Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo c. kr. kmetijske ^fe družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu, ter velja po pošti prejeman 2 gold. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. — Inserat (oznanilo) v „Kmetovalcu" stane enkrat objavljen na celi strani 16 gold., na '/a strani 8 gold., na '/4 strani 4 gold., na '„ strani 2 gold. in na J/16 strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 10°/o in pri trikratnem objavljenji 20°/o ceneje, Za večje inserate in priloge plača se po dogovoru. — Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano. Salendrove uliee štev. 5. Štev. 21. V Ljubljani, 15. novembra 1887. Leto IV. Obseg: Zimsko c novice. — epljenje v roki. • Vprašanja in — Sladne kali (Malzkeime). Kako ravnati z novimi sodi. — Sadjarjem! — odgovori. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. Razne reči. — Gospodarske — Inserati. Zimsko cepljenje v roki. Spisal vodja R. Dolenc. Zopet je kmetovalec dokončal gospodarsko leto svoje in uže se mora pripravljati v zimskem času na novo delo. Zlasti sadjar mora marsikaj priskrbeti uže pred zimo ali po zimi za prihodnje spomladanjsko delo. Tist sadjar, kateri ima drevesnico, posebno pa šolski vrtnarji morajo si omisliti do časa podlog (divjakov) in cepičev, da morejo spomladi brez ovire zasa-jati drevesnico. Najbolje vzgojimo jabolčno in hruškovo drevje, ako zasadimo drevesnico z uže cepljenim drevjem. V ta namen pripravimo si uže jeseni podlog in cepičev, proti koncu zime pa cepimo te podloge v topli izbi ter jih potem shranimo v klet, v kateri ne zmrzuje, za toliko časa, da pride ugoden čas, da jih posadimo. Najbolje cepimo drevje po zimi v roki, če ga sedlamo. V nastopnih vrstah smo se namenili to cepljenje popisati. Pred vsem treba za pravilno cepljenje pravega orodja in druge priprave. — Za sedlanje potrebno orodje je pripraven nožiček, vsa druga priprava pa je primerno vezilo in mazilo. Ne da se sicer tajiti, da požlahtnjujemo lahko z vsakim vrtnarskim nožem, in to kakor koli si bodi, a prav tako smemo trditi, da požlahtjujemo, če nam rabi pravšen in pripraven nož, bolj gotovo in tudi laže in hitreje. Na vse to se mo- Podoba 58. ramo ozirati, posebno pa po večih drevesnicah. In ravno pri sedlanji, s katerim najbolje požlahtnjujemo, moramo rabiti poseben nožiček, prav za prav posebno ostrino (klinjo), brez katere skoro ni mogoče sedlati. Sicer je pa ta ostrina pripravna tudi za vsako drugo cepljenje, k večemu za cepljenje v oko (okulovanje) ne, za katero pa imajo vsi novejši za cepljenje napravljeni nožički še posebno ostrino in zraven tudi posebno koščeno ali roženo zagozdico, s katero se privzdiguje podlogi lubad. Najboljši tak nožiček kaže podoba 58.. Črka c zaznamuje ostrino za sedlanje, imenuje se navadno tudi kopulirna ostrina —, d ostrino za okulovanje, e slonokosteno zagozdico za okulovanje. Prestopimo zdaj k sedlanju samemu. Pred vsem opozarjamo častite bralce na podobo 59. ter omenjamo tudi takoj, da rabi lahko to požlahtnjevanje za najtanjše podloge. — Črka B. predočuje nam podlogo, katero moramo na primernem gladkem mestu vodoravno odžagati ter pričeliti. Nato pustimo podlogo pri miru in pričnemo cepič pripravljati, in to tako le: Najprej poiščemo na mla. diki, cepiču, dveh popkov — očesa imamo le na ne dozoreli še mladiki ali na poganjku —; ta popa bodita primerno oddaljena od sebe in stojta drug proti drugemu. Takih najdemo prav lahko. Kadar smo si izbrali primerno ležeča popa, vzemimo vso mladiko ali ves cepič, vodoravno v levo pest tako, da je debelejši konec Podoba 59. obrnen proti prsim ; kazalec leve roke položimo na enega izbranih popkov in sicer na spodnjega pod mladiko tako, da bo ona nanj oprta, palec pa položimo nad mladiko tikoma drugega zgornjega popa. S kopulirno ostrino zarežimo zdaj celo četrt palca pod zgornjim popkom plitvo, proti mladiki navpično zarezo (pod. 58. d), na to zarezo takoj še eno proti prvi navpično, prav dolgo in kolikor mogoče z mladiko vštrično, tako da odpade vsled obeh zarez trščica, podobna prav dolgemu nohtu, ali še bolje, ščitku, kakeršnega puščamo očesu pri okulovanji. Obe zarezi moramo še dvakrat ali trikrat, sploh tolikokrat ponoviti, dokler pridemo s prvo, proti mladiki navpično zarezo blizu do zrkla. Tako smo naredili bodočemu cepiču potrebno sedlo a, pod. 59. — Kadar je sedlo na-lejeno, nastavimo ust (špico) kopulirne ostrine tikoma sedla in poskusimo z enim samim potezajem, obe pesti naslanjaje na prsi, narediti še drugo popolnoma ravno zarezo katero imenujemo stopinjo. Kdor si je pridobil v zarezavanji sedla in stopinje potrebno ročnost, delal bode oboje hitro in dobro; morda bode zadosti, če potegne samo trikrat. Konečno moramo odrezati še mladiko nad drugim ali k večemu tretjim popom nad sedlom in sicer tikoma popa, in cepič postane tak, kakeršnega kaže A. pod. 59; zdaj je dovršen. Morda se utegne komu izmed čast. naših bralcev čudno ali vsaj nejasno dozdevati, zakaj naj pri osnovi sedla in tudi stopinje pazimo na to, da naredimo sedlo skoro tikoma pod popom, stopinjo pa nasproti onemu popu, a ne, kakor je skoro sploh navada, da ne ostane tikoma nad sedlom pop, ampak morda na nasprotni strani in tudi ne nasproti stopinje, ampak da ostane njeno hrbtišče golo. Eno in drugo ima temeljit vzrok: Pop nad sedlom požene, ako se je obneslo cepljenje, krepak poganjek, kateri preraste popolnoma uže v prvem letu, kadar zdebeli, ono vodoravno ploščico na podlogi, ki je nastala po odžaganji, in to tako, da skoro ni poznati, kje se končuje podloga in kje pričenja cepič. Pop pa puščamo stopinji na hrbtišči zaradi tega, da ostane podloga tudi po tem še požlahtnjena, če odlomi kaka žival, kak veter ali kaj druzega cepič nad sedlom, kar se kaj lahko pripeti posebno pri podlogah, v roki cepljenih. Kedar je cepič pripravljen, začnemo še podlogo do dobrega uravnavati in to takole: Najprej pomerimo s cepičevo stopinjo, kako dolgo stopinjo moramo vrezati na podlogi, da se bodeta obe popolnoma ujemali. Kader smo to našli, odrežemo na podlogi, če smo ročni, z enim samim potezajem toliko lubadi in lesa, da nastane na njej, ako ni zelo debelejša od cepiča, cepičevi popolnoma enaka stopinja. Ker sta stopinji enaki, mora se cepičeva lubad popolnoma zlagati z lubadjo na podlogi. Zdaj nam ni druzega, nego da ovijemo še oba dela, cepič in podlogo, s trdno vezjo ter zavarujemo nastale rane s primernim mazilom proti škodljivim vremenskim vplivom. Najboljše vezilo je ličje od rafije ali debeli bombaž, najboljše mazilo pa mrzla, tekoča cepilna smola, katero napravimo tako le: Pol funta čiste smole raztopimo nad žarjavico; kadar je raztopljena, prilijemo ji, vedno jo mešaje, dva lota in pol prav močnega špirita, in cepilna smola je gotova. To smolo treba s čopičkom (penzeljnom) na rane mazati; na zraku se kmalu strdi. Če je podloga zelo debelejša od cepiča, nič ne de; v tem primerljaji naredi podlogi širšo stopinjo, ter zadostuje, da se stopinja cepičeva le na eni strani popolnoma zlaga s stopinjo na podlogi. S sedlanjem lahko požlahtni dobro izurjen sadjar do 300 podlog v enem dnevi in če je ravnal pravilno, izkazilo se mu jih ne bo morda vrč nego 1%. Sladne kali (Malzkeime). Mnogokrat so mi priporočali sladne kali za krmo molznim kravam in sploh živini. Jaz sem se hotel sam prepričati, koliko je na tej hvali in s;čim je bolje krmiti molzne krave, in zaradi tega sem napravil naslednjo poskušnjo. Kravam muricedolkam, kojim sem ob vedno enaki piči dajal mej rezanico vsaki po l'/2 kilo otrobi na dan, dajale so poprečno na dan po 7 litrov mleka. Čez osem dni pa sem ob popolnoma enaki krmi dajal mej rezanico namesto l'/2 kilo otrobov pa 1'/* kilo sladnih kali, ter sem zapazil, da so krave povprečno dajale drugi dan samo po 6% litrov mleka in da so jako rade jedle rezanico, mej katero so bile pomešane sladne kali. Četrti dan pa sem zopet izmeril mleko ter našel, da sem nameril povprečno na eno kravo 7 V4 litrov. Ko sem potem še deveti in dvanajsti dan meril, dobil sem 8'/2 litrov in pri tej meri je tudi ostalo. Razločka je torej pri eni kravi za l'/2 litra mleka. Ker so sladne kali in otrobi enake cene, razvidno je, da je mnogo bolje goved krmiti s sladnimi kalmi, nego pa z otrobi. Krmljenje s sladnimi kalmi daje prav malo dela, kajti treba jih je samo popariti z vročo vodo in potem pustiti, da se ohlade; vtem času se jako napno in dobe zelo prijeten duh in grenak okus, kateri pač stori, da krave prve dni ne jedo rade. Lehko jih pa tudi samo namočiš, kar pač potrebuje nekaj ur, ali tudi zadostuje. Čuditi pa se je, če pogledaš krave črez nekaj dni, s kakim veseljem žro rezanico, mej katero so sladne kali. Tudi prasci, kojim sem sedaj pričel pokladati sladne kali, z velikim veseljem jedo, vender nisem dosedaj sam izkusil, kakšen je pri teh razloček mej otrobi in sladnimi kalmi, da bi mogel uže sedaj kaj več o tem sporočati. Videl in slišal sem, da kuretina tudi jako rada pobira namočene ali pa poparjene sladne kali, katere jej tudi bolje teknejo nego žito. Nedavno sem se pogovarjal o tem s starim, sku-šenim živinorejcem, ki je trdil, da je razloček mej otrobi in sladnimi kalmi še veči, nego sem jaz izkusil. Pa poglejmo na Bavarsko ali druge dežele, po katerih je živinoreja veliko boljša nego pri nas, in koder plačujejo sladne kali po 7 gld. in črez 100 kilo, ali tam je vkljub toliko pivovarnam težko dobiti sladnih kali, ker se bližnji živinorejci podvižejo, da jih naglo pokupijo. Preverjen sem, da so sladne kali, ki se dobivajo po pivovarnah po tako nizki ceni, živinorejci dosedaj veliko preveč prezirali, in zaradi tega jih priporočam iz svoje skušnje. Otrobi in sladne kali so pri nas zelo enake cene vkljub temu, da so sladne kali mnogo več vredne za živinorejca nego najboljši otrobi, katere pa je dandanes uže težava dobre dobiti. Večinoma prodajajo pri nas ogerske otrobi, katere ima najprvo lastnik mlina, navadno kak žid, v rokah, in ta ne pozabi krstiti otrobov. Te pokupijo navadno od lastnikov zopet drugi židje, kateri tudi ne zaostajajo v sleparstvu, in to ljudstvo nam potem prodaja namesto poštenih otrobov zmes, mej katero se tako pogostoma nahajajo zmleti koruzni češarki in razne druge, živini le škodljive tva-rine, koje so pač težke, pa ne pomagajo živinorejcu, da bi odebelil svojo živino, ampak polnijo le židu mošno. Saj vidimo, kako židje radi pokvarjajo celo človeški živež, in ako nimajo vesti, da bi tega ne po-kvarjali, gotovo je toliko manj imajo za našo živino. Domači mlinarji morajo svoje poštene izdelke prodajati skoro po isti ceni, po kateri so velikokrat pokvarjene in namešane židovske otrobi, ki imajo mnogo manjšo vrednost, le malo redilnih snovi, morda so za Va krajcarja cenejše nego domače, v istim pa za 2 krajcarja draže, a vender gledajo živinorejci mnogokrat na to, kje kupijo za '/4 krajcarja ceneje, ne pa kje pošteno blago. Kupujte torej, ako krmite z otrobi, iz domačih mlinov otrobi, ko bi jih morali tudi za V2 draže plačevati, zato pa doboste pošteno robo, podpirate domačo industrijo, ohranite si zdravo goved, katerej koristijo zdrave otrobi, židovske pa, ki so mnogokrat celo z gipsom in drugimi rečmi namešane, pa ji le škodujejo. Pač bi bilo želeti, da bi tudi pri nas dobili zavode, kateri bi pazili na človeški živež, ki se tolikokrat pokvarja, ali dokler nimamo takih zavodov, moramo sami sebe varovati in gledati, kaj da kupujemo in s čim krmimo svojo živino. Gabrijel Jelovšek. Kako ravnati z novimi sodi. Z novimi sodi moramo tako ravnati) da izpra-vimo iz lesa vse, kar bi utegnilo škodovati moštu ali vinu. V to svrho služi najbolje izpiranje s kropom. Nekoliko dni poprej morajo pa sodi z vodo napolnjeni biti. Zatem jih je prati s kropom, dokler ne teče iz njih popolnoma čista voda tako, da nima nobene barve in nobenega okusa. To namreč kaže, da so vse razkrojljive in raztopljive tvarine odpravljene. Sedaj lehko precej sod nalijemo z moštom ali z vinom. Kjer tega ne storijo takoj, naj sod malo po-žveplajo in tako na suho postavijo. Namesto žvepla rabi tudi dobra žganica, s katero sod izplaknejo. Vender stane to preveč in tudi ne pomaga zoper plesen tako gotovo kakor žveplo. Starega vina vender ne natakajo v nove sode, ker utegne poleg vse opaznosti v lesu ostati še nekaj škodljivih tvarin. ki potem dajo vinu neprijeten okus ali mu vsaj barvo pačijo. Tega se ognemo, ako nalijemo nove sode prvikrat z moštom. Če nimamo kropa pri rokah, treba sode večkrat z vodo naliti in to zopet odtočiti in z novo nadomestiti, dokler ne odteka zelo snažna. Zatem vliješ v sleharni sod vrele vode, z vodo pomešane, (5 do 10 kilo na 100 litrov vode) in ga ž njo močno izplakneš, po 24 urah ponovi delo, izmij sod in nalij z moštom. Kadar je ta zavrel, dober je sod za vsako vino. Po nekod imajo pa navado nove sode na vročem sopuliu pariti in tako sušiti. Par potegne vse vinu škodljive tvarine iz lesa. Toda tako sode za vino pripravljati je sicer najbolje, pa v to svrho treba je parne mašine, katere si ne more vsak vinogradnik omisliti. Kaže torej, da bi si jih veče občine priredile za splošno porabo vseh domačih vinogradnikov. Veliko manj cikastega, kalnega in zaduhlege vina bi imeli ljudje. Kajti večina bolezni prihaja vinu od slabih sodov, ker niso bili prvikrat dobro pripravljeni ali so bili pozneje zanemarjeni ter nikoli prav osnaženi in izprani. Allgemeine \Veinbau-Zeitung. Sadjarjem! Skoraj vsako zimo oglodajo zajci veliko sadnega drevja. Posebno so jim všeč jabolka. Drevje moramo torej v pravem času zavarovati. To pa lahko storimo na več načinov. Eni ovijo drevje z rženo slamo. A lačni zajci odtrgajo slamo in oglodajo drevo. Drugi odenejo drevje s trnjem. To delo zahteva primeroma dosti časa in je jako sitno. Skušnja me uči, da je najbolje, če namažemo drevje z redkim močnikom iz kravja k a, krvi in apna. Vsake tvarine vzemi en o tretjino. Drevje namaži kacega lepega, suhega dne, da se lehko pusuši mazilo, preduo nastane večerni hlad. Ce bi pa dež odpral mazilo, tedaj moraš zopet mazati. Tega mazila se gotovo ne dotakne zajec. Poleg tega p a to mazilo pckonča vso mrčesjo zalego po lu-bovili spokah in po mahu ter ohrani drevesu snažno in gladko ljubje (kožo). Janko Žirovnik. Razne reči. — Če so telički dvojčki za pleme. Veliko so uže govorili in pisali, če so telički, dvojčki za pleme ali ne ? Iz svoje skušnje vem, da sta bili junici dvojčke dobri za pleme. To mi je znano po petih slučajih. Eavno tako sem pa naredil skušnjo, da dvojčka raznega spola nista za pleme; junec je uže sam na sebi preslaboten, junice se pa pleme ne prime, ter ostane jalova. j. R. * — Lise od rjavine odpraviš iz perila s ščavno soljo (Kleesalz), ki je dobiš v vsaki lekarni, s kuhinjsko soljo, z limonovim sokom in z mehko (deževno) vodo. Te reči zmešaj vse skupaj ter jih hrani v dobro zamašeni steklenici. Blago, iz katerega hočeš tako liso izpraviti, zgrej poprej z vročim likalnikom po lisi in okoli lise, potem pa namoči liso z imenovano zmesjo, in precej bode izginila. Naposled izperi vse dobro z vodo. — Nezrelo sadje, katero je na pr. veter otresel z drevja, dozori popolnoma, ako je deneš na koprive, katere pa vedno menjavaj, da so sveže. — Sadno drevje očistiš maha, ne da bi mu škodovalo, ako je namažeš z lugom od navadnega pepela ter mu primešaš na vsakih 20 litrov po pol kilogr.ima pepela. To zmes moraš skuhati in vročo po deblu namazati. V malo dneh odpade mah in se ne prikaže več prihodnje leto. • — Ako hočeš nadležno mačko proč spraviti s kakega mesta lia vrtu, potresi tist prostor s paprikovo moko. Zlasti v drevesnici so včasi mačke sitne, ker se vzpenjajo in raztegujejo po mladem drevju ter mu tako odluščajo popje. Drugače je pa mačka v obče na vrtu le koristna. — Odeja je konjem v hlevu škodljiva. Neki ameriški kmetijski list trdi, da je pokrivanje konj v hlevu škodljivo. Konji postanejo mehkužni in se potem radi prehlade. Odejajo pa konje zato, da dobijo lepšo dlako, vsled tega pa trpi zdravje. Ob hudem mrazu je uže dobra odeja, vender je še bolj za to skrbeti, da je hlev dovolj gorak. — Mrčes izpraviš iz kleti, ako postaviš vanjo navpik novo iu svežo brezovo metlo. Mrčes, zlasti stonoga i. dr., skrije se v brezovo metlo, v katero prav rad zleze. Ako potem ven neseš brezovo metlo, otreseš ali vtakneš jo v vročo vodo, pomoriš lahko hitro vse živali, ki so se poskrile v metlo. Gospodarske novice. * Gospod Jos. Fr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, bode praznoval 19. t. m. petindvajsetletnih svojo, od kar je vstopil v glavni odbor te družbe. Gospod Seunig je bil namreč izvoljen za odbornika 19. novembra 1. 1862. ter je ostal neprenehoma v odboru od istega časa do sedaj. Od 24. novembra 1. 1880. na dalje je g. Seunig tudi podpredsednik družbi. Gospod Seunig se je vedno odlikoval z marljivim delovanjem kmetijstvu in kmetijski družbi sploh na korist, in reči moramo, da so v tem obziru zasluge njegove velike. Na mnogaja leta! * Naš urednik g. Gustav Pire je izbran za so-trudnika pri sestavi knjige „Die oesterreichisch-unga-rische Monarchie in Wort nnd Bild", katero izdajejo na Dunaji pod pokroviteljstvom Nj. ces. vis. cesarjeviča Rudolfa. Gosp. Pire je povabljen s pismom, podpisanim od cesarjeviča samega, naj spiše spis o kmetijstvu in gozdarstvu na Kranjskem. * f Karol Seituer. Umrl je 28. oktobra 1.1. v Salc-burgu gospod Karol Seitner, c. kr. deželni gozdni nadzornik. Pokojnik je bil od leta 1867. do 1. 1875. ud glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. Kako je delal kot uradnik obrtne družbe, v živem spominu je še vedno našim Gorenjcem, da ga ne bodo tako brž pozabili; za t) je žalibog predobro skrbel. * Gospodarskega lista goriškega uredništvo je prevzel s 20. številko gospod Ernest Klavžar, uradnik pri deželnemu odboru v Gorici, ker je prejšnji urednik gosp. Ernest Kramer odložil uredništvo. Gosp. Kramer, dosedaj vodja goriške kmetijske šole, popustil je službo vodje. * Plemenske bike muricedolske pasme so kupili na javni dražbi 31. oktobra t. 1. v Litiji naslednji gospodarji: Anton Rojic iz Št. Vida pri Zatičini, Anton Planka il Gozda, Jozip Fiisek iz Leskovca in Marija Gressel, graščakinja v Trebnjem. * Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaji je dobilo letošnjo pomlad 160.800 trt iz Amerike in 111.565 ameriških trt s Francoskega. Teh trt je prišlo na kranjsko 1.000, na Štajarsko 17.600 in na Primorsko 20.000. Društvo nam naznanja, da ima vsako leto na razpolaganje le inalo takih ameriških trt, ki so iz krajev, koder nimajo trtne uši. Tiste ameriške trte pa, ki so il okuženih krajev, sme pa društvo le prodajati, koder so uže uradno konstatovali trtno uš. * Razstava cvetlic, rastlin, sadja in sočivja. Zaradi slavnosti štiridesetletnega vladarstva Njega ve-ličastva cesarja Frana Josipa I. prireja c. kr. vrto-gradno društvo na Dunaji svojo 85. razstavo cvetlic, rastlin, sadja iu sočivja ter vrtogradskega orodja. Razstava bode od 5. do vštetega 10. maja 1888. Oglašati se je do 15. marcija 1888. Da bi se te razstave moglo udeležiti kar največ raznih krouovin, bode se razstavni odbor potrudil, da izposluje pri železniških ravnateljstvih znatno znižane ceue za blago. Razporedi, določila za razstavljavce in tekmece ter oglasilne pole se dobivajo brezplačno in so tudi na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. * Razpis dobave. C. kr. državno vojno ministerstvo si namerja zagotoviti potrebne zimske, letne in konjske odeje po občnem natečaji. Potrebovali bodo 9000 zimskih odej, 100.000 letnih odej in 6500 konjskih odej. Pri ponudbeni obravnavi se bodo ozirali samo na solidne in sposobne osobe, katere izdelujejo te proizvode v svojih tovarnah. Ponudbe je izročiti naravnost in najdalje do 16. novembra 1887 do desetih do-poludue v vložnem zapisniku državnega vojnega ministerstva. Razglasila s pogoji in ponudbenimi obrazci so tudi na ogled v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani. * Deželni odbor kranjski prosi nas, da prijavimo naslednjo okrožnico. V tarifskem predpisu št. 375 oziroma 594 leta 1885, objavljene določbe, vsled katerih se prevažajo ubogi umobolni ljudje in njih spremljevalci za znižano voznino, veljavne so tudi za prevažanje ubožnih neozdravnih bolnikov (hiralcev) in tako zvanih ubožcev, ako se odpravljajo ob stroških deželne in občinske oskrbe ali oskrbovalnnga zavoda, oziroma ob stoških deželnih ali občinskih. Zaračunjati je torej za vožnjo v III. razredu osebnih ali mešanih vlakov samo polovico redne voz-nine, ako se z izkaznicami (legitimacijami), ktere je izdelal transportoddajni zavod ali občina, dokaže, da se prevožnja vrši ob stroških zavoda, dežele ali občine, in da so za prepeljavo odmenjene osebe ubožne. Isto tako plačajo polovico tudi spremljevalci tacih prevažancev, bodi si da jih vodijo in prevzemljejo, bodi si da se, kadar so odgali prepeljane osebe, vračajo domov. Umevno je samo ob sebi, da mora zavod ali občina v dotični izkaznici izrecno omeniti da imenovane osebe spremljujejo, kakor tudi, čemu da potujejo spremljevalci, da so prevzeli transport in da se vrnejo, kadar oddade transport. Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 95. Najbolj očisti pitno vodo v vodnjaku jegulja, ki pa mora biti uže najmanj l'/2 čevelj dolga. Premajhno jeguljo bi umorile pijavke. Jegulja polovi tudi vse druge v vodi živeče živali. Prof. J. Kr. Odgovor na vprašanje 96. Vsakovrstne uši na živalih sem pregnal še vselej najbolje s petrolejem. Za konjske uši pa ni boljšega pripomočka od petroleja. Petrolej ne škodi nič živali, lizati ga niti noče, le z odprto lučjo ne hodi blizu. (t. L. Vprašanje 98. Bral sem nekoč nekje, da sadijo krompir tudi jeseni. Ce je to res, imela bi jesenska saditev za mene mnogo prednosti. Kaj je Vaše mnenje? (G. N. v N.) Odgovor: Bes sadijo krompir tudi jeseni in sicer zato, da dobodo spomladi prav zgodaj krompir. Vender Vam ne moremo priporočati jesenske saditve, ker je krompir v veliki nevarnosti, da ne pozebe spomladi. Posebno nevarne so zime brez snega in zgodnji spo-mladanjski mrazovi. Vprašanje 99. Tri leta uže redim angleške prašiče. Jedo radi, so zdravi in prav dobro se debele, le kadar pride zima, postanejo pa bolj klaverni, in še vsako leto mi je kateri poginil. Kaj je vzrok? (Z. L. v Dr.) Odgovor: Angleški prašiči so goli in vsled tega dosti občutljivejši do mraza nego domači prašiči. Stavili bi kaj, da imate posebno mrzle svinjake, ki so tudi vzrok bolezni Vaših prašičev. Angleški prašič mora imeti snažen in gorek svinjak. Vprašanje 100. Kje dobim želoda za seme ? (A. K. na B. V.) Odgovor. Ni nam znano, kje je dobiti želoda za seme, prosimo pa naše čitatelje, naj nam ako jim je znano, to sporoče Vprašanje 101. Na mojih rožah, ki jih imam v loncih na oknu, zaredile so se ušice. Kako naj jih pre-ženem.? (E. J. v M.) Odgovor: Najboljši pripomoček proti listnim uši-cam je roka. Dobro preglejte večkrat rože, in koder najdete ušico, pa jo zmečkajte. Če se Vam to gnusi delati z golimi prsti, oblecite kako staro rokavico. Priporočajo tudi milno in tabačno vodo, perzijski mrčesni prašek, caherlin i. t. d., a iz svoje skušnje Vam moremo priporočati le prvi pripomoček. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 6. novembra 1887. Posvetovanje je vodil gosp. Gustav grof Thurn, navzoči so pa bili odborniki gg. Kastelic, Murnik, Povše, Robič, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik gosp. Gustav Pire. Poročilo vis. c. kr. trgovinskega ministerstva, da je imenovan za družbenega zastopnika v železniškem sovetu gospod Karol Luckmann, vzame glavni odbor na znanje. C. kr. deželna vlada se zahvali za kmetijske knjige, katere je družba darovala dvanajstim šolam na Kečevskem in šolama v Slavini in Vipavi. Gosp. Zelenu v Senožečah dovoli glavni odbor prodati subvencijskega bika, ker je dokazano, da ni sposoben za pleme. Prošuji gosp. župnika Brenceta, naj da glavni odbor nekoliko drevja brezplačno občini Št. Gregorski, kateri je naredil zgodnji sneg veliko škodo na sadne n drevju, ne more odbor ustreči, ker družba nima še leto3 drevja, da bi ga oddajala. Glavni odbor ukrene podpirati prošnjo občine Kranjskogorske naj namreč vlada dovoli, da prelože jesenski semenj zopet na prvotno določeni dan. Tajnik Pire poroča, da je rokopis za „Navod k obdelovanju šolskih vrtov" dokončal, in da ga bode predložil prihodnje dni kmetijskemu ministerstvu. Glavni odbor ukrene „Kmetovalca" z novim letom nekaj predrugačiti in zboljšati, ter mu dajati prilogo, katera se bode bavila le s sadjarstvom in s šolskim vrtnarstvom. Ob enem ukrene glavni odbor rešiti s tem ukrep občnega zbora, ki slove: Glavni odbor naj gleda, da bode „Kmetovalec" izhajal vsako soboto. Zaradi denarnih razmer ni mogoče tega ukrepa prihodnje leto zvršiti, vender bode glavni odbor na omenjeni način zboljšal »Kmetovalca." Glede ukrepa občnega zbora, naj se glavni odbor obrne do c. kr. deželne vlade zaradi preseljevanja z Belokranjskega v Ameriko, ukrene glavni odbor kar je primerno. Glavni odbor ukrene na predlog gospoda ces. sovetnika Murnika, toliko časa ne rešiti ukrepa, naj namreč kmetijska družba gleda, da pošlje nekatere Vipavce pletarstva se učit, dokler ne napravijo v Ljubljani obrtne šole. Glavni odbor ukrene prositi deželui zbor izdatne podpore za kulturne namene, ter izroči posvetovanje o tej reči odseku za splošne reči. Za nove ude se vzprejmejo gg: Janez Hladnik, kaplan v Polhovem Gradcu. Janez Koprivnikar, dekan na Vrhniki. Josip Bricelj, posestnik na Vrhniki. Jakob Žitko, posestnik na Vrdu. Matija žitko, posestnik na Vrdu. Jakob Malavašič, posestnik v Šentjoštu. Teodor Frohlich. pivovar na Vrhniki in Ivan Gradišek, posestnik v Zalogu. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1888. leta. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovaču izučil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1888. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živeža in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjepih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dohode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača, in živinskega in mesovnega oglednika. Grof Thurn-Valsassina, prvosednik o. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez BIeiweis, začasni vodja podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiska-vali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne ži- vine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči te skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 1. novembra 1887. Dr. Karol vitez Bleivveis. Tržna poročila. Žito in poljski pridelki. V Ljubljani 12. novembra: Hektoliter: pšenice 5 gld. 69 kr., rži 4 gld. 06 kr., ječmena 3 gld. 25 kr., ovsa 2 gld. 11 kr., ajde 3 gld. 90 kr., prosa 3 gld. 74 kr., turšice 5 gld. 36 kr., leče 12 gld. - kr., graha 13 gld. — kr., fižola 11 gld. — kr.; 100 kilogr. krompirja 2 gld. 32 kr., 100 kilogr. sena 2 gld. 32 kr., 100 kilogr. slame 1 gld. 96 kr. V Kranji 11. novembra: Hektoliter: pšenice 5 gld. 85 kr., rži 4 gld. 38 kr., ovsa 2 gld. 60 kr., turšice 4 gld. 54 kr., ječmena 4 gld 22 kr., ajde 4 gld. 22 kr.; 100 kilogr. sena 2 gld. — kr., 100 kilogr. slame 1 gld. 60 kr. V Rudolfovem 7. novembra: Hektoliter: pšenice 6 gld. 50 kr., rži 4 gld. 39 kr., ovsa 1 gld. 95 kr., ajde 4 gld. 05 kr., turšice 4 gld. 39 kr.; ]00 kilogr. krompirja 2 gld. 11 kr. Na Dunaji 8. novembra: 100 kilogramov: pšenice gld. 7.50 do 8.-, rži gld. 6.20 do 6.40, ječmena gld. 5.50 do 8.75, ovsa gld. 5.30 do 6.70,' turšice gld. 6.75 do 6.85. V Budapešti 10. novembra: 100 kilogramov: pšenice gld. 6.75 do 7 20, rži gld. 5.35 do 5.60, ječmena gld. 5.25 do 7.75, ovsa gld. 5.25 do 5.50, turšice gld. 6.— do 6.05. Klavna g-oved. Na Dunaji 7. novembra: Ogerski pitani voli gld. 54 do 59.—, galic. pitani voli gld. 54 do 61, nemški pitani voli gld. 54 do 61, biki in krave gld. 46 do 52 za 100 kilogr. mesarske vage t. j. z vsem lojem in s polovico glave. V Presburgu 7. novembra: Ogerski mladi voli gld. 51 do 58, nemški mladi voli gld. 53 do 59 7 a 100 kilogr. Prašiči. V Steinbruchu pri Budapešti 5. novembra: Ogerski stari, težki 44-45 kr., ogerski mladi, težki 40-46 kr srednji 46-47 kr., lahki 45-46 kr.; težki kmetski prašiči 43—44 kr., srednji 43—44 kr., lahki 41—43 kr • srbski težki 43-44 kr,, srednji 43-44 kr., lahki' 41—42 kr. (Cena velja za 1 kilogr.) Speh. V Ljubljani 12. novembra: 1 kilogr. 64 kr V Kranji 12. „ i „ ' V Rudolfovem 7. „ i 56 V Celovcu 8. „ i " 65 " Na Dunaji 6. „ i " 60 vsr INSERATE sprejema »Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. RAZGLAS kranjskim ovčarjem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega plemena ter jib brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) uže več let precejšnje število ovac redijo; b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 20. novembra t. 1. pri podpisani družbi vložiti. (80—2) C. kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani 15. oktobra 1887. Gustav grof Tliurn, predsednik. Gustav Pire, tajnik. (3-14) »Ljubljanski zvon". Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. Tovarna za kostne pridelke in lim Luckniann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča umetna gnojiva, kostne in snperfosfate po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. jKlenert