Štev. 11 Poštnina v gotovčini plačane. Cena edne številke dinar. 11. marca 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31, marca plača cela naročnine, 25 D, na posameznoga 30. D., če se do 31. marca ne plača cela narpčnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., ná posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za novine štiri dolare s Al. listom i kalendarom vréd. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvoje v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet recsi 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v.Poslanom« 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Našim delavcom! Minister za socialno politiko g. dr. Gosar je potrdo pogodbo, štera zaposli naše delavce v Nemčiji. Ta pogodba se zdaj štampa, gda to pišem i gda se doštampa, objavimo bole obširno njeno vsebino, za zdaj pa naj vzemejo naši delavci sledeče na znanje: 1.) Nemci zahtevalo za zdaj samo jezere delavcov iz cele Jugoslavije; če bodo z njihovim delom zadovoljni, jih sprejme k leti več, celo do 20 jezero. Slüž je dober, hrana i stanovanje Zdravo, v nedelo i zapovedane svetke je počitek. Delo se začne 15. aprila, konča pa 15. dec. Voznina je brezplačna v našoj državi i v Nemčiji, delavec plača prevoz samo v državi prek štere ide z naše države v Nemčijo kak je Austrija i Čehoslovaška. Zaslüži se poleg hrane 2 marki i pol na den, pri rekordi pa celo devet zlatih mark. Če delavec špara, lehko si prihrani celo leto 300-do 400 zlatih mark, to je okoli 5000-ali 6000 dinarov. 2.) Z Prekmurja bo šlo 400 ljüdi, 200 iz Vojvodine, ostali pa iz vseh delov države SHS, posebno iz Bosne, Dalmacije i Srbije. Jaz sem proso, naj dajo na Prekmurje vekšo kvoto; to mi je bilo obečano. 3.) Potne liste mora meti vsaki delavec, dobijo je na glavarstvi i so brezplačni, to je vizuma ne trebe; v šteroj državi ga pa trebe, tam ga plača delodajalec. 4) Za versko življenje delavcov Je preskrbljeno i to za vsako vero. Potom dotične višešnje cerkvene oblasti se bo delodajalec poskrbo, ka dobijo božo slüžbo. 5.) Odposlanec nemške posredovalnice za delo bo prišo v Maribor na posredovalnico za delo i potom nje pride v stik z delavci našimi na te način, da z uradnikom državne borze dela pride k predsedniki naše posredovalnice za delo, g. Jeriči i potom njih si vse Pogučijo ka se tiče dela i potüvanja. 6. ) Glavarstvo bo obveščalo tüdi i bo dobilo navodila, kak naj ma svojo reč pri nabiranji delavcov odnosno pri sprejemanji palirov. 7.) V pogodbi stoji tüdi to, da delavec nikdar ne dobi plače od palera, nego od samoga gospoda delodajalca, ali pa od toga uradnika. Povdarilo se mi je na ministerstvi, da bodo sprejeli samo poštene, delavne ljüdi, z šterimi bodo delodajalci zadovoljni i šteri bodo za bodoče pripravili tla, da Nemčija sprime kem več naših ljüdi. Prosim vse tiste, ki se mi zavolo dela v Nemčiji pisali, naj vzemejo te reči na znanje i se javijo pri posredovalnici za delo v M. Soboti. Ta njim bo dala vse potrebno na znanje. KLEKL JOŽEF nar. poslanec. Naj se čisti ! V zadjem časi vidimo v naši šumaj preci nenavadnoga gibanja. Različni gospodje z nagrbanimi čeli i bliskajočimi očmi lečejo z ednoga kraja v drügi kráj, ednok se vse smejejo, nato palig Preklinjajo, na konci pa tolažijo sebé pa svoje, da iz vsega toga našega dela proti sekanji naši šum záto nika nede. Vidi se pa, da vsem tem gospódom dobrovnički fajnščeski sestanek nikaj dobroga ne nosi. Pred tjednom se je prikazao v Lendavi g. sreski šumski referent iz Sobote, inž. Hržič. Lüdjé pravijo, da so različni ravnateli ali ka so že tisti, šteri majo v rokaj sekanje Murske šume, vsi nekam razbežali. Zdaj pa vse delo počivle i v toj šumi ne seka nišče več. Tüdi v Mačkovce je prišeo té gospod. Tam je kratkomalo ves posekani les konfiscirao. Cilo na les, šteri, je že pri železnici na vagone sklajeni, jé dao svoj pečat i ga več nišče nesmi tam odnet naprej pelati. To delo naše lüdstvo z odobravanjom gléda. Radi bi mi znali, či vsemi tomi deli rejsan níšče nemre poštenoga konca napraviti! Radi bi mi znali, gde je tisti zakon, šteri bi morao čuvati naše šume pred takšim barbarskim sekanjom i radi bi znali tüdi, gde so naše oblasti, štere majo dužnost skrbeti, da se zakoni spoštüjejo! Ali je znano našim oblastih!, ka se vse dela v naši šumaj ? Ali je mogoče lüdstvo postavleno za to, da skrbi, da se zakoni izvajajo i spoštüjejo, ali pa oblasti? Poglejmo v Mursko šumo pri Lendavi! Ali znajo naše oblasti, da je tü vsečeno v par letaj več kak dve tretjini vse šume? Ali znajó oblasti, da se je v tej le- taj tü nikaj nej nasadilo kak to zakon vdova? Ali pa znajo oblasti tüdi, kelko bi smeli v tej šumaj po zakoni vsečti? Mogoče smo mi pozvani za to, da povemo našim oblastim kelko se Smej sekati po zakoni, i gde se nahaja té zákon? Ali znajo naše oblasti, da leži y Murskoj šumi okoli 50 jezero metrov drv, štere tam ráj püstijo da primejo, kak pa da bi je dali našemi lüdstvi po takšoj ceni, da bi zmoglo plačati? Kak smo mi vidli, je tam že prek 10 jezero metrov sprehnjenoga lesa, iz küpov veja je pa grátao že navaden gnoj. I pri vsoj toj obilnosti naše lüdstvo nema drv! Kobiljanska šuma. Tü tistoga, ka so pred leti vničili, niti neščemo več gledati. Poglednimo samo to, ka se zdaj dela! Po našem računi bi smeli vsečti letos okoli 40 plügov šume. Vsekli so že do zdaj trikrát telko. Nego s tem je ešče nej vse konec. Drüžba je dala napraviti iz Dolnje Lendave v to šumo železnički tir za izvažanje lesa. Vsi Znamo, da se njoj zavolo 40 ali cilo sto plügov ne bi preveč splačalo delati železnice iz Lendave v to šumo. Ta drüžba mora meti dovoljenje za vekše sekanje. Kelko mi Znamo, je drüžba dobila dovoljenje da sme posekati nad 1000 plügov v sédmi letaj. Štela je pa to posekati ešče v kračišem časi kak v sédmi letaj. Po kakšem zakoni je dobila to dovoljenje, toga v istini ne vemo. Mogoče znajo to naše oblasti? Ar mi, kak smo pošteni, ja nikak nemremo mislili, da bi mogle oblasti delati kaj mimo Zakona, ali na cilo proti zakoni. Mogoče pa obstoji kakši skriven zakon, za šteroga mi prosti lüdje ešče ne vemo ? Pa tüdi v toj šumi so skalje (trske) ráj na kupi sežgali, kak pa Siromaškomi lüdstvi za fál ceno dali! V Mačkovci, Tešanovci, Vučoj gomili je žalostno, da bole nemre biti. Nad tunelom pri Mačkovcaj je spadnola cela leva stran. Kelko plügov je, niti sami ne vemo, samo to znamo, da bi toga ne smeli sekati. Kak lüdje pravijo je te posekani les odbrani za izdelavo kopit, ar so samo takše forme. V Motvarjevci se trži, seka i dela, kak da so v našoj državi ešče nigdar nikši agrarni zakoni ne obstojali. Ne vemo, ali naše oblasti sploj znajo za to veleposestvo ali nej. Što^vse seka po naši šumaj ? V dolnjelendavskom okraji je od začetka gospodarila v naši šumaj tesna ind. drüžba brača Janekovič. Dobili so dovoljenje posekati velke komplekse šum te, gda je bio minister za šume demokrat dr. Žerjav. Dovoljenje so dobili tak, da so obečali, kak je g. Janekovič sam pred svedoki izpovedao, 1 miljon dinarov za tiskovni sklad „Jutra“. Janekovič, kak prebrisani človek, je šume vsekao, miljona je pa nej šteo dati. Mogoče ravno Zavolo toga je prišao nad naše šume drügi gospodar to je bila Hrvatsko-slavonska banka za kolonizacijo i parcelacijo. Ta je vnesla, kelko je mogla, zdaj pa na velko gospodarita tü Našička d. d. i Drach d. d. Caprag. Te drüžbe gospodinjo prí nas nazvüna. Nevemo pa či naše oblasti znajo tüdi kaj malo bole podrobno od tej drüžb. Tüdi ne vemo či znajo naše oblasti kam izvažajo té drüžbe naš les i kakši lüdje so pri tej drüžbaj v slüžbi. Mi smo meli priliko poslüšati nemški govor posamezni lüdi v jako poznanom na- rečji tam nindri iz sredine Nemčije. Ne verjemo, da bi naše oblasti ne mele niti ednoga človeka, šteri bi to narečje razmo. Tak malo se tüdi spominjamo, da so se lekar naše vojaške oblasti tüdi nikelko zanimate za te lüdi Záto mi tak brezi vsakšega slaboga namena pitamo, či je znano šteroj našoj oblasti ime Stinnes? V sobočkom okraji je pa najvekši gospod nad našimi ramami drüžba Jelovšek s celov familijov, na čeli té drüžbe je pa tést Jelovška trdi nemec, šteri ne razmi niti reči slovenski. Té g. test je to dobroto napravo v našem kraji, da je on vse lovine ščista vničo, g. Jelovšek pa šume. V zadnjem časi ga malo primlejo. Tak so razodali les, šteroga je protizakonito vsekao v Fazaneriji, pred nosom vsem oblastem v Soboti, v Mačkovci so pa konfiscirali vse ka je bilo posekano. Tü izvaža les naravnost na Vogrsko nikši židov Hirschl iz Sombathela. Što je té človek i kak je prišao k nam, v istini ne vemo. Mogoče ga naše oblasti kaj poznajo? Gde je pa Okrožni agrarni urad v Maribori? Či pridemo iz naše krajine v Maribor, i se oglasimo pri tom uradi, nam lepo povejo, da oni s šumami nemajo nikšega posla. Vse to ma na skrbi oblastni šumski referent pri velikom Župani. Oblastni šumski referent, pa komaj zdaj začne gledati, Si se v istini dela kaj proti zakoni, gda je že vekši del vničeni. Da gospodje ne bi mislili, da nam, ki smo nezvučeni lüdje lehko povejo kakšošteč pametno reč, pa bomo zadovolni, náj nam dovolijo, da je vlüdno opomenémo znova na Uradni list l. 1922. v tom slučaji na št. 404, 123 §§ 1, 2, 3, 4, 12 i posebno ešče na § 13, šteri se specijelno nanaša na našo krajino. Tej za- koni pravijo poleg prvejši Štev. 402/123, šteri določajo kelko se sme na leto v šumaj vsečti, da Okrožni agrarni urad mora nadzorovati vsa dela pri naši šumaj, i Skrbeti tüdi za to, da dobijo agrarni interesenti i pri nas tüdi drügi potrebni lüdje drva i les po posebni, za našo krajino določeni cenaj. Mi bi radi znali, či Okrožni agrarni urad vrši to svojo dužnost! Gde so pa cene? Za leto 1927 i 1928 nega predpisani nikši cen za drva i les. Bogate drüžbe raj drva sežigajo, ali pa püstijo da tam na tlej prhnejo, kak pa, da bi je dali našemi lüdstvi, po primernoj ceni. G. oblasti referent Urbas je cilo povedao, da on pri tom nema dosta opraviti i da tisti, šteri sekajo jes, ga tüdi lehko po miloj voli tržijo. Ali mogoče poznajo te, gospod § 3 U. l. št. 404/123 l. 1922 ? Mislimo, da mora te paragraf biti znam g. referenti i zato pitamo zakaj so nej določene zmerne cene drvam i lesi za tiste, šterim po zakoni ide, kak to zakon veli? Zakon jasno določa vse, tak da bi bili mi ščista zadovolni, či bi se delalo po zakoni, samo to bi radi znali, zakaj se ne dela po zakoni ? Ščémo, da se ednok vse to razčisti i tak dugo ne henjamo, dukeč se tüdi pri nas nede spoštüvao zakon! 2. NOVINE NEDELA. 11. március 1928. (V posti trétja). V tisti časaj, iz. ganjao je Jezuš vraga i te je bio nemi. I gda je izgnao vraga, je spregovoro nemi i začüdivala se je vnožina. Ništerni med njimi so pa pravili: ,,Z Belzebubom, poglavnikom vragov izganja vragé," Drügi so ga sküšávali i prosili od njega znamenje od nebés. On pa, ar je vido mišlenja njüva, njim jo pravo: „Vsakše kralestvo, vu sobi razdeljeno, se razrüši i hiža spadne na hižo. Či je pa šatan razdeljen v sobi, kak bode stalo kralestvo njegovo, ar pravite, da z Belzebubom izganjam vragi. Či pa jaz z Belzebu- bom izganjam vragé, s kem ga pa izganjajo vaši sinovje? Zato bodo oni vaši sodci. Či pa s prstom božim zganjam vraga, je zaistino prišlo k vam kralestvo bože. Oda močen, orožnati varje svoj dvor, je v meri njegovo imanje. Či pa pride od toga močnejši nad njega, i ga obláda, odnesé vse orožje njegovo v šterom se je vüpao i razdeli poroblenjé njegovo. Ki je nej z menov, je proti meni, i ki ne správla z menov, razsipava. Oda nečisti düh izide iz človeka, hodi po sühi mestaj i išče Pokoja, pa ár ga ne najde, pravi: »Povrném se v svojo hižo, Odked sam prišao.« I gda pride, najde jo pometeno i osnajženo. Teda ido, i vzeme seov sodom drügi dühov, hüjši od sébe i ido i prebivlejo notri. I slednja dugovanja onoga človeka bodo hüjša od prvi.“ Zgodilo se je pa, gda jo to govoro, da jo nikša ženska podignola glas svoj mod vnožinov i pravila njemi : »Blaženo telo, štero je nosilo tebé i prsi, ki so te nadajale!« On je pa pravo: »Ešče bole bláženi pa tisti, štori poslüšajo reč božo i jo obdržijo.« Materinski den. Vsi smo že vidli, kak se rožo obračajo proti sunci. Kem bolo je rožica mala i gingava, telko bole zdigavle svojo glavo proti sunci i gda sunca nega več, boječe povesi svoj cvetek i čaka da znova zasija. Človečemi življenji je takše sunce — mati. Prvi nasmešek maloga deteta je darüvani materi, obprvim vzdigne svoje rokice proti materi i prvi stopaj njegov se napoti k materi. Dobra mati je blagoslov deteti i sunce drüžini. Mi lübimo i spoštüjemo svoje matere, nemamo pa šegé té lübezni tüdi Odzvüna, na lepi i nežni način pokazati. Večkrat smo ešče v lübezni grobi proti dobrim svojim materam. Zgodi se pa, da rávno v tom, ar ne vemo i so nekam bojimo ali nas je pa sram pokazati včasi tüdi Odzvüna globoko dečinska lübezen do svoje matere, gratamo dostakrát tüdi istinsko grobi proti njim. Tak vidimo, da je dete v mladi letaj lübilo svoje stariše, nigdar je pa nej vidlo od zvüna, da bi je lübili tüdi drügi. V pamet je vzelo cilo, da drügi grobo odgovarjajo svojim Starišom, da je kunejo i tüdi bijejo. Kaj takšega tüdi na dobro, nepokvarjeno dete no vpliva dobro. Marca 25, na dén najbogše Matere, obhaja krščanski svet tüdi Spomin vsej mater. Lansko leto pa že pred tem so med Slovenci skoro vsa drüštva slavila té den i tüdi v našoj krajini smo se spomnili po drüštvaj svoji dobri mater. Delajmo pa na to, da se letos to v vsakšoj fari pa tüdi v vsakšoj dobroj krščanskoj hiši sveti. Ravno naša krajína má jáko vnogo žalostni prilik, gde deca ne poštüjejo i ne lübijo zadosta svoji starišov. Vsa naša drüštva naj slavilo té den na primeren način, pa tüdi v vsakšoj hiši naj se to zgodi. Očovje, povejte máloj deci, gda bo materinski den i jo pitajte, ka dájo za té dan svojoj dobroj materi. Vsa deca v vasi náj znájo za té dan i si gučijo mod seov, kak do ga slavila. Gdo jo nej šoga, da bi so deca navčila kakšo pesmico za té den, naj neberijo konči police sprotolešnji rožic i prineséjo svojoj materi i je s tem že jako dosta včinjeno. Či bomo že máloj deci znali vcepiti v srce lübezon i velko spoštovanje do matero, to se starišom nigdar nodo trbelo bojati odraslo decé. Dober Bog pa obilno blagoslovi takšo drüžine. Velko siromaštvo. Čüjemo od nevol v Bosni i Hercegovini, gde je že lakota zavladala i je vláda odobrila velko šumo 150 miljonov v pomoč tem siromakom. Jo pa tüdi siromaštvo, za štero neve svet pa je potrebna pomoč ešče mogoče bole i hitrej kak v šteri štéč drügi krajaj na jugi naše države. V našoj krajini je vnogo občin posebno na Goričkom, pa tüdi v dolnjem deli naše krajine, gde lüdje nemajo nikšega živeža več. Zavolo slabe letine i nikšega slüža so niti sejati nej mogli i zdaj stradajo i s strahom gledajo kak preživejo ešče par mesecov dukeč njim mogoče sprotolétje kakše pomoči ne prinesé. Trumoma hodijo lüdjé iskat živeža i pomoči, nogo ne dobijo nindri nikaj. Potrebno bi bilo da bi našo oblasti tom lüdem kem prle poskočile na pomoč. Potrebno bi bile nujne podporo i to bole v penezaj ali pa v hitro zaposlitvi, kak pa v naturalijaj. Ništerni so že najpotrebnejšo predmete zodali, samo da so nikelko živeža lehko küpili. Prosimo, da bi tem lüdem oblasti kem prle pomagale ! Zagovornik delavcov. S tem, da jo naš minister za socijalno politiko dr. Gosar zapüsto svoje mesto je pravzaprav delavsto jako vnogo zgübilo. Tolaži nas edino to, da je prišao mesto njega v vlado čitüdi na inačiše mesto dr. Korošec od šteroga Znamo, da má Odpreto srca i roke za siromaška lüdi. Dr. Gosar je pripravo vnogo jako, hasnoviti zakonov za naše delavstvo i vüpamo so, da bo novi minister, šteri je prišeo na njegovo mesto to tüdi izpolao. Po celoj državi jo napriliko na novo pošivo vso posredovalnico dela, rešo jo pitanje delavski zavüpnikov, zidao delavsko zbornico v Ljubljani, pripravo zakon, da se vrudi delavni čas za privatna i trgovce namuščenco, poživo izseljeniško pitanje i tak dole. Ravnotak njegovo zadnjo delo, da bodo ili naši delavci v Nemčijo pod jako dobrimi pogoji. Dr. Gosar jo mao posebno pasko toči na delavce iz naše krajino i želemo naj se tüdi njegov naslednik potegne nikelko za to, da dobijo naši delavci slüž, ar jo to za našo krajino bolo potrebno, kak mogočo za šteri šteč drügi kráj v našoj državi. Ešče je čas! Izdak nemajo ništerni kráji, šteri želejo ravno nájveč pomoči od nás, niti naši Novin naročeni. Povemo, da je ešče čas, da si naročilo Novina i to pri svoji Širitelaj ali pa naravnoč v Soboti pri uredništvi ali pa v Čerensovci pri upravi. Širitele prosimo, da v tom meseci poberéjo naročnino od tisti, šteri so v istini nej velki siromacje. Istinske siromake počakamo i lehko tüdi na rato plačüjejo. Novico za 25 dinarov na loto na sküpni naslov, so najfalejši list v našoj državi Po Iv. Cankari. Seksar. Ne sam šo naravnoč proti Šoli, prerano je ešče bilo. Hodo sam po vulicaj, gledao sam pa nikam nej, nikaj sam nej iskao. Včasi je zadišalo iz odprete pekarije po topli friški žemlaj, po tisti zlato žuti; zatrüskaš ednok, pa je nega. Dežčilo je tiho, iz cevi na voglaj je crükalo, mlake so rasle, prestrle so ceste od tlaka do tlaka. Kak sam stopo, je zažmekalo i voda mi je štrckala v obüteli že nad prstmi. Šolska zidina je bila jako visika, jako gospocka; stao sam pred njov kak štere pred gradom. Okna so gledale mrko pa strogo, kak vučiteli. Gda sam stopo v tisti prekim, sam poveso glavo i mi je žmetno bilo. Tak bi človek stopo v sovražnikov hram, z rokami na hrbti zvezanimi ves bogi i ponizani. Noge so mi bile žmetne, šo sam počasi po stubaj, sklüčena, kak hodijo starci. V šolskoj sobi je bilo jako toplo, ali dišalo je lücko, neprijetno. Gda je človek gledao té rédno i skrbno razvrščene klopi, naednok je nej bio več človek, nego vučenec i številka v razrednoj knjigi. Nikaj sam nej znao, šteri vučiteo je bio i ka je gučao. Poleg mene je sedo moj debeli tivariš, sin ljubljanskoga krčmara i je neprestano jo. Skrivao se je za šürki hrbet svojega prednjeka i je jo. Okrogeo, zalijani obraz je meo lagoje, skope oči; salaste roke so bile vsigdar mastne zato ka je jo, jo. Meni je bilo v prsaj süho i prazno, jezik mi je bio trdi. Ob desetoj, ob vöri počinka smo vsi stanoli, da bi šli küpit klobasic k vratari ali se malo naganjat po dvorišči. Jez sam nej znao kama. Primalo me je za srce, da sam sam, ščista sam. Naj ráj bi zakričao kak sam ešče tüdi bio dete: »Bog, daj mi mreti!« Prišao je tivariš i pravo: »Ti, pismo je za tebe!« Resan je bilo na deski napisano moje ime. Šou sam z žmetnimi, trüdnimi stopaji k vratari. Oda sam pismo dobo, so mi roké trepetale i skrio sam se k okni, da bi nej vidlo toga svétoga pisma nikše nevredno oko. Litere velke, lüblene, naopačne, so kazale materino roko. Odpérao sam počasi i ščista čüdno, vesélo i teško mi je bilo pri srci. To so bile palig tiste velke, žmetne, trde litere: „Lübi sin!“ Mati se je komaj od nás decé navčila pi sati, da bi je ne bilo sram. Gda sam razgrno pismo je zocinkalo nakli. Prigno sam se i pobrao: seksar je bio. Tisti ténki zvoščeni srebrni seksar, šteroga že dávno nega več. Gda sám v roke vzeo, me je obilo, kak milost boža. Vse je zdregetalo vzpla- polalo v meni, vzdignolo me je vnüke kak v plameni lübezni. Vido sam tisto lüléno povejnjeno, trepetajočo roko, štera je držala med proti slednji seksar i ga je nakonci spüstila v pismo. Seksar je bio slednji, to sam znao, kak da bilo zapisano na njem. Skrio sam se ščista v kot, da bi me nišče nej vido. Iz srca, iz prsi, iz vsega tela mi je vdaro joč, drgetalo je s telom, kak v krči. Gda sam se vračao po stabaj v šolsko sobo, je bilo v meni svetlo. Z daleča je vidla mati mojo bridkost i se je z nasmejom obračala na mene, kak se obrača samo lübo sunce. Pa glej nebesko čüdo — resan so se razmeknoli oblaki i veselo sunce je zasijalo skoz okno. — Matere nega več, tisti stari seksarov tüdi nej več i dnevi so zdaj mračni i püsti do noči. (Konec.) Josip Jurčič. Od veči strani naše krajine so nam povedali, da sa njim je pripovist Martin Krpan, štero je spisao slovenski pisatel Levstik, preveč povidla, i bi radi bili, da bi v Novinaj ešče, kaj takšega pisali. No, povedali smo že, da smo Slovenci nej ravno velki narod, lahko smo pa ponosni na svoja pisatela, pesnika i vučenjake. Malo ja namrač narodov šteri bi meli razmeroma telko slavni lüdi kak ravno mi Slovenci. Med najbogše naše pisatele pa maramo Šteti tüdi Josipa Jurčiča, šteroga rojstni dén se je obhajao 4. marca. Na njega je ravno pripovle Martin Krpan tak vplivala gda je bio ešča dijak, da je skleno, da tüdi on napili vnogo lepoga svojemi lüdstvi v hasek. Josip Jnrčič je zvršo gimnazijo v Ljubljani, gde je bio kak eden najbogši dijakov sprejeti t Marijanišči. (Tüdi iz naše krajine ja malo že nikelko dijakov v tom zavodi stan i hrano.) Sledi ja pa študirao v Beči modroslovje. Jurčič ja prišao dobrim vzgojitelom v roka, je znao nje bogati i tak je slovenskomi lüdstvi s svojimi knigami vnogo dobrot prineso. Bio je blage düše odkritosrčnoga i do skrajne maja delavnoga značaja. Jakó je lübo svojo mater i ravno, gda jo ja prišao ednok obiskat domo i ja nikelko časa ležao v škegnji na travi pod grüškov, sa ja razhlado; jto ja spravilo sedemtrestiletnoga po dühi velkoga človeka v preráni grob. V naši Novinaj bomo objavlali v kratkom časi edno izmed najbogši njegovi pripovisti. 11. marca 1928. NOVINE 3. Invalidsko siromaštvo. Naši invalidi so meli 5. febr. občni zbor v Soboti. Poleg razni krivic, štere se njim godijo, so posebno protestirali ešče proti postopanji komisija za nadpregled invalidov pri varaždinskom vojnom okrugi. Ta komisiji ne naznani invalidi uspeha nadpregleda tak, da se invalid nemre pritožili. Tak zvedi večkrat da ja raduciran komaj ta, gda dobi sklep od sodišča. Po pravilaj pa mora nadpregledna komisija invalida včasi obvestiti o rezultati i to ustmeno i pismeno (z invalidskim uverenjam). Dosta invalioov jo tüdi, šteri že májo provedbene sklepe od tükajšnjega sodišča, invalidnine pa ešče li ne dobivajo po novom zakoni. Okoli 300 naši spisov laži pri invalidskom sodišči v Zagrebi. Tam se nikaj ne genejo, invalidi so pa krvavo potrebni pomoči. Murska Sobota. — Skupna obrtna zadruga ma redni občni zbor v nedelo 25. marca t. l. ob 9. vöri pred poldnevom v prostoraj obrtne zadruge. — Načelstvo. — Dva gospoda se sprejmeta na stanovanje v moblerano sobo, pozvedi se na Tajništvi Slov. ljudske stranke. — Sobočanci i novine. Čüdno je, da je rávno v središči našo krajine, v našoj Soboti ešče izdak jako jako vnogo lüdi, šteri jako čüdno znanje májó. Držijo se pa tej lüdje radi strašno visiko. Ništerni od tej na priliko niti naši Novin neščejo čteti nego tak kaj bole visikoga, gospockoga kak ji za njé napriliko Bácsmegyei napio, šteromi pravijo Bácsmegye. Vistini pa zato ne čtéjo naši Novin ar so preveč trde glave, da bi je razmili. Pa tüdi tej vogrski novin nikaj no razmijo, samo modro se držijo poleg njij, prečtejo komaj razne naslove nato pa modrüjejo s tistoga. Nego, ka oni s tisti nas- lovov vse vküp zmodrüjejo to je nekaj strašnoga. Človek v istini ne vej ka bi na vse tisto mogao povedati. Samo to nam je nej povoli, da tej lüdje svoje modrije radi pred drügimi pripovedavlo i bi što mislo, da smo eščo izdak vsi Sobočanci tak za plotom kak tej ništerni naši modrijaške«. Slovenska Krajina — Zadnji gorenti so v sobočkom okraji preminočo nedelo zamenili svoja mesta z od lüdstva izvoljenimi župani. Celi sobočki okraj nema zdaj niti adnoga gerenta več, v lendavskem okraji pa vüpamo, da se to zgodi eščejo sprotoletje. Tak naša krajína pomali nede več v celoj držávi v tom pogledi na slabšem mesti kak Južna Srbija. — Tešanovci. Šolska deca, členi Podmladka rdéčega krila so pod vodstvom upraviteo g. Poredoša nabrala za gladüjoče lüdi 96 Din. Peneze so odposlali oblastnomi odbori v Ljubljani. — Opozarjamo vse živinorejce i posestnike govenske i konjske živine i svinj na dnešnji oglas „Govedomedika“, jugoslovenske razpošilalnice zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri sv. Antoni v Maribori, Kopališka ul. 11. — Dari na Martinišče. Na gostüvanji pri Gomboši Franci Krog 100 din., pri Žilavec—Gomboci Domajinci 70 din., pri N. N. na Petancih 100 din., Gerkeš Franc Lutverci 30 din., Gerkeš Peter tam 10 din., Raduha Ivan nabrao v Odrancih 148 din., Kreditna zadruga za trgovino v M. Soboti 500 din., Dr. Leskovec D. Lendava iz edne sodnijske razprave 500 din. sa siromaškejše dijake v Martinišči. Vsem Bog plati! — Rekord proizvajanja vör po- meni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z triletno garancija že za 64 Din 20 par. Za to cono lehko dobite vöre iz lastne švicarske tvornice vör pri H. Sattner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. — Vsi, šteri majo orožje i so ešče nej zaprosili letos za orožne liste, naj to kom prle napravijo, ar je čas potekao že 15. jan. i znajo biti ostro kaštigani, poleg toga so njim pa ešče orožjé odvzeme. Domača politika. Parlament jo znova začno delati. Radič i Pribičevič bi radiva delo zavirala kričita i gučita od vsega mogočoga v parlamenti, samo, da bi vladni poslanec ne mogli delati. Zato bi pred kratkim oba skoro bitiva bila. Radič jo bio zavolo grdoga gučanja izvučeni od trej parlamentarni zborovanj. V znamenje žalosti so zato vsi njegovi poslanci i Pribičevičovi poslanci tri dni nej šli v parlament. Vlada je pa v tom Časi v meri i redi več zakonov sprejela. Zdrávje. Zbesjenost (pasja steklina) je bolezen pesjega plemena. Zbetežao pa lehko na toj bolezni tüdi drüga živina pa tüdi človek, i to tak, či zbesnjena stvar vjej drügo stvar ali človeka. Bolezen so nahaja v slini betežne stvari. Skoz zdravo kožo klice bolezni nemrejo priti nego samo tak či pridejo do krvi. Zbesnjonost pri psovi se spozna tak, da je pes nemiren má zamuknjeni glás napada pa griza vse, tüdi vérta; jej pa vse, ka njemi prido pod kobec tak les, kamenje, cote, slamo itd. Od doma odide i se potepa i napada stvari i lüdi štoro sréča, to gobca njemi tečejo silno, rép má stisnjeni mod nogé. Proti konci bolezni dobi krče v gut tak, da nemre požirati, nej jesti i nej piti, grata hromi i pogino. Pri človeki, šteroga takši pes vjej, so razvija bolezen od dva tjedna do tudi več mesecov. Betežnik čüti, da ga boli gláva slabo spi, boli ga gut posebno že naprej, či ščé piti vodo. Potom naskori zbesnej, kriči, pa grize vso navzkriž iz vüst se njemi cedijo sline. Po dvej ali trej dnevaj po tom kak so ta zbosnjenost pokaže, grata hromi i morje. Pravi klic tomi betegi so ešče nej mogli najti zato tistoga, pri šterom zbesjenost že vö vdári, tüdi nemrejo več zvráčiti. Či se pa ido što včasi po tistom, kak ga jo zbesnjeni pes vjo vračit, te vsigdár odzdrávi. Vračijo se takši ledje v posebni bolnišnicaj, v takzvani Pasteurjev zavodaj. Za našo krajino ja takši zavod v Celji i je zdravljenje v njem za vsakšega brezplačno. V vsakšem takšem slučaji pa moramo iti včasi k doktori, župan pa mora naznaniti to oblasti da se ognemo kaštig. GOSPODARSTVO. Dobro domače gnojišče. Ob konci svoji izvajan od Umetni gnojil, povem ešče ednok, da so umetna gnojila za maloga kmeta ešče izdak predraga, da bi je lehko trosili v vékšoj vnožini. Umetna gnojila sama so pa tüdi nej zadostna za gnojenje njiv i travnikov. Velki dobiček od Umetni gnojil mamo samo te, či od časa do časa pognojino vse tiste njive, na štere smo trošili umetna gnojila, pálíg z dobrim domačim gnojom. Zato je potrebno, da si v prvoj vrsti povnožimo i zbogšamo svoj domači gnoj. Velko skrb moramo obračati domačemi gnoji. Ni edna kaplica gnojšnice ne bi smela odtečti po dvorišči ali pa v različne jarke i jame, gde se tá posüši. V prednjejši državaj so gnojila vsešerom z betonom obdana. V ništerni državaj, kak na priliko lansko leto v Italiji je cilo izdani zakon, šteri določa, da se morajo vsa gnojišči z cementom obzidati. Na prvi pogled se vidi, kak da bi bilo to nasilje proti kmetom, šterim držáva zapovidava, da si delajo stroške. Nego tej stroški se kmetom samim naskori poplačajo. Ne mislimo, da bi pri nas tüdi včasi morali vsi betonerati svoja gnojila. V veči mestaj je v našoj krajini jako dobra ilovica, štera ne prepüšča gnojšnice. Zato si lehko zbogšamo svoj gnoj i stem svoje pridelajo brez kakši posebni stroškov. Gnojišče trbej napraviti na zavetnom senčnatom kraji gde za štalami pa ne na sredi dvorišča ali pred hižov. Jama náj bo glopoka 30—50 cm. dno pa strani pa moramo dobro z ilovcov zabiti; tam gnojšnica nejde skoz, dobro je ešče napraviti okoli do 30 cm. visiki zidek šteri brani, da preveč deževnice ne priteče k gnoji, poleg toga pa, da od gnojá tüdi nikaj ne teče vkraj. Nesmimo pa misliti, da je ravno najbogše, či gnoj plava v mlaki i gnojimo. Dober gnoj tüdi nesmi meti preveč mokroče nego dobro je, či je na kráji skopana malo globokejša jama, gde se gnojšnica nabira. Tak ma gnoj stalno srednjo vlago vse vküp lepo zgnjili i takši gnoj kak žvarc je najbogši. Iz te jame se gnoj lehko več krat spolijé ostánek gnojšnice se pa zvozi na njive ali travnike. Što šče napraviti dobro gnojišče ali celo iz betona, dobi za vse to potrebna navodila pri sreskom kmetijskom referenti. PAVLICA. Penezi: Ameriški dolar 56'75 Din., Čehoslovenska krona 1,68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13,53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2,23 Din., Švicarski frank 10,93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.18. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenico 320—370 Din., žito 290—310 Din, oves 250 Din., ječmon 260 Din., kukorica 220—245 Din., hajdina 300 Din, proso 200 Din. Cono pšenici kak tüdi žiti i kukarci so v zadnjem tjedni nikelko spadnole. Setva namreč po celoj državi že zdaj jako dobro kaže i obeta dobro letino. Zato so že začnoli tisti, šteri majo velke vnožine zrnja spravlenoga so čakali visiki cen, svoje cilje pomali tržiti. S tem je prišlo na plac vnogo silja i cene nikelko kaplejo. Živina: v Maribori: biki sa klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krive sa klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10-12,50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. V Beč so lansko leto iz naše države zvozili 42.188 govenske živine i 209.477 svinj (od tej je bilo špahati 162.177, mesnati pa 47.300). Kak vidimo, nas lehko močno zadene, či se pogajanja za odavanje naše živine v Austrijo razbijejo. Svinje: V Maribori: prasci 7 do 9 tjednov 125—225 Din., prasci 3 do 4 mesece 225—400 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12,50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 75 p. do 1 D., na placi 1.— do 1,25 Din. Čitüdi so za nas belice že preveč fal, je cena izdak ta izvoz v droge države nikelko prevelka. Tam to namreč na placi cene belicam menše kak pri nas, naši trgovci so pas preveč malim dobičkom tüdi nej zadovolni. Mleko: na velko 1,25 do 2 D., na placi 2,50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 240 do 430 Din., vidre 600 do 720 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 21 Din., jazbec 50 do 55 Din., srna 22 Din., dihur (tor) 120 do 170 Din., divje mačke 60 do 70 Din. Cene kožam so od lanskoga leta jako poskočile. Za odájo sprejme kože velesejmska pisarna v Ljubljani, kam se lehko tüdi pošlejo. RAZPIS. Martjanska rimsko kat. fara razpišüje delo za zidanje novoga farofa. Ponüdba se lehko dajo samo na vsa dela vküp v zapretoj kuverti do marca 25. do 12. vöre pri župnom uradi, gde se mora tüdi položiti kaucija 10% od ponüjanoga zneska. Načrti i proračun se lehko poglédne na martjanskom farofi. Stavbeni odbor si pridrži pravico, da sprime tisto ponüdbo, štero on spozna za najugodnejšo ne glede na to, štera ponüdba je najfalejša. V slučaji da bi se niti edna Ponudba za previsiki zneskov ne mogla sprejeti, ponüdniki nemajo pravice do kakšne morebitne odškodnine. Župni urad Martjanci. 4. NOVINE 11. marca 1928. Prekmursko kat. podporno društvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurska Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvanoj dvorani sv. Štefana, Lincoln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši: operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno ka roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. to sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik: Martin Gabor, tajnik . Štefan Poys 1929. W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St. zapisnika: Mirko Vouri; nadzorniki . Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Mali oglasi. Razpis. Občina Rakičan razpišüje vsa dela za zidanja nove občinske hiže (zdrüžena z gasilskim domom). Dela se bodo prevzemala na javnoj licitaciji dne 11. marca toga leta ob 3. vöri popoldne v občinskom uradi v Rakičani. Odbor. Vapno, cement, deske late, tesani les, drva, premog, cementne cevi za kanale i stüdence itd. se dobi vsigdar najfalej pri V. BRATINA, trg. v Križevci pri Ljutomeru K odaji šivalni stroj za švelje, gramofon s 36 ploščami, kolica za malo deco, vse je skoro ščista novo, pogledne se v od ranskoj šoli. so močna nova kola za kravjo i za konjsko vprego. Dobijo se po nizkoj ceni pri HORVAT FRANCI v Raki čani št. 74. Senje v Rakičani. Naznanjamo, da bo vršilo živinsko senje v Rakičani 22. marca 1928. i ne 26. záto ár je te ravno, senja v M. Soboti. Občina Rakičan. Detelčno seme čisti s posebnim mašinom BEJEK ŠTEFAN Krog, št. 48. poleg M. Sobote. Za od. škodnino prosi nikelke semena, kelko lastnik z dobre vole premore dati. Konjsko opravo staro nogo ešče močno küpim za dva konja. Što ma naj se zglasi pri tajništvi KMEČKE ZVEZE v Soboti. Hlapec dobi slüžbo pri jako dobroj hiži. Zglasiti se je v MARTINIŠČI v Soboti. K odaji sta dve hiši v Dolnji Lendavi na glavni cesti, na ednom grünti Štev. 21. in štev. 22. Celi grünt je okoli 800 m. velki s sadovnjákom in ogradom. Na Štev. 21. j je trgovina. Küpi se lehko tüdi vsaka hiša posebej. Več se poizve pri lastniki v DOLNJI LENDAVI na Štev. 21. Prle kak se odločite s kem te streho pokrivali, Poglednite si cementni falccigeo pri RATKOLI v Murski Soboti. Što ščé meti pri vöraj, dobra i fal, popravila naj se z zavüpanjom obrné na mene. Za vsakšo popravleno vöro garantirani edno leto. Vaclav Plaček urar M. SOBOTA, gostilna g. Baca. Zmagovalka pri tekmi za najfalejšo ceno je Suttnerova prava švicarska budilnica št. 105. Z zaneslivim Anker strojom, štera stane s triletnov garancijov samo 64 Din. 20 p. Ravnotak prava švicarska žepna vöra št. 100 Anker stroj Remontoir- Roskopf samo 49 Din. 60 p. Anker Remontoir Roskopf št. 111. s triletnov garancijov samo 69 Din. 20 p, Po povzetji, ali pa se pošlejo penezi naprej. Rizike nega. Či se Vam kaj ne vidi, to Vam zamenimo, ali pa damo peneze nazaj. Velki cenik s slikami vör, lancov vsakovrstne zlatnine i srebrnine kak tüdi cenik s sto drügimi potrebnimi predmeti ze dnevne potrebščine, dobite brezplagno či pošlete svoj atres na Svetovna trgovina vör H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945 Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. K ODAJI 1. Posestvo, hiša, gospodar- sko poslopje arondirano, 4 plüge njiv, sadovnjak, travnik, šuma, i nikelko goric ob dobroj cesti, 25 minut od železniške postaje. 2. Gorice, lepa lega, dober no- vi nasad zidana hiša s ciglom pokrita, 2 sobi, klet za vino s prostorom za 120 hl, nova preša. Vsega okoli 10 plügov, od toga 4 plüge dobri goric i 11/2 plüga gošče, drügo je sadovnjak i njiva. Od železnico je oddaljeno vse okoli 30 minut. Več se Zvedi pri FRANCI DOMAJNKO, gostilničari v Radinci p. Slatina Radinci. KMETJE ! POSESTNIKI! ŽIVINOREJCI!! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govenske živine, konjov i svinj. Ves Vaš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido v nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravje svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzaneslivejšim dnešnjim i v stojezero primeraj preizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR“ proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pri govenskoj živini. „LA FLEUR“ proti zvužganji prebavil prí govedi i proti zadržavanji mleka prí dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovalno sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavoj vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živino ne sme biti brez tej zdravil. Kak nedo razmeten gospodar čakao, da njemi hiža pogori, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo že naprej dávao naša zdravila, záto, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulici z navodilom za vporabo je 40 Din. Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinorejci v Europi Na jezero je priporočil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sv. ANTONU« MARIBOR, Kopališka ulica 11. OPEKA. Naznanjamo cenj. občinstvu, da se naročila za opeke Križevske opekarne pri Ljutomeru in Pucinske opekarne sprejmejo pri opekarnah in tudi pri tvrdki HARTNER v Murski Soboti. Opeka se Prodaja po zelo nizki ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. LEPO, VELKO posestvo je zavolo starosti i bolezni k odaji. Leži pri okrajnojcesti Slovenska Bistrica, Makole — niže od Pragerskoga. Hiša je pripravna za gostilno ali trgovino. Vsega je okoli 26 plügov, njive so vse obsejane, dve punivi šumi, novonasajene gorice, travnikov je telko, da se lehko pova 12 glav živine. Oda se ž živinov, gospodarskim orodjom, z vozovi ali pa tüdi brez inventara. Podrobna pojasnila se dobijo pri Posestniki i župani: Simoni Prešern, v Poljčanah. Či želite biti zdravi, či želite, da bodete črstvi, da obdržite svoje lice mladostno zdravo, svoje kože elastično i mehko kak baršun, svoje vlase lepe i bujne, te rabite za dnevno svojega zdravja 1 ELSA ŽÁJFE ZA ZDRAVJE I MLADOST, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žájfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide V Vašo kožo i jo obdrži Zdravo, črstvo i mlado, Vi pa izgledate mladostno sveže. Fellerove prave žajfo za zdravje i lepoto so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA-žumanjcetova žajfa ELSA-glicerínska žaifa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je! Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žájfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov. 2.FELLEROVA PRAVA KAUKASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgotine, napravi kožo gibko i nežno, odstrani znake staranja i vztvari mladost i lepoto. lzenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokaže kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. 3. FELLEROVA MOČNA POMADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pišlivosti, odstrani lüske, mekša trde vlasé i je dela gibko i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsa pomade, s poštov in pakivanjom 38 Din. V Vašem haski je, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, te stroški zvekšajo za 10 Din. Naslov napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.