Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani P 97926 ip}Bf| bI(i;»a.ioi eSiui l uas9uai5!9pi ir »Ni v I\V\ ‘f/ n.'> j J- i ‘5|BU]B]JBlU3J UBSo8b[IA pu W;(uozsia iSoCubSbiu opaja [oqonduiapaj y •5l!)BiSBqSaiu Jpi uajaf b sja^naui ‘ [nAi?j uosiosbzoiiba uozb |9JBSB|I5JB[B SB)BSzeS[ZOq'B AuaAJOl B i. v : ;Saui ajop sa[nI8zoq b bSbui £$ba bij ‘jsad uaqpaA8auAa uapuira 5 |iibijbi spjn^Szo^ qaj zpiSiA assa|aioi| Jjouja zb juBjjBiuaj lapuasa y ')jbsouba|{Xu lasam sa|ni8zoq y /' T KRATKA S UM,VIA VELIKOGA 11VEEIIHVIIJ. ; Z-SZPlTAyANYEM, I OD GOVARJANYEM MLADOSZTI N A N A V U K VU CZASZARSZKI, I N. 7 KRAT,T7S7^T hRSANTVA T V - Korinemliiii Na sztroski Udvary Ferencza. - NAPELA V ANYE. O. Katekizmus je krsztsanszkoga Katolitsan- szkoga znanya Navuk: tak sze zove zobcsin- szkim talom i kni’sicza, vu steroj sze ete navuk zapera. P. Vu keliko glavni tali sze naprej dava krsztsdnszko, Katolitsdnszko zndnye v etom Katekizmussi? O. Krsztsanszko, Katolitsanszko znanye v- etom Katekizmussi vu peteri glavni tali, i vu ednom Pridaveki sze naprej dava. P. Sferi szo oni peteri glavni tali? O. Oni peteri glavni tali szo naszlediivajou- x 2 - Vupanye. 5 / t 3. Je Liibav. 4. Szo szveti Sakramentomi, tou je: Szve- sztva. 5. Je krsztsanszka Pravicza. I Prldavek od csetveri szlejednji Dejl. I. Glavni Tilo. Od V6re. I. Razlocsek. » Ka je Katolitsanszka Vora. P. Ka je po krsztsdnszkorn, Katolitsdnsz- kom vorvati? O. Po krsztsanszkom, Katolitsanszkom vdr- vatije, vsza za isztino drsati, kajeBougna- zvejszto, i sz veta Mati Czerkev, ka bi vorva- li, pred nasz dala, ali je plszano ali nej. P. Jeli je zadoszta na zvelicsatuje , csi Ka- tolitsdnszki Krsztsenik szamo vu szrczi vOrje ono, ka je Boug nazvejszto? 0. Nej je zadoszta na zvelicsanye, esi Ka- tolitsanszki krsztsenik szamo vu szrczi vdrje ono, ka je Boug nazvejszto; nego je zviin to¬ ga potrejbno, naj: 1. Voro szvojo po delaj vo szkase. » 2. Ka vu szrczi vorje, csi je potrejbno, < ono naj i zviisztami ocsiveszno vadliije. < P. Zakaj moremo vorvati ono, ka je Boug nazvejszto ? O. Vorvati moremo ono, ka je Boug naz¬ vejszto , zato; ar je Boug vekivecsna pravicza, i neszkoncsana modrouszt, stera niti nikoga vkaniti, niti sze od nikoga prekaniti nemore. P. Jeli je potrejbna v6ra vszdkomi Cslove- ki, ki sze sc se zvelicsati? O. Potrejbna je vtira vszakomi csloveki, ki sze scse zvelicsati; ar je brezi vore nemo- goucse prijetnomi biti pri Bougi. P. Ka je potrejbno vszdkomi cslaveki, g da k-pameti pride, znati, i vorvati, naj sze zvelicsa? 0. Vszakomi csloveki, gda k-pameti pride; naj sze zvelicsa, potrejbno je znati, i vor- vati: 1. Ka Boug je. 2. Ka je Boug pravicsen Szodecz, ^steri lou- na to dobro, ino kastiga to htido. 3. Ka szo tri Bo’sanszke Persone vu ednom bojstvi, naturi; Ocsa, Szin, i Szveti Diijh. 4. Ka je ta driiga Bo’sanszka Persona z-cslo- vekom posztanola, naj bi nasz po szvojoj szmrti na krisnom drejvi odkupila, i na veke zvelicsala. £| P. Ka je potrejbno vszakomi Katolisdnszko- mi Krsztseniki zviin zgoraj povejdani krszt- sdnszke, Katolitsdnzke Vdre glavni Ndvukov znati, i vdrvati? 0. Vszakomi Katolitsanszkomi Krsztseniki zviin zgoraj povejdani krsztsanszke, Katolitsan- szke vdre glavni navukov, znali, i vdrvati je potrejbno: 1. Ka je duša Csloveka nemrtelna. 2. Ka je Bo’sa miloscsa na zvelicsanye po- trejbna, i ka Cslovik brezi miloscse nikaj, ka bi sitka vekiveesnoga vrejdno bilou, nemre oši¬ niti. ( \J f P. Ka sze zapoviddva vszdkomi Kutolitsdn- szkomi krsztseniki znati? 1 0. Vszakomi Katolitsanszkomi krsztseniki sze zapovidava znati: 1. Apostolszke vdre vadluvanje. 2. Goszpodnovo Molitev. 3. Deszetere zapouvidi, i Sz. Matere Czerk- vi petere zapouvidi. 4. Szedem szvesztv. 5. Krsztsanszko Praviczo. P. Gde sze zdrsdvajo ona naj bole, sfera Kafolifsdnszki krsztsenik vdrvati more? O. Ona, stera Katolitsanszki krsztsenik mo- re vorvati, zdrsavajo sze naj bole vu Apostol- szke vore vadliivanyi. P. Kakda je Apostolszke vdre vadluvdnpe ? O. Apostolszke vdre vadluvanye je etak: Vorjem v-ednom Bougi, Ocsi vszamogou- csera, sztvoriteli ,Nebe i zemle. I vu Jezussi Krisztussi jedinom nyegovom Szini, Goszpoudi nassem. Ki sze je poprijao od Diiha szvetoga, poroudo sze je od Divicze Marie. Moko je trpo pod PontziusPilatussom. Raszpet je, naro je, i pokopan je. Sztoupo je doli na pekle, natre- tyi den je od mrtvi gori sztano. Sztoupo je v- Nebesza, szidi na deszniczi Boga Ocse vszamo- goucsega. Ondot pride, szoudit sive, i mrtve. Vorjem vu szvetomDiihi. Szveto krsztsanszko Katolitsanszko Mater Czerkev. Szveczov ob- csinsztvo. Grejhov odpiiscsanye. Tejla gori sztanejnye, i sitek vekiveesni. Amen. P. Keliko tulov, ali stukov md Apostolszke vdre vadluvdmje ? O. Apostolszke Vdre vadltivanye ma 12 ta- lov, ali stukov. 11 . Raz-locsek. Od Apostolszke vdre vadliivanye 12 Talov, ali Stukov. §. 1. Od Apostolszke Vdre vadliivanya pr- voga Stiika. Vdrjem v-ednom Bougi, Ocsi vszamogou- csem, sztvoriteli Nebe, i zemle. a. Od Boga, P. Jeli je vecs od ednoga Boga ? O. Szam eden je Boug. P. Kaje Boug? O. Boug je szam obszebi naj popolnejše Bojstvo. P. Jeli je vecs Bo'sdnszki Persoti? O. Tri szo Bo’sanszke Persone. P. Kak sze imenujejo tri Bo'sdnsi ke Persone? O. Prva Bo’sanszka Persona sze imenuje Ocsa; druga Szin; tretya Szveti Dtijh. P. Kak sze imenujejo vsze vkup tri Bo- 'sdnszfce Persone? 0‘. Tri Bo’sanszke Persone vsze vkup sze imenujejo Szveto Trojsztvo. P. Po kom vadluje Katolitsdnszki krsztse- nik Sz. Trojsztvo? O. Katolitsanszki krsztsenik vadluje Sz. Troj¬ sztvo po znamenyi Sz. Krfsa: gda vu Krisa- nyi vszako med tejmi Bo’sanszkimi Personami imenuje. P. Ka vadliije escse Katolitsdnszki krsztse- nik po znamentji Sz. Krisa? O. Katolitsanszki krsztsenik po znamenji Sz. Krfsa, i tou vadliije, ka je Krisztus Jezus, gda je na Krf snom drejvi mr’o, nasz po szvo- joj szmrti odkiipo. P. Kakda sze cslovik prekrisi? O. Cslovik sze etak prekrfsi: pravo rokou na cselo polo’sivsi pravi, vu Imeni Ocse, f za- tejm na prszi, i Szina f, i z-lejvoga plecsa na pravo, i Duha Szvetoga f. Amen. b. Od Sztvarjanja. P. Sto je vsza sztvouro ? O. Boug je sztvouro Nebo, i zemlou, i vsze, ka jeszte. P. Ka vestni eta rejcs sztvoriti? O. Eta rejcs sztvoriti vesim teliko, kak z- niesesza kaj vo prineszti. P. Stare sztvorjene sztvdri Bo’se szo naj bole szpominamja vrejdne ? O. Naj bole szponunanya szo vrejdne sztvor¬ jene sztvari Bose, Angyelje, i cslovik. P. Ka szo Atujpalje ? O. Angyelje szo esiszti duhouvje, steri ra¬ zum, i volo majo, ali tejla nemajo. P. Zakaj je sztvouro Anggele Boug? O. Boug je sztvouro Angyele, naj nyega postiijejo, Kibijo, ino molijo, nyemi szlifsijo, 1 csloveka varjajo. P. Kakda je sztvouro Boug Anggele ? O. Boug je sztvouro Angyele vu szvojoj mi- loscsi, i z-vnogimi popolnosztmi. P. Jeli szo osztanoli vszi Anggelje vu Bo- ’soj miloscsi? O. Vnogo Angyelov je Bo’so miloscso po grejhi gizdoszti pogubilo. P. Kakda je kastigao Boug gizddve Anggele ? O. Boug je gizdave Angyele, steri sze vraž¬ je zovejo, na veke odvrgao, i na pekeo szuno. P. Sfera sztvorjena sztvdr Borsa je naj bo¬ le szpominanga vrejdna za Anggelmi? O. Cslovik je naj bole szpommanya vrejdna sztvorjena sztvar Bosa za Angyelmi. P. Szkoj sztoji cslovik ? O. Cslovik sztoji sztejla, i znemertelne du¬ še , stera je na Bo’si kejp sztvorjena. P. Zakaj je sztvouro Boug csloveka? O. Boug je sztvouro csloveka, naj nyega szpozna, postiije, Hibi, moli, i nyemi szlii’si, pokoren bode, i naj sze zvelicsa. P. Jeli szo pokorni osztanoli Udje Bougi? 1 r O. Taki prvi cslovik Adam z-Ejvov senouv szvojov je bio nepokoren Bougi. P. Kakda je posztano prvi cslovik nepo¬ koren ? O. Prvi cslovik je od Boga v-Paradi’somi prepovejdanoga drejva z-szada jo, i po tom je pregrejso. P. Jeli je te grejh li szamomi prvotni cslo- veki skoudo? O. Te grejh je noj li szamomi prvomi eslo- veki skoudo, nego i nam, ki sze odnyegana- rajamo; te je zrok nasse vrejmenitne, i veki- vecsne szmrti; kak i vnougi drugi nassi telovni, i duševni nevoul. P. Jeli szo na veke i Udje odvrženi od Boga, liki gizddvi Anggelje? O. Lidje szo nej na veke odvrseni od Boga, liki gizdavi Angjelje. P. Ka je obecsao Boug za volo grejha od- vr senomi csloveki na ngega oszlobod- jenge? O. Za volo grejha odvrsenomi csloveki na nyega oszlobodenye je obecsao Bong, ka Odkiipitela posle, ki sze Messias zove. §. 2. Od Apostolszke Vdre vadliivanya drii- goga Stdka. 1 vu Jezussi Krisztussi, jedlnom nyegovom Szlni, Goszpoudi nassem. P. Ka je Krisztus Jezus ? 0. Krisztus Jezus je: 1. Ocse Boga jedino-rodjeni Szin. 2. Boug, i Cslovik navkiipe. 3. Nas Goszpoud, Pravde Davecs, i Vu- csiteo. P. Ka vcsini eta rejcs Jezus? O. Eta rejcs Jezus teliko vcsini, kak Zveli- csiteo. ’ P. Zakaj sze imeniije Jezus za Zvcli- csitela ? O. Jezus sze imenuje za Zvelicsitcla; ar je po nyem vcsinyeno nasse zvelicsanye, gda nasz je od grejha, i od grejha kastige, i ve- kivecsne szmrti oszloubodo. P. Kukda sze imenuje escse Jezus? O. Jezus sze imenuje tudi za Krisztussa, tou je: Namazanoga. P. Zakaj sze imenuje Krisztus Jezus Boyd jednio-rodjeni Szin? O. Krisztus Jezus sze imeniije Boga jedi- no-rodjeni Szin; ar je on szam tiszti, ki sze je od nebeszkoga Ocse od veka naroudo. P. Kakda je Krisztus Jezus Boug, i Oslo¬ vih navkupe? O. Krisztus Jezus je Boug, i Cslovik navku- pe; ar je Boug od vekivekoma, ki je vu dokon- esanom vrejmeni z-Cslovekom pousztao. P. Zakaj sze imenuje Krisztus Jezus za nas sega Goszpouda ? O. Krisztus Jezus sze imenuje za nassega Goszpouda; ar je Boug, i Odkiipiteo nas. P. Zakaj je pousztao z-Cslovekom Szin Bo'si? O. Szin Bosi je z-Cslovekom pousztao; ka bi nasz po szvojoj szmrti na krfsnom drejvi odkiipo, i zveliesao. §. 3. Od Apostolszke Vdre vadliivanja tre¬ tjega Sttika. Ki sze, je poprijao od Duha Sz. poroudo sze je od Divicze Marie. P. Jeli Jezus md Ocso? O. Jezus kak Boug ma Nebeszkoga Ocso kak Cslovik nema. P. Jeli je nej bio Jo'sef Marie zdrocsnik Krisztussa Jezussa Ocsa? O. Jo’sef je Krisztussa Jezussa szamo hra- niteo, i stimani Ocsa bio. P. Jeli je meo Jezus Mater? O. Jezus kak Boug je nikakse Matere nej meo, kakti Csloveka je Mati bila Blasena Di- vicza Maria. P. Zakaj sze imenuje Maria Mati Bo’sa? O. Maria sze imenuje MatiBo’sa; ar je Kri- sztussa Jezussa porodila, ki je navkiipe Boug, i Cslovik. P. Od koga je poprijela vu utrobi Maria Jezussa ? O. Maria je poprijela tu utrobi Jezussa od Duha szvetoga. P. Gde je porodila Maria Jezussa ? O. Maria je porodila Jezussa v-Betlehemi vu ednoj Stalli. §. 4. Od Apostolszke Vore vadliivanya str- toga Stiika. Moko je trpo pod Pontzius Pilatussom. Raszpet je, mr’o je, i pokopan je. P. Jeli je rnogao trpeti Jezus? O. Jezus je mogao trpeti kak Cslovik, kak Boug nej. P. Jeli je za isztino trpo Jezus ? O. Jezus je za isztino trpo i v-diisi, i v- tejli. P. Kaje trpo Jezus v-diisi? O. Jezus je trpo v-diisi veliko sztiszkavanye, i 'saloszt. P. Ka je trpo Jezus v-tejli? O. Jezus je trpo v-tejli vnouge nevoule, i mantre, vnouge vdarcze, irane, zbicsiivani je, i ztrnyom je koroniivani. P. Ka je trpo escse Jezus ? O. Jezus je trpo i vnouga ospotavanya, odiir- javanya, blaznoszti, ogrizavanya, i vnouge druge grozne moke. P. Gde je raszpeti, i gde je mr'o Jezus ? O. Krisztus Jezus je raszpeti na Kalvarian- szkom brejgi, bluzi pri Jerusalemszkom Va- rasi, i mr’o je na Krišnom drejvi. §. 5. Od Apostolszke Vdre vadliivanya pe- toga Stiika. Sztoupo je doli na pekle, na tretyi den je od mrtvi gori sztano. . P. Jeli je Krisztus Jezus zdiisom, i sztej- lom doli sztoupo na pekle? O. Szamo je Krisztussa Jezussa duša doli sztoupila na pekle. P. Ka sze razmi po Pekli? O. Po Pekli sze razmijo ona szkrita mejsz- ta, vu steri sze tih mrtvih duše zadrsavajo, ki szo escse Nebeszkoga bla sensztva nej za- doubili. P. Jeli je vecs taksi szkriti mejszt, sfera sze pekeo imenujejo? 0. Je vecs taksi szkriti mejszt, stera sze pekeo imenujejo; etak sze imenuje i z-lasz- tivnim taloni. 1. Ono meszto, vu sterom sze szkvarjeni na veke mantrajo. 2. Ono meszto, vu sterom duše do vrej- mena kastige trpijo za tiszte grejhe szvoje, za stere szo vu sltki zadoszta nej vcsinile. Tou meszto sze imenuje Purgatorium. 3. Obszlejdnim ono meszto, vu sterom tih pobosno-mrtvih diise szo sze zadr’savale, gde pod blasenim viipanyom odldiplenya mirovno, i brezi boleznoszti szo csakale, dokecs je Je¬ zus k-nyim doli sztoupo. Eto meszto sze Pe¬ kla trnaez, ali Limbuš imenuje. P. Gda je sztano gori Krisztus Jezus od mrtvi? O. Krisztus Jezus je od mrtvi gori sztano na tretji den, szvoje mouesi, nemrtelen, i pun (like, kakti obladavecz szmrti, i vraga. P. Zjokaj je sztano gori od mrtvi Krisztus Jezus ? 0. Krisztus Jezus je gori sztano od mrtvi: 1. Naj bi piszmo, i szvoja prorokiivanya dopuno. 2. Naj bi szvojega vesenya praviczo, i Bo- sanzko szvoje poszelsztvo oesiveszno torni szvejti pokazao. 3. Ka bi nasz vu vtipanyi potrdo, i od prfsesztnoga nassega gori sztanejnya nasz gviisne vcsino. §. 6. Od Apostolszke Vdre vadliivanya se- sztoga Stiika. Sztoupo je v-Nebesza, szidi na deszniczi Boga Ocse vszamogouesega. P. Gda je sou Krisztus v-Nebesza? O. Jezus je sou v-Nebesza po szvojem go¬ ri sztanejnyi na stirideszeti den. P. Ka vcsini tou: Jezusszidi na deszniczi? O. Jezus szidi na deszniczi, teliko vcsini, ka je Jezus vu naj visesnye zmo’snoszti, i dike sztalnom ladanyi ober vszega v-Nebi, i na zemli.> §. 7. Od Apostolszke Vdre vadluvanya szed- moga Stiika. Odnet pride szoudit sive, i mrtve. 2 P. Jeli nazaj pride pd Jezus? O. Jezus pa nazaj pride z-Nebesz na szkra- dnyi den. P. Zakaj pride nazaj Jezus na szkrddnyi den? O. Jezus pride nazaj na szkradnyi den, naj vsze lidi z-obcsinszkim talom oszoudi, sive, ino mrtve. P. Kakda de szoudo Jezus lidi na szkrdd- nyi den? O. Jezus de szoudo lidi na szkradnyi den, kak szo ali dobro, ali hiido csinili; te pra- vicsne v-Nebi zvekivecsnim sitkom lounao la- goje pa na veke v-pekli kastigao bode. §. 8. Od Apostolszke Vdre vaditi vanya ou- szmoga Stiika. Vorjem vu szvetom Diihi. P. Sfera Bo'sdnszka Persona je J)ujh szveti ? O. Tretya Bo’sanszka Persona je Dtijh szve¬ ti; pravi Boug. P. Gde nas z poszvefi Diijh szveti? 0. Szveti Diijh nasz poszveti: 1. Vu szvetom Krszti. 2. Vu Pokoure szvesztvi. 3. I kelikokolikrat z-sterim szvesztvom vrejd- no ’sivemo. P. Kakda nasz poszveti Diijh sz veti ? O. Diijh Sz. nasz poszveti, gda ali po vle- janyi poszvecsenya miloscse vu nasz vcsini nasz Szini Bo’se; ali geto poszvecsenya mi- loscso vu nami povelcsava. P. Ka vcsini escse vu nami Diijh Szveti po szvojoj sz. miloscsi? O. Diijh Szveti preszvejti nas razum, on vesi, i podbada nasz, naj po Bosoj vouli vsza ošinimo; on podava nam szvojeSz. Dari. P. Sferi szo Sz. Duha Duri? 0. Sz. Diiha Dari szo naszlediivajoucsi: 1. Modrouszt. 2. Razum. 3. Tanacs. 4. Krepkoszt. 5. Znanoszt. 6. Pobo’snoszt, i 7. Bojaznoszt Goszpodna. §. 9. Od Apostolszke Vore vadliivanya de¬ vetega Stiika. Sz. krsztsanszko Katolitsanszko Mater Gzer- kev: Szveczov obesinsztvo. a. Od Szvčte Matere Czerkvi. P. Ka je obcsinszka krsztsanszka Sz. Ma¬ ti Czerkev? O. Obcsinszka krsztsanszka Sz. Mati Czer¬ kev je vszejh praviesno vorvajouesi krsztse- nikov vidoucse szpravisese pod ednov vi- 2 # doucsov glavov, Rimszkim Papom, steri on eden Navuk vorjejo, i z-onimi ednimi szve- sztvmi ’sivejo. P. Jeli md Sz. Mati Czerkev i nevidoucso glavo ? 0. Ma Sz. Mati Czerkev i nevidoucso gla¬ vo ; i ta je szam Krisztus Jezus. P. Jeli je vecs pravi Mater Czerkv ? O. Szarao je edna prava Sz. Mati Czerkev, zvtina stere sze niscse žveliesanya nenaore viipati. P. Stera szo prave Sz. Matere Czerkvi znumenga ? 0. Sz. M. Czerkvi znamenya szo naszledii- vajoucsi csetvera: 1. Ka je Edna. 2. Ka je Szveta. 3. Ka je Obcsinszka, ali Katolitsanszka; i 4. Ka je Apostolszka. P. Kakda sze imenuje escse prava Sz. Mati Czerkev? O. Pi *ava Sz. Mati Czerkev sze i za Rim- szko imeniije; ar Sz. Mati Czerkev v-Rimi je vszejh drugih Mater Czerkv glava, i obcsin- sztva szrejdnya piknyieza. b. Ofl Obcsinsztva Szveczov. P. Kultno Obcsino majo med szebom pravi Krsztsange ? O. Pravi Krsztsanye takso med szebom majo Obcsino, kakso majo Kotrige vu kak- vom tejli. P. Vu kom sztoji Szveczov Obcsina? O. Szveczov Obcsina v-tom sztoji, ka Sz. Matere Czerkvi vsze Kotrige vu duhovni do- broutaj tao majo. P. Sfere szo tiszte Kotrige , med sterimi je Obcsinsztvo ? 0. Kotrige, med sterimi je Obcsinsztvo: 1. Szo na etoj zemli ’sivoucsi vorni. 2. Szveczi vu Nebeszkom Kralesztvi, i 3. Purgatoriumzke Dvise. P. Kakso med szebotn Obcsinsztvo majo ti vorni? O. Vorni med szebom obcsinsztvo majo; kr vu eden driigoga prosnyaj, i vu dobri dejl vrejdnosztaj zobcsinszkim talom tao majo. §. 10. Od Apostolszke Vore vadluvanya de- szetoga Stiika. Grejhov odpuscsanye. P. Na koj ndsz vesi ete tdo? O. Ete tao n&sz na tou esl, ka je Krisz- tus szvojoj Sz. Materi Czerkvi moucs dao nas- se grejhe odpiisesavati. P. Sto md vu prdvoj Sz. Materi Czerkvi moucs grejhe odpiisesavati? O. Vu pravoj Sz. Materi Czerkvi Piispe- czke, i gori poszvecseni Popevje majo moucs grejhe odpiisesavati. P. Gde sze odpilscsdvajo grejhi? O. Grejhi sze vu Szveszti Krszta, ino Po- koure Szvesztvi odpiisesavajo. §. 11. Od Apostolszke Vdre vadliivanya edenajszetoga Stiika. Tejla gori sztanejnye. P. Ka sze razmi po Tejla gori sztanejngi? O. Po Tejla gori sztanejnyi sze razmi, ka Boug na szlejdni den mrtve gori zbudi, ka lidje szvojimi Tejlami, teu je; z onimi tejla- mi, vu steri szo siveli, gori sztanejo. §. 12. Od Apostolszke Vdre vadliivanva dvanajszetoga Stiika. I ’sitek vekivecsni. P. Ka vOrjemo, i vadliijemo po ricsdj dva- ndjszetoga Stiika vdre Apostolszke? O. Po riesaj dvanajszetoga Stiika Vdre «l§ 23 f|a Apostolszke vdrjemo, i vadltijemo, edno na veke, i vszigdar trpecse blasensztvo, stero szveezov, i odebramh ’selejnye ezilou dopuni. P. Ka szvedocsimo po Ameni na konczi vadluvdmja Vdre Apostolszke? O. Po Ameni na konczi vadliivanya Apo¬ stolszke Vdre szvedocsimo, da nad Summov Apostolszke Vdre vadliivanya ne dvojimo; ne¬ go vsze za pravicsno vadliijemo, stero sze v- nyej zdrsava. II. Gl&vni Tčio. Od Viipanya. I. Razlocsek. Ka je Krsztsanszko Viipanye. P. Ka sze je po Krsztsanszkom viipati? O. Po Krsztsanszkom viipati sze je: Szpu- nim troustom ono csakati od Boga, ka nam je on obecsao. P. Ka sze vupamo od Boga? O. Vupamo sze od Boga vekivecsni ’sitek tou je: vekivecsno bla’sensztvo, i na toga zadob!enye potrejbno sker. P. Ziakaj sze vupamo? O. Viipamo sze: ar je Boug vszamogoucsi, ino voren vu dopunyavanyi szvojega obecsa- nya, neszkoncsano je dober, i milosztiven: naszlediivajoucsim talom more szpuniti, i ka je obecsao, scse i szpuniti. P. Po kom sze poveksava krsztsdnszko Vupanye? O. Krsztsanszko Viipanye sze poveksava naj bole po molitvi. II. Razloczek. Od Molitve. §. 1. Od Molitve po prejle. P. Vu kom sztoji Molitev? O. Molitev vu nasse pameti k-Bdugi gori podigavanyi sztoji. P. Zakaj molimo? O. Molimo, naj Boga kakti naj visesnyega Goszpouda pouleg dusnoszti postiijemo; naj za prijete dari nyemi hvalo damo; naj ono, ka nam je potrejbno, od nyega proszimo. P. Zakaj esc se molimo? O. Molimo esese za odpiiscsanye grejhov; i naj vu obesinszki, i poszebni, kak i vu nas- si lasztivni,,i blisnyega nassega potrejbesinaj pomoucs dobimo od Boga. P. Jeli szmo dušni moliti? O. Dušni szmo moliti; ar med naj plemeni¬ tejšimi dusnosztmi vdre nasse ednaje Molitev. P. Gde sze zdr’sdva vsze tiszto, za sfero moremo moliti? O. Za stero moremo moliti, zdrsava sze vsze vu Ocsa nassi, tou je: vu Goszpodno- voj Molitvi. §. 2. Od Goszpodnove Molitve po imeni. P. Sto nas z je vcsio moliti? O. Goszpon Krisztus nasz je vcsio moliti. P. Po kom ndsz je vcsio Goszpon Krisztus moliti? O. Goszpon Krisztus nasz je vcsio moliti po Ocsa nassi, stcra Molitev sze zove i Go- szpodnova Molitev. P. Kakda je Ocsa nas ? O. Ocsa nas je etalc: Ocsa nas, ki szi vu Nebeszaj. Sz ve ti sze Ime tvoje. Pridi Kralesztvo tvoje. Bojdi vola tvoja; kak na Nebi, tak i na zemli. Kruha nassega vszakdenesnyega daj nam ga dnesz. I odpiiszti nam duge nasse: kako i ml odpiis- csamo dusnlkom nassim. I ne vpelaj nasz vu szkiTsavanve. Nego oszloubodi nasz od hudo- ga. Amen. P. S z ko j szloji Goszpodnova Molitev ? O. Goszpodnova Molitev sztoji z-ednoga krat- koga predgovora, i szedem proseny. a. Od Predgovora. P. Sfero je Predgovor ? O. Predgovor je eto: Ocsa nas, ld szi vu Nebeszaj. P. K-komi gucsimo zricsmi Predgovora? O. Zricsmi Predgovora gucsimo k-Bougi, kakti k-nassemi Ocsi. P. Zakaj imenujemo Boga za Ocso? O. Boga za Ocso imenujemo; ar je on na szvoj kejp sztvouro csloveka, na koga i Ocsin- szko szkrb noszi. P. Zakaj imenujemo Boga za nassega Ocso? O. Za nassega Ocso imenujemo Boga; ar je on vsze nasz po Szvetom Duhi vu Sz. Kr- szti zaSzini, i orocsnike szvoje, za Krisztus Jezussa vekivecsne tivarisse, med nami nasz je pa za bratjo posztavo. P. Zakaj velimo, Ki szi vu Nebeszaj? O. Ki szi vu Nebeszaj velimo zato; csi gli je Boug povszed nazoucsi, donok znaj jaksim talom v-Nebi prebiva, gde ga od licza do Uzca gledajo, i liibijo nyegovi odebrani. cf 27 p b. Od Molitve Croszpodnove tre) prvi proseny. P. Kak je prva Prosnya? O. Prva prosnya je etak: Szveti sze Ime tvoje. P. Zakaj preczi naprej proszimo Boga, naj sze nyeyovo Ime szveti? O. Proszimo preczi naprej Boga, naj sze nyegovo Ime szveti, ar vszigdar, i pred vszej- mi drugimi ono moremo prosziti, stero sze Bose dike dosztaja; ino tak te za tejm, ka je ali nam: ali nassemi bli’snyemi potrejbno. P. Ka proszimo vu Ocsa nassa prvoj Prosnyi? 0. Vu Ocsa nassa prvoj Prosnyi proszimo Boga: 1. Naj sze on od vszej Uidi na zemli szpoz- na, i nyegovo preszveto Ime zednov pravov "Vorov sze povszedig imenuje, ino hvali. 2. Naj sze grejsniczke k-Bougi povrnejo, i na pokouro pobiidijo. 3. Naj sze nyegovo preszveto Ime niti po nevornoszti, ali krivom vadliivanyi, niti po blaznoszti, ali nepobo’snom sitki nigdar ne oszkruni. eff 28 g© P. Kakda je driiga Prosnga ? O. Ta driiga Prošnja je e tak: Pridi Kra¬ lesztvo tvoje. P. Ka pr os zimo vu drug oj prosngi? 0. Vu driigoj prosnyi Boga proszimo: 1. Naj szvojo Sz. Mater Czerkev, i milo- scse szvoje Kralesztvo vo razširi, i potrdi, vraga, i grejha Kralesztvo pa naj doli potere. 2. Naj Voro, Vupanye, i Liibav vu nasz vlije, i ete jakoszti naj vu nami poveksava. 3. Naj nam po etom ’sltki vu Nebesza da pridti. P. Kakda je tretga Prosnga? 0. Tretya Prosnya je etak: Bojdi vola tvo¬ ja , kak na Nebi, tak i na zemli. P. Ka proszimo vu tretgoj Prosngi? O. Vu tretyoj Prosnyi proszimo Boga: 1. Naj nam szvojo sz. miloscso da, ka bi nyegovo Bosanszko volo na etoj zemli vu vszej prilika] tak szkrblivo, i dobro volno szpunili, kakkoli Angyelje, i szveczi vu Ne- beszkom Kralesztvi nyou szpunyavajo. 2. Naj vsze ono milosztivno od nasz odvr¬ ne; kajkoli bi dopunyavanye nyegove voule zadrsavati moglo. cff 29 c. ()d Groszpodnove Molitve stiraj szlejdnyi Proseny. P. Kakda je sterta Prosnya ? 0. Strta Prosnya je etak: Kriiha nassega vszakdenesnyega daj nam, ga dnesz, P. Ka proszimo vu strtoj Prosnyi. * 0. Vu strtoj Prosnyi proszimo Boga: 1. Naj ona da n&m, stera szo na telovno: i duševno ’sivlejnye nasse potrejbna. 2. Naj dragocso, glad i naj bole grejh, steroga zobesinszkim t&Iom takse kastige na- szledujo, milosztivno od nasz odvrne. P. Kakda je peta Prosnya? 0. Peta Prosnya je etak: I odpiiszti nam duge nasse: kako i mi odpiiscsamo dusnikom nassim. P. Ka proszimo vu petoj Prosnyi? 0. Vu petoj Prosnyi proszimo Boga; naj nam odpiiszti grejhe, kak i mi szrcza odpiisz- timo onim, ki szo nasz zbantiivali. P. Kakda je seszta Prosnya ? 0. Seszta Prosnya je etak: I ne vpelaj nasz vu szkiisavanye. P. Ka proszimo vu sesztoj Prosngi? O. Vu sesztoj Prošnji proszimo Boga; naj vu vrejmeni szkiisavanya szvoje pomoucsi nam ne prekrati, niti naj ne dopiiszti, ka bi sze od szkiisavanya obladali. P. Od koga sze szkusdvamo naj bole? O. Naj bole sze szluisavamo od szvejta, od nassega tejla, tou je: hiidoga pos’lejnya, i od vraga. P. Jeli sze csdszi od Boga szkitsavajo ti pobesni, i pravicsni? 0. Ti pobo’sni, i pravicsni sze szkiisava- jo csaszi od Boga, gda najmre poboznoszt nyihovo vardejva. 1. Ali po betegi, 2. Ali po sziromastvi, i po dragi nevoulaj. P. Kak je szedma Prosnga ? O. Szedma Prosnya je etak: Nego oszlou- bodi nas od hiidoga. P. Ka proszimo vu szedmoj Prosngi? 0. Vu szedmoj Prosnyi proszimo Boga: 1. Naj nasz naj bole od diisevne hiidoube, stera je grejh, oszlobodi, i od grejha kak vrej- menitne, tak i vekivecsne kastige mentiije. 2. Naj nasz od vszakoga telovnoga huda, od betegov, csi nam na zvelicsanye ne sz ki¬ si j o , obrani. 3. Naj nam milosseo szvojo poda; naj vsze nevoule, stere na nasz piiszti, z-mirovnim podn;isanyem, i sztalno pretrpeti moremo. P. Ku vestni eta rejcs Amen? O. Amen je 'sidovszka rejcs, i vesini teli- ko liki: naj bode; ali bode. §. 3. Od Angyelszkoga Pozdravlanya. P. Kakso Molitev molijo zobcsinszkim tu¬ lom Katolitsdnszki Krsztsanye taki za Ocsa nas som? O. Katolitsanszki Krsztsanye taki za Ocsa nassom zobcsinszkim talom molijo Angyelszko Pozdravlanye. P. Ka je Angt/elszko Pozdrdvlange ? O. Angyelszko Pozdravlanye je Molitev, z- sterov naj bole Blaseno Diviczo Mario, Bo’so Mater, ober vszej Angyelov, i Szveczov po- stiijemo, i na pomoucs zezavamo. P. Kakda je Angyelszko Pozdrdvlange ? O. Angyelszko Pozdravlanye je etak: Zdrava bojdi Maria, milosese puna; Gosz- pon je sztebom? blagoszlovlena szi ti med Senami, i blagoszlovlen je szad tvojega tejla Jezus. Szveta Maria, Mati Bosa, moli za nasz grejsnike zdaj, i vu vori nasse szrarti. Amen. P. Zakaj pravimo: Szveta Maria , Muti Bosa ? 0. Pravimo: Sz. Maria, Mati Bo’sa: 1. Ar je Blasena Divicza Maria porodila Krisztussa Jezussa, ki je isztinszki Boug. 2. Ar tou Ime viipanye, ino troust pobu¬ di vu nami, ka nye prosnyou Boug posz- liijhne. P. Gda posztiije Katolitsdnszka Sz. Mati Czerkev Bld'seno D. Mario naj bole z-Angyelszkim Pozdrdvlangem ? O. Katolitsanszka Szveta Mati Czerkev po- stiije Blaseno Diviczo Mario naj bole z- Angyelszkim Pozdravlanyem vgojdno, o- poudne ino vecser, gda najmre k-molitvi da zvoniti. P. Od koj szi moremo miszliti pod zvonge- nyom ? O. Pod zvonyenyom ponižno, i z-hvaloda- vanyem szi moremo miszliti od Szina Bose¬ ga Tejla oblecsenya. III. Glitvni Tdo. Od Liibeznoszti. I. Razlocsek. Ka je Krsztsanszka Liibeznoszt. P. Ka vcsini po Krsztsanszkom liibiti? O. Po Krsztsanszkom liibiti vcsini, Boga kakti naj vekso dobrouto szamo zaszebe; blis- nyega pa za Boga volo liibiti, za Boga vsze z- radosztyom vcsiniti, ka je zapovedao. P. Jeli moremo escse, i za driigoga nadi- gdvajoucsega zroka Boga liibiti? O. Escse i zato liibiti moremo Boga, ka je k-nam prevecs dober. P. Kakda moremo liibiti Boga ? O. Boga liibiti moremo ober vszega z-czej- loga szrcza, z-cžejle diise, z-czelje pameti, i zevsze moucsi nasse. P. Ka vcsini Boga ober, vszega liibiti? O. Boga ober vszega liibiti vcsini: Boga ober vsze sztvorjene sztvari visse dr’sati, i od vszega onoga, ka bi nam lejpo, i drago moglo biti, za vekse postiivati. P. cf^ga pravimo blisngega? O. BH’snyega pravimo vszakoga Oslovega, ali nam je priateo, ali nepriateo. 3 P. Ka vcsini bli'snyega liibiti? O. Blfsnyega liibiti vcsini: K-nyemi z-do- brov voulov biti, i ono esiniti, ka je nye- mi drago, i potrejbno: nikaj pa taksega nej esiniti, ka bi nyemi prouti vouli, ali na kvar moglo biti. P. Jeli je potrejbna Krsztsanszka liibav? O. Krsztsanszka liibav je tak potrejbna, ka nisese, ki szpametyom bula, brezi liibavi nem- re vekiveesnoga ’sitka zadobiti. P. Po kom szkdsemo k-Bout/i, i bli'snyemi nassemi nasso liibav? O. K-Bougi, i blFsnyemi nassemi szka še¬ mo liibav nasso po zdr’savanyi Deszetere za- pouvidi. II. Razlocsek. Od Deszetere Bo’se zapouvidi po prejk. P. Sfere szo Deszetere Bo'se zupouvidi? 0. Deszetere Bo’se zapouvidi szo ete na- szlediivajouese : 1. Jasz szam Goszpodin Boug tvoj, nemaj tiihi Bogouv pred menov. Ne napravlaj szi zrejzani kejpov, ka bi nye molo. II. Tvojega Goszpodna Boga Imena zaman, gori ne vzemi. III. Szpoumenisze, da Szvetke poszvetls. IV. Postiij Ocso tvojega, i Mater tvojo; da bos dugo siv ha zemli, stero Goszpodin Boug tvoj da tebi. V. Ne mouri. VI. Ne prazniijb. VII. Ne kradni. VIII. Ne giiesi Krlvoga Szvedocsansztva prouti tvojemi blfsnyemi. IX. Ne po’seli ’sene blfsnyega tvojega. X. Ne po’seli tvojega blfsnyega hi’se, ni pola, ni szlugo, ni szlii’sbenicze, ni gyiin- cza, ni szomara, ni nikaj, ka je nyegovo. Amen. P. Po kom, , i komi je ddo Boug ete desze- tere zapouvidi? O. Boug je deszetere zapouvidi na Sinaj- szkom brejgi po Moy’sesi dao Izraelszkomi liisztvl, gda je najmre eto v-ptisztmi bilou po szvojem z-Egyiptorna vo szpelanyi. P. Jeli more Cslovik zdrsati deszetere Bo ’se zapouvidi? O. Deszetere Bo’se zapouvidi more Cslovik zdrsati; ar Boug vszakomi da k-tomi miloscso. P. Ka zdr'suvajo v-szebi deszetere Bo’se zapouvidi ? O. Tri prve zapouvidi k-Bougi nasse du’s- 3 * noszti zdrsavajo v-szebi; te driige szedmere zapouvidi pa k-blfsnyemi nassemi duznoszti nasse. P. Gde sze najde deszetere zapouvidi krat¬ ka Summa vkup prikapcsena? O. Deszetere zapouvidi kratka Summa vkup prikapcsena sze najde vu dvoji zapouvidaj lii¬ beznoszti. P. Sfera je liibeznoszti prva zapouvid? O. Liibeznoszti prva zapouvid je eta: Lii- bi tvojega Goszpodna Boga z-czejloga szrcza tvojega, z-czejle diise tvoje, zevsze pameti, i zevsze moucsi tvoje. P. Sfera je liibeznoszti druga zapouvid? O. Liibeznoszti driiga zapouvid je eta: Lii- bi bli’snyega tvojega, liki szamoga tebe. P. Kakda je rasztolmacso Krisztus od lii¬ beznoszti blisngega zapouvid? O. Krisztus je od liibeznoszti blfsnyega zapouvid etak rasztolmacso, Vsza, stera scse- te, ka bi vam csinlli lidje, i vi vcsinte nyim; ar je tou, ka Pravda, i Proroczke vcsjo. P. Ka moremo vpamet vzeti pri vszdksoj zapouvidi? O. Pri vszaksoj zapouvidi moremo vpamet «€ 37 ^ vzeti, ka vszaka nika zapovidava, i nika pre¬ povidava. III. Razlocsek. Od Deszetere Bo’se zapouvidi poszebi. §. 1. Od trej prvi zapouvid, vu Steri sze k- Bougi nasse dusnoszti zdrsavajo. P. Ka sze zapovidava po prvoj zapouvidi? O. Po prvoj zapouvidi sze zapovidava, naj v-ednom Bougi vorjemo, nyega molimo, v- nyem sze viipamo, i nyega liibimo. P. Ka sze prepovidava po prvoj zapou¬ vidi? O. Po prvoj zapouvidi sze prepovidava, nevornoszt, Bolvansztvo, i Krivo vorsztvo, Krivo provokuvanye, Czomprnija, vujvicsiiva- nye; prouti Bougi odiirjavanye, vdvojnoszt szpadnenye; vczaganye, i vu Bo’soj milosesi szlejpo viipanye. P. Jeli sze protivi Sz-prvov zapouvidjov, ka Anggele, i Szvecze poslujemo, i na pomoucs zezdvamo? O. -Ne protivi' sze Sz-prvov zapouvidjov; nego je dobro, i hasznovito, ka Angyele, i Szvecze postujemo, i in pomoucs zezava- mo. P. Zakaj zezdvajo na pomoucs Katolitsdn- szki Krsztsanye Angyele. O. Katolitsanszki Krsztsanye na pomoucs zezavajo Angyele; ar szo Angyelje na obrambo lidem odlocseni; ar lidl liibijo, na zvelicsanye nyihovo szkrb noszijo, za nye sze molijo; i da nepresztanoma vidijo Bo¬ ga: nesztanoma i pred njega neszejo lttdih molitve. P. Zakaj zezdvajo na pomoucs Katolitsdn- szki Krsztsange i Szvecze? O. Katolitsanszki Krsztsanye na pomoucs zezavajo i Szvecze; nej ka bi oni szvoje mou- csi nam mogli pomagati; nego, ar szo Bo’si priatelje, i Bougi sze za lidl molijo. P. Ka sze vu Katolitsanszkoj Sz. Materi Czerkvi Kejpove drsijo, ino sze poslujejo, jeli sze ne protivi Sz-prvov Bo'sov zapou- vidjov, sfera prepoviddva Kejpov napravo? O. Ka sze vu Katolitsanszkoj Sz. Materi Czerkvi Kejpove drsijo, i poslujejo, nikak sze ne protivi Sz-prvov Bo’sov zapouvidjov; ar ta prepovidava szamo Kajpov napravo, ka bi nye molili. P. Kakda, i zakaj/poslujejo Katolitsanszki Krsztsange Kejpe? O. Katolitsanszki Krsztsanye pestujejo kej¬ pe; ar tej nika taksega kasejo, ka je poslo¬ vanja vrejdno, kakti, ali stero Bosanszko Persone, ali Blaseno Diviczo, ali steroga Angjela, ali Szvecza, Postenje sze pa ne ravna na szam Kejp, nego na non, stero on znameniije. P. Ka sze prepoviddva po drugoj zapou- vidi? O. Po drugoj zapouvidi sze prepovidava Imena Bo’sega ospotanye. P. Kakda sze ospota Ime Bo’se? 0. Ime Bo’se sze ospota: 1. Po vszakom grejhi. 2. Naj bole po psziiji; gda od Boga, od pravoga Vadliivanja, i od njegovi Szveczov spotllvo guesimo. 3. Gda brezi potrejbesine, ali czilou krivo priszegamo. 4. Gda Bougi vcinjene obliibe nasse pre¬ lomimo. 3. Gda Ime Bo’se zvun potrejbesine, i bre¬ zi vszega postenja imenujemo. 6. Gda Bo’so'Bejcs na krivo obracsaino, ali ’snyouv liiidou 'sivemo. P. Ka sze zapovidava po driigoj zapouvidi? O. Po driigoj zapouridi sze zapovidava, naJ sze Bo’se Ime poszveti, i dosztojnim talom sze postiije. P. Kak sze poszveti, ino postiije dosztoj¬ nim, tatom Ime Bo'se? 0. 1. Csi Boga batrivno pred vszejm szvej- tom vadliijemo. 2. Csi od Boga vu diisevni, i telovni nassi potrejbcsinaj pomoucs proszimo. 3. Csi vu pravdenoj priszegi Boga na szve- dousztvo zovemo na potrdjenye kaksega du- govanya. 4. Csi Bougi vcsinyene nasse obliibe zdr¬ simo. 5. Csi Rejcs Bo’so szkrblivo, i pobo’sno poszliisamo. 6. Csi vsza na Imena Bo’sega livalo, i di- ko csinimo; ali Bougi gori aldiijemo. P. Ka sze zapovidava po tretgoj zapou- vidi ? O. Po tretyoj zapouvidi sze zapovidava, naj v-Nedelo, stera je se od Apostoljzkoga vrejmena mao na szpominanye Krisztussovoga gori sztanejnya, nam na Szvetek dana, od vszakoga dela pocsivamo, i vu pobo’sni delaj sze gyedrnimo. P. Ka sze prepoviddva po tretpoj zapouvidi ? 0. Po tretyoj zapouvidi sze prepovidava: 1. Vszako szliisbeno nepotrejbno, i brezi pravdenoga dopiiscsenya delo. 2. Vszakse druge oupravicze stere bi prou- ti szvesztvi etoga dneva mogle biti, ali bi toga poszvecsenye mogle zagatiti. §. 2. Od ti szlejdnyi szedem zapouvid, ste¬ re k-blfsnyimi nassim nasse dusnoszti v-sze- bi zdrsavajo. P. Ko sze zapovidava po strtoj zapouvidi? O. Po strtoj zapouvidi sze naj bole zapovi¬ dava, naj Decza szvoje roditele liibi, postii- je, nyim szliisi, i vu vszem, ka sze z-Bosi- mi zapouvidami ne protivi, pokorna bode; vu duševni, i telovni potrejbcsinaj naj nyim na pomoucs bode, i za nye moli. P. Ka sze prepoviddva po strtoj zapouvidi? O. Po strtoj zapouvidi sze prepovidava; roditele nej bougati, nye odiirjavati, zavrcsti, ospotavati, psziivati, ali preklinyati, nye vu potrejbcsini osztaviti, ali nyim skouditi. P. Ka sze obejcse deczi, sfera eto zapouvid zdr’si ? O. Deczi, ( stera eto zapouvid zdrsi sze obejcse dugi 'sitek, i vsze dobro. P. Ka sze more bajati ona decza, stera le zapouvidi ne zdrsi? O. Decza, stera te zapouvidi ne zdrsi, more sze bojati vrejmenitni, i vekiveesni trdi kastig. P. Jeli sze dosztaja i drugi strta zapouvid zviin decze , i roditelov? O. Strta zapouvid zviin decze, i roditelov dosztaja sze vszej oni, steri szo zkakste tu¬ lom vu drugoga ladanji, i tejh vszejh Czerk- veni, i szveczki Voditelov, Vladnikov, i Vu- csitelov; escse i oni, steri szo na sztaroszt, ali plemenitoszt gledoucs postenja vrejdni. P. Ka szo diisni podlo'sdnczi szrojim Vo¬ dit elorn, i Vlddnikom? O. Podlo’sanczi szo dušni szvojim Vodite- lom, i Vladnikom sztejm, naj ravno bodo sztaksim szrczom knjim, szkaksim decza k- szvojim roditelom. Na vekse ka sze deczi za- povidava, ali prepovidava na roditele gledoucs, i podlo’sanczem sze zapovidava, ali prepovi¬ dava na Voditele gledoucs. P. Ka sze prepovidava po petoj zapou¬ vidi? O. Po petoj zapouvidi sze prepovidava, naj niti driigoga, ni nasz' ne morimo, ali vrazimo. P. Ka sze escse prepovidava vo petoj zapouvidi ? O. Po petoj zapouvidi sze prepovidava i szrd, odiirjavanje, szpaka, i blfsnyega nas- sega kakste zbantiivanye. P. Ka sze zapoviddva po petoj zapouvidi? 0. Po petoj zapouvidi sze zapovidava: 1. Naj vszejmi mer, i z-losnoszt zdrsimo; i z-onimi tiidi, steri szo nasz zbantiivali. 2. Naj vszejm dobro peldo damo. 3. Naj bli’snyemi z-dusevnim, i telovnim dobrim szlusimo. P. Ka sze prepovidava pa sesztoj zapou¬ vidi ? O. Po sesztoj zapouvidi sze prepovidavajo vsza hotliva csinejnya, neszrameslivo nesej- nye, i necsiszta rejes: vszaksa pouleg vou- le naszladnoszt vu necsiszti mislejnyai, vsza nesznajsna po’selejnya, i vsze, ka na hotli- voszt more pobiiditi. P. Ka pobildjdva na hotlivoszt? O. Na hotlivoszt pobtidjava neszramesli- voszt vu gvanti, manykuvanye, oblosziij- 44 H'3 noszt vu jejsztvini, i pitvini; jako szlobodno tivaristvo z-driigoga szpola personami; nevar- vanve oucsi; i nesznaj’sni Knig- stejnye. P. Ka sze zapoviddva po sesztoj zapou- vidi ? O. Po sesztoj zapouvidi sze zapovidava, naj sze vu tejli nassem, v-diisi, mislejnji, go- vorjejnyi, i csinejnyi csiszto, i szrame’slivo drsimo, i ka na necsisztoucso polnidjava, naj bole lagoje prilike naj sze ogiblemo. P. Ka sze prepovidava po szedmoj zapou¬ vidi? O. Po szedmoj zapouvidi sze prepovidava tatija; pri meri, i vagaj krivicza; liiczkoga blaga, i najema zadr’savanye; usura, i blfs- i^ega nassega vszake fele kvar, ali vu blagi nyegovom, ali v-driigom, stero sze nyega po praviczi dosztaja. P. Ka sze zapoviddva po szedmoj zapou¬ vidi? O. Po szedmoj zapouvidi sze zapovidava, naj vszakomi Csloveki nyegovo nihamo; ka szmo dušni, plaesamo; i na stero szmo za¬ vezani, vcsinimo; naj vzeto blago nezaj po¬ vrnemo, i vcsinyeni kvar na meszlo poszta- vimo. P. Ka sze prepoviddva po ouszmoj zapou¬ vidi? O. Po ouszmoi zapouvidi sze prepovidava krivo szvedousztvo, i krivicsna to’sba, vsza- ka las, potrejbna esese, i ’salna las, vszako ospotapanye, ogrizavanye, jalna menesa, szlej- pa szoudba, i pri’septavanye. P, Ka sze zapoviddva po ouszmoj zapou¬ vidi? O. Po ouszmoj zapouvidi sze zapovidava pravieza, i zrejloszt vu gucsi, i csinejnyi; nassega .bll’snyega dobroga imena zagovar- janye, ogrizavanye, i razlacsanya nazaj po- tegnenye. P. Ka prepoviddvata dvej szlejdnyi za- O. Dvej szlejdnyi zapouvidi prepovidavata onih po’selejnye, stera szo liiczka. P. Ka sze zapoviddva po dvdj szlejdnpi zapouvidaj? O. Po dvoj szlejdnyi zapouvidaj sze za¬ povidava szrcza csisztoucsa, hudi naklonoszt marjanye, naj bole, da, ka je liiczko, ono ne poselejmo. P. Zakaj je vrgao Boug nassa mislejnga, i poselejnga pod pravdo? 0. Boug je pod praudo vrgao nassa mislej- nya, i po’selejnya, ka bi pokazao: 1. Ka je Goszpoud nassi szrcz. 2. Ka pred nyira nikaj nega szkritoga, es- cse niti tiszto, ka vu nassi szrcz szkrivno- szti jeszte. 3. Ka je nyegova pravda plemenitejša od vsze Cslovecse pravde, stera szamo vinejsnya csinejnya, nej pa i notrejsnye naklonoszti rav¬ nati more. 4. Ka je na vd zscsisesenye grejha potrejb- no, vu zacsetki nyegovom takiga, steri je nej driigo, neg hiido nadigavanye, zadaviti. P. Ka sze vcsimo z-dvOj szlejdngi za- pouvid? O. Z-dvoj szlejdnyi zapouvid sze tou vcsi¬ mo , naj Krsztsanszke nasse du’snoszti nej sza¬ mo zviinejsnyim talom dopunimo, nego i zno- trejsnyim talom, tou je: naj mamo volo vsza z-dobroga szrcza ali ošiniti, ka sze zapovida- va; ali osztaviti, ka sze prepovidava. P. Ka je obecsao Boug onim, ki ngegove zapouvidi zdr sijo ? O. Boug je onim, ki nyegove zapouvidi zdrsijo, vekivecsni ’si'tek, i na etom sz vej ti razlocsne dari obeesao. IV. Razlocsek. Ob Szvete Matere Czerkvi zapouvid po preik: P. Jeli s zrno dušni Szvete Matere Czer¬ kvi zapouvidi zdrsati? 0. I)u’sni szmo Szvete Matere Czerkvi za¬ pouvidi zdrsati. 1. Ar strta Bosa zapouvid zavesiije nasz na tou, naj tak Czerkvenim, kak szveczkim Poglavarom pokorni bomo. 2. Ar Krisztus, nas. Bo’sanszki Pravdenik vu Evangeliomi je ocsiveszno zapovedao, naj szveto Mater Czerkev poszliisamo. P. Keliko zapouvid md Sz. Mati Czerkev, sfere naj bole, i zdrsati moremo? 0. Pet zapouvid ma Sz. Mati Czerkev, ste- re naj bole znati, i zdrsati moremo, najmre: 1. Od Szvete Matere Czerkvi naszavlene, i prepovejdane Szvetke poszveti. II. Vszaki Szvetek Sz. Messo pobo’sno po- szliisaj. III. Prepovejdane posztne dneve obdrsavaj, ino sze od nlke jejsztvine zdrsavaj. IV. Grejhe tvoje vszako leto pouleg Sz ve te Matere Czerkvi pravde tvojemi lasztivnomi szpovedniki vadliij, i naj menye ednouk oko¬ li viizma Oltarszki Szvesztvo k-tebi primi. V. Prepovejdane dni gosztiivanya ne szlifsi. V. Ilazlocsek. Od Sz. Matere Czerkvi zapouvid poszebi. §. I. Od Szvete Matere Czerkvi dvoj prvi zapouvid. A, Szvčte Matere Czerkvi prva zapouvid: Od Szvete Matere Czerkvi nasztavlene, i pre¬ povejdane szyetke poszveti. P. Ka zapoviddva Szvefa Mati Czerkev po pr voj zapouvidi? O. Po prvoj zapouvidi zapovidava Szveta Mati Czerkev, naj nej szamo Nedelne, nego i druge nasztavlene Szvetesnye Dneve zdrsimo, i poszvetimo; naszleduvajoucsim talom i po szvetkaj delo ta niliamo, ne delamo; nego sze vu pobo’sni delaj trdimo. P. Ka prepoviddva Szveta Mati Czerkev po prvoj zapouvidi? O. Szveta Mati Czerkev po prvoj zapouvi- vidi prepovidava po Szvetkaj vsze ono, ka je po Nedelaj prepovejdano, naj mre: 1. Szlusecsko nepotrejbno, i brezi prav- denoga dopiiscsenya delo: stero delo kak po Nedelaj, tak i po szvetkaj na czejli den je prepovejdano. 2. Takse oupravicze, ali pomiidejnya stera szo prouti szvesztvi e toga dneva, ali toga poszvecsenye gatijo. B. Szvčte Matere Czerkvi druga zapouvid: Vszaki Szvetek Szveto Messo pobo'sno po- szliisaj. P. Ka sze zapovidava vu drug oj zapou- vidi szvete Matere Czerkvi? O. Vu szvete Matere Czerkvi drtigoj za- pouvidi sze zapovidava, naj po Nedelaj, i Szvetkaj szveto Messo z-ezelja, i pobo’sno poszliisamo. P. Ka moremo escse ošiniti y naj Nedele, i Szvetke pouleg nakdnyanya szvete Matere Czerkvi szveto zdrsimo? O. Naj Nedele, i Szvetke pouleg nakanya- nya Szvete Matere Czerkvi szveto zdrsimo, zvtin Szvete Messe i Predgo z-merkanyem moremo poszliisati; szpovedati sze, i pre- 4 csisztiti. Pobosne Knige šteti, k-vecserasnyoj Bosoj szliisbi prisztoupiti, i v-driigi dobri delaj on den szprevajati. P. Ka sze prepoviddva ru driigoj zapou- vidi Szvete Matere Czerkvi. 0. Vu driig-oj zapouvidi Szvete Matere Czerkvi sze prepovidava naj bole vu Nedel- noj, i Szvetesnyoj Bosoj szliisbi vtraglivoszt, kakti: 1. Csi Messe z-czejla, ali pobo’sno ne posz- liisamo, ali csi k-Predgi rejtko prisztoupimo. 2. Csi na Bo’so szliisbo zapovejdano vrej- men szprevalamo z-jejsztvinov, pitvinov, zmej- nov, z-driigim pomiidejnyem, stera szpo- trejbnim talom od Bose szlusbe csloveka za- drsavajo. I. Od Szvete Messe. a. Ka je Szveta Messa, i od onoga, ka sze v-nyej. szkoncsava. P. Kaje Szveta Messa? O. Szveta Messa je Nouvoga Testamento¬ ma brezi krvnoga prelejanya Aldov, nepre- sztano szpomlnanya znamenye onoga krvnoga Aldova, steroga je Krisztus Jezus na krisnom drevji zvrso. «|f 51 gb P. Sto je nasztavo Szvete Messe Aldov ? O. Szvete Messe Aldov je nasztavo Krisztus Jezus na szkradnyoj Vecserji. P. Kakda je nasztavo Krisztus Jezus Szvete Messe Aldov ? O. 1. Krisztus Jezus je vzeo Krtih, i Pe¬ har z-Vinom. 2. Blagoszlovo je obouje, i ober Kruha je pravo: Eto je moje Tejlo; ober Pehara pa: Ete Pehar je Nouvi Testamentom vu mo- ]oj Krvi. 3. Dao je obouje nazoucsi bodoucsim Apo¬ stolom, naj vzemejo. 4. I zapovedao je: Eto csinte na moje szpominanye. P. Sto szka'suje notri vu Katolicsdnszkoj Materi Czerkvi Szvete Messe Aldov? O. Vu Szvetoj Messi znevidoucsim talom notri szkasiije szamoga szebe' Krisztus Jezus za nasz szvojemi Nebeszkomi Ocsi; zvidoucsim talom pa ete Aldov aldiije Pop. P. Zakaj aldiije Pop szvete Messe Aldov? 0. Szvete Messe Aldov aldiije Pop: 1. Naj sze po nyem Bo’se ober vszej vises- n ye Goszposztvo, ino zmo’snoszt vo szkase. 4 # 2. Naj sze Bougi za vsze dobra csinejnya hvala daje. 3. Naj sze zgrejhi zbantiivani Boug vtisa. 4. Naj sze od Boga vsze one miloscse, ste- re szo nam potrejbne, zadobijo. P. Komi sze notri szkdsiije Szvete Messe Aldov ? O. Szvete Messe Aldov sze notri szkasuje Bougi, i szamo li nyemi sze more prikazati. P. Za koga sze notri sz/ca’suje Szvete Messe Aldov? O. Szvete Messe Aldov sze notri szkasii- je po Popi za 'sive, i za mrtve. b. Kak sze more Szveta Messa poszliisati. P. Kakda more Szveto Messo poszliisati cslovik? 0. Szveto Messo czejlo more cslovik posz- Kisati, nye niksega glavnoga tala szam hotecs nej zamuditi; nej je zadozszta li nazoucsi biti, gda sze szlusi, nego: 1. Z-merkanyem. 2. Pošteno ino. 3. po¬ bočno more nvou poszliisati. P. Sferi szo Szvete Messe Glavni Tali? O. Szvete Messe Glavni Tali szo: Evan- gyeliom, Alduvanye, Podigavanye Goszpodna, i Precsiscsavanye. P. Ka moremo csiniti pod Evanggelioma stejngom ? O. Pod stejnyom Evangyelioma moremo sze szpomenouti, ka je nassa dusnoszt, Evangye- liomszko praviczo, i Navuke szpoznati, i zna¬ ti; pred vszeim szvejtom vadlijvati, nye bra¬ niti, i pouleg nyih siveti. P. Ka moremo pod Alditvangom csiniti? O. Pod Aldiivanyom vktip moremo prikap- csiti nasse nakanyanye Sz. Poposzkim naminya- vanyom, i nasz Bougi gori aldiivati. P. Ka moremo pod Goszpodna podigava- nyom csiniti? O. Pod podigavanyom Goszpodna Krisztussa Jezussa, pod Krušnim, i Vinszldm kejpom mo¬ remo moliti, i gda sze v’ prszi bijemo, mo¬ remo vadliivati, ka szo nassi grejhi zrok Kri- sztussove szmrti, moremo grejhe nasse po’sa- liivati, naVoro, Viipanye, i Liibeznoszt sze pobiiditi. P. Ka moremo pod Precsiscsdvangom Popa csiniti? O. Pod Precsiscsavanyom Popa, csi sze zai- sztino ne precsiscsavamo, ono z-duhovnim ta¬ loni moremo csiniti, tao je: na gorecse ’se- lejnye moremo sze pobiiditi, da bi mogli vu etom Oltarszkom Szvesztvi talniczke biti. n. Od Prejd. P. Ka szlisi escse k-Bosoj szliisbi ? 0. Predga, i Rejcsi Bo’se poszliisanye tii- di szlisi k-Bosoj szliisbi. P. Zakaj je potrejbno poszlusati predge? 0. Predge je poszlusati potrejbno: 1. Ar vu predgaj Bo’sa nejcs sze pred nasz dava, i tolmacsi. 2. Ar krouto malo Uidi Vore Navuke do¬ bro, i popolnoma zna; ar vnougi vu mlado- szti, niti jako dugo, niti sz-potrejbnim mer- kanjem ne poszliisajo Navuka, v-sterom Vd¬ re, i Jakoszt Vcsenya obilnej sze pred nasz davajo. P. Ka more on csiniti, ki z-Prejdg haszek sc s e vzeti? 0. Ki z-Prejdg haszek scse vzeti: 1. Brezi szmoucsenya pameti, i z-merka- nyem naj poszliisa. 2. Ono, ka sze pravi, naj na sze vzeme i na driige naj ne obracsa. 3. Naszlejdnye zmocsnov voulov, i nami- nyavanyom naj bode, ka de Predgara Navuk naszlediivao. §. 2. Od Szvete Matere Czerkvi trej szlej- dnyi zapouvid. C. Szvčte Materi Czerkvi tretya za¬ pouvid: Prepovejdane posztne Dneve obdrsvaj, ino sze od nike jejsztvine zdrsavaj. P. Ka zapoviddva Szvete Matere Czerkvi tretya zapouvid? O. Szvete Matere Czerkvi tretya zapouvid zapovidava, naj sze od mesza jejsztvine v-Pe- tek, i v-Szoboto; driig-e nasztavlene posztne dneve pa z-mlejka, i z-bilicz vszake fele hra¬ ne zdrsavamo, esi sz-tejmi ’sivlejnya ne bi dopiisztila kaksa obcsinszka notri vzeta nava¬ da, kak je na vekse vu Nemszkoga Czeszar- sztva Dr’sanyaj, i vu nassoj Kralevcsini na vkiipe notri vzeta navada. P. Jeli sze czilou szpuni Sz. Matere Czerk¬ vi tretya zapouvid, csi li szamo od te pre¬ povejdane jejsztvine sze zdr'suvamo? O. Naj czilou szpunimo Sz: Matere Czerk¬ vi tretyo zapouvid, prepovejdane posztne dni i od driigoga sze moremo zdrsavati, najmre driigoga do szitoszti jela. D. Szvete Matere Czerkvi strta za¬ pouvid : Grejhe tvoje vszako leto pouleg szvete Matere Czerkvi pravde tvojemi lasztivnomi szpovedniki vadltij, i naj menye ednouk oko¬ li Viizraa Oltarszko Szvesztvo k-tebi primi. P. Ka zapoviddva Sz. Matere Czerkvi strta zapouvid ? O. Szvete Matere Czerkvi strta zapouvid zapovidava, naj vszako leto naj menye ednouk z-grejhov nassi sze szpovejmo, i okoli Viiz- ma Oltarszko Szvesztvo k-nam primemo. E. Szvete Matere Czerkvi pela zapouvid: Prepovejdane dni Gosztiivanva ne szliisi. P. Ka sze prepomdava vu Szvete Matere Czerkvi petoj zapouvidi? O. Vu Sz. Matere Czerkvi petoj r zapouvidi sze prepovidava Gosztiiyanye od Advenszke prve Nedele po Trej Kralov, i od Pepronicze do prve Nedele po Viizmi. IV. Glavni TAo. Od Szvčte Szakrameulomov, touje Szvesztv. I. Itazlocsek. Od Szvesztv po prejk. P. Ka je Szvesztvo? O. Szvesztvo je vidoucse znamenye nevi- doucso miloscse, stero je od Goszpodna Kri- sztussa na nasse poszvecsenye nasztavleno. P. Kakda sze pos z velimo po Szvesztvaj? O. Po Szvesztvaj sze poszvetimo, gda m- ka med nyim po prejle nam pripravijo posz- vecsenya miloseso, i Szpravicsanye; druga pa eto miloseso vu nami ponavlajo. P. Po sferi Szvesztvaj vzememo po prejk poszvecsengd miloseso, i szpravicsanpe? O. Poszvecsenya miloseso, i szpravicsanye vzememo po prejk po Sz. Krszti, i Pokouri. P. Od kopa szo vzela Szvesztvd szvojega esudnoga dela rnoucs? O. Szvesztva szvojega esudnoga dela moucs szo vzela od Krisztussa Jezussa szvojega Nasz- tavitela. P. Keliko je szvesztv, i kak sze imenujejo? 0. Szvesztv je szedem, i etak sze imenujejo': 1. Krszt. II. Potrdjenye. III. Oltarszko Szvesztvo. IV. Pokoura. V. Szlejdnye Ma- zanye. VI. Czerkveni Red. VII. Hišni zakon. II. Itazlocsek. Od Szvesztv poszebi. §. 1. Od Krszta. tfj 58 ^3 P. Kaje Krszt? O. Krszt je prvo, i naj potrejbnejse Szve- sztvo, vu sterom sze Gslovik po vodi, i Bosoj Rejcsi odPoprijetya grej h a, i od driigi Djanya grejho, csi je v-nike pred Krsztom szpadno, vo csiszti, i vu Krisztussi, kakti edno nouvo sztvorjenye sze na 'sitek vekivecsni znouvics porodi, ino sze poszveti. P. 'Lakaj sze zove Krszt prvo Szvesztvo? O. Krszt sze zove prvo Szvesztvo; ar sze je prvle potrejbno nam okrsztiti, liki driigo Szvesztvo gori moremo vzeti. P. Lakaj sze zove' Krszt naj potrejbnejse Szvesztvo ? O. Krszt sze naj potrejbnejse szvesztvo zo¬ ve; ar sze brezi Krszta niscse nemre zveli- csati, escse niti mala deeza. P. Kakso moucs md Krszt? 0. Krszt eto moucs ma: 1. Ka poprijetnoga grejha, i vszejh dru¬ gih pred Krsztom vcsinyenih grejhov, i vszejh vremenitnih, i vekivecsnih kastig odpiiscsenye pripravi. 2. Ka sze duša nassa vu Krszti Sz-poszve- csenya miloscsov napuni, po steroj sze szpra- vicsamo,, za Bo’se szini sze, i za orocsnike vekivecsnoga 'sitka posztavimo. 3. Ka oni, ki sze okrsztijo, notri sztoupi- jo vu szveto Mater Czerkev, i nye Kotrige posztanejo. 4. Ka doli nezbriszano znamenye vu okr- sztsenoga dušo pritiszne, za volo steroga ni- scse nemre veeskrat od ednouk zaisztino, i brezi szmrtnoga grcjha krszta gori vzeti. P. Sto szlobodno Krsztsava? O. Vu potrejbcsini vszaki cslovik szlobod¬ no krsztsava; zviin te pa szamo Piispeczke, i Duhovni Paszterje morejo krsztsavati, z-ste- rih dopuscsenyom, i driigi poszvecseni Pope- vje, ali i Diakonuske lejhko krsztsavajo. P. Ka more on ošiniti, ki krszti? 0. Ki krszti: 1. Naj ma nakanyanye, ka pouleg naszta- vlenya Krisztussa Jezussa scse krsztiti. 2. Toga k’krszti prinessenoga naj polije z- naturalszkov vodouv. 3. Vu lejvanyi navkiipe naj ..pravi: Jasz te Krsztim vu Imeni Ocse, i Szina, i Szvetoga Duha. P. Kdksa du snoszt je krsztnoga Ocse, i Matere? O. Krsztsenoga Ocse, i Matere dusnosztje, one, stere szo na krszti drsali, csi roditelje ali merjejo, ali szo manyi, na Krsztsanszko Voro vesi ti; z-driige sztrani sze pa prepovida- va krsztnomi Ocsi, i Materi, z-tisztimi, ste- re szo na Krszti drsali, ali’s nyihovimi roditel- mi vu hfsni zakon sztoupiti; ar za volo dii- hovnogfc priatelsztva pouleg nasztavlenya Szve- te Matere Czerkvi med povejdanimi personalni hfsni nemre sztati. §. 2. Od Potrdjenya. P. Ka je potrdjenye? O. Potrdjenye je Szvesztvo, vu sterom okr- sztseni eslovik po poszvecsenom Olii, i Bo- ’soj rejesi od Sz. Diiha vu szveti railosesaj sze potrdi, naj Vdro sztalno vadliije, i pouleg nye ’sive. P. Kakso moucs md Potrdjenge? O. Potrdjenye nam szpravi poszveesenya milosese ponavlanye, i navkiipe szvojo lasz- tivno miloseso, naj okrsztseni eslovik sztalno szvojo Voro vadliije, i pouleg nye ’sive; i doli nezbriszano znamenye tiidi pritiszne v-eslove¬ ka dtiso, za volo steroga od ednouk vecskrat nisese nemore sze potrditi. P. Kakda sze more on pripraviti, ki po- trdjenye zvrejdnm tulom sese gori prijeti ? O. Ki Potrdjenye sese z-vrejdnim talom go¬ ri prijeti, naj bole ti odraseseni, vuVori, i vu onom, ka k-tomi szvggztvi szlisi, dobro zvecseni, i vu Bosoj miloscsi naj bodo; nav- kiipe i po molitvaj, i dobri dejl ponavlanyi naj sze k-nyemi pripravlajo. P. Jeli sze odeberajo tildi k-Potrdjdvanyi Botri, i Botre? O. K-Polrdjavanyi sze tiidi odeberajo Bo¬ tri, i Botre. Med etimi, i med tim potrdje- nim; kakti i med toga roditelmi, za volo diihovnoga priatelsztva niksi hi’sni zakon nem- re sztati. §. 8. Od Oltarszkoga Szvesztva. P. Ka je Oltarszko Szvesztvo ? O. Oltarszko Szvesztvo je naj plemenitejše Szveszto, Krisztussa Jezussa, nassega Go- szpodna isztinszko Tejlo, i Krv, pod Kriisnim, i Vinszkim kejpom. P. Kakda je nazoucsi Krisztussa Jezussa Sejlo i Krv vu Oltarszkom szvesztvi? O. 1. Pod Kriisnim kejpom Krisztussa Je¬ zussa sivo Tejlo, naszlediivajoucsim talom Krv nyegova, i Diisa je tiidi nazoucsi. 2- Pod Vinszkim kejpom je nej szamo Kri¬ sztussa Jezussa Krv, nego i Tejlo nazoucsi; pod oboujim Kejpom, i pod naj mensim talom o bo uj ega kejpa je takaj kak Boug, i Cslovik z-ezejla iHToucsi. P. Ka sz-toga szhdja ? O. 1. Ka Krisztussa Jezussa vu Oltarszkom Szesztvi moremo moliti. 2. Ka on, ki Oltarszko Szvesztvo szamo pod ednim kejpom, ali szamo vu ednom tali Ostije k-szebi vzeme, Krisztussa Jezussa ezej- loga, tuo je: Tejlo, i Krv nyegovo k-szebi prime. 3. Ka Krisztus Jezus pod obojim kejpom tecsasz osztane nazoucsi, dokecs tejva ne mineta. P. Gda, i zakaj je nasztavo Krisztus Je¬ zus Oltarszko Szvesztvo? 0. Krisztus Jezus je Oltarszko Szvesztvo nasztavo na szkradnyoj vecserji, gda je z-szvo- jimi Vuesenikmi Viizemszkoga Agnyeeza jo. 1. Na szvojega trplejnya; i szmrti szpo- minanye. 2. Naj tih vornih nyih Diise na 'sitek veki- vecsni hrani. > P. Jeli szmo du'sni Oltarszko Szvesztvo k-ndm vzeti? O Dii sni szmo Oltarszko Szvesztvo k-nam vzeti; ar je tou Krisztus Jezus ocsiveszno za- povedao, i zato nasztavo; ka bi nasz na ’si- tek vekivecsni hrano. 63 P. Gda szmo du’sni Oltdrszko Szvesztvo k-nam vzeti ? O. Pouleg Szvete Matere Czerkvi nasz- tavlenya dušni szmo pod szmrtnim grejhom vszako leto edenkrat, i tou okoli Viizma 01- tarszko Szvetszvo k-nam vzeti. P. Jeli szmo du’sni i driigoucs vu etom Szvesztvi tdo meti ? O. Dušni szmo vu etom Szvesztvi tao me¬ ti i vu szmrtnoj pogibelnoszti; ar je poutni sztrosek na vekiveesno zvelicsanye, Szveta Mati Czerkev pa jako selej, naj vorni csesz- tou cseresz leta li-etomi Szvesztvi prihajajo; ar je diihovna jejsztvina, i diise hrana. Od Pripravlanya pred Precsiscsavanyom. P. Ka moremo csiniti, csi vu Oltdrszkom Szvesztvi vrejdno scsemo tdo meti? O. Csi vu Oltarszkom Szvesztvi scsemo vrejdno tao meti, potrebjno je, naj sze k- nyemi dobro, i dosztojno pripravimo. P. Keliko fele priprdvlange je potrejbno, naj vu Oltdrszkom Szvesztvi vrejdno tdo primemo ? O. Potrejbno pripravlanye naj vu Oltarsz¬ kom Szvesztvi vrejdno tao primemo, je dvou- je fele: prvo sze dosztaja diise, to drugo tejla. 64 H 3 P. Vu kam sztoji ono priprdvlange, stero sze duše dosztdja? O. Pripravlanve, stero sze duše dosztaja, vu esisztoucsi dušne vejszti, i vu pobo’sno- szti szrcza sz to ji'. P. Ka vestni esiszto dušno vejszt meti? O. Csiszto diisno vejszt meti teliko vesini, kak k-naj mensemi brezi vszega szmrtnoga grejha, tou je: vu Bo’soj milosesi biti. P. Vu kom sztoji pobo'snoszt szrcza? 0. Szrcza pobosnoszt sztoji: 1. Vu Vbri, Viipanyi, i* Liibeznoszti. 2. Vu molbi Oltarszkoga Szvesztva. 3. Vu hvalo-davanom szpominanyi od Krisz- tussa Jezussa szmrti. 4. Vu poniznoszti, i vu drugih dobrih dejl ponavlanji; naj bole pa vu liibeznoszti blisnye- ga sztoji. * P. Szkaksov pripravo v moremo biti na tejlo nasse gladoucs, naj vrejdno k-Oltdrszkomi Szvesztvi prisztoupimo ? O. Naj vrejdno k-Oltarszkomi Szvesztvi prisztoupimo, zvini pogibelni betegov potrejb- no je: 1. Na naprej one noucsi od dvanajszete vo- re na tescse bodemo. 2. Naj vu sznaj’snom gvanti, i vu dosztoj- noj oupravi prisztoupimo k-Goszpodna sztoli. b. Od Zdr’savanya pod Preesiscsavanyom. P. Ka moremo ošiniti, gda sze pred Precsi- scsdvangom Obcsinszka Szpouvid pravi? O. Gda sze pred Precsiscsavanyom Obcsin- szka Szpouvid pravi, znouvics moremo od nas- si grejhov po’saliivanye vu nami pobiiditi. P. Kakda sze moremo teda dr'sati, gda Mesnik Szveto Ostijo lusztvi kd'se? O. Gda Mesnik Szveto Ostijo lusztvi kaše, ono' ponižno moremo moliti, vprszi sze biti, i praviti: Goszpodne, nej szem vrejden, ka bi pod sztreho mojo sztoupo: nego szamo edno rejcs povej, i zvracsi sze duša moja. P. Kakda sze moremo dr'sati podjemdngom Szvete Ostije?- O. Pod jemanyom Szvete Ostije odpremo viiszta, jezik edno malo vo stegnemo, na szpoudnyo lampo ga posztavivsi; primemo bejlo brszaeso, csi jeszte, ono k-prszam drsi¬ mo ; i vzememo Szveto Ostijo, stere ne grize¬ mo, niti dugo vu viisztaj ne drsimo, nego taki po’sremo. 5 c. Od zdr’savanya po Preesiscsavanyi? P. Ka moremo ošiniti po Precsiscsdvanpi? 0. Po Precsiscsavanyi: 1. Hvalo moremo dati Krisztussi Jezussi za neszkonesano miloscso, ka sze je k-nam prid- ti dosztojo. 2. Nyega z-pomznosztyom moliti. 3. Nasz nyemi gori aldiivati. 4. Nyega prosziti, naj szvojov Szvetov mi- losesov sztalno pri nasz osztane. 5. Na Voro, Viipanye, Lubeznoszt sze mo¬ remo nadignoti, i vsze vcsinyene dobre oblii- be ponoviti. 6. Vsze telovne, i diisevne potrejbcsine, i nevoule nasse pred nyega polositi. §. 4. Od Pokoure. Od Onoga, ka naprej od toga Szvesztva moremo znati. P. Kaje Pokoura? O. Pokoura je Szvesztvo, v-sterom pouleg Szvete Matere Czerkvi pravde Czerkveni eslo- vik meszto Boga grejsnika od grejhov, stere je po krszti vcsino, odve’se, csi szpotrtim szrczom, i czilou nye vsze vadliije; i esi mo- esno obliibo ma, ka sze pobougsa, i pravo pokouro bode esinio. P. Jeli je potrejbno vszakomi csloveki Po¬ koure Szvesztvo? O. Pokoure Szvesztvo je vszakomi cslove- ki potrejbno, ki je po Krszti vu szrartni grejh szpadno. P. Ka dobimo po Pokoure Szvesztvi? 0. Po Pokoure Szvetsztvi dobimo ; 1. Grejhov odpiiscsanye. 2. Vekivecsni kastig engediivanye. 3. Boso miloseso. 4. Diisne vejszti pokoj. P. Ka vestni pravo Pokouro dr’sati? O. Pravo Pokouro drsati vesini, k-Bougi sze povrnouti, od koga szmo sze po grejhi vkraj obernoli; szvoje grejhe odiiriti, pravies- no po’saliivati, nye vadliivati, i za nye za- doszta vesiniti. P. Keliko Tulov md Pokoure Szvesztvo. 0. Pokoure Szvesztvo pet Talov ma: 1. Diisne Vejszti zgriintavanye. 2. Po’sa- liivanye. 3. Mocsna obliiba. 4. Szpouvid. 5. Zadoszta csinejnye. a. Od zgriintavanya Diisne Vejszti. P. Ka vesini Dušno vejszt zgrUntdvaii? O. Dušno vejszt zgriintavati vesini: pre- mislavati szi, ka je pregrejso od szlejdne szpouvidi; ali od onoga vrejmena mao, vste- rom je grejh zaesao szpoznati cslovik. 3 *€ 68 P. A« moremo csiniti vu zgriintavdnt/i Dušne vejszti? 0. Vu zgriintavanyi Dušne vejszti pred vszejm Sz. Diiha moremo na pomoucs zvati, naj nasz preszvejti, i szpoznati dopiiszti, ka, i v-kom szmo pregrejsili: potom moremo szi premiszliti po prejk: Jeli szmo pregrejsili z-mislejnyem, po’se- lejnyem, govorjejnyem, ali i z csinejnyem: pouleg toga moremo zgriintati i felo, i ra- csun velikih grejhov; kakti i grejha okouli sztojecse tale, po steri sze grejh, od szvoje lasztivne fele premini, ali poveksa znamenit- nim talom? Po imeni: 1. Jeli szmo pregrejsili prouti Deszetim Bo¬ sim, ali Petim Szvete Matere Czerkvi za- pouvidam? 2. Jeli szmo ednoga, ali vecs grejhov vcsi- nili; jeli szmo bili talniczke vu liiczki grejhi, ali nej? 3. Jeli szmo pregrejsili prouti liibeznoszti bli’snyega, zamudi vsi stero telovno, ali du¬ ševno milosztivnoszt, ali kaj driigo dobro z- blfsnyim nassim vcsiniti, stero szmo dušni bili? 4. Jeli szmo zadoszta vcsinili pouleg cse- szti nassoj du’snoszti, ali nej? P. Na kaj moremo paziti vu zgriintdvangi hudih mislejng, i po'slejny? O. Vu zgriintavanji hudih mislejny more¬ mo paziti, jeli szmo sze dobro volno v-nyih veszelili; i vu zgriintavanyi po’selejny, jeli szmo nyim meszto dali, csi gli szmo z-csinej- nyem nej doprneszli. P. Kakda sze moremo szpametuvati vu zgriintdvangi dušne vejszti z-racsuna szmrtnih nassih g rej hov ? O. Vu dušne vejszti zgriintavanyi sze mo¬ remo szpametiivati z-racsuna nassih szmrtnih grejhov, csi szi premlszlimo, jeli sze je pri¬ peto grejh vszaki den, vszaki tyeden, vszaki mejszecz; i kelikokrat v-dnevi, v-tyedni, v- mejszeczi ? h. Od Po’saliivanya. P. Ka je Po'saliivange? O. Po’saliivanye je odiirjavanye grejov ober vsze driige hiidoube, i nad zbant(ivanyem Bo¬ ga szrczno ’saliivanye z-mocsnov obliibov, Bo¬ ga vecskrat nej zbanttivati. P. Kdkse more biti po'saliivange? 0. Po’saliivanye more biti: 1. Notre]snye. 2. Ober nature. 3. Ober vszega, i 1. Obcsinszko. P. Kakda je notrejsonye po'saluvanye ? O. Po’saliivanye je notrejsnye, csi je nej szamo vu viisztaj nassi, nego i vu szrczi, tou je; csi grejsnik nej szamo zricsjouv pravi, ka grejhe szvoje saliije; nego i z-notrejsnyim ta- lom vu szrczi po’saliije. P. Kakda je Ober nature po'saluvange ? O. Ober nature po’saliivanye je, csi sze grejsnik po miloscsi Diiha Szvetoga, i z-na- digavajoucsi ober nature zrokov na posalii- vanye pobudi. P. Gda je li szamo pouleg nature po'salil- vanye ? O. Po’saliivanye li szamo pouleg nature je, gda grejsnik li szamo za volo podigavajou- csega pouleg nature zroka odiirjava, i ’salu- je szvoje grejhe; za volo pelde; ka gaje neszrecsa szveczka doszegnola: ka sze nye- mi je kvar ali spot pripeto. P. Jeli je zadoszta pred Bougoin li szamo naturdlszko po'saluvanye na zadoblenye grejhov odpuscsanga ? O. Nej je zadoszta pred Bougom li szamo naturalszko po’saliivanye na zadoblenye grej¬ hov odpiiscsanya. P. Gda je ober vszega po''salUvange ? O. Po’sal(ivanye je ober vszega, gda grejs- nik bole ’saluje, ka je Boga zbantuvao, nego da bi vsza szvoja na etom szvejti zgiibo. P. Kaleda je obc>inszko po'salUvange? O. Obcsinszko po’saliivanye je, csi je od vszej grejhov, ni ednoga nej vo vzevsi. P. Keliko fele je ober nature po'saluvange ? O. Ober nature po’saliivanye je dvoje fe¬ le; Popolno, stero sze trtye szrcza zove; i Nej Popolno. P. Kaje popolno posa/uvange, ali trti/e szrcza ? O. Popolno po’saliivanye, ali trtye szrcza je ober nature szrczna bolezen, i grejha odiir- javanye, ka szmo Boga, naj Visesnyo do- brouto, stero ober vszega liibimo, zbantiiva- li, zmocsnov obliibov, ka Boga vecskrat ne zbanttijemo. P. Kakda moremo pobudti vu nami popol¬ no po' saluvange? O. Popolno po’saIuvanye etak moremo vu nami pobiiditi: Boug moj! za vsze moje vcsi- nyene grejhe iz szrczamojega ’sao mi je, ka szem tebe vsze liibeznoszti vrejdnoga, naj visesnyega, i neszkoncsane dobroute Boga, koga z-czejloga szrcza mojega ober vszega liibim, ’s-nyimi zbantiivao. Mocsno obltibim, ka sztvojov miloscsov pobougsam ’sitek moj; gotov szem vsza trpeti, i raj scsem mrejti, nego tebe, naj visesnye dobrute Boga moje¬ ga zkaksim grejhom vecskrat zbantiivati; pro- szim te Goszpodne po tvojega Szvetoga Szina, nassega Goszpodna Jezussa Krisztussa nesz- koncsanoj vrejdnoszti, daj mi tvojo miloseso, naj obliibo mojo morem szpuniti. P. Ka nam je c siniti, naj popolno po' salii- vanye pobudimo vu nami? 0. Naj popolno po’saliivanye pobiidimo vu nami: 1. Moremo Boga prosziti, naj nam k-ono- mi potrejbno szveto miloseso da. 2. Moremo szi premiszliti, sto je on, ko¬ ga szmo zbantiivali. 3. Gosztokrat na popolno po’saliivanye mo¬ remo pobiiditi nasse szreze. P. G da je du'sen cslovik popolno po'salil- vanye vu szebi pobiiditi? 0. Du ’sen je cslovik popolno po’saliivanye vu szebi pobiiditi: 1. Gda stero Szveszto je potrejbno nye- mi prijeti, szebe pa vu szmrtnom grejhi szpo- znava biti, i nikse prilike nema na szpouvid. 2. Kelikokrat sze vu szmrtnoj pogibelno- szti vrti. P. Jeli moremo i v-driigom vrejmeni popol¬ no pošalih-ang e pobuditi? 0. Krouto je hasznovito popolno po’salii- vanye pobuditi vszaki den, naj bole vecser pred doli lejganyem. P. Kdkso moucsmd popolno posaluvange ? O. Popolno po’saliivanye tou moucs ma, ka vszejh szvojih grejhov odpiiscsenye po nyem zadobi cslovik, steri prilike tote nema ali pravo volo ma, da kak naj prvle de mogouese, szvoji grejhov sze szpovej. P. Kakso moucs md popolno po' saliirange ? O. To nej popolno ’saliivanye je ober na¬ ture bolezen, i odiirjavanye grejha, ali zato, ka je grejh vu szebi oduren, ali ka ga zgii- blejnye Nebeszkoga Kralesztva, i Peklenszka vekivecsna kastiga naszlediije, pouleg loga i mocsno obliibo more meti, ka. Boga vecskrat cslovik ne zbantuje. P. Ka more nadale c siniti grej snih, steri nema toga popolnoga po'saliivanga? O. Grejsnik, steri nema toga popolnoga po’saliivanya, tou more csiniti, naj sze szvo¬ jih grejhov odpiisesenye po vrejdnoszti Kri- sztussa Jezussa trousta, i Boga kakti szpravi- m 74 $ tela vsze pravieze, i szvojega szpravicsanya liibiti zacsne. P. Kakda more cslovik pobubiti vu szebi nej popolno po'saliivange? O. Nej popolno po’saluvanye cslovik mo¬ ro vu szebi etak pobuditi: Boug: moj! z-czej- loga szrcza mojega sao mi je, ka szem tebe zbantiivao. Odiirjavam za isztino, i szrcza odiirjavam vsze moje grejhe; ar szo odurni, ar po nyih szam Nebeszko Kralesztvo zgii- bo, pekeo szam pa zaszluso; i kak jako odiir¬ javam grejh, tak ravno jako od eti mao lu- bim praviczo, i tebe moj Boug! Ki szi vsze pravieze vretina, i szpraviteo, Viipam sze od tvoje neszkoncsane szmilenoszti po Krisztussa Jezussa, mojega zveliesitela vrejdnoszti odpii- scsenye vszejh mojih grejhov, i sz-tvojov mi- loscsov obeesam mocsno, ka tebe nigdar vecs ne zbantiijem. c. Od mocsne Obliibe. P. Ka je mocsna Obluba ? O. Mocsna Obliiba je napnyena prava vo¬ la csloveka, ka ’sitek pobougsa, i vecskrat ne pregreši. P. Na kaj more gotov biti, ki pravo ro¬ lo md, ka sze pobougsa? O. On, ki pravo volo ma, ka sze poboug¬ sa, more gotov biti: 1. Ka sze vszaksega grejha, na grejh na- pelavajoucse prilike, i pogibelnoszti bode ogibao. 2. Ka vszemi pobiidjavanyi, stera na grejh nagibleo, prouti sztane, i k-szaksoj skeri szeg- ne, stera je na Bose szvete miloscse zdrsa- nye potrejbna. 3. Ka liiczko blago nazaj povrne: ka szpa- ko, stero je po grejhi dao, i kvar, steroga je vu bli’snyega postenyej; pojstvi, ali v-kom driigom vcsino, na meszto posztavi. 4. Ka protivnikom z-szrcza odpusztl. 5. Ka szvoje cseszti dusnoszti doprnesze. d. Od S z p o uvidi. P. Ka je Szpouvid? O. Szpouvid je ’salosztno vadliivanye, po sterora grejsnik pred odlocsenim pouleg prav¬ de na szpovidavanye Czerkvenim Cslovekom od vszej grejhov sze tou’si, naj sze od nyih odvese. P. Kdksa more biti szpouvid? O. Szpouvid more biti czejla. P. Kakda je czejla szpouvid ? O. Szpouvid je czejla, csi sze grejsnik od vszej szvoji grejhov, steri je escse nej vad- liivao pred Redovnikom, popunoma, pra- vicsno, i brezi skaslivoszti tousi, tak rav- no, kak sze po szkrblivom dušne vejszti zgriin- tavanyi za grejsnika najde. P Jeli je dobra szpouvid , c si grejsnik ali z-bojaznoszti, ali szrame’slivoszti sferi szmrtni grejh v-ngej zakrije? O. Csi grejsnik steri szmrtni grejh ali z- bojaznoszti, ali szramesllvoszti zakrije vu szpouvidi, nej szamo je nej dobra nyegova szpouvid; nego znouvics veliki szmrtni grejh vcsini, po sterom oszkruni Pokoure Szve- sztvo. P. Ka more grejsnik csiniti, steri je vu szpouvidi sferi szmrtni grejh szdm hotecs, ali z grejsne vtrdgloszti zamiicsao? 0. Grejsnik, steri je vu szpouvidi steri grejh szmrtni szam hotecs, ali z-grejsne vtra- gloszti zamiicsao, nej szamo sze sz-toga za- mucsanoga grejha more szpovedati; nego i od toga sze tou’siti: 1. Vu keliko szpouvidaj je on ete szvoj grej zamiicsao. 2. Nej szamo vsze szvoje szpouvidi, stere je vcslno po tom zamiicsanom grejhi, i vu steri sze je od szmrtni grejhov touso; nego i ono szvojo szpouvid, vu steroj je szvoj grejh zamiicsao, more ponoviti, csi je najm- re vu etoj i druge szmrtne grejhe meo. 3. More sze szpovedati, esi je vu tom sztalissi talnik bio Oltarszkoga Szvesztva, ke- likokrat? jeli je okoli Viizma vu tom sztalissi prisztoupo k-Oltarszkomi Szvesztvi, ali v-drii- gom vrejmeni. 4. More povedati, jeli je v-tom sztalissi prijo i driiga szvesztva, ali nej? P. Jeli sze mamo zrok szrame'sliivati, ali bojati vu’szpouvidi? 0. Vu szpouvidi sze niksega zroka ne ma¬ mo szramesliivati, ali bojati: 1. Ar szmo sze nej szrame’siivali grisiti E red Bougom, ki vsza vidi; i nej szmo sze ojali,, ka bi nasz nigda na veke szkvaro. 2, Ar je bole grejhe szvoje szkrivoma Szpovedniki vadliivati, nego vu nyih nemiro- vno siveti, neszrecsno mrejti; i za volo oni na pitanom dnevi pred czejlim szvejtom sze szramotiti. 3. Ar Szpovednik zrok ma miliivati grej- snika,,dobro znajoucsi szvoje szlaboszti. 4. Ar Szpovednik pod szmrtnim grejhom i kak pod szveezkimi, tak i vekivecsnimi kasti- gami dušen je mucsati. P. Kakda more (frejsnik szvoje grejhe vad¬ liivati vu szpouvidi? O. Grejsnik: 1. Vu szpouvidi vszigdar ocsiveszno, i na keliko je mogouese sznaj’snimi riesmi naj ve- dliije szvoje grejhe. 2. Naj tak gucsi, kaszamo Szpovednik, nej po tiidi drugi okouli sztojecsi morejo csiitf. P. Jeli szmo du'sni vadliivati, i mense grejhe vu szpouvidi? O. Nej szmo dušni vadliivati mensi grej- hov vu szpouvidi, ali je donok jako haszno- vito, i tanacsno. P. Ka more c siniti cslovik prvle, liki sze zacsne zpoviddvati? O. Prvle, liki sze cslovik zacsne szpovi- davati, doli poklekne, prekrfsi sze, i etak pravi duhovnomi Ocsi: Proszim vasz duhov¬ ni Ocsa, naj mi dajo szveti blagoszlov, da vsze moje grejhe prav, i popunoma morem vadliivati. P. Ka more csiniti cslovik, gda je 'se vzeo szveti blagoszlov od duliovnoga Ocse? O. Gda je ’se cslovik szveti blagoszlov vzeo od diihovnoga Ocse, csi vrejmen, i prilika dopiisztf, naj moli obcsinszko szpouvid etak: Szpovidavam sze Bougi vszamogoucsemi, Blasenoj Diviczi Marii, vszejm szveczom, i tebi mojemi duhovnomi Ocsi meszto Boga, ka szam od moje szlejdnye szpouvidi mao, stero szam (eti sze vrejmen povej) doprne- *€ 79 ^ szao, vnogokrat, i doszta szam pregrejso z- raojfm mislejnyem, z-guesom, i z-csinejnyem; naj bole pa za grejsnika me vadliijem, ka szam etc. Eti zacsne cslovik pouleg zgoraj povejdanoga mo- dussa , i kak sze pred Bougom za grejsnika biti misz, naprej racsunati szvoje. grejhe. P. Kakda szklene cslovik szvojo szpouvid? O. Cslovik etak szklene szvojo szpouvid: Za vsze ete, i driige vcsinyene moje grejhe stere szem ali szam vcsino, ali ka bi je driigi vcsinili, szam zrok bio, z-czejloga szrcza mojega ’sao mi je, ka szam neszkoncsane do- broute Boga mojega zbantiivao. Oblubim mo- esno, ka ne bom vees grisio, i na grejh na- pelavajoucsi prilik bodem sze ogibao. Pro- szim diihovnoga Ocso, naj dajo meni pokou- ro, i odvezanye moji grejhov. e. Od Zadoszta csinejnya. P. Ka sze razmi po Ztadosztacsinejnj/i, sfe¬ ro je k Szvesztvi Pokoure potrejbno ? O. Po Zadosztacsinejnyi, stero je k-Szvesz- tvi Pokoure potrejbno, razmijo sze ona esi- nejnya, stera Szpovednik nalo’si grejsniki na Pokouro za te szpovejdane grejhe. P. Zakaj je dušen grejsnik zadosztavcsi niti Bougi, da je Krisztus zadoszta- vcsino ’se za grej'te? 0. Dušen je grejsnik, csi gli je Krisztus zadosztavcsino se za grejhe, escse zadoszta- vcsinitj Bougi: 1. Ar oni, steri vu Krisztussovom zadoszta- csinejnvi sesejo talniczke biti, navkiipe more¬ jo delati, i teliko, keliko je mogoucse, oši¬ niti, naj Bougi za grejhe zadosztavcsinijo. 2. Ar Boug grejsnike, sterim szam grejh, i vekivecsno kastigo odpiiszti, csesztou escse i szveczkimi kastigami kastiga. P. Jeli je zadosztacsiiiejnge potrejben tao Szvesztva Pokoure? O. Zadosztacsinejnye je tak potrejben tao Szvesztva Pokoure, ka je brezi nyega zviin ne- mogocsnouszti Szvesztvo Pokoure nejczejlo. P. Kdksa dela sze nulJsijo vu Szvesztvi Pokoure? r O. Molitev, Poszt, Almostvo, i driiga k-ve- likoucsi, racsuni, i feli grejha primerjena po¬ koure dela sze za pokouro nalo’sijo grejsmki. P. Kakda more nulo'seno pokouro szpuniti cslovik ? O. Naloseno pokouro more szpuniti cslovik; 1. Szponiznim szrczom. 2. Pravicsno tak, kak je nalo’sena. 3. Brezi odlasanya, kak je naj prvle mo- goucse. P. Jeli more i nacsi cslovik zadoszta vcsi- niti za kastige do csasza trpecse? O. Po odpiisztki tildi more cslovik zado¬ szta vcsiniti za kastige do csasza trpecse. Pri da ve k od Odpiisztka. P. Ka je Odpiisztek ? O. Odpiisztek je engediivanye do csasza trpecsi kas ti g, stere bi po odpiiscsanyi grej- hov, ali vu etom sitki, ali po szmrti nassoj mogli trpeti. P. Ka moro vilrvati Katolitsdnszki Krszt- sange od odpusztkov ? 0. Katolitsanszki krsztsanye od Odpiisztkov moro vorvati. 1. Ka prava szveta Mati Czerkev od Kri- sztussa Jezussa oblaszt ma na davanye Od- piisztkov. 2. Ka nam je na jako veliki haszek, esi od szvete Matere Czerkvi dani steri Odpiisztek zadobimo. P. Jeli je vecs fele Odpiisztkov? O. Jeszo Popunoma Odpiisztki, i jeszo nej Popunoma tiidi. 6 cff 82 ^3 P. Kaje Popunoma Odpiisztek? O. Popunoma Odpusztek je vszejh vrejme- nitnih kastlg, stere je greisnik zaszliiso, od- piiscsenye. P. Ka je nej Popunoma Odpiisztek ? O. Nej Popunoma Odpiisztek je on, po ste- rom nej vsze vrejmenitne kastige, nego onih niki tao sze engeduje. Taksi szo 40. dne- vov Odpiisztki, na edno, ali vecs lejt dani Odpiisztki. P. Jeli ndsz oszlobodi szveta Mati Czer- kev po odpiisztki od dusnoszti zado$zta c si nej tip a za rolo grej\a? 0. Szveta Mati Cžerkev nasz czilou ne oszlobodi po Odpiisztki od dusnoszti zadoszta csinejnya za volo grejlia; nego tou scse: 1. Naj Pokoure Diijli vu nami pobudi, i dariije pobo’snoszt, z-sterom pokoure dela szpunimo. 2. Naj Krhkoucso, i szlaboszt nasso pomo¬ re, stera nam je csaszi na zadavo, k-Bougi zadoszta ne vcsinlmo tak, kak bi potrejbno bilou. P. Ka je potrejbno nadale na zadoblenpe Odpiisztkov? O. Na Odpiisztkov zadoblenye je potrejb¬ no: cff 83 fja 1. Naj vu Bo’soj milosesi pomo. 2. Naj naložena dobra dela tak, kak szo nalo’sena, szpunimo. P. Jeli sze morejo Odpiisztki Purkatorium- szkim dilsiczum pripisitvati? O. Odpiisztki sze morejo, esi szo na te ezio dani, Purgatoriumszkim diisiczam pod szpodobov prosnye pripisovati; taksega hipa pa dobra dela, stera szo od szvete Matere Czerkvi na zadoblenye Odpiisztkov nalože¬ na, za preminouese diisicze Bougi sze more¬ jo gori ajdovati. §. S. Od szlejdnyega Mazanya. P. Ka je Szlejdnpe Mdzanpe? O. Szlejdnye Mazanye je Szvesztvo, vu sterom betežnik po Mazanyi z-Szvetim Oli- jom, i po Popa na tou valon molitvi Boso szveto miloscso na diise zvelicsanye, i csaszi jo tiidi zadobi na poleesanye telovno. P. Zakaj sze zore eto Szvesztvo szlejdnj/e Mdzanpe ? O. Eto Szvesztvo sze zove szlejdnye Ma- zanye, ar sze med vszejm szvetim Mazanyem, stera je nas Zvelicsiteo szvojoj szvetoj Ma¬ teri Czerkvi nihao, naj szledi dava. P. Ka szprdvi szlejdnt/e Mazanpe? O. Szlejdnye Mazanye szpravi: fi * 1. Poszvecsenya miloscse poveksavanye. 2. Malih grejhov, i drugih, ali nej z-grejs- ne pozablivoszti, ali nemog-ocsnouszti nej szpovejdanih szmrtnih grejhov odpiiscsenye. 3. Od hudoga naszlediivanya gre j hov, i od nyihovih osztankov oszlobodjenye. 4. Pomoucs prouti vrej’semi zaszidjavanyi. 5. Batrivnoszt za volo pribli’savanya szmr- ti, i naszlediivajouc.se szoudbe prouti preveos velikoj bojaznoszti. 6. Gosztokrat, csi je k-dtisnomi zvelicsa- nyi, escse i tejla zdravje. P. Kakdu sze more pripraviti bete 1 snih k-etomi Szvesztri? O. Bete’snik sze more k-etomi Szvesztvi pripraviti z-sivov Vorov; z-mocsnim trou- stom vu Bougi; ezilou na Boso volo z-nasz- lanyanyem; pred vszejmi pa po szvetoj Szpouvidi naj sze vb zcsiszti z-szvoji grejhov; ali csi sze nemore szpovedati, pravo po’salii- vanye naj pobiidi vu szebi. P. Jeli je potrejbno szlejdni/e Mdzanpe na zvelicsanye ? O. Szlejdnye Mazanye je nej povszemsze- ga potrejbno na zvelicsanye; ali donok ga naj betesnik ne zamidi gori vzeti za volo miloscs, stere po nyem zadobi. §. Od Czerkvenoga Reda. P. Ka je Czerkveni Red po prejk ? O. Czerkveni Red po prejk je Szvesztvo, po sterom sze onim, ki sze na Czerkveno szltfsbo podajo, duhovna Oblaszt, i poszebna sz. miloscsa podili, naj gviisne Czerkvene szvoje Cseszti na diko Bo’so, i diis zvelicsa- nye prav, i szveto szpunyavati morejo. P. Ka je Czerkveni Red po imeni? O. Czerkveni Red po imeni je Szvesztvo, po sterom sze onim, ki sze na Popovsztvo poszvetijo, tak nad isztinszkim Krisztussa Je- zussa, kak nad duhovnim Tejlom, stero z- vorni sztoji, oblaszt daje. P. V-kom sztoji Czerkvenoga, ali Papovsz- koga Reda oblaszt? 0. Czerkvenoga, ali Popovszkoga Reda ob¬ laszt v-tom sztoji: 1. Ka gori poszvecseni Popevje, krtih, ino Vino na Krisztussa Jezussa Tejlo, i Krv mo¬ rejo obrnouti, i ono Nebeszkomi Oesi notri szkazati. 2. Ka vornim morejo grejhe odpiisztiti. 7. Od Hfsnoga Zakona. P. Ka je Hfsnoga *7 j( ikona, Szvesztvo ? O. Hfsnoga Zakona Szvesztvo je nerazlo- cseno vkup szklenyeno Tovarištvo, po sterom dvej szlobodni Krsztsanszki Persom, mou’s, i ’Sena, pouleg reda sze vkiip vzemeta, na stero gledoucs njima Boug po etom szvesztvi da szveto miloscso; naj vu hfsnom zakoni do szmrti pobo’sno siveta, i-szvojo deezo po- bosno gori hranita. P. Zakda zave eto Szvesztvo S zveti Paveo Apostol? O. Szveti Paveo Apostol zove eto Szve¬ sztvo za veliko szkrovno Szveszto vu Kri- sztussi, i Szvetoj Materi Czerkvi; ar Kri- sztussovo z-Szvetov Mater Czerkevjov duhov¬ no vjedinanje znameniije. P. Za kak zvoka volo je nasztdvleni lusni Zakon ? 0. Hi sni Zakon je nasztavleni: 1. Za volo narajanya cslovecsanszkoga na¬ roda. 2. Za volo obcsinszke pomouesi bfsnikov. 3. Za volo telovni necsisztouc’s grejhov habanya. P. Jeli je potrejben M sni Zakon ? O. Hi’ sni Zakon je na narajanye eslove- cs&nszkoga naroda potrejben po prejle, ali nej poszebi vszakomi csloveki; ar je lediesen szta- lis na szlobodne persone gledoucs popolnejši. 87 P. Ka szprdvi lit snopa Zakona Szvesztvo ? 0. Hišnoga Zakona Szvesztvo pouleg po- navlanya poszvecsenya miloscse szpravi hiš¬ nikom naszlediivajoucse poszebne miloscse: 1. Naj oniva med szebom do szmrtipoboš- no šiveta. 2. Naj szvojo deczo vo Boga bojaznoszti gori hranita. P. Ka ’selej od oniva Sz. Mati Czerkev, s'eriva sze scseta vkup vzeti? 0. Sz. Mati Czerkev od oniva, steriva sze scseta vkiip vzeti, tou ’selej: 1. Naj nikakse zadave med nyima ne bode. ‘2. Naj vszamo za oni zrokov volo, na ste- re gledoues je hišni Zakon nasztavleni, sze vkiip vzemeta. 3. Naj z-Boga bojaznosztyov, z-esisztov diisnov vejsztvov k-etomi Szvesztvi prihajata; za volo toga naj sze prvle szpovejta, ino sze naj precslsztita. P. Ka moreta oniva c siniti, steriva vu hi’s- ni Zakon sztoupita ? O. Steriva vu hišni Zakon sztoupita, oni¬ va po tretyem vo ozavanyi pred szvojim Dii- hovnim Paszterom, i dvoma szvedokoma na- zoucsi bodoucsima hišnoga Zakona vornoszt cff 88 f|3 eden driigomi moreta obecsati, na tou sze blagoszloviti. P. Kdkse du’snoszfi mata hišnika med sze- bom? 0. Hfsnika med szebom ete difsnoszti mata: 1. Naj mirovno, i pobočno vkup 'siveta. 2. Naj mous szvojo ’Seno, kakti lasztivno szvoje tejlo liibi, hrani, ino brani; 'Sena pa szvojemi mousi vu vszej dosztojni dugova- nyaj pokorna bode. 3. Naj eden driigoga v-nikaksoj nevouli ne osztavi, nego do szmrti vbrno vkiip oszta- neta. P. Kdkso du'snoszt mata hišnika na szvo¬ jo deczo gledoucs? O. Hfsnika mata tou difsnosZt na szvojo deczo gledoucs; naj nyo pobosno gori hra¬ nita, i kak na szveezki, tak i na vekivecsni haszek nvihov naj szkrb noszita. V. Glavni TAo. Od Krsztsanszke Pravicze. P. Ka je Krsztsdnszka Pravicza ? O. Krsztsanszka Pravicza je, naj sze hiido ga ogiblemo, i dobro csinimo. Krsztsanszke Pravicze. prvi Tao: OgibJi sze Hiiiloga. P. Sferi je Krsztsdnszke Pravicze prvi Tao ? ' 0. Krsztsanszke Pravicze prvi Tao je ete: Ogibli sze Hiidoga. P. Ka je hudo ? O. Isztinszko, i szamo edno Hiido je Grejh. P. Ka je Grejh po prejk? O. Grejh je po prejk dobro voino preszto- plenye Bo’se Pravde. P. Keliko fele je Grejh? O. Grejh je dvotije fele: 1. Je Poprije¬ la. 2. Je Djanya Grejh. P. Ka je Poprijetgd Grejh ? O. Poprijetya Grejh je on Grejh, steroga je Adam v-Paradisomi, i mr szmoga vu Ada¬ mi vcsinili, steri je i od nyega kakti orocsi- na na nasz szeo. ' P. Ka je Djunga Grejh ? O. Dj>tsi gli vu Bo’soj milosesi z-etoga / 'rt * 100 szvejta preminoli; donok szo vu szvojem 'sti¬ ki za szvoje vcsinyene grej h e Bosoj pravi- czi zadoszta nej vcsinili. P. Ku je Pekeo ? O. Pekeo je ono meszto, v-sterom sze szkvarjeni na veke mantrajo. P. Sferi sze vr'sejo v-Pekeo? O. V-Pekeo sze oni vr’sejo, ki vu kaksem szmrtnom grejhi merjejo. P. Ka je Nebeszko Krdlesztvo ? O. Nebeszko Kralesztvo je naj blasenejse prebivanya meszto szveczov, gde sze Boug od licza do licza kaše szvojim vornim szlu- gom, sterim je jako veliki najem on szam. P. Sferi ido vu Nebeszko Krdlesztvo? O. Vu Nebeszko Kralesztvo ido oni, steri vu Bo’soj milososi merjejo, i oni, ki szo ali vu etom sitki za szvoje grejhe zadoszta vcsi¬ nili, ali na driigom szvejti szo za nye zado¬ szta trpeli. 101 jja Kratki Pridavek niki Moli tv. Rana Molitev. Vu Imeni Ocse f, i Szina f, i Diiha Szve- toga f, Amen. jilagoszlovleno bojdi preszveto, i nerazlo- 3 cseno Trojsztvo, Oesa, Szin, i Diijh Szve- ti, eden pravi Boug, i vsze dobro moje, zdaj, i na vsze veke. Boug, Boug moj! k-tebi zdihavam vu etom ranom vrejmeni. Tvoj je den, i tvoja je noues: ti szi sztvouro zorje, i szuncze. V- szaki den bodem blagoszlavlao tebe, i hvalo bom Ime tvoje na veke. Vszamogoucsi Goszpodne Bose, ki szi sze men milosztivno dopiiszto etoga dneva do- esakati; ponižno sze tebi molim, vari me dnesz sztvojov sz. milosesov, naj sze den denesnyi na niksi grejh ne nagnem, nego sztalno pou- leg tvoje sz. voule, i pravicze ravnam moja govorjejnya, csinejnya, i mislejnya. I csi bi sze meni do prisesztne noucsi szmrt pri¬ petila, proszim te oh liibleni moj Zvelicsi- teo! daj sze mi pravo szpovedati, i tebe na pout vekivecsne domovine vu preszvetom Oltarszkom szvesztvi prijeti, ino sztejm odi- esenim szvesztvom dopiiszti sze meni milo¬ sztivno prouti vszejm mojim protivnikom po- krejpiti. Vzemi me oh milosztivni Jezus vu tvoje za mene odprte sz. rane! naj me ♦ vrag, szvejt, i tejlo nigdar ne prekani. ’Se- lejra sze jasz szkrblivo den denesnyi varvati od vszakoga grejha sztvojov sz. miloscsov Goszpodne, i raj scsem rarejti, nego tebe Boug moj, vsze dobro moje zbantitvati: naj etak vu tvojoj miloscsi tebi po volno dnesz, szlii’sim, gda me pa z-etoga szvejta vo po- zoves, naj tebe vu vekivecsnom blasensztvi dicsim, i hvalim na veke. Szveta Maria, i vszi szveczi! molte sze za me pri Bougi, naj jasz vrejden bodem od nje¬ ga pomoucs vzeti, ino sze zveliesati; ki ’si- Ye, i kraluje na vsze veke. Angyeo Bosi, varivaes moj liibleni, mene na tebe zaviipanoga preszvejti, vari, karaj, ino ravnaj. Odvrni od mene vsze jalnoszti moji protivnikov, naj mi skouditi ne morejo den denesnyi. I csi bi me vido (stero ne daj Boug) vu grejh szpadnoti, settij me taki na pravo pokouro, i k-mojemi Zvelicsiteli nazaj pripelati. Krali vekivecsnomi, nemrtelnomi, i ne- vidoucsemi szamomi Bougi postenje, i dika na veki veke. Dneve, i esinejnja moja vu tvojem meri ravnaj vszamogoucsi Bose. Blagoszlovi me Goszpodne, i od vszega hiidoga obrani, ino vu jsitek vekivecsni pripelaj. 1 vsze vbrne diisicze po Bosoj miloscsi naj pocsivajo vu meri. Amen. cf 103 &> Vecserasnya Molitev. ■Jvalim te, i dicsim oh milosztivni Bose! 1 za volo tvoje nezgovorne dobroute, ka szi meni nevrejdnomi tvojemi szlugi teliko lejpi darov milosztivno do eti mao prikazao, i cseresz etoga dneva od neszrecse, ino po- gibeli obarvajoucsi mene szi sivoga, i zdra- voga obdrsao. Szpoznavam Goszpodne, i z-’salosztnim szrczom vadliijem, ka szam dnesz z-mislejnyem, po’selejnyem, govorjejnyem, i csinejnyem tvojo dobrouto zbantiivao. Ali proszim te ponižno po br i tki mokaj Goszpod- na Krisztussa Szina tvojega, odpiiszti milo¬ sztivno vsze ono meni nevolnomi, kajkoli szam ali z-nevejdnoszti, ali szlaboszti, ali bu- doube prouti tebi, ali bli'snyemi pregrejso. Csiszto szrcze sztvouri vn meni oh Boug dragi! i vari me od vsze pogibeli; ar szi ti naj mocsnejsa obramba moja. Pokri me z- plascsom tvoje sz. milosese eto noucs, i osz- tani, zmenov, da jiitro szrecsno -gori sztanem i vugoden morem tebi szliisbe moje aldov prikazati. Preporacsam tebi Goszpodne Pog- lavare, Priatele, i nepriatele, zdrave, i be¬ težne, ’sive i mrtve, naj blagoszlov tvoj bode ober vszej nasz. Ob Maria Mati Bo’sa! moli sze za me pri- tvojem Szini Goszpodni Jezussi, naj osztane cff 104 g® on zmenov, da vu meri pocsivajoucsi sze oszlobodim Satana szkiisavanva. Oh odieseni vdrni Bo’si! molte sze za me grejsnika pri Bougi, naj me zdrsi pod szvo- jov obrambov, da bodem vu meri pocsivao. Proszim te liibleni moj varivacs Angyeo, na koga szam jasz grejsnik zaviipani, da me povszod ali vtirusztiivajoucsega, ali pocsiva- joucsega braniš, i od vsze jalnoszti vraj’se varjes. Odvrni od mene Satana szkiisavanye, naj vu meni meszta ne najde nepriateo. Zdrsi me Goszpodne verusztiivajouesega, vari me pocsivajoucsega, naj verusztiijem z- Krisztussom, i pocsivam vu meri. Zgledni sze oh Bo’se, proszim te na eto meszto, i vsza zaszidjavanya protivnika od nyega dalecs odvrni; tvoji szveti Angyelje naj vu nyem prebivajo, ki mene to meri obarjejo, i blagoszlov tvoj naj bode vszigdar zmenov. Idem ’se na pocsinek oh Boug, i Goszpoud moj! naj trudno, i szlabo moje tejlo pocsi- va; ka bi tejm bole mogao jutrasnyi den tebi szltisiti, oh liibleno, i szamo edno dobro Boug moj! vu sterom mojem pocsinki keliko- krat zdejhnem, ali sze obrnem, ali prebudim, telikokrat bojdi tebi od mene hvala, i dika Goszpodne. Jezus bojdi to mojoj pameti! Je¬ zus bojdi vu moji viisztaj! Jezus bojdi vu mo¬ jem szrezi! Amen. cff 105 fr Molitev pred Szpouvidjov. IJrimiszpouvid mojo milosztivni Jezus, ed- no viipanye, i zvelicsanye duše moje. Nadigra sztvojoj miloscsov na pravo po’sa- liivanye szrcze mojo, i z-sivimi szkuzami oblej ocsi moje; naj sze joucsem den, i noues za vcsinyene velike grejhe moje. Piiszti Goszpodne zdihavanye szrcza mojega pred tvoje szveto licze; ar csi bos sze tl na me szrdo, sto me scse pomocsi, in o sze nad me- nom szmiliivati? Ti szi zvko Mario Magda- lejno na pokouro, i Petra szi prljao vu mi- loscso, ne odiiri niti mene ’salosztnoga grejs- nika, nego sze zgledni na me tvoje Sz. Ime na pomoucs zezavajoucsega, ki szi sze dao na Krišno szmrt, da bi grejsnike oszloubodo od vekivecsne szmrti; i ne gledaj tak na mo¬ je hudobe ob Jezus moj liibleni! ka bi od- vrno od mene tvojo sz. miloseso. Odpiiszti meni zato Zvelicsiteo moj predragi vsze mo¬ je grejhe! zvracsi diise moje rane, i odvesi vozle vze hiidoube moje; ar tebe ’selej, tebe Isese diisa moja. Ne odvrni od mene licza tvojega oh selili Jezus! nego piiszi trak tvo¬ je szvetloszti vu mojo diiso, naj mi poka’se vsze moje grejhe, stere szam du’sen pred mojim duhovnikom vadliivati, naj sze morem ponižno, i prav z-salosztnim szrezom szpo- vedati; ino za nye na etom szvejti dosztoj- no pokouro csiniti. e^j 106 Oh naj veksi, i naj zmo’snejsi Bose! gde je bila do eti mao moja szlejpa pamet, ka szam sze nej bojao tebe Boga, 1 naj vekso do- brouto mojo tak, i telikokrat zbantiivati? ’Sao mi je z-vusganoga szrca mojega, ka szam tebe nezrecseno dobrouto jasz neszre- csen, nezahvalen, i preveliki grejsnik zban- tiivao. Ali ka szi scsem? kama sze obrnem, nego k-tebi oh liibleni Jezus moj! i k-odprtim za me grejsnika preszvetim tvojim ranam? Jasz szam jasz on grejsnik, ki szam tebe razdra- ’sio, i ti szi mene donok na pokouro csa- kou. Oh miloscsa, i dobrouta koncza, ni kraja nemajoucsa! koga ne bi tak velika tvo¬ ja liibav na saloszt szrcza podignola? zato i na dale szpotrtoga szrcza mojega zdihavam, i proszim te oh dobro moje jedino Boug moj, odpiiszti mi grejhe moje! Jezus moj raszpeti odpiiszti mi! po tvojem k-Ocsi tvojemi na Krisi zdihavanji, po osztroj trnavoj Korou- ni, po Krisi, i tvoji rumeni ranaj, i po szve- toj szmrti odpiiszti meni. Obliibim zdaj, ka sze scsem pobougsati, pokorno potvojoj sz. vouli siveti, i za vsze grejhe moje, store od vszakoga huda bole odiirjavam, sztalno, i vdrno pokouro csiniti. Baj scsem mrejti, nego tebe od eti mao vecskrat rasaliti. Po¬ trdi vu meni eto obliibo oh milosztivni Jezus! naj do koncza 'sitka vdrno, i zahvalno, po¬ bočno, csiszto, i sztalno vu, tvojoj miloscsi ^ 107 p tebi szlifsim, i z-etoga pogibelnoga szvejta gda bode meni vo pojdti, vu tvoje roke Bo- 'sanszke diiso mojo morem preporocsiti. Am. Molitev po Szpouvidi. IT - -tebi szam sze ’se kakti raszipni Szin po- vrno po tvojoj miloscsi Jezus moj liible- ni, ti szi mene vu tvojo szmilenoszt nazaj prijao. Ah kak keszno szam te zacsao liibi- ti! ali donok je bole zdaj, liki nigdar nej. Oh neszrecsno vrejmen, v-kom szam tebi nej szliiso! oh sztrasna gliiposzt, vu steroj szam glasza nej poszliisao tvoje rejcsi! ali se za nikoj nemara, nego tebe szamoga selej szr- cze moje oh Boug moj! Id szi me z-vrajsi rouk vo vtrgno, od moulc vekivecsni oszlou- bodo, ino szi meni oudpro vrata Nebeszka. Csi bi sze pa kaj zmenkalo vu moj oj szpou- vidi, proszim te Goszpodne, naj szpuni me- szto mene milosesa, i pobrouta tvoja: pou- leg stere mej mene odvezanogo od vszej mo¬ ji grejhov, kak eti na zemli, tak i v-Nebi. Scsem potomtoga kak je dosztojno siveti; v- szake grejsne prilike sze habati, i tebi vszig- dar kako mojemi preliiblenomi Odkiipiteli szlifsiti. Ali dol>ro znaš ti moj Boug! i jasz szpoznavam szlaboszt mojo, vraseno naturo, i grejsno navado mojo; zato daj mi miloscso, i pomoucs tvojo, naj zdrsati morem oblii- bo mojo: ar vidim kelikokrat szam ti obe- esao, i 'selo szam sze pobougsati, i ovo odiir- na nesztalnoszt moja! telikokrat szam zlagao. Ali ’se sze ne viipajoucsi vu mojoj krepko- szti, nego vu szamoj tvojoj miloscsi, oblu- bim, ka tebe nescsem vecs nigdar zbantiivati. Potrdi eto volo mojo milosztivni Jezus z- sztalnov pecsatyov tvoje miloscse. Amen. Molitev pred Precsiscsavanyem. priblisavam ’se k-szvetlomi sztoli naj szlaj- sega goscsenya tvojega jasz nezahvalen grejsnik oh liibleni Zvelicsiteo moj! i setii- jem kak bete’sen k-vracsi ’sitka, sziromak, i gouli k-Goszpoudi Nebe i zemle: ino pro- szim nezrecseno dobrouto tvojo, zvracsi be- tege moje, sziromastvo blagoszlovi, i golou- to odeni; da tebe Krala vsze sztvorjene sztva- ri sz-taksov bojaznosztyov, vorov, i esisz- toucsov morem prijeti, naj sze vu tvoje sz. od Marie jpdjeno tejlo notri vczipim. Zdrav bojdi odicseni Agnyecz Bosi na Kri’si tvoje- mi Ocsi Nebeszkomi aldiivani! i od preveli¬ ke tvoje liibavi vszakomi esloveki, ki te koli ’selej dosztojno pod krušnim kejpom za bra¬ no vzeti, pripravleni! zdrava bojdi i pleme¬ nita krv mojega Odkiipitela, po steroj je vesz szvejt od necsisztoucse grejha oprani! Operi zdaj mene, i oesiszti moj liibleni Jezus! ino me zvracsi, naj tebi od eti mao zdrav, i csi- szti povolno szlusim, tebe hvalim, i dicsim, i steroga zdaj eti na pouti ’selejm pokrito ga prijeti, dopiiszti meni milosztivno, naj vu- * 109 j|> Nebeszkoj Domovini odkritoga na veke mo¬ rem gledati. Amen. Obcsinszka Szpouvid. ^povidavam sze Bougi vszamogoucsemi, ^ Bla senoj Marii vszigdar Diviezi, Blaseno- mi Mihali Arkangyeli, Bla senomi Ivani krszti- teli, Szvetim Apostolom, Petri, i Pavli, vszejm szveczom, i tebi Ocsa duhovni; ar szam krouto pregrejso (pregrisila) zmislej- nyem, govorjejnyem, i csinejnyem, moj grejh! moj grejh! moj preveliki grejh! zato proszim Bla seno Mario vszigdar Diviczo, Bla- senoga Mikala Arkangyela, Bla’senoga Ivana Krsztitela, Szvete Apostole, Petra, i Pavla, vsze Szvecze, i tebe Ocsa duhovni, molte za me^joszpodna Boga nassega. Amen. Molitev po Precsisesavanji. TVavno ’selni szkrblivo iszkani, zdrav bojdi moj liibleni Jezus! ki szi sze k-meni ne- vrejdnomi dnesz prikapcso. Pozdravlam te z-globocsine szrcza mojega, i pred tebovkle- csecs hvalim te, i dicsim z-Ocsom, i sz. Du¬ hom, ki szi sze dosztojo k-meni pridti. Oh szrecsna moja duša blagoszlavlaj, i hvali vszig¬ dar Goszpodna, i vsze kotrige zvissavajte Ime nyegovo szveto! Ah ka scsem od eti doub sele+i, geto mam tebe oh Boug moj! ki zevszim ladas? ka ne dobim od tebe, ki szi i szamoga tebe meni dariivao? Oh milosztiv- no ^ ni Jezus! pokrejpi diiso mojo, i vcsini, naj vszigdar od tebe miszlim, i sztvojov liibavov na veke gorim! Ti mej kliics od szrcza mo¬ jega, naj ti vszigdar bode odprto. Ovo jasz sze z-czejla tebi dajem, ti szam bojdi moj, i jasz-z-czejla tvoj. I da tebi jasz zadoszta zahvaliti nemorem, za teliko z-menov vcsi- nyeni dobrout, naj te hvalijo, i dicsijo me- szto mene, ki szo vrejdni, vszi tvoji vorni, i pobosni na zemli szlugi, i v-Nebi tvoji szve- ti, i Szveticze; ar je vrejdna toga tvoja go- recsa liibav Jezus moj, ld mene nevrejdno- ga eti szpreszvetim Tejlom tvojim, i krvjom gosztis, geto druge za volo ednoga szmrtno- ga grejha, vu szamoj pameti vesinyenoga, vu vekivecsni mokaj mantras? za stero tvojo mi- loscso. tebe hvalo, i dicso bodem na vsze ve¬ ke. Hvala ti bojdi i za ovo na szpouvid mi- losztivno csakanye, i za eto sztola tvojega goscsenya darfivanye. Nedopiiszti oh Jezus! ka bi eto precsiscsavanye bilou meni na szkvar- jenye, nego na zvelicsanye duše moje; naj mi bode na odpiiscsanye mojih grejhov, vti- sanye hiidoga po’selejnya, vdre, viipanya, csiszte liibavi poveksavanye, trplivoszti, po- niznoszti, pokornoszti, i vszejh driigih do¬ brout krsztsanszkih ponavlanye. Vcsini oh Bo’se; naj mi bode obramba prouti vszejm mojim protivnikom duhovnim, i telovnim, i po jakoszti ctoga szkrovnoga szvesztva naj , \ 111 ■%» obsztojim do koncza vu tvoj oj sz. milosesi, ino ’sitek moj szrecsno dokoncsajoucsi k-tebi pridem na ono tvoje nezgovorno, i szkrov- no goscsenye, gde szi ti oh Jezus moj! z- Ocsom, sz. Diihom prava szvetloszt, popu- noma Szvetoszt, vekivecsna radoszt, i po¬ polna szlatkouesa vszejm tvojim szvetim, i szvetiezam na vsze veke. Amen. PozdravIanye B. D. Marie vgojd- no, opoudne, i Vecser. \ ngyeo Goszpodnov je nazvejszto Marii, i '*’*■ poprijela je od Duha Szvetoga. Zdrava <§fc. Ovo szlusbenicza Goszpodnova, naj mi bode pouleg rejcsi tvoje. Zdrava 8fc. I. Rejcs je Tejlo vcsinyena, i prebivala je med nami. Zdrava Sfc. y. Moli za nasz Sz. Mati Bo’sa. R. Da vrejdni posztanemo obecsanva Kri- sztussovoga. Molimo. i^filoscso tvojo, proszimo te Goszpodne, vlej vu nasse pameti, da ki szmo po An- gyelszkom‘ nazviscsavanyi Krisztussa Szina tvojega Tejla oblecsenye szpoznali, po nje¬ govi mokaj, i Krisi v-diko gori sztanejnya zn- pelani bodemo. Po onom Krisztussi nassem Goszpodni. Amen. 112 Stolni Blago,s/Jov. "I/szejh szt varih ocsi Goszpodne vu tebi sze * viipajo, i ti nyim da vas hrano v-potrejbnom nom vrejmeni; odperas ti roke tvoje, i na- punis vszako sztvar sztvojim, blagoszlovom. Dika bojdi Bongi Oesi, i Szini i Szvetomi Diihi, kak je bilou vu zacsetki, tak zdaj, i vszigdar, i na veki veke. Amen. Ocsa nas ect. Blagoszlovi nasz Goszpodne, i ete tvoje (Kri, ’stere od tvcge dobroute bomo jemali. Po nassem Goszpodni Jezussi Krisztussi. Am. Hvalo davanye po Jejsztvini.v* ¥¥valte Goszpodna vszi narodje, hvali n^e- ga vsze liisztvo; ar je potrdjena nad nami nyegova milosztivnoszt, i pravicza Goszpodno- va osztane na veke. * Dika bojdi Bongi Ocsi, i Szini, i Sz. Diihi kak je bilou vu zacsetki, tak zdaj, i vszig¬ dar, i n'a veki veke. Ocsa nas ject. Hvalo tebi dajemo vszamogoucsi Bo’se za vsze tvoje dari. Ki sives, iiKraliijes na vsze volrp Ampn _ —n Dika bojdi Ocsi Bougi, Dika Szini nyegovomi, Tak i Diihi preszvetomi, Dika bojdi tii, i v-Nebi. Pl B '1 "V*; tobbi ffiispansagokkal egyen!o rangra 'emeltotj szavazali joga leend. A Jasz-Kun keruletek nadori f6kapitanysa tekre nezve 0 Fensege a nador kiralyi hely gyajiorlandja. < . A Jasz-Kun / 0 ' fentartatik. r * h % tfCU/ 9 JL* XXIX. (,yxj/^ ■ : ••^z orszag g A kozigazgatasnak a ministeri felelossegg vezeslol fiiggd kozhivatalok irant rendeltelik : A torveny utjan kiviili elmozdithatlansag, 1 vatalokra szorittalik.