3 Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom mora postati prihodnost Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc 11 Faktoring kot oblika .nanciranja podjetja: trg faktoringa v Sloveniji Anita Koren 17 Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju Jana Hojnik, Tina Bratkovic Kregar in Doris Gomezelj Omerzel 25 Celostna nakupna izkušnja na prepihu sprememb Polona Dakic 31 Nastajanje multipolarne globalne ureditve in vloga lr Kitajske Primož Šterbenc 39 Leto Univerze na Primorskem, Fakultete z management Maja Koblar 41 Center za razvoj in prenos znanja se predstavi Sebastjan Rosa 43 Povabilo k oddaji clankov s podrocja managementa in jezikov Igor Rižnar Spoštovane bralke in bralci, revija Management se je v letošnjem letu preoblikovala iz znanstvene v strokovno revijo in dobila novo gra.cno podobo. Pred nami je prva letošnja številka, ki se zacenja s prispevkom o pomenu uspešnega sodelovanja med šolstvom in gospodarstvom, nadaljuje s prispevkom o slovenskem trgu faktoringa, tretji prispevek obravnava podjetniške namere študentov v povezavi z zaznavanjem ovir v okolju, naslednji predstavlja celostno nakupno izkušnjo v luci sprememb v današnjem casu, peti prispevek pa obravnava in predstavi nastajanje nove multipolarne globalne ureditve in vlogo lr Kitajske v njej. V drugem delu revije vas vabim k pregledu in napovedi dogodkov na up Fakulteti za management, seznanitvi z aktivnostmi Centra za razvoj znanja in posebnemu povabilu urednika za podrocje managementa in jezikov k oddaji prispevkov. Vsem, ki ste pomagali sooblikovati prvo številko strokovne revije Management se prav lepo zahvaljujem in vas v imenu uredniškega odbora vabim, da se vkljucite kot bralci, snovalci idej, avtorji bodocih prispevkov in razširite glas o prenovljeni strokovni reviji Management. Klemen Kavcic, glavni in odgovorni urednik Management | Glavni in odgovorni urednik Klemen Kavcic | Uredniki Daniel Bratina, Tina Bratkovic Kregar, Dušan Gošnik, Mateja Jerman, Suzana Laporšek, Igor Rižnar, Primož Šterbenc in Elizabeta Zirnstein | Lektoriranje Davorin Dukic in Susan Cook | Oblikovanje in tehnicna ureditev Alen Ježovnik | Ilustracija na naslovnici Patricija Rantaša | Uredništvo Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement, Izolska vrata 2, 6000 Koper | management@fm-kp.si | www.mng.fm-kp.si https://doi.org/10.26493/1854-4231.16_1 Borut Likar Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement borut.likar1@guest.arnes.si Žiga Cepar Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement ziga.cepar@fm-kp.si Petra Kunc Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement petra.kunc@guest.arnes.si Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom mora postati prihodnost Najboljše šole danes oblikujejo kadre, ki jih bo jutrišnje gospodarstvo potrebovalo, zato se morajo biti sposobne povezovati z gospodarstvom in v ta nov modus operandi aktivno vkljuciti tudi dijake. Naša teza je, da je neustrezna komunikacija med sfero šolstva in sfero gospodarstva glavna težava plodnejšega sodelovanja. V prispevku je predstavljena kva­litativna raziskava povezovanja srednješolskega izobraževanja in gospo­darstva. Najpomembnejše ugotovitve naše raziskave so, da v Sloveniji še nimamo zadovoljivega povezovanja med srednjimšolstvomin gospodar­stvom. Predvsem je problem komunikacija med vsemi deležniki. Vsi ude­leženci v raziskavi pricakujejo od države, da bo trajnostni dialog sistem­sko uredila. Kljucne besede: povezovanje srednjega šolstva in gospodarstva, inovativ­nost, komunikacija Balanced Communication between Education and Economy Must Become the Future The paramount schools today are shaping the sta. that tomorrow’s econ­omy will necessitate, so they need to be able to connect with the economy and actively involve students in this new modus operandi. Our thesis is that inadequate communication between the sphere of education and the sphere of economy is the main problem which is stopping more fruitful cooperation. The paper presents our qualitative research on the connec­tion between secondary education and the economy. The most important .ndings of our research are that Slovenia fails to have a satisfactory con­nection between secondary education and the economy. Above all, the problem is communication between all stakeholders. All participants in the research expect the State to systematically regulate sustainable dia­logue. Keywords: connecting secondary education and economy, innovation, communication https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.3-9 Uvod in teoreticna izhodišca Globalizacijski procesi v današnjem casu prina­šajo veliko sprememb, kar je še posebej cutiti v gospodarstvu, kjer morajo nenehno slediti sodob­nim smernicam. Gospodarska rast danes temelji na razvoju in uvajanju novega znanja ter inovacij, razpoložljivosti podjetniških idej in hitrosti, s ka­tero se te ideje pojavljajo na trgu. Za konkurencni preboj slovenskega gospodarstva mora Slovenija postati inovativnejša in bolj podjetniška, torej je treba uveljaviti koncept kakovostne gospodarske rasti, ki naj temelji na idejah, znanju, novi tehno­logiji, in to na vseh podrocjih delovanja, od go-spodarstva do javnega sektorja in države (Petrin 2004). Cloveški kapital postaja cedalje pomembnejši dejavnik uspešnosti podjetij. Slovenski deloda­jalci se cedalje bolj soocajo s težavami pri iskanju kadrov, ki bi bili ustrezno kvali.cirani. Znanje na­mrec zelo hitro zastareva, tehnološki cikli so vse krajši, cas izobraževanja pa se podaljšuje, kar pov­zroca še vecje neskladje med šolstvom in gospo­darstvom. Zaradi nenehnih sprememb je še pomemb­neje, da izobrazimo inovativne in podjetne kadre, saj bodo rojeni po letu 1982 do leta 2025 predsta- Slika 1 Neskladje v hitrosti sprememb vljali 75 odstotkov delovne sile (Mulej 2013). Torej bi morali mladi pridobiti takšno izobrazbo, ki bo vsakemu posamezniku omogocala, da bo v teku delovne dobe lahko veckrat menjal delovno me-sto in poklic v skladu z zahtevami tehnoloških ter ekonomskih sprememb posamezne družbe, kar izobraževalne ustanove postavlja pred velike izzive. Za višjo gospodarsko rast potrebujemo ka­kovostno in ucinkovito izobraževanje, pri cemer se nam postavlja vprašanje, koliko so se šole spo­sobne prilagajati spremembam, še posebej, ker je znano, da se šolski sistemi spreminjajo zelo po-casi. Namen raziskave je bil preuciti sedanje stanje ter priložnosti in možnosti za boljše usklajevanje srednješolskega izobraževanja s potrebami go-spodarstva, kar lahko pomembno vpliva na višjo zaposljivost mladih po koncanem izobraževanju oziroma njihovo manjšo brezposelnost. S pomo-cjo raziskave smo želeli ugotoviti, kako dobro ma-nagementa šolstva (vkljuciti smo morali razlicne nivoje – slovenski izobraževalni koncept, kuriku­lum in ravnatelje) in gospodarstva obvladujeta medsebojno usklajevanje. V prispevku najprej prikažemo, da prihaja do velikega neskladja v hitrosti sprememb. V gospo­darstvu, ki je vezano na svetovni trg, se namrec spremembe dogajajo veliko hitreje kot v šolstvu. V nadaljevanju predstavimo, kako pomemben je trajnostni dialog med tema dvema sferama. Pred­stavimo primere dobre prakse iz tujine. Nadalju­jemo s predstavitvijo naše raziskave, ki smo jo iz­vedli, da bi dobili odgovore glede zastavljene teze. Podamo ugotovitve raziskave, vpogled v stanje na tem podrocju v Sloveniji in sklepne misli. Neskladje v hitrosti sprememb Srednješolski sistem mladih ne spodbuja dovolj k inovativnemu razmišljanju in s togim šolskim programom ne sledi potrebam gospodarstva. Za­radi tega je sodelovanje srednjih šol s podjetji v lokalni skupnosti zelo pomembno, saj se morajo v gospodarstvu nenehno truditi za novosti, poso­dobitve, inovacije, ker drugace na trgu ne bodo preživeli; medtem pa šolstvo, veckrat tudi za­radi pomanjkanja sredstev, spremembam ne sledi tako hitro (slika 1). Ravno povezovanje šolstva in gospodarstva pa mladim omogoca, da prej razu­mejo potrebo po inoviranju in s tem povezane metode ter spoznajo npr. nove delovne stroje, robote, inovativne procese ipd.; prav tako lahko podjetja šolam .nancirajo potrebne novosti, saj izobražujejo pravzaprav njihov potencialni kader. Uspeh v prihodnosti bo zagotovljen, ce bodo šole s sodelovanjem podjetij uspele izobraziti ino­vativen kader, saj bo tudi njihovo znanje v proce­sih dela vplivalo na produktivnost in kakovost dela, tj. zvišan dohodek in dobicek, porast do-bicka gospodarskih organizacij, vecjo družbeno blaginjo, zato je treba iskati rešitve in mladim po­magati, da se bodo sposobni soocati s problemi ter nenehnimi spremembami, ki jih prinaša hiter tehnološki in družbeni razvoj. Povezovanje šolstva in gospodarstva Da bi mladi že v casu šolanja pridobili ustrezna znanja in kompetence, da bodo uspešni na trgu dela, za katerega je znacilno nenehno spreminja­nje, posodabljanje in napredovanje, je pomembno bolje povezati šolstvo in gospodarstvo ter krepiti ukrepe za medsebojno sodelovanje. To povezova­nje bi bilo zelo dobro tudi zaradi vecje zaposlji­vosti mladih, saj bi zaceli nabirati delovne izku­šnje že v casu šolanja. Mladi morajo pridobiti spo­sobnosti, da bodo vedno znova lahko pridobivali nova znanja, ki bodo pomembna na njihovi kari­erni poti. Šole se morajo veliko bolj odpreti lokalnemu Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom in širšemu okolju, kar bo v prihodnje postalo nuja oziroma kar »preživetje« šol, saj prinaša nove mo-žnosti in izzive, pri cemer naj bi bila zelo po­membna komunikacija med sodelujocimi (Go-tvassli 2008). Temu dialogu z razlicnimi deležniki in skupnostjo pritrjujejo tudi Cankar, Deutsch in Trampuševa (2015), saj so lokalne in regionalne spodbude zelo pomembne za razvoj ustvarjalno­sti in inovativnosti mladih, s skupnim ciljem, da se programi, projekti ter ostale dejavnosti uspe­šno odvijajo in zakljucijo. Pomembnosti sodelo­vanja se zavedajo tako podjetja kot druge orga­nizacije, saj razumejo, da je v lokalnem okolju za lastno inovativnost potrebna tudi podpora ne­posrednega okolja, ki zagotavlja dovolj spodbud in podjetniških izzivov, in da mladi predstavljajo njihov bodoci zaposlitveni potencial (Cankar, De­utsch in Trampuš 2015). Nova šolska zakonodaja poklicnega in stro­kovnega šolstva poudarja socialno partnerstvo, ki temelji na vecjem sodelovanju med gospodar­stvom in šolami. Šole želijo prisluhniti potrebam gospodarstva, želijo spoznati tok razvoja in novo­sti v gospodarstvu, vse nastale spremembe vne­sti v kurikul in ustrezno usposobiti dijake, da lahko takoj po koncanem šolanju nastopijo z de­lom (oecd 2018). Po drugistranipasenamrecpojavlja težava, da v gospodarstvu niso zadovoljni s kadri, ki pri­hajajo neposredno iz šol: menijo, da nimajo po­trebnega znanja, kar kaže na razkorak med gospo­darstvom in šolstvom, ki se odraža tudi v struk­turni brezposelnosti. Formalna izobrazba, spo­sobnosti in ostale lastnosti delovne sile se torej ne ujemajo s pricakovanji delodajalcev. Ta razko­rak med znacilnostmi razpoložljive delovne sile, ki zakljuci poklicno ali strokovno srednješolsko izobraževanje, ter potrebami po delovni sili, ki jih izkazuje gospodarstvo, bi bilo nujno treba premo­stiti. Podjetja se cedalje bolj zavedajo, da je pred­vidljiva ponudba delavcev bistvena za njihov ra­zvoj in preživetje nasploh, zato so ponekod že zacela pritiskati na izobraževalne ustanove, da svoje programe prilagodijo zahtevam industrije. Teh pritiskov lahko pricakujemo cedalje vec, zato nas zanima, koliko in kakšno povezovanje že ob-staja. Dobre prakse iz tujine V Avstriji, npr., je sistem poklicnih šol primer dobre prakse povezovanja sfere izobraževanja in trga dela. Zaradi tega imajo dobro razvito gospo­darstvo in nizek odstotek brezposelnosti. Zave­dajo se, da je v casu nenehnih tehnoloških spre­memb pomembno, da izobraževalni sistem sledi spremembam in potrebam na trgu dela ter se temu po potrebi prilagaja (Federal Ministry of Economy, Family and Youth 2012). V Avstriji se delodajalci že zgodaj vkljucijo v izobraževanje in ga ves cas spremljajo, dopolnjujejo in izboljšu­jejo, saj jim to zagotavlja, da bodo dobili ustrezno usposobljen kader, za katerega ne bodo potrebni dodatni stroški uvajanja. Velika razlika z našim poklicnim izobraževalnim sistemom je v tem, da je avstrijski bolj usmerjen v prakticno usposablja­nje, in sicer vajencem, ki se izobražujejo v ucnem poklicu, nudijo spremljajoc in strokovno usmer­jen pouk (dualno izobraževanje) ter podpirajo in izpopolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splo­šno izobrazbo (Federal Ministry of Economy, Fa­mily and Youth 2012). V Avstriji vajeništvo po­teka tako, da vajenci 80 odstotkov casa delajo v podjetju, le 20 odstotkov casa pa preživijo v šoli. Pomembno je tudi dejstvo, da avstrijski model va­jeništva vkljucuje povezanost vseh socialnih par-tnerjev (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Eden od teh partnerjev je gospodarska zbornica, ki je odgovorna za registracijo pogodb in tudi za to, da podjetja vajence ustrezno izucijo. Njihov nacin vajeništva je tudi primer, ki kaže, da ima povezovanje podjetij in mladih pomembno vlogo pri preprecevanju brezposelnosti (Ministr­stvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Av-strijska podjetja v vajeništvu vidijo naložbo za prihodnost, saj na ta nacin najbolje kvali.cirane delavce usposobijo po svojih merilih in potrebah (Federal Ministry of Economy, Family and Youth 2012). Finski šolski sistem na splošno velja za enega najboljših na svetu. Vzrok za visoko kakovost šol­stva v tej državi so med drugim tudi inovacije in visok družbeni status inovativnega dela uciteljev. Po vsej državi imajo zelo mocno medinstitucio­nalno sodelovanje v raziskovalno-razvojni dejav­nosti in tako ustvarjajo primerno podporno oko­lje za mednarodno konkurencna podjetja. Prav tako tesno sodelujejo razlicni subjekti – ministr­stva, .nancerji, univerze, raziskovalni inštituti ipd., ki poudarjajo tehnicne sposobnosti, ustvar­jalnost, inovativnost, .eksibilnost in podjetni­štvo. V poklicnem izobraževanju mladih so na Finskem leta 1998 zaceli z ucenjem na delovnem mestu kot obvezno ucno metodo, na podrocju ocenjevanja pa je bilo leta 2006 vpeljano ocenje­vanje s t. i. predstavitvami poklicnih kompetenc. Organizatorje poklicnega izobraževanja so usme­rili k vzpostavitvi velikih poklicnih šol, ki omogo-cajo ucenje na vec razlicnih poklicnih podrocjih. Šolske oblastisiprizadevajo za to,dabibiloizo­braževanje bolj prilagojeno trgu dela (.eksibilno prenavljanje programov) in da bi poklicno izobra­ževanje postalo še privlacnejše, kar jim uspeva, saj se za poklicno šolanje zdaj odloci vec kandi­datov in kandidatk, kot je prostih mest (Finska v vrhu znanja 2030 2014). Velika Britanija je v zadnjih nekaj letih zacela pospešeno delati na povezovanju šolstva in go-spodarstva, saj se zavedajo, kako pomembno je povezati mlade s sfero dela in jim pomagati, da se bolje pripravijo na prihodnost (Harris 2015). Krepiti so zaceli vezi med šolami, univerzami in delodajalci. Prizadevajo si, da bi vzpostavili trajne vezi med njimi in da bi prepoznavali razlicne iz­zive na razlicnih podrocjih, saj se sfera dela zelo hitro spreminja. Harrisova (2015) razlaga, da je jedro modela, ki si ga prizadevajo vzpostaviti, mreža koordinatorjev, ki povezujejo vse deležnike in so pravzaprav tisti, ki imajo vse informacije o lokalnih šolah in delodajalcih. Vsaki šoli so ponu­dili poslovnega prostovoljca, da z njimi sodeluje pri razvoju kariernega in podjetniškega nacrta, ki temelji na lokalni podpori in je podprt z raz­iskavami o tem, kaj je ucinkovito pri dolocenih starostnih skupinah. Ustanovili so lokalna pod-jetniška partnerstva med lokalnimi oblastmi in podjetji, katerih cilj je skrbeti za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest znotraj lokal­nega obmocja (Harris 2015). Vodje poklicnih poti na šolah in univerzah bodo mladim lahko dali naj­novejše nasvete in jih v celoti pripravili na sfero dela (Harris 2015). Naloga srednjih šol pa je, da di­jakom vsako leto zagotovijo vsaj eno pomembno interakcijo s podjetji, s poudarkom na delodajal­cih s podrocja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Metodologija Ker smo želeli preveriti našo tezo, da je neustre­zna komunikacija med sfero šolstva in sfero go-spodarstva glavni problem plodnejšega sodelova­nja, in so nas zanimali pogledi, izkušnje, mne­nja, predlogi in zamisli ravnateljev na srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter managerjev v podjetjih glede izzivov na podrocju povezovanja sfere srednjega šolstva in gospodarstva, smo v kvalitativnem delu raziskave izvedli dvanajst pol-strukturiranih intervjujev, s katerimi smo pri­dobili celosten vpogled v problematiko povezo­vanja teh dveh sfer, pri tem pa smo upoštevali stališca, mnenja, izkušnje in vrednotenja vseh, ki smo jih vkljucili v raziskavo. Vzorec je kvotni, saj smo po vnaprej dolocenih kriterijih izbrali tri vire/skupine udeležencev, ki so nam lahko o naših raziskovalnih vprašanjih podali odgovore, in sicer so v prvi skupini trije ravnatelji najinovativnejših šol po merilih Zavoda Republike Slovenije za šol­stvo Ljubljana, v drugi trije managerji podjetij, ki so v letu 2018 dobila nacionalno priznanje Gospo­darske zbornice Slovenije za inovacije, in v tretji šest udeležencev, ki lahko pomembno pomagajo pri povezovanju obeh sfer. Kredibilnost raziskave je tako povecana s triangulacijo po razlicnih vi-rih/skupinah podatkov – managerji, ravnatelji in pomembni deležniki. Pridobljene podatke smo obdelali z metodo analize vsebine po Milesu in Hubermanu (1994), kjer smo s kategoriziranjem in klasi.ciranjem enot gradiva oblikovali pojme, jih povezali v kate­gorije in na njihovi osnovi oblikovali sklepe. Rezultati raziskave glede povezovanja izobraževanja in gospodarstva Odgovori vseh deležnikov glede stališca do pove­zovanja izobraževanja in gospodarstva so poka­zali, da so vsi zelo naklonjeni povezovanju šolstva in gospodarstva. Strinjajo se, da je ta dialog nujno potreben, ce želimo, da bomo imeli gospodarsko rast, da bomo zmanjšali brezposelnost, še posebej strukturno,kijetežava v zadnjih letih,ko seizo­brazba, sposobnosti in še druge lastnosti delovne sile ne ujemajo s pricakovanji delodajalcev. Ce po­gledamo to situacijo z ekonomskega vidika, gre torej za neskladje med ponudbo kadrov in pov­praševanju po njih. Pomena povezovanja se zave­dajo prav vsi intervjuvanci. Na podlagi raziskave smo prišli do ugotovitve (slika 2), da bi vec sodelovanja in komunikacije med vsemi deležniki pripomoglo k izboljšanju si­tuacije, ki vlada na podrocju strukturne brezpo­selnosti, cesar bi se morali zavedati vodstvi obeh sfer in v tej smeri okrepiti razlicne dejavnosti. Naše ugotovitve kažejo, da imajo pri povezo­vanju obeh sfer odlocujoco vlogo vodje, ki morajo najti pot, da dialog stece v pravi smeri. Intervju­vani ravnatelji so izpostavili podcenjujoc odnos gospodarstva do šolnikov in dijakov, ki so ga do-življali skozi leta, ko podjetja niso imela težav z delovno silo. Managerji pa so sami priznali, da so imeli v preteklosti do šol vzvišen odnos, zdaj pa spoznavajo, da jih zelo potrebujejo in želijo, da bi skupaj poskrbeli za razvoj kadrov, ki bodo s svo­jim znanjem in vešcinami ustrezali potrebam na trgu dela. V naši raziskavi se je pokazalo, da je težava ravnokomunikacijainda jenatem podrocju bi­ Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom Slika 2 Trajnostno sodelovanje vseh deležnikov stveni zaviralni dejavnik sodelovanja, zato bi mo-rali vodilni v teh sferah zaceti komunikacijo iz­boljševati. V uspešnih podjetjih postavljajo ko­munikacijo na prvo mesto, saj je bistvo kulture organizacije. Pricujoca študija potrjuje, da vecina težav nastane zaradi slabe komunikacije. Zato se je treba seznaniti s pravili dobre in uspešne komu­nikacije, ki naj postane bistvo kulture v organiza­cijah, prav tako pa tudi odprt odnos, spoštovanje in ustrezna delovna klima. Naša raziskava je potrdila, da zglednega so-delovanja med vsemi akterji še ni oziroma je re-lativno šibko, vendar je prepomembno, da bi ga lahko prepustili nakljucju ali le nekaterim posa­meznikom, ki se trudijo na tem podrocju. Lahko torej potrdimo postavljeno tezo, da je neustrezna komunikacija med sfero šolstva in sfero gospo­darstva glavna težava plodnejšega sodelovanja. Stanje v Sloveniji V Sloveniji na podrocju sodelovanja pomembnih akterjev še nimamo zadovoljivega stanja, ki bi se izboljšalo, cebisetiakterji bolje povezali. Po-manjkljivosti in slabosti smo povzeli v pregledni­ci 1. Ce bi izboljšali komunikacijo in poskrbeli za dobro trajnostno sodelovanje izobraževanja in gospodarstva, bi se kmalu pokazali pozitivni ucinki, in sicer: • ustrezna usposobljenost: • ustrezni pro.li (dobri, zaposljivi kadri); • manj brezposelnih; • ustrezna prepoznanost in izkorišcenost po­tenciala mladih; • prepoznanost in ustrezno vodenje talentov, da bi lahko dosegli maksimum; • delovne izkušnje že v casu šolanja; • povratne informacije tako za šolstvo kot go-spodarstvo; • sprotno usklajevanje šol in podjetij; • vkljucenost mladih v razvojne time; • ustrezna pomoc na poklicni poti; • perspektivni zaposljivi programi; • uspešnost podjetij; • razvoj inovativnosti; • vlaganje v razvoj; • državi se povrne investicija v izobraževanje posameznikov. Diskusija in sklep Ceprav Evropska komisija in Organizacija za go-spodarsko sodelovanje in razvoj opozarjata na po­membno vlogo izobraževanja odraslih ter vseh in-stitucij, od vrtca do univerze, med slednjimi še ve­dno ni prave povezanosti, ki pa bi bila nujno po­trebna. Managerji v podjetjih se morajo zavedati po­membnosti trajnostnega sodelovanja s šolstvom in si nikakor ne bi smeli privošciti vzvišenosti v tem odnosu, kot so si dovolili v preteklosti, kar priznavajo tudi sami. Za korektno in kakovostno sodelovanje se morajo truditi tudi v casu gospo­darske krize in takrat, ko ne cutijo pomanjkanja kadra, saj ne morejo vedeti, kaj bo prinesla ne­predvidljiva prihodnost. Intervjuvani managerji priznavajo, da so šele v zadnjih letih priceli spo­znavati, da ne bo vec lahko dobiti ustrezne de­lovnesilein dase morajo nujno povezati s šolami, ki izobražujejo njihov potencialni kader. Preglednica 1 Stanje v Sloveniji Trg dela Strukturna brezposelnost Inovativnost mladih Mladi imajo premalo ali sploh nimajo delovnih izkušenj; ni pravega stika z delodajalci; neaktivnost mladih; nemotiviranost mladih; mladi ne išcejo zaposlitvenih možnosti drugje. Moderni, nezaposljivi poklici; pre­kvali.cirana delovna sila; neustrezni pro.li; premalo tehnicnih pro.lov; prevec družboslovnih programov; mladisploh ne vedo, ceseizobražu­jejo za »pravi« poklic; pogoste frustra­cije med mladimi (travme, bolezni); izgubljen potencial znanja; mladi ne izkoristijo možnosti izbire in prekva­li.kacije. Neustrezne izobraževalne vsebine; ta­lenti so premalo spodbujeni; nekateri ucitelji zavirajo inovativnost (zasta­reli nacini poucevanja); generacijski prepad; neinovativno okolje; matura in poklicna matura zavirata. Vsi intervjuvanci v naši raziskavi menijo, da je treba sodelovanje vec deležnikov iz šolstva in gospodarstva, ki so vpleteni v ta odnos, okrepiti ter nadgraditi do tiste stopnje, da bo to zaživelo, kot bi moralo, v dobrobit vseh. Zdaj vlada stanje, ko vsak deležnik izpostavlja predvsem dolžnosti drugih deležnikov, pozablja pa na potrebne aktiv­nosti in ukrepe, ki bi jih moral izpeljati sam. Pred­vsem je teoreticno marsikaj opredeljeno, toda pravegazagonazaizvedbo v praksini. Vzroktemu je po naših ugotovitvah na prvem mestu v neu­strezni komunikaciji. Vsi pozabljajo, da je nujna povezanost prav vseh. Študija kaže na to, da vsak izpelje vse aktivnosti sam zase in po svoje, v pre­pricanju, da bo tako dovolj dobro in da je marsikaj teoreticno zelo dobro napisano, v praksi pa ne de­luje. Ravnatelji razložijo, da lahko šola da dijakom osnove, pravzaprav en del, nikakor pa ne vsega, kar mladi potrebujejo na poklicni poti. Drugi del bi moralo dodati gospodarstvo, saj šola nima vsega potrebnega znanja, izkušenj pa tudi ne vse po­trebne infrastrukture. V podjetjih ocenjujejo, da šola ne izobrazi ustreznih kadrov, ponekod so celo mnenja, da mladi nic ne znajo, vendar to pomeni, da tudi oni niso dodali svojega prispevka. Ce bi bilo podjetje ustrezno povezano s šolo, ki izobra­žuje njihov potencialni kader, bi na tak nacin pre­vzeli del odgovornosti. Vsi udeleženi v raziskavi od kljucnih institu­cionalnih, regulatornih in drugih odlocevalcev v zvezi s problematiko povezovanja pricakujejo, da bodo z jasno vizijo, tocno zacrtanimi cilji ter pre­mišljeno strategijo sistemsko rešili problem sla­bega sodelovanja in pomagali vzpostaviti trajno­stni dialog med za prihodnost Slovenije tako po­membnima sferama, kot sta šolstvo in gospodar­stvo. Treba je poznati vizijo gospodarstva, ce ho­cemo izobraževati v pravo smer, zato je povezo­vanje nujnost; na tem podrocju se je šele v zadnjih nekaj letih zacelo premikati na bolje, vendar je še dalec od želenega. Literatura Cankar,F., T. Deutsch in M.Trampuš.2015. »Dejav­niki, ki spodbujajo, in dejavniki, ki zavirajo razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v šoli.« V Mladi, šola in izzivi prihodnosti: razvoj ustvarjal­nosti in inovativnosti kot sestavin podjetniške narav­nanosti in spretnosti v osnovni šoli, ur.F.Cankarin T. Deutsch, str. 75–89. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Federal Ministry of Economy, Family and Youth. 2012. Apprenticeship: Dual Vocational Education and Train­ing in Austria; Modern Training with a Future. Dunaj: Federal Ministry of Economy, Family and Youth. Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraže­vanja; porocilo .nskega sindikata vzgoje in izobraževa­nja oaj. 2014. Prevod Nataša Mojškerc. Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij (ceps) in Pe­dagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Gotvassli, K.-A. 2008. »Community Knowledge – A Ca­talyst for Innovation.« The Journal of Regional Ana­lysis and Policy 38 (2): 145–158. Harris, C. 2015. »Letter from Claudia Harris of the Ca­reers and Enterprise Company.« https://www.ascl .org.uk/help-and-advice/help-and-advice.letter -from-claudia-harris-of-the-careers-and-enterprise -company.html. Miles, M. B., in A. M. Huberman. 1994. Qualitative Data Analysis. Thousand Oaks, ca: Sage. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. B. l. »Republika Avstrija.« http://www.mizs.gov.si/si/ delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/ Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/ republika_avstrija/. Mulej, M. 2013. »Holisticni model dobrega pocutja, te­meljec na inovativnosti in družbeni odgovornosti.« V Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavlja­nje dobrega pocutja: znanstvena monogra.ja projekta Chance 4 chance, ur. S. Šarotar Žižek, 193–215. Ma-ribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. oecd. 2018. The Future of Education and Skills: Education 2030. https://www.oecd.org/education/2030/ E2030.20Position.20Paper.20(05.04.2018).pdf. Petrin, T. 2004. »Ekonomska politika za konkurencni preboj slovenskega gospodarstva.« http://www .prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/ E7F06ECD529D22B6C1256E940046C500 ?OpenDocument. Anita Koren Podiplomska študentka, Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement anita.koren0@gmail.com Faktoring kot oblika .nanciranja podjetja: trg faktoringa vSloveniji Svetovno gospodarstvo, izjema ni niti slovensko, je trenutno v izredno težkem položaju, saj smo prica eni vecjih gospodarskih kriz vseh casov. Zacasna zaustavitev vseh poslovnih procesov med drugim vpliva tudi na zmanjšanje likvidnosti podjetij, kar ima negativne kratkorocne in tudi dolgorocne posledice na uspešnost poslovanja. Nezmožnost poravnava­nja obveznosti zaradi nelikvidnosti je težava, ki lahko vodi do zmanjša­nja obsega poslovanja, do prisilne poravnave ali v najslabšem primeru do prenehanja poslovanja s stecajem. Ena od oblik .nanciranja, ki je na voljo podjetjem za izboljšanje likvidnosti, je faktoring. V clanku obravnavamo slovenski trg faktoringa. Kljucne besede: faktoring, odkup terjatev, vir .nanciranja, likvidnost Factoring as a Form of Company Financing: The Factoring Market in Slovenia The world economy, including Slovenia, is currently in an extremely dif­.cult position, as we are witnessing one of the greatest economic crises of all time. Temporary suspension of all business processes, among other things, also reduces the liquidity of companies, which has negative short-term and long-term consequences for business performance. The inabil­ity to settle liabilities due to illiquidity is a problem that can lead to a reduction in the volume of business, to compulsory settlement or, in the worst-case scenario, to bankruptcy. One of the forms of .nancing available to companies for improving liquidity is factoring, for which the Slovenian market is discussed in the article. Keywords: factoring, purchase of receivables, source of .nancing, liquid­ity https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.11-15 Uvod Nemoteno .nancno poslovanje in zagotavljanje likvidnosti sta kljucnega pomena za vsako pod-jetje. V trenutnem obdobju gospodarskega cikla je še toliko bolj pomembno, da si podjetja pravo-casnozagotovijolikvidnost in sis temomogocijo nemoteno .nancno poslovanje. Podjetja imajo pri zagotavljanju likvidnosti na izbiro vec oblik .nan­ciranja in ena izmed njih je faktoring. Zgodovina faktoringa je dolga, najvecji razcvet je doživel leta 2008 v casu svetovne gospodar­ske krize. Razlogov je bilo vec, eden izmed njih je bil ta, da je imelo v casu gospodarske krize ve­liko podjetij omejen dostop do .nancnih sredstev, kar jim je povzrocilo težave z ohranitvijo .nancne stabilnosti in likvidnosti, ki so jih lahko reševali s faktoringom (Salaberrios 2016, 29). Kot navaja Jus (2020, 13), je faktoring stori­tev, ki iz leta v leto raste, se razvija in nadgra­juje. Faktoring družbe pozorno spremljajo razvoj in spremembe ter jih glede na potrebe trga po no-vih storitvah vkljucujejo v svojo ponudbo. V lite-raturi razlicnih avtorjev lahko najdemo vec raz­licnih opredelitev faktoringa, saj je to speci.cna .nancna storitev, ki združuje vec storitev, ki jih za odstopnika opravlja faktor. Za opredelitev fak­toringa lahko povzamemo navedbo avtorjev Ma-kovec Brenciceve idr. (2009, 176), ki pravi, da je faktoring sodoben .nancni instrument, ki lahko zajema vec storitev: .nanciranje, upravljanje in zavarovanje terjatev. Bistvo faktoringa je, da se s pogodbo o faktoringu opravi prenos kratkorocnih terjatev, ki nastanejo iz naslova prodaje blaga ali storitev dolocenemu kupcu, v upravljanje fakto- 2012 650 2013 626 2014 563 2015 329 2016 1000 2017 1200 2018 1400 2019 2000 Slika 1 Skupni obseg prometa faktoringa v Sloveniji v zadnjih 8 letih (v mio eur, prirejeno po fci 2019) ring družbi. S tem podjetje terjatve z dolocenim rokom dospelosti pretvori v denarna sredstva, ki jih potrebuje za placilo svojih obveznosti. Tržna analiza faktoringa v Sloveniji Nekaj podatkov o obsegu faktoringa v Sloveniji smo zasledili v domaci literaturi, dalec najvec pa smo jih pridobili na spletni strani združenja fci, ki je globalno združenje za faktoring in obstaja že od leta 1968. Danes ima že blizu 400 clanov v vec kot 90 državah (glej https://fci.nl). Glede na raziskave domace in tuje literature zadnji trendi kažejo, da je faktoring v Sloveniji vse bolj v upo­rabi. Število podjetij, ki ga uporabljajo, iz leta v leto narašca. Skupni obseg prometa faktoringa v Sloveniji od leta 2012 postopoma narašca (fci 2020). Kljub navedenemu ima Slovenija po po­datkih Evropske zveze za faktoring in trgovino še vedno veliko potenciala za rast, saj še ni do-segla niti 1 . tržnega deleža v Evropski uniji (v nadaljevanju eu) (eu Federation 2019, 10). Ob-segfaktoringa v Sloveniji jemajheninpredstavlja 4 . bruto družbenega proizvoda (v nadaljevanju bdp). Trend je torej pozitiven, saj je obseg fakto­ringa leta 2014 predstavljal 1,44. bdp (eu Fe­deration 2016, 10), medtem ko se je v letu 2019 ta delež povecal na 4 . (Ciechomska-Barczak 2020, 8). Ocena prometa faktoringa v Sloveniji za leto 2019 znaša 2,0 milijarde eur, kar predstavlja pri­bližno 43-odstotno rast v primerjavi z letom 2018. Takšno povecanje lahko pripišemo gospodarski situaciji v Sloveniji in pridružitvi Nove Ljubljan­skebanke,d.d.(nlb 2019),združenjufcivletu 2019. Kljub tem trendom je slovenski obseg fak­toringa s 4. bdp še precej pod evropskim pov­precjem, ki je v letu 2019 ponovno presegel 11,3 . bdp eu (Ciechomska-Barczak 2020, 8). Pouda­riti je treba, da je informacija o prometu fakto­ringa v Sloveniji zgolj ocena, ki je narejena na osnovi podatkov, ki jih združenju porocajo le clani združenja fci. Trenutno so v Sloveniji pridru­ženi štirje clani, in sicer UniCredit Bank Slovenija, 12 management 16 (2021) številka 1 d. d., Nova Ljubljanska banka, d. d., Prva .nancna agencija, d.o.o., in A.B.S. Factoring, d.o.o. (fci 2020c). Ponudnikov faktoringa na slovenskem trgu pa je veliko vec, kar pomeni, da je tudi ob-seg prometa faktoringa precej vecji. Znacilnosti faktoringa v Sloveniji Znacilnosti faktoring trga v Sloveniji je težko de.nirati, kajti podatkov o slovenskem trgu ne zbira nobena institucija. V opredelitvah znacil­nosti faktoringa v Sloveniji se tako opiramo na podatke, zbrane v združenju fci, ki jih zbirajo od clanov združenja, in na clanke o faktoringu, ki temeljijo zgolj na ocenah. Po javno dostopnih podatkih pa lahko ocenimo, da se tudi v Sloveniji trgfaktoringarazvija in se obseg povecuje, kar potrjujemo v nadaljevanju raziskave. Kot navaja Abdic (Banka za podjetnike 2019), se je trgfaktoringav Sloveniji v primerjavi z dru­gimi državami eu zacel razvijati pozno. Razloga za to stadva.Prvirazlogjevisoka cenastoritve v preteklosti, drugi razlog pa je, da smo relativno mlada država in cas inovativnih produktov v .­nancah, predvsem v manjših podjetjih, še prihaja. Abdic (Banka za podjetnike 2019) v grobem tudi ocenjuje, da faktoring obcasno uporablja pribli­žno polovica slovenskih podjetij. V zadnjih letih se tudi slovenski trg faktoringa informacijsko in digitalno posodablja ter razvija, kajti faktoring družbe sledijo novostim in tren­dom na tem podrocju. Na ta nacin si želijo prido­biti na hitrosti in s tem na konkurencni predno­sti, saj sodobna tehnologija ponuja nove rešitve in je v pomoc tako faktoring družbam kot njihovim komitentom (A.B.S. Factoring 2020). Konkurencna analiza slovenskega nebancnega trga faktoringa Zgodovina faktoringa v Sloveniji sega v leto 1994, ko je bila ustanovljena prva faktoring družba lb Factors. Podjetje je delovalo kot skupno podjetje mednarodne bancne Skupine nlb in slovenske izvozno-kreditne agencije sid (nlb 2005). Anita Koren | Faktoring kot oblika .nanciranja podjetja Preglednica 1 Letni prihodki faktoring družb iz nebancnega sektorja med letoma 2016 in 2019 Gospodarska družba .... .... .... .... Prva .nancna agencija, d. o. o. ......... ......... ......... ......... Aleja .nance, d. o. o. ......... ......... ......... ......... Agencija za pospeševanje likvidnosti, d. o. o. ......... ......... ......... ......... Pol.n, d. o. o. ......... ......... ......... ......... Borza terjatev, d. o. o. ...... ....... ....... ......... Skupaj ......... .......... .......... .......... Notes Po podatkih spletnega portala Dun & Bradstreet (https://www.dnb.com/sl-si/). Preglednica 2 Sredstva faktoring družb iz nebancnega sektorja med letoma 2016 in 2019 Gospodarska družba .... .... .... .... Prva .nancna agencija, d. o. o. .......... .......... .......... .......... Aleja .nance, d. o. o. .......... .......... .......... .......... Agencija za pospeševanje likvidnosti, d. o. o. .......... .......... .......... .......... Pol.n, d. o. o. ......... .......... .......... .......... Borza terjatev, d. o. o. ......... ......... .......... .......... Skupaj .......... ........... ........... ........... Notes Po podatkih spletnega portala Dun & Bradstreet (https://www.dnb.com/sl-si/). Kot navaja Morozov (2014), je faktoring med slovenskimi podjetji cedalje prepoznavnejši in bolj priljubljen, kar lahko pripišemo vec dejav­nikom. Eden izmed teh je, da so banke po gospo­darski in .nancni krizi leta 2008 zaostrile pogoje .nanciranja in posledicno bancna posojila niso bila tako enostavno dostopna kot prej. Na trgu se je zato pojavilo vecje povpraševanje po likvi­dnih sredstvih, kar je prispevalo k temu, da se je pojavilo tudi vecje število novih faktoring družb. Predvsem je na trg vstopilo vecje število faktoring družb iz nebancnega sektorja pa tudi nekaj bank se je s to dejavnostjo zacelo intenzivneje ukvar­jati. Drugi dejavnik pa je zelo koristna in prila­godljiva storitev, ki je med podjetji izredno dobro sprejeta in cenjena (nlb 2005). V Sloveniji dejavnost faktoringa ni posebej klasi.cirana registrirana dejavnost, zato je težko natancno ugotoviti, koliko družb se dejansko ukvarja s to dejavnostjo in jo je zato težje natancno ana­lizirati. Slovenski trg faktoringa lahko na grobo razdelimo na bancne faktoring družbe in fak­toring družbe iz nebancnega sektorja oziroma faktoring družbe v zasebni lasti. V Sloveniji de­luje okoli 20 ponudnikov faktorinških storitev, vec kot polovica jih je v zasebni lasti. Faktoring oziroma odkupe terjatev zagotavljajo tudi neka­tere poslovne banke oziroma faktorji v lastništvu bank (»Faktoring kot instrument zagotavljanja stabilne likvidnosti« 2020). V nadaljevanju prikazujemo analizo najvecjih faktoring družb iz nebancnega sektorja na pod-lagi javno dostopnih podatkov, pridobljenih na portalih Gvin in Ajpes: • Prva .nancna agencija, d. o. o., • Aleja .nance, d. o. o., • Agencija za pospeševanje likvidnosti, d. o. o., • Pol.n, d. o. o., in • Borza terjatev, d. o. o. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bila po pri­hodkih v opazovanem obdobju dolga leta prva in najvecja med preucevanimi družbami Prva .­nancna agencija, d. o. o., ki pa ji prihodki v opa­zovanem obdobju iz leta v leto nekoliko padajo. V letu 2019 jo je po prihodkih prvic presegla družba Aleja .nance, d. o. o., ki ji sledijo Prva .nancna agencija, d. o. o., Agencija za pospeševanje likvi­dnosti, d.o.o., Borza terjatev, d. o. o., in kot za­dnja z najmanj prihodki Pol.n, d. o. o. Rast letnih prihodkov beležijo Aleja .nance, d. o. o., Agen­cija za pospeševanje likvidnosti, d. o. o., in med vsemidružbaminajhitrejšo rast letnih prihodkov v opazovanem obdobju beleži družba Borza terja­tev, d. o. o., ki so se ji prihodki v letu 2019 povecali za 187,71 . v primerjavi z letom 2018. Konec leta 2016 je skupna vrednost letnih prihodkov vseh opazovanih družb znašala 9,8 mio eur in konec leta 2019 so ti znašali že 12,9 mio eur, skupno povecanje je torej za 31,2 .. V preglednici 2 vidimo prikaz sredstev anali­ziranih družb, ki se iz leta v leto vecajo. V pre­gledu njihovih bilanc stanja vidimo, da imajo glavnino sredstev zavedenih v kratkorocnih po­slovnih terjatvah. Izjemi sta družbi Agencija za pospeševanje likvidnosti, d. o. o., in Borza terja­tev, d. o. o., kjer je poleg sredstev treba upoštevati še zunajbilancna sredstva in jih prišteti k sred­stvom, kar je v preglednici 2 tudi zavedeno. Vse družbe višino sredstev ohranjajo v približno enaki višini skozi celotno opazovano obdobje, izjema je Borza terjatev, d. o. o., ki beleži izredno poveca­nje sredstev, in sicer so se ta v letu 2019 pove-cala za 235,4 . v primerjavi z letom 2018. Konec leta 2016 je skupna vrednost sredstev vseh opazo­vanih družb znašala 93,3 mio eur in konec leta 2019že152,5mio eur.Gretorejzaskupnopove-canje za 63,5 .. Analizirani podatki preucevanih družb potrju­jejo ugotovitve iz prvega odstavka poglavja zna-cilnosti faktoringa v Sloveniji, namrec da je dejav­nost faktoringa v Sloveniji v porastu. Med opa­zovanimi družbami v obdobju med letoma 2016 in 2019 ugotovimo, da je najvecjo rast tako po prihodkih kot tudi po dobicku zabeležila družba Aleja .nance, d. o. o. Iz prikazanih podatkov lahko tudi zakljucimo, da so se skupni prihodki vseh družb povecali za 31,2 ., medtem ko se je vre­dnost sredstev, ki v glavnini predstavlja vrednost odkupljenih terjatev, povecala za 63,5 .. Poda­tek nam pove, da je na trgu faktoringa v Slove­niji mocna konkurenca, tako v primeru faktoring družb iz nebancnega kot tudi bancnega sektorja, ter posledicno družbe kljub vse vecjemu plasmaju sredstev iz leta v leto pri naložbah v povprecju dosegajo nižje prihodke, kar pomeni, da so marže vedno nižje. Sklep Po raziskavah umar (Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020c; 2020d, 1) je epidemija novega koronavirusa v kombina­ciji s strogimi zdravstvenimi in zašcitnimi ukrepi negativno vplivala na aktivnosti slovenskega go-spodarstva ter mu povzrocila velike težave. Pov­zrocila je povecanje negotovosti poslovanja v vseh sektorjih. Pozitivni sta dejstvi, da je vecina podjetij krizo, povezano z novim koronavirusom, docakala v precej boljši .nancni kondiciji kot krizo leta 2008 in da so bili za ublažitev nastale gospodarske si­tuacije hitro sprejeti številni interventni ukrepi za zajezitev nadaljnjega širjenja virusa ter ukrepi za zagotavljanje likvidnosti v gospodarstvu, med njimi (Urad Repulike Slovenije za makroekonom­ske analize in razvoj 2020c, 1): • Zakon o interventnem ukrepu odloga placil kreditojemalcev (ziuopok), • Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti go-spodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 (zdlgpe) in • razlicna likvidnostna posojila Slovenske iz­vozne in razvojne banke ter Slovenskega podjetniškega sklada (neposredno in posre­dno .nanciranje prek poslovnih bank in raz­meram prilagojeni programi zavarovanj kre­ditov). Kljub zgoraj navedenim ukrepom je imel iz­bruh krize, povezane z epidemijo novega koro­navirusa, negativen vpliv na poslovanje podjetij. Prizadete so bile skoraj vse dejavnosti, med njimi najbolj storitvena dejavnost, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo. Upad prihod­kov iz poslovanja je imel negativen vpliv na pla-cilno sposobnost podjetij in na drugi strani na povecanje njihovih zapadlih obveznosti (Urad Re-publike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020c; 2020a, 3). umar (Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020c; 2020b, 3) ugotavlja, da se kljub nastali krizi ni povecalo število zacetih postopkov zaradi in-solventnosti, število stecajnih postopkov pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani še zmanj­šalo. To pripisujejo zlasti sprejetim interventnim ukrepom, deloma pa tudi nedelovanju sodišc v casu razglasitve izrednih razmer. To je lahko za­skrbljujoce, saj je lahko slika zaradi tega povsem drugacna. Zagotovo pa bodo posledice te epide­mije nastopile še v prihodnosti, saj ni za prica­kovati, da lahko ukrepi rešijo vse nastale težave podjetij, povezane z epidemijo. Faktoring družbe podjetjem pomagajo zagota­vljati likvidnost s ponudbo razlicnih oblik fakto­ringa, kar je v zaostrenih gospodarskih razmerah še vecjega pomena. Razvoj faktorinške dejavnosti v Sloveniji je pomemben, saj faktoring zagotovo prispeva k ucinkovitejši alokaciji .nancnih virov vgospodarstvu. Literatura A.B.S. Factoring. 2020. »Digitalna transformacija v .­nancni industriji.« https://www.abs-factoring.si/ blog/digitalna-transformacija-v-.nancni-industriji/. Banka za podjetnike. 2019. »Smo vodilni ponudnik fak­toringa v Sloveniji: Damir Abdic, direktor sektorja odkupa v Gorenjski banki.« https:// bankazapodjetnike.si/pogovori/smo-vodilni -ponudnik-faktoringa-v-sloveniji/. Anita Koren | Faktoring kot oblika .nanciranja podjetja eu Federation. 2016. »Whitepaper: Factoring and Com-mercialFinance– The eu FederationfortheFacto-ring and Commercial Finance Industry.« https://fci .nl/about-factoring/white-paper-.nal.pdf ———. 2019. »A New Whitepaper: Factoring and Com­mercial Finance.« https://euf.eu.com/what -is-euf/whitepaper-factoring-and-commercial -.nance.html. Ciechomska-Barczak, M. 2020. »First Decrease in Fac­toring Turnover in 11 years -2020 eu .gures.« eu Federation Newsletter 19. »Faktoring kot instrument zagotavljanja stabilne likvi­dnosti.« 2020. Finance, 16.april.https://pro..nance .si/8960559/Faktoring-kot-instrument -zagotavljanja-stalne-likvidnosti. fci. 2019. Annual Review 2019. Amsterdam: fci. ———. 2020. Annual Review 2020. Amsterdam: fci. Jus, M. 2020. Faktoring in sorodni instrumenti .nancira­ nja trgovine. Ljubljana: samozaložba Makovec Brencic, M., G. Pfajfar, M. Raškovic, M. Lisjak in A. Ekar. 2009. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Morozov, S. 2014. »Faktoring je lahko tudi nevaren za podjetja.« Dnevnik, 2. oktober. nlb. 2005. »Deset let Prvega faktorja.« https://www .nlb.si/deset-let-prvega-faktorja. ———. 2019. »nlb postala clanica združenja fci.« ht-tps: //www.nlb.si/ sporocilo-za-javnost-21-10-2019. Salaberrios,I. J.2016. »The E.ects of Using Invoice Fac­toring to Fund a Small Business.« Doktorska diser­tacija, Walden University. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. 2020a. Ekonomsko ogledalo 26 (6). ———. 2020b. Ekonomsko ogledalo 26 (7). ———. 2020c. Zadolženost podjetniškega sektorja. Lju­ bljana: umar. ———. 2020d. Scenarij covid-19. Ljubljana: umar. Jana Hojnik Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement jana.hojnik@fm-kp.si Tina Bratkovic Kregar Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement tina.bratkovic.kregar@fm-kp.si Doris Gomezelj Omerzel Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement doris.gomezelj@fm-kp.si Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju Z raziskavo smo želeli preuciti, kako študenti zaznavajo ovire za vstop v podjetništvo. Na podlagi podatkov, zbranih s pomocjo vprašalnika na vzorcu 193 študentov Univerze na Primorskem, smo identi.cirali pet sku-pin ovir za podjetništvo. V nadaljevanju smo s pomocjo klastrske analize študente iz vzorca razdelili v štiri skupine glede na njihovo zaznavanje ovir za podjetništvo. Slednje nam je omogocilo identi.cirati tiste skupine študentov, ki imajo najvecji potencial za podjetništvo (t. i. potencialni in delni podjetniki), in hkrati pridobiti informacije o tem, katere so najpo­membnejše ovire, ki študente odvracajo od podjetniške poti. Skladno s tem smo oblikovali predloge, s katerimi lahko na ucinkovit nacin nasla­vljamo zaznane ovire za podjetništvo ter krepimo podjetniške kompe­tence študentov, ki so potrebne za ustanovitev podjetja in uspešno pod-jetniško pot. Kljucne besede: podjetništvo, podjetniška namera, ovire za podjetništvo, študenti, Slovenija Entrepreneurial Intention of Students and Their Perception of Obstacles in the Environment The aim of this study is to analyze how students perceive barriers to en­trepreneurship. Based on data collected by a questionnaire on a sample of 193 students from University of Primorska (Slovenia), we identi.ed .ve factors related to barriers to entrepreneurship. By adopting a clus­ter analysis, we divided the sample into four distinct groups of students based on their perceived barriers to entrepreneurship. The latter enabled us to identify the group of students with the highest potential for en­trepreneurship (i. e. prospective and limited entrepreneurs) and accord­ing to this provide advise on how to decrease the perceived barriers and contribute to the development of competencies that are necessary for starting their own business. Keywords: entrepreneurship, entrepreneurial intentions, barriers to en­trepreneurship, students, Slovenia https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.17-23 Podjetništvo in mladi Podjetniki s svojimi inovativnimi podjetniškimi idejami vsak dan pomembno prispevajo h gospo­darskemu razvoju posameznih držav in k dvigu splošne blaginje družbe. Mala in srednje velika podjetja (msp) so že dlje casa prepoznana kot glavni steber gospodarstva Evropske unije (eu) in predstavljajo gonilna silo inovativnosti, ra­zvoja in napredka. Zato nas številna prizadeva­nja za spodbujanje podjetniške miselnosti, pose-bej med mladimi, in dvig podjetniškega duha na državni, regionalni in lokalni ravni vec ne pre­senecajo. Spodbujanje podjetništva znotraj raz­licnih panog, starostnih skupin in držav je po­stala prioriteta eu. Države so spoznale, da na razvoj regije vpliva predvsem razvijanje njenega notranjega potenciala, zato sta v zadnjih letih v ospredju predvsem skrb za obstojeca podjetja v regiji kot tudi razvijanje instrumentov, ki spodbu­jajo samozaposlovanje (Evropska komisija 2014). V okviru programov spodbujanja zaposlovanja se posebno pozornost posveca mladim med 15. in 24. letom starosti, pri katerih stopnja brezposelnosti že od leta 2008 ostaja na visoki ravni. V neka­terih državah eu je stopnja brezposelnosti v tej starostni skupini v letu 2013 prerastla 50 odstot­kov (npr. Hrvaška, Španija, Grcija). Do danes je sicer stopnja brezposelnosti v vecini držav padla, a podatki kažejo, da je bilo avgusta 2020 med mladimi v eu še vedno 20 odstotkov brezposelnih (Evropski parlament 2017). Kljub številnim prizadevanjem (kot npr. pro-grami podjetniškega usposabljanja, start-up vi-kendi/delavnice, hekatoni, natecaji, .nancne spod­bude ipd.), da bi spodbudili podjetniško aktivnost med mladimi, izkoristili njihov potencial in spod­budili njihovo inovativnost ter ustvarjalnost, pa se le manjši odstotek mladih, ki vsako leto uspe­šno zakljuci študij, odloci za ustanovitev lastnega podjetja. Le malokdo po študiju izkaže željo po ustanovitvi lastnega podjetja in v podjetništvu prepozna karierno priložnost oz. alternativo za­poslitvi v uveljavljenem podjetju. Vecina jih raje poišce drugo vrsto placane zaposlitve. Raziskave kažejo, da je bilo v zacetku drugega tisocletja manj kot 10 . mladih vkljucenih v podjetništvo (Israr in Saleem 2018). Raziskava na vzorcu mladih po­sameznikov iz Velike Britanije, starih med 15 in 18 let, je pokazala, da bi se štirje od petih posame­znikov raje zaposlili v podjetju, kot pa ustanovili lastno podjetje (Bric 2017). Do podobnih ugoto­vitev so prišli v okviru raziskave med evropskimi študenti, kjer so podatki pokazali, da je zgolj de­setina študentov zainteresiranih za ustanovitev lastnega podjetja v obdobju treh let po prejemu diplome (Israr in Saleem 2018). Želja po stabilni zaposlitvi prevladuje tudi med mladimi v Slove­niji (Bric 2017). Pri odlocanju za podjetništvo in pred prvim korakom proti samostojni podjetniški poti gre venomer za presojanje razlogov za zaposlitev v uveljavljenem podjetju v primerjavi z razlogi za ustanovitev lastnega podjetja. Stabilnost in var-nost zaposlitve sta dva dejavnika, ki posameznike pogosto prepricata v iskanje zaposlitve v že uve­ljavljenem podjetju. Kateri pa so najpogostejši motivi, zaradi katerih se posameznik odloci za podjetništvo? V nadaljevanju povzemamo ugo­tovitev raziskave Globalni podjetniški monitor (gem) glede najpogostejših razlogov za ustanovi­tev lastnega podjetja. V okviru raziskave gem razloge za ustanovi­tev lastnega podjetja delijo v štiri skupine, in si­cer: (1) želja po ustvarjanju sprememb v svetu, (2) želja po ustvarjanju premoženja oz. višjega dohodka, (3) želja po nadaljevanju družinskega podjetja oz. tradicije ter (4) potreba po preživetju. Leta 2019 je bilo ugotovljeno, da se je kar 60,1 . zgo­dnjih podjetnikov1 v Sloveniji za samostojno podje­ 1Celotno zgodnjo podjetniško aktivnost sestavljajo na­stajajoci in novi podjetniki. Med nastajajoce podjetnike tniško pot odlocilo zaradi preživetja, 48,2 . zgodnjih podjetnikov pa se je za podjetništvo odlocilo zaradi želje po tem, da bi v svetu nekaj spremenili. Na tre­tjem mestu sledijo posamezniki, ki so se za ustanovi­tev lastnega podjetja odlocili zaradi želje po ustvarja­nju premoženja oz. vecjega dohodka (47,1 .). Nada-ljevanje družinske podjetniške tradicije se je kot razlog za ustanovitev podjetja znašlo na cetrtem mestu s 23,2 . posameznikov (Rebernik in Širec 2020). Omenili smo, da imajo mladi neprecenljiv po­tencial, ki pa ga ne znajo vedno unovciti. Ce že-limo spodbuditi podjetniško aktivnost med njimi, moramo najprej ugotoviti, kateri dejavniki vpli­vajo na njihovo odlocitev za samostojno podjetni­ško pot, in hkrati razumeti, kaj jih pri tem ovira oz. zavira. Z ucinkovitim prepoznavanjem ovir in še bolj z uspešnim reševanjem le-teh lahko obli­kovalci politik in odlocevalci uspešno odpravljajo prepreke za podjetništvo in oblikujejo okolje, ki bo spodbudno vplivalo na podjetniško namero mladih. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podjetniško namero in njeno vlogo pri odlocitvi posameznika za podjetništvo. Podjetniška namera študentov Pretekle raziskave potrjujejo mocno povezavo med podjetniško namero in dejanskim uresnice­vanjem podjetniških zamisli, zato je razumevanje podjetniške namere in njenih dejavnikov kljucno pri spodbujanju podjetništva. Dermol in Rožma-nova (2014) podjetniško namero opisujeta kot stanje duha, ki posameznika usmerja in vodi ak­tivnosti v smeri razvoja nekega poslovnega kon­cepta in pomembno vpliva na njegovo kriticno ter strateško razmišljanje. Posamezniki se razlikujejo glede na prisotnost podjetniške namere, kar je posledica razlicnih de­javnikov tako na individualni kot tudi družbeni ravni, kot so npr. osebnostne lastnosti, motiva­cija, izobrazba, politicni in ekonomski dejavniki, ovire v okolju itd. V preteklih raziskavah so bile v povezavi s podjetniško namero med najpogo­steje analiziranimi osebnostnimi lastnostmi ino­vativnost, samoucinkovitost, samozaupanje, na­ uvršcamo posameznike, ki so dejansko že zaceli izva­jati aktivnosti za ustanovitev podjetja ali so podjetje že ustanovili pred manj kot tremi meseci. Med nove podjetnike pa sodijo tudi posamezniki, ki imajo pod-jetje vec kot tri mesece in izplacujejo place, vendar ne vec kot tri leta in pol. Celotno zgodnjo podjetniško ak­tivnost merimo z indeksom zgodnje podjetniške aktiv­nosti – tea (angl. total early-stage entrepreneurial acti­vity)(ipmmp b.l.). Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju Ženske 68 Moški 125 Slika 1 Spol udeležencev raziskave >30 let 17 25–30 let 15 <25 let 161 Slika 2 Starost udeležencev raziskave Lastnik podjetja 4 Nezaposlen 22 Zaposlen 167 Slika 3 Status zaposlitve udeležencev raziskave klonjenost tveganju in marljivost (Remeikiene, Startiene in Dumciuviene 2013). Zlasti samoucin­kovitost se je izkazala kot zelo pomemben dejav­nik uresnicevanja podjetniške namere. Oprede-limo jo lahko kot prepricanje posameznika v nje­gove sposobnosti za uspešno izvajanje nalog in dosego zastavljenih ciljev. Pri podjetniški samou-cinkovitosti so naloge in cilji vezani na podrocje podjetništva. Poraziskavi gem seSlovenijagledenazaupa­nje v lastne podjetniške kompetence, potrebne za zacetek posla, uvršca nad evropsko povprecje, in sicer je v letu 2019 57,46 . posameznikov menilo, da ima potrebne podjetniške kompetence (pov­precje evropskih držav znaša 50,61 .). Glede na dejstvo, da se vec kot polovica anketiranih cuti sposobne biti podjetnik, pa lahko vidimo, da je odstotek glede podjetniške namere precej nižji. V letu 2019 je v Sloveniji namero po ustanovitvi la-stnega podjetja izkazalo 16,6 . ljudi, kar državo uvršca na šesto mesto na lestvici evropskih držav (Rebernik in Širec 2020). Kljub temu, da raziskave kažejo povezavo med podjetniško namero in kasnejšo podjetniško ak­tivnostjo, pa še vedno obstaja pomemben in velik razkorak med obema. Poleg dejavnikov na indivi­dualni ravni podjetniško namero namrec doloca tudi okolje, v katerem posameznik živi. V mno­gih državah je neustrezno podjetniško okolje od­govorno za nizko stopnjo podjetniške aktivnosti med prebivalstvom. Slednje nakazuje na potrebo po hkratnem spodbujanju podjetništva in zmanj­ševanju zaznanih ovir zanj v okolju. S prepoznavanjem glavnih ovir za podjetni­štvo medmladimi lahkoprispevamokboljšemu razumevanju procesa, kako se posameznik od­loca za podjetništvo, razumemo njegove strahove in zdržke ter skladno s tem oblikujemo ukrepe, ki bodo ucinkovito naslavljali prepoznane ovire. V nadaljevanju predstavljamo izsledke raziskave glede zaznanih ovir za podjetništvo med štu­denti, ki je bila izvedena med študenti Univerze na Primorskem. Ovire za vstop v podjetništvo Strah pred morebitnim neuspehom, pomanjka­nje znanja, birokratske ovire, šibka podpora vla­dnih politik, pomanjkanje .nancnih sredstev ipd. so razlogi, ki marsikaterega posameznika odvr­nejo od podjetniške poti. Nedavna raziskava med evropskimi študenti poslovnih ved je pokazala, da med študenti kot najvecji oviri za podjetni­štvo veljata pomanjkanje denarja in pomanjkanje vešcin (Iakovleva idr. 2014). Do podobnih ugo­tovitev so prišli v okviru raziskave med grškimi študenti, ki so sicer izkazali pozitiven odnos do podjetništva, a so hkrati izrazili prepricanje, da niso dovolj pripravljeni za samozaposlitev (Fafa­liou 2012). Zaviralnih dejavnikov je torej vec in se prav tako kot dejavniki podjetniške namere razliku­jejo po posameznikih. Z namenom boljšega razu­mevanja problematike na slovenskih tleh smo na Univerzi na Primorskem izvedli raziskavo glede zaznavanja ovir za podjetništvo med študenti. Ker študenti predstavljajo mlade odrasle, ki bodo v kratkem vstopili na trg dela in iskali zaposli­tvene priložnosti, smo jih identi.cirali kot naj­primernejšo populacijo za izbrano raziskavo. Po-datki so bili zbrani s pomocjo vprašalnika, ki je temeljil na predhodno razvitih merah po Bran-cujevi, Munteanuju in Gligorjevi (2012) in je sku­pno zajemal 22 trditev, vezanih na ovire za podje­tništvo. Anketiranci so s pomocjo petstopenjske Likertove lestvice izrazili, v kolikšni meri se stri­njajo s posameznimi trditvami (1 – nikakor se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Na anketni vprašalnik je odgovorilo 193 štu­dentov Univerze na Primorskem, od tega 125 žensk (64,8 .) in 68 moških (35,2 .) (slika 1). Glede sta- Preglednica 1 Skupine študentov glede na zaznane ovire Skupina . Skupina . Skupina . Skupina . Nepodjetniki Iskalci užitkov Potenc. podjetniki Delni podjetniki Sredstva –.,. .,. –.,. .,. Osebna pricakovanja in strahovi .,. .,. –.,. .,. Politicno-ekonomsko okolje .,. .,. –.,. .,. Podjetniški življenjski slog .,. .,. –.,. –.,. Družbeno okolje –.,. –.,. .,. –.,. rosti je bila razporeditev vzorca naslednja: mlajši od 25 let (161; 83,4 .), med 25 in 30 let (15; 7,8 .), starejši od 30 let (17; 8,8 .) (slika 2). Vecina štu­dentov iz vzorca je bilo dodiplomskih študentov (157; 81,3 .), ostali so bili podiplomski študenti (36; 18,7 .). Med študenti iz vzorca je bilo 167 (86,5 .) študentov nezaposlenih, 22 (11,4 .) za­poslenih, štirje (2,1 .) pa so bili lastniki podje­tja (slika 3). V casu raziskave je bilo 14 (7,3 .) študentov brez opravljenega podjetniškega pred-meta, 140 (72,5 .) z enim opravljenim podjetni­škim predmetom in 39 (20,2 .) z dvema ali vec opravljenimi podjetniškimi predmeti. Zbrani podatki so bili analizirani s pomocjo statisticnega programa spss z uporabo eksplo­ratorne faktorske analize in klastrske analize. Z eksploratorno faktorsko analizo smo ovire za podjetništvo razvrstili v pet skupin, in sicer (1) sredstva, (2) osebna pricakovanja in strahovi, (3) politicno-ekonomsko okolje, (4) podjetniški ži­vljenjski slog in 5) družbeno okolje. V nadalje­vanju je bila uporabljena klastrska analiza, s po­mocjo katere smo študente iz vzorca glede na za­znane ovire za podjetništvo razvrstili v štiri raz­licne skupine (preglednica 1): (1) nepodjetniki, (2) iskalci užitkov, (3) potencialni podjetniki in (4) delni podjetniki. V nadaljevanju so podani opisi posameznih skupin študentov. Nepodjetniki predstavljajo skupino študentov, ki kot zaviralce podjetništva oz. ovire za samo­stojno podjetniško pot zaznavajo vseh pet iden­ti.ciranih skupin ovir: sredstva, osebna pricako­vanja in strahove, politicno-ekonomsko okolje, podjetniški življenjski slog in družbeno okolje. Na podlagi ugotovljenega ocenjujemo, da je moti­viranje posameznikov iz skupine nepodjetnikov za samostojno podjetniško pot izredno težko, ce ne nemogoce, saj v okolju zaznavajo številne ovire, hkrati pa v podjetništvu ne vidijo priložnosti. Drugo skupino študentov smo poimenovali iskalci užitkov in predstavljajo posameznike, ki najvecjo oviro za samostojno podjetniško pot prepozna­vajo v življenjskem slogu podjetnikov. Osebna pricakovanja/strahovi in politicno-ekonomsko okolje zanje predstavljajo manjšo oviro za podje­tništvo, medtem ko sredstev in družbenega oko­lja sploh ne zaznavajo kot oviri za podjetništvo. Kljub temu menimo, da je za to skupino posame­znikov malo verjetno, da se bodo v prihodnje od­locili za podjetništvo, saj življenjski slog podjetni­kov, ki je zaznamovan z dolgim in kontinuiranim delovnikom, nedorecenim delovnim casom in ne­placanim dopustom zanje predstavlja pomembno oviro za podjetništvo. V nasprotju s prvima dvema skupinama štu­dentov sta naslednji dve (potencialni podjetniki in delni podjetniki) bolj naklonjeni podjetništvu, za­radi cesar ocenjujemo, da je najvec pozornosti in ukrepov za spodbujanje podjetništva potrebno usmerjati vanju. S tem lahko zagotovimo naj­boljše pogoje, da bodo ti posamezniki nekega dne svojo podjetniško namero tudi dejansko uresni-cili. Tretjo skupino študentov smo tako poimeno­vali potencialni podjetniki, saj je za njih znacilno, da vecine dejavnikov ne zaznavajo kot ovire za podjetništvo (sredstva, osebna pricakovanja/stra­hovi, politicno-ekonomsko okolje in podjetniški življenjski slog), kot oviro prepoznavajo le druž­beno okolje, ceprav tudi v tem primeru povprecne vrednosti niso bile visoke. Študenti iz te skupine ocenjujejo, da s strani družine in prijateljev ni­majo zadostne podpore pri morebitni ustanovi­tvi podjetja. Navedeno nakazuje potrebo po vecji proaktivnosti profesorjev, mentorjev in drugih podpornih služb na fakultetah ter vecjo vpetost institucij iz podpornega okolja za podjetništvo pri nudenju ustrezne podpore izbranim študen-tom, in sicer lahko v obliki dodatnih usposabljanj, individualnih svetovanj in možnosti povezova­nja s kljucnimi deležniki podjetniškega ekosis­tema. Cetrto skupino študentov smo poimenovali delni podjetniki, saj ovire za podjetništvo zazna­vajo v sredstvih, osebnih pricakovanjih/strahovih in politicno-ekonomskem okolju, ne pa v podje­ Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju Preglednica 2 Demografske znacilnosti posameznih skupin študentov Znacilnost Kategorija Vzorec Skupina . Skupina . Skupina . Skupina . Nepod- Iskalci Potencialni Delni jetniki užitkov podjetniki podjetniki f . f . f . f . f . Spol Ženske ... ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. Moški .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. Starost Mlajši od .. let ... ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. Med..in..let .. .,. . .,. . .,. . ..,. . ..,. Veckot..let .. .,. . .,. . ..,. . ..,. . .,. Raven študija b. (dodip.) .. letnik . .,. . .,. . . . .,. . .,. b. (dodip.) .. letnik ... ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. b. (dodip.) .. letnik .. ..,. . ..,. . ..,. . ..,. .. ..,. b. (dodip.) Absolvent . .,. . .,. . .,. . .,. . .,. b. (podip.) .. letnik .. ..,. . ..,. . ..,. . ..,. .. ..,. b. (podip.) .. letnik . .,. . .,. . .,. . .,. . .,. Status Nezaposlen ... ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. Zaposlen .. ..,. . .,. .. ..,. . ..,. . .,. Lastnik svojega podjetja . .,. . .,. . . . .,. . .,. Število obis-Nic predmetov .. .,. . .,. . .,. . .,. . ..,. kanih podjet. En predmet ... ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. predmetov Dva ali vec predmetov .. ..,. .. ..,. .. ..,. . ..,. . ..,. Podjetniška Da .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. namera Ne ... ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. .. ..,. Notes f –frekvenca. tniškem življenjem slogu in družbenem okolju. Slednje pomeni, da ti študenti lahko v prihodnje postanejo podjetniki iz nuje ali prepoznane prilo­žnosti.Zatojezapripadniketeskupine še posebej pomembno, da so v okviru študija deležni ustre­znega podjetniškega izobraževanja, saj lahko s tem krepijo lastno ustvarjalnost, usmerjenost v reševanje težav ter zaznavanje priložnosti in pri tem osvojijo še vrsto drugih kompetenc, ki so po­trebne za samostojno podjetniško pot. Z ustre­znim ucnim okoljem, ki študentom omogoca iz­kustveno ucenje preko povezovanja teorije in pra­kse, lahko v teh študentih vzbudimo zanimanje za podjetništvo, jih opremimo s potrebnim zna­njem in jih usmerimo na samostojno podjetniško pot. Ob tempajenadvsepomembno, da jimskozi izobraževalni proces ne omogocimo zgolj pridobi­vanja podjetniških kompetenc, temvec tudi okre­pimo obcutek zaupanja v lastne sposobnosti (t. i. samoucinkovitost), zlasti prepricanje, da so spo­sobni uspešno voditi lastno podjetje. Na podlagi analize zaznavanja ovir za podjetništvo med štu­denti lahko trdimo, da imata najvec možnosti za samostojno podjetniško pot skupini tri (potenci­alni podjetniki)in štiri (delni podjetniki). Preglednica 2 prikazuje demografske znacilno­sti posameznih skupin študentov, ki smo jih obli­kovali s pomocjo klastrske analize. Skupino ne­podjetniki sestavljajo vecinoma študentke (79,4 .), ki so mlajše od 25 let (92,1 .), obiskujejo drugi le­tnik dodiplomskega študijskega programa (68,3 .), so v vecini nezaposlene (92,1 .) in so v casu do raziskave obiskale en podjetniški predmet. Glede podjetniške namere smo ugotovili, da vecina od njih v naslednjih treh letih ne namerava ustano­viti lastnega podjetja (69,8 .). Skupino iskalci užitkov prav tako vecinoma se­stavljajo ženske (62,2 .), ki so mlajše od 25 let (82,2 .), obiskujejo drugi letnik dodiplomskega študijskega programa (55,6 .), so v vecini neza­poslene (77,8 .) in so v obdobju do raziskave obi-skale en podjetniški predmet (66,7 .). Vec kot po­lovica študentov iz te skupine v naslednjih treh letih ne namerava ustanoviti lastnega podjetja (62,2 .). Vtretjiskupini,kizajema potencialne podje-tnike, je delež žensk in moških skoraj enakovre-den (48,5 . moških in 51,5 . žensk) in vecina je mlajših od 25 let (72,7 .). Podobno kot v prvi in drugi skupini študentov je tudi v tretji sku­pini najvec dodiplomskih študentov, ki obiskujejo drugi letnik študija (60,6 .). Med potencialnimi podjetniki je prav tako najvec nezaposlenih štu­dentov (75,8 .), ki so v casu do raziskave obiskali en podjetniški predmet (78,8 .). Za razliko od pr-vih dveh skupin je vecina študentov iz te skupine izrazila namero po ustanovitvi lastnega podjetja v naslednjih treh letih (69,7 .). V zadnji skupini, ki smo jo poimenovali delni podjetniki, prevladujejo ženske (58 .), ki obisku­jejo drugi letnik dodiplomskega študija (52 .) in so mlajše od 25 let (80 .). Vecina posameznikov v skupini je nezaposlenih (94 .) in z enim podje­tniškim predmetom (70 .). Glede podjetniške na-mere smo ugotovili, da je v skupini nekoliko vec študentov, ki v naslednjih treh letih ne namerava ustanoviti lastnega podjetja (54 .), v primerjavi s študenti,kisoizrazilinameropoustanovitvi la-stnega podjetja (44 .). Z razvrstitvijo študentov v razlicne skupine glede na ovire, ki jih zaznavajo pri potencialni sa­mostojni podjetniški poti, smo pridobili podrob­nejše informacije o tem, katera skupina študen­tov je najbolj naklonjena podjetništvu in v najve-cji meri izkazuje namero po ustanovitvi lastnega podjetja. Na podlagi vpogleda v ovire, ki jih za­znavajo študenti znotraj posameznih skupin, smo pridobili znanje, s katerim lahko ucinkovito na­slavljamo prepoznane ovire in ustvarimo spodbu­dno okolje, v katerem bodo študenti lahko uresni-cili svojo podjetniško namero, predvsem pa bodo na to pot stopili bolje opremljeni. Kako lahko torej prispevamo k vecji podjetniški aktivnosti med mladimi? Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leta 2006 podjetnost uvrstila med osem kljucnih kompetenc za vseživljenjsko ucenje. Podjetnost kot kompetenca je bila opredeljena kot zmožnost izkorišcanja priložnosti in uresnicevanja zami­sli ter pretvarjanja teh priložnosti in zamisli v vrednost za druge (Priporocilo Sveta z dne 22. maja 2018 o kljucnih kompetencah za vseživljenj­sko ucenje 2018). Zato je pomembno, da mla-dim v okviru izobraževalnega procesa omogo-cimo razvijanje te kompetence. Menimo, da je treba k reševanju težave pristopiti celostno in podjetniško znanje, kompetence ter vešcine raz­vijati na vseh ravneh izobraževalnega procesa (od primarne do terciarne), s cimer bomo spodbu­jali inovativnost, proaktivnost in kriticno mi-šljenje mladih, jih usmerjali v reševanje težav, krepili njihov obcutek samoucinkovitosti ter s tem posredno tudi njihovo podjetniško namero. Podjetniške vsebine bi tako morale postati ob-vezna sestavina ucnih nacrtov že na osnovnih in srednjih šolah ter sestavni del študijskih pro-gramov tako poslovnih šol kot tudi šol z dru­gih podrocij (npr. zdravstva, naravoslovja, hu­manistike, pedagogike ipd.). Pri tem ne zado­stuje zgolj podajanje podjetniških vsebin, temvec je treba ucencem in študentom omogociti izku­stveno ucenje, ki bo preko povezovanja teorije in prakse zagotovilo uspešnejši ter ucinkovitejši proces ucenja. V izobraževanje je potrebno vklju-cevati podjetnike in študentom približati uspešne podjetniške zgodbe iz lokalnega okolja, s kate­rimi se lahko identi.cirajo in v njih prepoznajo navdih. Tudi podjetniški dogodki (npr. konfe­rence, delavnice, okrogle mize, start-up vikendi ipd.) in natecaji za izbor inovativnih poslovnih idej (npr. naUniverzi naPrimorskem vsako leto poteka festinno, http://www.inno.si/festinno/) za mlade posameznike predstavljajo dragoceno izkušnjo, saj so odlicen vir znanja, mehkih vešcin in možnosti povezovanja. Vzporedno s krepitvijo podjetniških kompe­tenc in znanj pa je enako pomembno tudi gra­diti na podpornem okolju, ki bo prilagojeno po­sebnostim lokalnega okolja in bo spodbudno vpli­valo na rast ter razvoj obstojecih podjetij in na­stanek novih. Dostop do znanja, kapitala in tr-gov, obstoj inkubatorjev, pospeševalnikov in šte­vilnih priložnosti za sodelovanje ter povezovanje so zgolj nekateri od najpomembnejših elementov vsakega dobrega podjetniškega ekosistema. Ce želimo, da se bodo mladi pogosteje in pogu­mneje podajali v podjetništvo, pa nenazadnje po­trebujemo tudi družbo, v kateri bodo napake do-voljene, neuspeh pa ne bo pomenil stigme, tem­vec zgolj priložnost za ucenje. Kot pogosto slišano medpodjetniki: »Rewardsuccess andfailure,pu­nish inaction« (»Naj se nagrajujeta zmaga in po­raz, naj se kaznuje neaktivnost«). Literatura Brancu, L., V. Munteanu in D. Gligor. 2012. »Study on Student«s Motivations for Entrepreneurship in Romania.« Procedia: Social and Behavioral Sciences 62:223–231. Bric, U. 2017. »Podjetništvo? Mladi odgovarjajo: Ne, hvala!« Svet kapitala. https://svetkapitala.delo.si/ .nance/podjetnistvo-mladi-odgovarjajo-ne-hvala. Dermol, V., in L. Rožman. 2014. »Model spodbujanja podjetništva 2014.« V Spodbude podjetništvu in pod­ Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju jetnosti v Sloveniji, ur.V.Dermol, 19–32. Celje: Med-narodna fakulteta za družbene in poslovne študije. Evropska komisija. 2014. Izvajanje Aktazamalapodje­tja na regionalni ravni. Zbirka vodnikov Kako podpi­ratipolitiko msp izstrukturnihskladov?[Bruselj:] Evropska komisija. https://www.eu-skladi.si/sl/ dokumenti/publikacije/5.pdf. Evropski parlament. 2017. »Brezposelnost mladih: Kako lahko ukrepa eu?« https://www.europarl.europa .eu/news/sl/headlines/priorities/socialna-varnost -in-vkljucenost/20171201STO89305/ brezposelnost-mladih-kako-lahko-ukrepa-eu. Fafaliou, I. 2012. »Students« Propensity to Entreprene­urship: An Exploratory Study from Greece.« Inter­national Journal of Innovation and Regional Develop­ment 4(3–4):293–313. Iakovleva, T. A.,L.Kolvereid, M.J. Gorgievskiin O. Sřrhaug, 2014. »Comparison of Perceived Barriers to Entrepreneurship in Eastern and Western Euro­pean Countries.« International Journal of Entrepre­neurship and Innovation Management 18 (2–3): 115– 133. ipmmp. B.l. »Metodologija gem.« https://ipmmp.um .si/globalni-podjetniski-monitor/metodologija -gem/. Israr, M.,in M.Saleem. 2018.»EntrepreneurialIntenti-ons among University Students in Italy.« Journal of Global Entrepreneurship Research 8:20. https://doi .org/10.1186/s40497-018-0107-5. Priporocilo Sveta z dne 22. maja 2018 o kljucnih kom­petencah za vseživljenjsko ucenje. 2018. Uradni list Evropske unije, c189. Rebernik, M., in K. Širec, ur. 2020. Raznolikost podjetni­ških motivov: gem Slovenija 2019. Maribor: Univer­zitetna založba Univerze v Mariboru. Remeikiene, R., G. Startiene in D. Dumciuviene. 2013. »Explaining Entrepreneurial Intention of Univer­sity Students: The Role of Entrepreneurial Edu­cation.« V Active Citizenship by Knowledge Mana­gement & Innovation: Proceedings of the Manage­ment, Knowledge and Learning International Confe­rence 2013, 299–307. Bangkok, Celje in Lublin: To-KnowPress. Polona Dakic Podiplomska študentka, Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement polona.dakic@gmail.com Celostna nakupna izkušnja na prepihu sprememb Nakupovanje živil in potrošnih dobrin je danes za vecino ljudi nekaj sa­moumevnega – je del naše kulture. Lahko bi celo rekli, da gre za moderno obliko lova in nabiranja. Tako kot so v pradavnini moški hodili na lov, ženske pa nabirale zelišca in ostale rastline, da so zagotovili preživetje svojih družin, danes to potrebo uresnicujemo preko nakupovanja. Skozi tisocletja se je potreba po nakupovanju izrazito spreminjala. Celostna na­kupna izkušnja postaja vedno kompleksnejša zaradi vedno širše ponudbe trgovcev, njihovega širjenja po razlicnih državah, digitalizacije in tehno­logije. Trgovci so postali bolj razvejani, premik se je zgodil tudi na strani proizvajalcev, saj so digitalni procesi in razmah tehnologije pripomogli k pospešenemu inoviranju njihovih izdelkov ter storitev. Tako kot pri tr-govcih se je tudi pri njih pojavila možnost širjenja poslovanja po vsem svetu. Posledicno imajo potrošniki na voljo vedno vec izbire razlicnih iz­delkov, storitev in blagovnih znamk, kar vodi do sprejemanja vecjega šte­vila odlocitev, kar pa ni nujno, da zagotavlja tudi vecje zadovoljstvo. Kljucne besede: celostna nakupna izkušnja, vedenje potrošnikov, digitali­ zacija, tehnologija A Holistic Shopping Experience on the Brink of Change Shopping for food and other goods is today for most people something normal – it is part of our culture. We could even say that it is a mod­ern form of hunting and gathering. Just as in ancient times men went hunting and women gathered herbs and other plants to provide basic goods for the survival of their families, today we are realizing this need through shopping. Over the centuries, the need to shop has changed re­markably. Customer journey is becoming more complex due to the in­creasing supply of retailers and their rapid spreading across di.erent countries. Retailers have became more diversi.ed, the shift also hap­pened on the manufacturers’ side. The boom in digitalization and tech­nology have helped accelerate the innovation of their products and ser­vices. Like retailers, they too have been given the opportunity to expand their business around the world. In addition, consumers have more and more choices of di.erent products, services and brands, which in turn leads to more decisions, but this does not necessarily provide greater cus­tomer satisfaction. Keywords: customer journey, customer behavior, digitalization, technol­ ogy https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.25-30 Vedenje potrošnikov v prodajnem okolju pred­stavljapodrocje raziskovanjaževec kot 70 let (npr. Applebaum 1951). Nakupovanje že dolgo ni zgolj proces, s pomocjo katerega potrošnik pride do želenega izdelka ali storitve, postalo je veliko vec – postalo je družbena izkušnja (Rompay idr. 2012). Današnji potrošniki od proizvajalcev in trgov­cev pricakujejo interaktivno in holisticno naku­pno izkušnjo, ki jih zabava, stimulira, ima na­nje emocionalni vpliv ter spodbuja njihovo kre­ativnost (Foster in McLelland 2015). Te okoli-šcine omogocajo kreiranje zapomljivih potrošni­ških izkušenj znotraj prodajnega okolja. Predsta­vljajo priložnost, da proizvajalci in trgovci svoje marketinško-prodajne aktivnosti ustvarijo na na-cin, ki bo drugacen od njihove konkurence. Raz-licni avtorji so raziskovali, kako proizvajalci in tr-govci kreirajo nakupne izkušnje za potrošnika. Želeli so poiskati nacin, s katerim bi ugotovili, kaj in kako potrošniki zaznavajo, cutijo, kako razmi­šljajo, reagirajo in na kakšen nacin se povezujejo z blagovnimi znamkami. Spremembe in nadgra­dnje socialnega ter poslovnega okolja so v zadnjih desetletjih povzrocile precejšnje modi.kacije v potrošniškem vedenju. Ostale pomembne stvari, ki so vplivale na potrošnike, so tudi zmanjševanje vpliva tradicionalnih medijev in zvestobe blagov­nim znamkam ter nastanek vedno ucinkovitej­ših nacinov, kako priti v interakcijo s potrošniki na mestu nakupa (angl. pop – point of purchase) (Stahlberg in Maila 2012). Potrošniki imajo danes na voljo vedno vec izbire razlicnih izdelkov, storitev in blagovnih znamk, kar lahko pripelje do prevelike kolicine odlocitev (angl. choice overload, paradox of choice). To pomeni, da veliko izbire namesto osre-cevanja vodi do stresnih situacij, lahko pa tudi za­komplicira proces odlocanja. O tem pojavu je pisal že francoski .lozof Jean Buridan (1300–1358) v 14. stoletju, mnogo kasneje pa so to podrocje raz­iskovali tudi ostali (npr. Lipowski 1970). Da sooca­nje potrošnikov s prevec privlacnimi možnostmi zmanjša njihovo motivacijo, da bi sploh karkoli izbrali, potrjujejo tudi aktualnejše raziskave, na­rejene v zadnjih dvajsetih letih (npr. Reutskaja in Hogarth 2009). Schwartz (2004) izpostavlja, da se potrošniki v situacijah, ko imajo veliko izbire in jim to omogoca boljšo odlocitev, pocutijo slabše. To pa zato, ker se njihova pricakovanja glede vseh dobrih in dostopnih možnosti povecajo. Takrat, ko morajo potrošniki upoštevati veliko alterna­tiv, si predstavljajo privlacne lastnosti vseh tistih alternativ, ki so jih zavrnili in se zaradi tega po-cutijo manj zadovoljne z izbrano alternativo. Na potrošnika vplivajo tako funkcionalne kot tudi hedonisticne vrednote, zato pri odlocanju išcejo razlicna razmerja med njimi (Babin, Darden in Gri.n 1994). V skladu s temi vrednotami so od­locitve potrošnika lahko racionalne (kognitivne) ali emocionalne (afektivne) (Shankar 2011). Covid-19, z njim povezana karantena in vse ostale omejitve, ki so jih bili potrošniki deležni v zadnjem letu, so hitro in korenito spremenili potrošniško na­kupno vedenje (»The Evolving Consumer: How co­vid-19 Is Changing the Way We Shop« b.l.). Že prve spremembe, ki so se zacele dogajati na strani trgovcev in so bile predvsem povezane z varno­stjo, so vplivale na potrošniške navade. Trgovci so zaceli krajšati svoj delovni cas, da so lahko po-cistili in ponovno napolnili police z izdelki. Zaceli so meriti temperaturo ob vhodih v prodajalne, obveznasta postalauporaba rokavicin mask v zaprtih prostorih ter razkuževanje rok, prav tako pa smo bili prica dolgim vrstam pred prodajal­nami pretežno z živili, saj je bilo število oseb na doloceno kvadraturo omejeno. Vse to je vplivalo na vedenje potrošnikov in modi.kacijo njihove celostne nakupne izkušnje, saj so se morali hi-tro prilagoditi novi situaciji, ki je zahtevala veliko improvizacije. Kljub vsem spremembam pa raz­iskave kažejo, da naj bi se potrošniki po koncu covida-19 zaceli vracati k starim navadam, ven­dar pa obstaja verjetnost, da bodo te nekoliko preoblikovane, predvsem zaradi tehnološkega na­predka in zaradi bledenja meje med službo, pro-stim casom in ucenjem od doma (Sheth 2020). To se odraža predvsem v tem, da so se potrošniki na vseh podrocjih zaceli intenzivneje srecevati z digi­talnim svetom. Nakupovanje oz. narocanje preko spleta, dostava na dom in prevzemi narocenega blaga v prodajalnah so postali del potrošniškega vsakdana. Zaradi novosti, negotovosti in razlic­nih stisk, s katerimi so se srecevali potrošniki, jih je nakupovanje veliko dojemalo kot stres, kar je imelo za posledico manj pogosto obiskovanje .­zicnih prodajaln. Tisti, ki so prej kupovali veckrat tedensko, so v casu covida-19 zmanjšali svoje na­kupe in v povprecju nakupovali enkrat na vsaka dva tedna. Pricakovanja potrošnikov so se zvišala, saj od trgovcev pricakujejo, da se v casu izrednih razmer prilagodijo situaciji ter jim ponudijo hiter in varen nakup ne glede na to, ali kupujejo preko spleta ali v .zicni prodajalni (Briedis idr. 2020). Kakor povzemata Bagdarejeva in Jain (2013) lahko potrošniško izkušnjo v prodajnem okolju de.niramo kot vsoto vseh kognitivnih, emocio­nalnih, senzoricnih in vedenjskih odzivov, ki na­stanejo med celotnim procesom nakupovanja, kar vkljucuje tudi interakcijo z ljudmi, objekti in s procesi znotraj prodajnega okolja. Na tem me-stu bomo obrazložili tudi koncept celostne naku­pne izkušnje (angl. customerjourney – cm). Lemo-nova in Verhoef (2016) pravita da gre za seštevek vseh nakupnih izkušenj, ki jih potrošnik doživi v procesu nakupovanja. Le-te so sestavni deli treh razlicnih faz, ki skupaj tvorijo celostno nakupno izkušnjo. Gre za prednakupno fazo (angl. prepur-chase phase), fazo nakupa (angl. purchase phase)in ponakupnofazo(angl. postpurchase phase). Vse iz­kušnje znotraj posameznih faz so interaktivne ter dinamicne. V prednakupni fazi se poslužujemo marketinga blagovnih znamk (angl. brand marke­ting), v fazi nakupa prodajnega marketinga (angl. trade marketing), v ponakupni fazi pa poprodaj­nega marketinga (angl. after sale marketing). Obi­ Polona Dakic | Celostna nakupna izkušnja na prepihu sprememb Preglednica 1 Opis 3-stopenjskega miselnega marketinškega modela (Ertemel in Basci 2015) Koraki Opis korakov 1. korak: dražljaj Spodbujanje potrošnika o razmisleku o izdelku ali storitvi (npr. oglas na tv, oglas (angl. stimulus) v casopisu ali v reviji, spletno oglaševanje, brskanje po spletu, spletna primerjava izdelkov, branje spletnih mnenj). 2. korak: prvi trenutek resnice Izkušnja potrošnika z izdelkom v prodajnem okolju (npr. dogajanje znotraj pro­ (angl. .rst moment of truth) dajnega okolja, pri polici – ogledovanje izdelka in njegove embalaže, branje bro- šure o izdelku ali storitvi, pogovarjanje s prodajalcem, ogledovanje oznamcenih materialov (angl. point of sale materials – posm), preizkušanje vzorcev). 4. korak: drugi trenutek resnice Izkušnja potrošnika z izdelkom po nakupu. V tem koraku je kljucno vprašanje: Ali (angl. second moment of truth) je izdelek dosegel pricakovanja potrošnika? cajno proizvajalci in trgovci vecji poudarek name-nijo fazi nakupa. Vendar je zelo pomembno, da ne pozabijo na prednakupno fazo in ponakupno fazo. Ravno ti dve fazi sta kljucni, da potrošnik pokaže zanimanje za izdelek ali storitev oz. na­kup ponovi ter izdelek ali storitve priporoci tudi ostalim. Celostna nakupna izkušnja se navadno zacne, ko potrošnik naleti na neko težavo. Ta te­žava je lahko zelo enostavno rešljiva, kot je npr. potreba po nakupu mleka, ali pa je precej kom­pleksnejša, kot je potreba pa nakupu hiše. Poleg kompleksnosti se težave lahko razlikujejo tudi glede na konzumacijski namen, npr. ko se mora potrošnik odlociti, ali bo kupil praznicno darilo za družinskega clana ali bo ekvivalentno vsoto de­narja porabil zase. Potrošniki navedene probleme rešujejo z odlocanjem, nanj pa vplivajo razlicni sprožilci. Odvisno od njih potrošnik razmisli o razlicnih nakupnih dejavnikih (npr. .nancni, so-ciološki in kulturni, osebni, psihološki) (Shankar 2011). V vsaki izmed faz celostne nakupne izkušnje po­trošniki pridejo v kontakt s tockami stika (angl. touch points) (Baxendale, Macdonald in Wilson 2015), lahko jih imenujemo tudi sprožilne tocke (angl. trigger points). Gre za tocke, kjer potrošnik pride v neposreden stik z blagovno znamko (npr. druž­bena omrežja, pogovor s prodajalcem v proda­jalni, oglas v casopisu, akcijske ponudbe, spletne pasice, mnenje družinskih clanov ali znancev) v kateri koli fazi celostne nakupne izkušnje. Zelo pomembno je tudi zavedanje, da potrošnik s toc­kami stika ne pride v kontakt zgolj v prodajnem okolju, temvec tudi izven njega. Proizvajalci in trgovci morajo razumeti, da se odnos in vedenje potrošnika ob kontaktu s tockami stika lahko bi-stveno spremenita, tako v pozitivno smer (npr. ob brskanju in sprehajanju po prodajalni se po­trošnik spremeni v kupca (Shankar idr. 2011) za­radi akcijske ponudbe nekega izdelka, ki ga prvo­tno ni imel v namenu kupiti) ali pa v negativno (npr. negativna recenzija izdelka na spletu od­vrne potrošnika od nakupa). Dejstvo je, da vseh tock stika proizvajalec ali trgovec ne moreta imeti pod nadzorom. Nadzirata lahko medijske kanale, ki so v njuni lasti (npr. oglaševanje, spletno me-sto, programi zvestobe), ter nekatere elemente trženjskega spleta (npr. embalaža, lastnosti iz­delka, cena). Nobenega nadzora pa nimata npr. nad razmišljanjem potrošnikov o njihovih potre-bah in željah ter preteklih izkušnjah (Lemon in Verhoef 2016). Najpomembnejše tocke stika imenu­jemo »trenutki resnice« (angl. moments of truth), ki jih de.niramo kot tocke, ki spodbudijo potrošnika, da nadaljuje z nakupnim procesom dolocenega izdelka ali storitve (Ertemel in Basci 2015). Trenutki resnice izhajajo iz tristopenjskega mi-selnega marketinškega modela (angl. 3-step mental marketing model). Vsi trije koraku so opisani v pre­glednici 1. Z razmahom spletnega nakupovanja in vedno vecje uporabe pametnih naprav (Statista b. l.) se je ideja o trenutku resnice razširila v pet razlicnih trenutkov, ki jih lahko zaznamo znotraj celostne nakupne izkušnje (npr. Lecinski 2009): • Manj kot trenutek resnice (angl. less than zero moment of truth –