ne dobe besede', tam ni delavskega shoda. In tako je bilo 19. marca v Laškem. Ali ni demaigogija, ako govornik govori o delavskih pravicah, kriči proti krivici, ki se godi delavcu, delavcu pa ne dovoli, da sam pove, kako in kje ga čevelj žuili. AH ni demagogija, ako čilovek, ki dobro ve, da je Jugoslovanska strokovna zveza strokovna organizacija, ki nima zastopstva ne v parlamentu, ne v ministrstvu in ne v centralnem tajništvu Delavske zbornice, pa kriči: »Vi ste požrli § 219. Ali ni demagogija, ako človek govori o delavskih interesih in poudarja, kako želi, da delavec pride do svojih zakonitih pravic, podjetniku pa daje navodila, kako naj ravna, da delavstvu ne bo treba dati teh pravic. Dr. Reisman in vsi taki pozabijo ali pa nočejo videti enega dejstva: Delavstvo se ozdravlja. Iz-prevideva, da je potrebna složna borba proti kapitalizmu, zato ne bo šlo preko tistih, ki menijo, da bodo mogli voditi še po starih kolotečinah, ki jih je začrtala buržuazija v službi kapitalizma. Razveljavljena sodba Razveljavljena sodba. Grča Valentin in Jerman Alojzij, oba iz Podkraja pri Zagorju, sta tožila Trboveljsko premogokopno družbo za odškodnino, ker radi usedanja zemlja nad njenimi rovi trpijo njihove hiše. Jerman se je moral iz hiše celo izseliti in stanuje sedaj v šupi. TPD je bila v prvi inštanci obsojena. Ker se pa gre nji, kakor izgleda za načelno stališče, da se zavaruje proti vsaki nadaljnji tožbi, je zadevo vlekla na drugo instanco. Ponovna razprava se je vršila ta teden v torek. Sklep sodišča je bil: Prizivu tožene TPD se ugodi. Prva sodba se razveljavi in zadeva vrne I. sodišču v ponovno razsojo. Pridrži se s klepu pravomočnost. — Bog zna, kako dolgo se bo še vleklo to vprašanje. Pač revež zahteva svoje, kapitalist pa zavlačuje in se otepa, kar more. Drobne novice Iz Škofje Loke. V zgornjem oddelku tovarne »Šešir« se je pripetila v torek, 21. ijunija, nezgoda, ki_ bi skoro zahtevala smrtno' žrtev. Tovarišica Minka Lešnjak je delala pri stroju, ki ima 3000 obratov v minuti, V trenutku je razneslo na tri dele tako zvano »šmirgelšajbo«. Eden od kosov je z vso silo priletel tovarišici v glavo, ter jo na več mestih težje poškodoval. Pravi čudež je, če pomislimo, da pri taki hitrosti stroja ni bilo smrtne žrtve. Ne moremo še vedeti, kakšne posledice bo tovarišica radi nezgode imela. O vsem tem bo pač organizacija vodila najstrožjo evidenco, zlasti še, ker je bilo vodstvo tovarne svoj čas na preveliko hitrost stroja od strani obratnih zaupnikov opozorjeno. Nezgoda je pri delavstvu napravila zelo porazen vtis, prav posebno pa še zato, ker je delavstvo 90% zaposleno pri strojih in napravah,' katere so v primeru defekta lahko življensko nevarne. Mislimo, da je pač dovolj, ■ če delavstvo žrtvuje za procvit in uspeh tovarne mladost, zdravje in drugo, da pa mora vodstvo tovarne gledati na varnost zaposlenega delavstva. Obenem naj bo tu- di opomin Inšpekciji dela, da ne bo verjelo vsem »španskim stenam«, katere so ob priliki pregleda obrata postavljene, češ, pri nas je delavstvo dovolj zavarovano. Vsem tovarišem in tovarišicam pa naj bo nezgoda tovarišice 'Lešnjak opomin, da se proti nesrečam tudi sami zavarujejo in sicer s tem, da vse polovičarske naprave javijo obratnim zaupnikom, da oni po svoji nalogi, katero imajo, pravočasno nesrečo odvrnejo. Vsak Ljubljančan dobro ve, da najboljše vino pije le v gostilni POD SKALO Gosposka ulica 19. pri Križankah Lastnica Anica Peteline »iz posredovalnice za službe prihajam, milostljiva. Zvedela sem, da rabite služkinjo.« »Tako? Saj jim je vendar znano, da vse sama opravim.« »No, to bo pa služba kot nalalšč zame.« • Na neki veliki prireditvi je mož zgubil svojo ženo in nn zglaševalnem uradu povprašal po njej. »Že tri ure stoji tu neka ženeka, ki pa še ni Spregovorila niti besedice; morda .je to vaša ženar?< »Oh, tista pa prav gotovo ni,« se odreže mož. .Strm 6’ »DELAVSKA PRAVICA«; 39. ■urite 1936- Leto- IX. Jesenice Ivan LcvKnilf urar m luvellr trgovina tirij zlatnine, stebrnine^. Največja izbira poročnih prstanov Hrani — Jfestiiice Zvonimir Turnščk tr jo vina s steklom in porcelanom, stavbeno' steklarstvo, Sipe,' ogled«rhr, okviri manufaktura, moda, konfekcija Jesenice Zar’ (rtriten! obisk se priporoča POLJŠAK naši., Jesenice t rjo Vina' ib gostilna KonkurenČbe cene, dobra pijač* i i ti iii . 'j i..— ii.iii.i '' -ir. ' Ddbro, po&eiii1 in ria ugodna mesečna odplačila dobiškolo, šivalni stroj, radio aparat , tei* v$'e nadomestne dtele'. V' trgovini KRAŠOVEC, lešeriice Krekov trg 2 Lakiranje koles na ogenj * ~ — ~* . Kupujte iir naročajta oblačilne predmete pri’ Gogalu krojaitvo in trj{bviha nr JESENICAH1 Nizke cene, domače solidno delo Marašovič Ante gostilna »JADRAN« točijo se pristna dalmatinska vina JUSTI ROZMAN se priporoča fototrgovina in parfumerija JESENICE ; 'A ’ - - ANDREJ HERMAN riasf. gostilna in mesarija Jesenice IVAN DERŽIČ parna pekatri« — Jesenice HOČEVAR ANTON mesar in' prekafrvalec' JESENICE — nrtjfrotr ktrfo'—, Pristopnina Din1 1 " - " - • ~ .......................... Domžale I -..... .■ . M l ..n,..- ZajcP in Grčar splošno mizarstvo Domžale Vinko Hab;an gostilna Domžale i Anton Dimnik trgovina'z mešanim blagom _________ Domžale Restavracija OREHEK Domžale . . Stipiovšek Albert pekarija Domžale Zdravko Vedlin trgovina z mešanim blagom Domžale JAKOB MENARD ' '4' ' trgovina z mešanim blagom Domž >le Muller Anion gostilni in vinska trg* vin V Domžale • - • •’ • J. • ; A ti I ■ - • - Gostilna pri J žetu (Franc Janežič) Domžale Flerin Framo modna in konfekcijska trgovina Domžale JOS. SENICA trgovina z mešanim blagun\ manufaktura-, ivle-zniriu- itd. Domžale BODOČE DELO 'HRGOVSKEGA BOLNIŠKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA DruStvo namerava izpopolniti Šlajmerjev dom! in' sicer r novimi in najmodernejšimi zdravilnimi napravami. Predvsem ima v načrtu ustanovitev okulističnega oddelka, rontge-novega instituta in oddelek za elektro-fizikalno ztfravljelijfe'. Za' ožehjieMe nameSCeribri' ih ria-meščenjte pa je velike važnosti ustanovitev porodniškega oddelka. Nadalje ima diruštvo v programu oskrbeti naraščaju zavarovancev poceni, oziroma brezplačno letovanje na morju, kakor tudi-'brezplačno zdravljenje članov upokojencev, nameščenskih vdov in sirot. Da bo društvo moglo vse to izvesti, je potrebno, da postanejo njegovi člani vsi slovenski nameščenci. Onih 30' din mesečno, kolikor maša članarina, se vsakemu nameščencu bogato povrne ih naj nameščenci niikar ne Stedijo tam, kjer ni- potreb*. ... - . Uublana Priporoča se modna in konfekcijska trgovina (IGNAC ŽAR Gl Ljubljana, Sv Petra c. 11 malo rabljene in nove vseh znamk HVSCJU najceneje edino pri PKOMEi' (nusproti k rižanske cerkve) ** -■ I 'J 4JJ.lt K. 1HII.II. I! n 141II l' mili ■ UH I ! : Šivalne stroje malo rabljene, ki odgovarjajo novim, poceni kupite pri 1’ROMfii' (nasproti križanske cerkve) I. vjjusta se selimo na Miklošičevo cesto 17 A. Kassig izdelovanje čepic -Poselite nad Otroške vozičke malo rabljene poceni dobite pri PROMfcl (nasproti križanske cerkve) Opozorilo Vseh vrst rabljepe predmete poceni kupite m prodate edino pri PROMET (nasproti križanske cerkve) A. PAUSCHIN Ljubljana, Wolfova ul. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstne steklenine in porcelana po najnižjih cenah Japonski porcelan! Teleion 31-96 A. & E. Skaberne Lmbljana uvoz in prodaja manufakturnega blaga TRIGLAV - J.Oi UP INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE Poslovni prostori: Ljubljana, Stari trg 2 Pod trančo 1, Kolodvorska ul.^ Zaloga: Kamgarnov, sukna, puplinov, šiionov ter vMh modnih potrebščin ?arilo in obleke se izvršujejo .tudi po meri, >po najnovejši iazonl in po najniijih cenah Qelavci imajo pri odjemu blaga 5°/« popust TEODOR RABIČ štampilje in emajlirane tablice Ljubljana,, Miklošičeva cesta 1.5 dalo in dom :~,ž. Vas \C ^ M35--150'- v \a eruzmo 0*2-4«- sa