DRISKA Domovina - i r- 10o3A AMCIIICAN IM »>IRfr somm IN UNGUAGf ONI? /VfrEJIfe/Vmi NO. 239 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 13, 1966 SLOVCNiAM jOORNINO N€WSP.AP«fe Rusi uas hočejo ujeli v medcsiinskih raketah Rusi so povečali produkcijo medcelinskih raket v taki meri, da bodo Ameriko dohiteli v letu 1970, če ta seveda ne spremeni svojih sedanjih načrtov. WASHINGTON, D. C. — V javnosti je že v toku debata o novi tekmi v strateških raketah, v Kongresu pa bo, kakor hitro se bo sestal po Novem letu k zasedanju. Obrambno tajništvo je razkrilo, da je sovjetski napor v produkciji medcelinskih raket prenizko ocenilo. Rusi so v zadnjem času začeli na tem polju delati z novo vnemo in bi utegnili Ameriko ujeti že leta 1970. Sedaj imajo Rusi okoli 400 medcelinskih raket, Združene države pa 1600; leta 1970 jih bo-bo nemara imeli Rusi toliko kot Amerika: 1710. Rusi so začeli poleg tega graditi tudi sistem obrambe pred celinskimi raketami in skušajo zavarovati z njim še posebej svoja glavna industrijska in prometna središča. Vodniki oboroženih sil ZDA in nekateri ugledni člani Kongresa so se zavzeli za to, da tudi Združene države začno postavljati obrambo pred medcelinskimi raketami. Z njimi naj bi zaprli vsa pota, po katerih pričakujemo, da bi nosile ruske rakete atomske in vodikove bombe nad. našo deželo. Obrambni tajnik McNamara se za ta načrt ne more ogreti. Pravi, da bi deželo stal okoli 30 bilijonov dolarjev, pa le malo doprinesel k njeni boljši obrambi. On še vedno smatra, da je najboljša o-bramba napad, zato je odredil Izpopolnitev medcelinskih raket. Namesto Polaris raket bodo namestili v naše atomske pod-mornice močnejše Pozejdom rakete, ne kopnem pa bodo nado-hiestili sedanje rakete z Mi-nuteman III, ki bodo nosile po-I Ing vodikove bombe tudi prazne j glave, s katerimi bodo mešale : hasprotnikov radar in raketne ' w Mi ! Jutri glasuje Španija o novi ustavi MADRID, Šp. — Jutri bo Špa-bija stala pred nalogo, da odobri 6li odbije novo ustavo, ki jo je §®neral Franco dal izglasovati v Parlamentu. Ustava je vsebin-sko precej pomanjkljiva, ker na celo vrsto ustavnih vprašanj ne ^aje nobenega odgovora, pa vendar je režim zelo zainteresiran, ^a bi zanjo glasovalo čim več Volivcev. Zato je zadnje dni poskrbel za živahno agitacijo v Prid ustavi. Agitacija je potrebna, kajti bel opozicije se je odločil, da bo Plebiscit bojkotiral. Za tako tak-*lko se vnema med drugim tudi Plžja duhovščina. To je prvič, je tudi agitacija za bojkot bar očitna. Večina bo seveda izglasovala ustavo, o tem nihče 116 dvomi. Nopoldne večinoma jasno, po-P°ldne delna pooblačitev, na možnost naletavanja snega, ■^ajvišja temperatura 37. Novi grobovi Frank Kenik Sr. Sinoči je nepričakovano umrl Frank Kenik Sr. s 3463 E. 75 St. Pogreb ima v oskrbi Fortunov pogrebni zavod na Fleet Avenue. Podrobnosti jutri. Sophia Kovach Včeraj je umrla v Mt. Sinai bolnici 81 let stara Sophia Kovach s 1118 E. 76 St., roj. Saulic v Gabosu v Sremu v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1910, vdova po 1. 1950 umrlem Shandorju, sestra Mrs. Joe Petkovich, pok. Sava, pok. D jaka in Kriste (Jugoslavija), teta Sophie Cormak in Dicka Petkovich. Pokojna je bila članica HBZ št. 21. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v četrtek ob enih popoldne na Lakeview pokopališče. Odprta pni m C&msai WASHINGTON, D.C. — Comsat je privatna korporacija za zveze preko umetnih lun. Sedaj ima dve taki luni, eno nad Atlantikom, drugo nad Pacifikom. Obe sta le delno uporabni. Za redno in popolno zvezo s pomočjo umetnih lun po vsem svetu, bo treba poslati nove v vesolje in jih tam “obesiti” tako, da bo z ene od njih mogoče doseči katerokoli točko na Zemlji. Za, zveze preko umetnih lun so potrebne posebne postaje na Zemlji. Doslej so bile te postaje v ZDA last Comsata, z zadnjo odločitvijo Zvezne komunikacijske komisije (FCC), izdane pretekli teden, pa bo imela Comsat le 50% lastništva teh postaj, ostalo polovico pa American Telephone & Telegraph Co., International Telephone & Telegraph ter Radio Corporation of America. Vse postaje bo upravljala Comsat. Spor o lastništvu teh postaj je oviral njihovo gradnjo. Sedaj, ko je rešen, je odprta pot in na-poveduiejo, da bodo skoro začeli graditi take postaje na Portoriku, na jugovzhodu in jugozahodu dežele. Doslej smo jih imeli le na severovzhodu, na zahodu in na Havajih. Rusi poslali se sio MIG jef lelal Hanoiu Sovjetska zveza je podvojila severnovietnamske letalske sile. Ameriški vojaški vodniki predlagajo uničenje severnovietnamskih letališč. CLEVELAND, O. — Po zadnjih poročilih iz Saigona in Moskve je Sovjetska zveza v zadnjih tednih poslala v Severni Vietnam okoli 100 lovskih jet letal MIG-19 in MIG-21 in s tem podvojila njegove letalske sile. Večina teh letal je na letališčih v severnem delu države za o-brambo Hanoia in Hajfonga. A-meriška letala so se v preteklih mesecih ponovno spopadla s se-vernovietnamskimi lovskimi letali MIG. vendar pa niso nikdar ta napadla na letališčih. Nova letala so okrepila letalske sile v Severnem Vietnamu in vodniki letalskih sil ZDA, kopnih in pomorskih, silijo Belo hišo, da bi jim dovolila uničiti letališča v Sev. Vietnamu in s tem vsaj otežila operacije se-vernovietnamskemu letalstvu, če že ne naravnost onemogočila. Bela hiša je o tem že ponovno razpravljala, pa zahtevo vedno znova zavrnila v strahu, da bi v slučaju napadov na letališča v Severnem Vietnamu letala od tam pobegnila na letališča v sosednji Kitajski. Tako bi nastalo vprašanje, ali jih napasti tudi tam ali jih pustiti v miru, kakor .hitro so preko kitajske meje. V Washingtonu so.zelo previdni in ne bi radi vojne v Vietnamu razširili, toda položaj postajo vedno bolj zapleten in upanje na kaka pogajanja za končanje vojne v sedanjem trenutku vedno manjše. V enem mesecu 4,920 mrtvih na naših cestah! CHICAGO, 111. — V letoš- njem oktobru je bilo na ameriških cestah v prometnih nesrečah mrtvih 4,920 oseb, 3% več kot v letu 1965. Skupno je bilo do 1. novembra letos 43,110 mrtvih na naših cestah, 9% več kot lani. Guv. Romney ima tudi na vzhodu nasprotnike? WASHINGTON, D.C. — Objava pisma guv. G. Romneyja sen. Goldwaterju po predsedniških volitvah jeseni 1964 je obudila stari spor v republikanski stranki, ki bo guv. Romneyju delal še hude preglavice, če se bo res gnal za republikanskega predsedniškega kandidata. Guv. Romney ima nasprotnike med konservativnimi republikanci na zahodu in jugu dežele, med tem ko naj bi bil vzhod zanj. Pri tem je bilo omenjeno usodno pismo “spuščeno” v javnost na vzhodu dežele. Ismlmšk! S42 M® še dalje eslalš m fkamu BANGKOK, Taj. — Ko je priletel sem na kratek obisk ameriški državni tajnik Dean Rusk, je dejal časnikarjem, da doslej še ni bilo nobenih razgovorov s Tajsko o premestitvi .ameriških strateških bombnikov z Gvama na. letališče Sattahip, ki je bilo odrto v preteklem avgustu. Gvam je od Južnega Vietnama par tisoč milj in poleti velikih strateških bombnikov nad Južni Vietnam so silno dragi. Z oporišča na Tajskem ne bi stali niti desetino sedanjih stroškov. V preteklih mesecih je bilo ponovno slišati o načrtu premestitve B-52 jet bombnikov z Gvama na Tajsko. Predsednik tajske vlade Kittikachorn je dejal, da bo njegova vlada vsak zadevni ameriški predlog “skrbno preudarila”, pa povedal, da ga doslej še ni dobila. Ameriški državni tajnik je časnikarjem povedal, da on pri sedanjem obisku v Bangkoku tega vprašanja ne bo načenjal. ttaški zsisišmli minister Brandt nhmn P® Mfa PARIZ, Fr. — Ta teden zaseda v Parizu svet zunanjih ministrov NATO. Francoska vlada skuša sestanek zamolčati, zato tudi francosko časopisje ne bo dosti pisalo o njem. Ne bo pa čisto pozabljen. Sestanka NATO se bo namreč udeležil tudi novi nemški zunanji min ster Brandt, ki bo ob tej priK7-. obiskal De Gaulla. To bo menda jutri. Bo to prvič, da se bo De Gaulle u-radno srečal z Brandtom. Sestanek bo za Nemčijo toliko bolj pomemben, ker sta pred kratkim De Gaulle in Kosygin obravnavala tudi nemško vprašanje, kar pa v svojem uradnem komunikeju niti z besedo nista omenila. Opazovalci mislijo, da se Kosygin in De Gaulle nista mogla sporazumeti na skupno politiko do Nemčije. Brandt bo gotovo hotel zvedeti, kako so potekali razgovori. Morda ga bo to še bolj zanimalo kot seja NATO, ki bo obravnavala samo načrt, kaj naj NATO dela v letu 1967. Kaj posebnega ne bo mogla skleniti, ker se NATO ravno seli v Belgijo in ima uprava NATO dosti dela, pa tudi sitnosti s selitvijo. ----——O-------- Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči! GUVERNERJA V GEORGU BO IZVOLILA SKUPŠČINA Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da ima državna skupščina Georgije ustavno pravico voliti guvernerja. Demokrat L. Maddox je izjavil, da ne dvomi, da bo izvoljen on, republikanec H. Callaway pa se javno še ni odrekel vsakemu upanju na zmago. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je zvezno vrhovno sodišče odločilo s 5 proti 4 glasovom, da ima skupščina države Georgije polno ustavno pravico izvoliti državnega guvernerja v smislu določil državne ustave. Ta določa, da naj državna skupščina na skupni seji obeh zbornic izbere za guvernerja enega izmed prvih dveh kandidatov, če jih. je bilo pri volitvah več in ni nobeden dobil absolutne ve-, čine. Tak slučaj je bil pri letošnjih volitvah 8. novembra. Nasprotniki demokratskega kandidata Lesterja Maddoxa, ki je debil sicer nekaj manj glasov pri volitvah kot njegov Republikanski tekmec Howard Callaway, pa ima najboljše izglede, da ga bo demokratska večina v državni skupščini izvolila za guvernerja, so se obrnili na Vrhovno zvezno sodišče, da volitev v skupščini prepreči, češ da ta ne bi bila v; soglasju z načelom “en volivec en glas”, ker državna skup ščina ni bila izvoljena na taki osnovi._______________ Zvezno vrhovno sodišče je z večino 5:4 odločilo, da ima sedanja državna skupščina ustavno pravico voliti državnega guvernerja v slučaju, kot je letošnji, četudi je bila izvoljena še na osnovi starih volivnih okrajev, ki niso v soglasju z načelom x“en volivec en glas”. Preureditev volivnih okrajev je določena šele za volitev prihodnje državne skupščine. Zadnje vesti Odločitev je sestavil v imenu večine sodnik Hugo L. Black, izglasovali pa so jo poleg njega še Tom C. Clark, John M. Harlan, Potter Stewart in Byron R. White. Proti taki odločitvi so bili vrhovni sodnik Earl Warren, William O. Douglas, William J. Brennan in Abe Fortas. Manjšina je bila na stališču, da je postopek volitev, ki ga predvideva državna ustava Georgije v nasprotju z načelom “en volivec en glas”, ki ga je uveljavilo Zvezno vrhovno sodišče preči par leti. Večina je odgovarjala, da v zvezni ustavi ni nobenega določila, ki bi prepovedovalo državam, da si volijo guvernerje tako, kot določa ustava Georgije. Na osnovi odločitve Zveznega vrhovnega sodišča bo državna skupščina Georgije 10. januarja izvolila novega državnega guvernerja. Splošna sodba je, da bo izvoljen L. Maddox, ker imajo demokrat j e v skupščini veliko večino. Komunisti so se začeli živo zanimati za Afriko CLEVELAND, O. — Komunisti so prišli do prepričanja, da se Afriki znova bližajo burni dnevi, zato so že začeli iskati kraje, kjer bi postavili svoje lončke, da bi jih potem pomaknili k afriškemu požaru. Ta njihova želja nam pojasnjuje marsikateri dogodek v Afriki, ki smo mu bili priča zadnje čase. Vzemimo na primer pot generala De Gaulla v francosko Sa-malijo. Tam so ga čakale demonstracije, ki so generala tako ujezile, da je hotel kar na hitro roko prepustiti francosko kolonijo svoji usodi. Pa ga je abesinski cesar Hajle Selasie hitro pregovoril, naj tega ne naredi. Povedal mu je, da bo neodvisna Somalija hotela takoj zasesti francosko Somalijo, kar bo pa morala Abesinija s silo preprečiti. General De Gaulle torej lahko sproži vojno v vzhodni Afriki, pri tem pa mora računati, da bo Abesinija dobila pod- poro od Amerike, Somalija pa od Rusije. Ali naj ima Francija od tega kako korist? Rusija je namreč že ustvarila v Somalijski republiki svojo politično postojanko. Sedaj bi svoj vpliv rada utrdila še v Jemenu in v južni Arabiji. Ali naj to koristi francoskim ambicijam v južni Aziji, ki jih je DeGaullovo potovanje po Aziji kar očitno pokazalo vsemu svetu? Jasno je pa tudi, da bi Rusija videla v Somaliji odskočno desko za svojo politiko v Afriki. Ali naj Francija to težnjo podpira? Država Burundi v srednji Afriki je sicer majhna, pa zelo zanimiva v političnem pogledu. Do nedavnega je bila monarhija. Vkljub temu so se tam zasidrali kitajski komunisti, dokler niso postali preobjestni in jih je dinastija postavila na hladno. Odšli so, toda svoje prijatelje so pa pustili v deželi. Ti so samo čakali na ugoden trenutek, ki se je ponudil pred nekaj tedni. Mladi 19-letni kralj je odšel na pot v zahodno Afriko, v glavnem na zabavo, med tem ga je pa 27-letni “general’ Nicombero spodil z oblasti, proglasil republiko, samega sebe pa za predsednika republike. Po njegovem obnašanju je treba sklepati, da bo zopet dovolil kitajskim komuni-stim, da se ugnezdijo v Burundiju. Od tam bodo Kitajci rovarili v Kongu, ki ga na vsak način hočejo dobiti pod svoj vpliv, organizirali bodo pa tudi svoje postojanke v Zambiji Rodeziji in Južni Afriki. Kitajci imajo na primer že sedaj svoje prste vmes pri nemirih v notranjosti Konga, ki jih pa režim generala Mo-butuja skrbno prikriva. Tako utrjujeta svoje postojanke Kitajska in Rusija, Kitajska v Burundiju, Rusija v Somaliji. Na zunaj se to komaj o-pazi, lahko pa izbruhne kriza že v kratkem. V francoski Somaliji bo namreč kmalu plebiscit, ali naj kolonija ostane pod francoskim varstvom, ali naj pa postane neodvisna. Njena neodvisnost bo pa trajala kratko, kajti somalijska armada bo silila vanjo, abesinska jo bo pa napadla in kriza bo tu. Seveda tudi v Afriki ne pojedo vsake juhe tako vroče, kot se kuha. Zato tudi komunisti obeh vrst ne bodo lahko dosegli svojega cilja. Rusija se bo morala ozirati tudi na ameriške interese, ki želijo predvsem mir v Afriki, Kitajska postojanka v Burundiju pa tudi ni betonirana v zemljo. V Burundiju je bilo že dosti revolucij, zakaj ne bi bila še ena ali celo kar več? Saj niso drage, ako se preračunajo na dolarje.. Dolarji so pa v Afriki spoštovani tako na kitajskih kot na ruskih postojankah. HONG KONG. — Portugalske; obksti v Macao so popustile zahtevam rdeče Kitajske, ko se je ta pripravljala, da jih uveljavi z oboroženo silo. Macao je mala portugalska: kolonija ob kitajski obali še iz 16. stoletja. V njej nc živi niti 10,000 Portugalcev poleg blizu 170,000 Kitajcev, ki večinoma drže z rdeča Kitajsko WASHINGTON. D.C. — Vrhovno sodišče je odklonilo pritožbo predsednika unije transportnih delavcev (Teamsters) Jamesa R. Hcffe,-ki je bil obsojen zaradi poskusa vpliva nja na poroto, ki ga je sodila na 8 let ječe. Vse kaže, da bc moral Hoffa v nekaj meseci! v ječo služit svojo kazen. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — s Zastopnik ZDA A. Goldben je v Varnostnem svetu izjavil da ZDA v celoti podpirajt britanski predlog sankcij prot Rodeziji kot sredstvu za ureditev tega spora, zavračajo p* vsako uporabo sile za doseg« . tega cilja. SAIGON, J. Viet. — Pretekle nedeljo dopoldne so rdeč gverilci dobili v zasedo vod 1. bataljona 16. polka 1. pehotne divizije, ko je bil na patrol na robu znane cone C kakih 65 milj severe zahodno od tod Od 30 mož jih jc ostalo le pa: brez težjih poškodb, večina p; jc bila mrtva. Na bojišču j« obležalo tudi 26 rdečih. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so operirali v Walter Reeč bolnici bivšega predsedniki ZDA D.D. Eisenhowerja m žolčnem mehurju. Operaciji je bila uspešna in bolnik sc počuti odlično. WASHINGTON, D.C. — Kong. Paul Findley, republikanec iz Illinoisa, je dejal včeraj državnemu tajništvu, da je pošiljanje hrane v Jugoslavijo “nezakonito” v smislu sklepa Kongresa, da ne more dobiti nobena država odvisnih ameriških deželnih pridelkov, če trguje s Severnim Vitnamom ali Kubo. Jugoslavija to dela pa hi vendar rada dobila h Združenih držav Amerike 35, 000 ton olja in 450,000 mernikov pšenice v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Malo sladkorja v kivi Povprečni zdrav, odrasel čle vek ima v svoji krvi le pol unč sladkorja. ŠTEV. LXIV — VOL. LXTV - j Iz Clevelanda \ in okolice Božična Ameriška Domovina— Prihodnji ponedeljek, 19. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Na-tjsnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ah Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35<-(lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na ill? St. Clair Ave. Za pošiljatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je treba poslati 50<;. Rojstni dan— Danes praznuje svoj 78. rojstni dan poznani in spoštovani rojak g. John Tavčar, 903 E. 73 St., zaveden Slovenec, neumoren delavec in zelo prijeten in prijazen človek. Dolgih 25 let je bil g. Tavčar vesten tajnik Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Iskrene čestitke in najlepše želje za bodočnost! Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St. Na dnevnem redu je volitev uradnikov za novo poslovno dobo. Društvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Klub slov. upokojencev za enklersko okrožje ima sejo v četrtek ob enih in ne ob dveh, ,:ot je bilo včeraj objavljeno. dobrodošla— Preteklo soboto sta dospela v Cleveland iz taborišča v Italiji zidor Manfreda in Cvetko Vo-tičar, oba iz vasi Deskle v Slo-enskem primorju in po pok-icu zidarja. Vselitev v Ameriko jima je omočila Liga slov. kato-iških Slovencev. —- Dobrodošla n vso srečo med nami! :* ozdravi— Njuburški rojak Frank Perko jošilja svojim prijateljem bo-ične pozdrave iz Winter Parka j Floridi. Posebno pozdravlja lane Kluba slov. upokojencev Newburgu. iojenice— Mr. in Mrs. James Bohinc se e rodil pretekli petek v Euclid Jlenville bolnici fantek, prvi )trok. S tem sta postala Mr. in vlrs. Frank Bohinc s 1053 E. 174 )t. prvič stari oče in stara mati. Čestitamo! destni svet uzakonil davčni iddclek— Mestni svet je sinoči na zadnji eji v tem letu z veliko večino zglasoval ustanovitev posebnega davčnega oddelka in finanč-la sredstva zanj. Novi oddelek oo pobiral mestni dohodninski lavek, ki stopi v veljavo s 1. anuarjem 1967 in znaša pol od-totka kosmatega dohodka za se osebe, ki žive ali delajo na področju mesta. Nov sovražnik helikopterjev SAIGON, J. Viet. — Rdeči so v boju z ameriškimi silami našli novo sredstvo za boj proti helikopterjem. Na mine, ki so jih ioslej rabili največ proti peho-i, ker so eksplodirale, ko je kdo stopil na nje, so namestili posebne drogove, ki mino sprožijo, kakor hitro se začno močno tresti. To se zgodi vselej, če v bližini nristane ali leti helikopter. Konec preteklega tedna so deči s takimi minami poškodo-ili do neuporabnosti tri amen-ke vojaške helikopterje, ko so prevažali čete. - /tnEiiSKii Bommitm 'rr/;~V« rr* *2~} 6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Es Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ meseca i.-r Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t anada and Foreign Countries: I1S.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 239 Tues., Dec. 13, 1966 Nova teorija o kitajski politiki Jih je že dosti, pa za nobeno med njimi ne vemo, ali kaj drži. Če bi radi omenili še novo, storimo to le radi tega, ker se opira na nekaj več dejstev kot druge. Omejili se bomo po možnosti samo na dejstva, ki jo skušajo utemeljiti. Že pred par leti je Mao-Tsetung tožil nekemu svojemu prijatelju iz Francije, ki ga je prišel obiskat, da kitajska mladina pozna veliko premalo zgodovino kitajske komunistične revolucije, da ima veliko premalo zanimanja za komunistične ideale, da vse preveč podlega kapitalističnim vplivom, ki še zmeraj najdejo pot v njegovo domovino. O tem da veliko premišljuje, pa ne ve, kaj naj napravi, da bodoči kitajski rod ne zapravi pridobitev komunistične revolucije. Za to Mao-Tsetungovo zdihovanje se je svet takrat le malo menil. Za Mao-Tsetungove misli o mladini je naravno dobro vedela in ve njegova okolica. V tej okolici igrata veliko vlogo njegova žena, ki se pa le nerada pokaže v javnosti. Zato je pomenilo malo senzacijo, da se je zadnjikrat pokazala kot voditeljica rdečih brigad. Veliko vlogo v Mao-Tsetun-govi okolici igra tudi njegov osebni tajnik Chen Po-ta, ki se praviloma suče le v komunistični družbi. Ne da se dalje zanikati, da vodilne plasti kitajskih komunistov niso imele do nedavnega kaj več smisla za Mao-Tsetungov strah, kaj bo z kitajsko mladino. O tem niso tarnali ne kitajski komunistični časopisi ne govori vidnih kitajskih tovarišev. Nekateri so iz tega sklepali, da ugled in vpliv predsednika Mao-Tsetunga pada. Ali je to bilo res, ni dognano. Res pa je, da tistim v Mao-Tsetungovi okolici, ki so se bali, da utegne čas prerasti sedanjega voditelja kitajskega komunizma, vse to ni bilo všeč. Mao-Tsetungova žena in tajnik Chen Po-ta sta prišla do sklepa, da je treba kitajsko mladino zbuditi “iz vsakdanjega življenja in jo navdušiti za Mao-Tsetungove nauke. Iz te ideje je hotel vojni minister Lin Piao kovati političen kapital zase in za svoje pristaše, dočim sta ministrski predsednik Chu-Enlai in kantonski Thao Chou potegnila z njim. Tu tiči v duhu nove teorije zarodek rdečih gard. Kaj so počenjale rdeče garde in kaj še počenjajo, ni treba opisovati. Je znana stvar, ki si je nadela ime: kulturna revolucija. Seveda pa ideja o rdeči gardi ni ostala tajnost za vodilne kitajske komuniste. Vedeli so, da za njo tiči Lin Piao in so skušali idejo pokopati, pa so sami sebe pokopali. Prvi je odletel najnevarnejši nasprotnik vojnega ministra Lina Piao šef generalnega štaba Lo Jui-cing. Trdil je, da armada potrebuje moderno orožje in moderno disciplino in ne Mao-Tsetungovo filozofijo. Druga žrtev vojnega ministra je bil do tedaj vsemogočni tajnik pekinške komunistične organizacije Peng Chen. Odletel je v pozabo, na njegovo mesto je pa prišel Li-Hsueh-feng, ki so ga vsi smatrali za zaupnika vojnega ministra. Pa menda ni bil. Pri sedanji drugi veliki čistki odličnih komunistov je namreč prišel na vrsto tudi Li-Hsueh-feng. Ga je zmanjkalo; zakaj, še ne vedo. Ni pa nobena tajnost, da je zašel v sedanjo čistko predsednik republike Li Shao-chi, ki so ga nekoč smatrali celo za Mao-Tsetungovega naslednika. Li Shao-chi ni na primer zadnjič nič več čestital Albaniji za narodni praznik, kar navadno delajo poglavarji komunističnih držav. Seveda se nasprotniki vojnega ministra še ne dajo ugnati. So močni celo v Peipingu. Da brani pred njimi svojega pristaša Thao-Chou-ja, ki ga je Lin poklical iz Kantona in mu poveril ministrstvo za propagando, je moral Lin poslati artilerijo, da varuje poslopje ministrstva za propagando. Peipinško komunistično stranko je pa dobil v roke zaupnik Mao-Tsetungove okolice Wu-Teh. Iz tega se vidi, da boj med Lin Piaom in njegovimi nasprotniki še ni končan. Lin skuša utrditi svoje pozicije v centralni vladi in v centralnih partijskih organih, kolikor jih je v Peipingu. Ni pa še gospodar ne dežele ne gospodar v vojaških krogih. Dokaza za tako stanje sta dva: divjanje rdeče garde in komunistično časopisje. Rdeča garda je postala tako divja, da je vojnemu ministru že postala v nadlego. Skuša jo krotiti, toda vojaški krogi ga pri tem nočejo podpirati, čeprav bi bilo v njihovem interesu, da rdeče garde čim preje izginejo iz kitajskega dnevnega življenja. Na drugi strani je pa surovost in brezobzirnost rdeče garde pognalo delavce in kmete na stran nasprotnikov vojnega ministra; med njimi se pa nahajajo vsi vidni voditelji podeželskih komunističnih organizacij. Seveda so pa nasprotniki rdeče garde na deželi zaenkrat še v defenzivi, ki jo pretrgajo le redke ofenzive. O vsem tem more pisati časopisje le v zelo megleni obliki. Iz njega se pa da posneti, da marsikje na deželi vlada pravi kaos in da samo tradicija vzdržuje red in mir. Za zmešnjavo je najlepši znak dejstvo, da tudi v vrstah rdeče garde ne vlada disciplina. Prišlo je že do spopadov med posameznimi oddelki rdečih gardistov. Nihče še ne zna zanesljivo tolmačiti, odkod in zakaj pomanjkanje discipline. Morda se za njeno vodstvo na deželi puli po več zaupnikov vojnega ministra. Boj za oblast ni torej na Kitajskem že končan. Morda bo še dolg, pa tudi krvav, čeprav kaže, da je odpor proti vojnemu ministru v Peipingu že zlomljen. Kdaj bo pa na deželi, se ne ve. BESEDA IZ NARODA Pristavska noč CLEVELAND, O. — Slovenska pristava bo priredila v soboto, 21. januarja 1967, zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Ob 6.30 pa do 8.30 zvečer boste postreženi z okusno večerjo, katero bodo pripravile izvrstne slovenske kuharice. Zabavni del programa pod vodstvom g. inž. Gorenška Vas bo iznenadil s svojimi izvajanji. Za ples pa bodo igrali “Veseli Slovenci”. Iskreno prosimo, da sežete po vstopnicah, ki so že naprodaj. Vsi odborniki jih imajo in vam bodo z veseljem postregli. Zato kar sezite po njih! Prepričani smo, da boste zadovoljni z letošnjim pristavskim večerom. Mnogim je še v spominu februarski večer ...? Pridite, povabite še prijatelje in se poveselite z nami! S. Vrhovec, taj. Dobra knjiga m lepa plošča - siajfepši b-ziom dar CLEVELAND, O. — Prijatelj Erik Kovačič je napisal za AD od 8. odn. od 8. dec. 1.1. slovenski odn. angleški napisani sesta. vek “Dobra knjiga — najlepše božično darilo” — “Books Are The Most Appreciated Christmas Gifts”. Popolnoma se strinjam z njim, edino, kar bi rad njegovemu pisanju dodal, je to: kakor dobra knjiga tako je tudi dobra slovenska plošča lep božični dar, ki naj bi ga naše rojakinje in rojaki v kar se da veliki meri za Božič podarili svojim prijateljem in znancem. Tudi s takšnim darom namreč lahko izredno veliko koristij o naši narodni stvari. Skoro povsod tam, koder prodajajo naše knjige, dobite v prodaj tudi naše plošče. Kakor po knjigah tako sezite tudi po njih! Posebej za Božič bi svetoval, da darujte plošče z našimi lepimi božičnimi melodijami. Kar precej jih imamo. V Clevelandu jih dobite med drugim v Slovenski pisarni v Baragovem domu. Po sodbi našega slovenskega sklad atelja prof. Matije Tomca veljata za posebno lepi plošči Rev. Ign. Berana-Bergleza, župnika pri St. Boniface Church, Koeltztown, Miss., 15048. Kdor kupi obe, jih dobi za $8, sicer pa velja vsaka $5. Če bi jih morda zmanjkalo v Baragovem domu, pišite ponje na navedeni gospodov naslov. J. S. Zaključek §Q>leinie@ newyorske slovenske fare Dragi župljani! Na hvalevredno pobudo Društva Najsv. Imena Jezusovega, bomo za zaključek zlatega jubileja priredili v mejah možnosti v naši cerkvi v NEDELJO PRED BOŽIČEM, 18. DECEMBRA, duhovno obnovo (Day of Recollection). Naj bo ta dan premišljevanja kot vredna priprava naših src za sprejem božjega Deteta. Obenem naj nas vodi k temu globoka misel, da damo ta naš duhovni doprinos v ta okvir in pomemben zaključek zlatega jubileja fare sv. Cirila na “Osmi” v New Yorku. Imeli bomo štiri govore: Prvi govor pri maši ob 8. Drugi govor po maši, spodaj v cerkveni dvorani (po zajtrku). Tretji govor pri maši ob 10. Zaključni govor bo sledil ob 4. popoldne, nato slovenske pete litanije. Duhovno obnovo bo vodil nam dobro znani prečastiti gospod dr. Francis Blatnik, S.D.B., ki bo v ta namen prihitel iz New Jer-seyja k nam. Živimo v izredni dobi svetovnih pretresov, velikih tehničnih iznajdb ter v znamenitem obdobju zmagoslavnega prodiranja v vesolje in v še neznane globine morja, vendar pa spričo tega ne smemo pozabiti, da je vsega stvarstva in gospodstva, — ON sam BOG vladar. Zato pripravimo naša srca, da bodo vredna Gospoda. Vas vabi v obilnem številu Vaš župnik Fr. Richard Rogan, O.F.M. m OPOMBA: Naši slovenski rojaki po Ameriki in Kanadi imajo leto za letom, navadno za vsak Božič svoje duhovne vaje; v Clevelandu v Domu duhovnih vaj (Diocesan retreat house), v Kanadi pa zadnja leta v Port Credit, Toronto, Ont. Če imajo eni tam vsako leto svoje duhovne vaje, se mi lahko upravičeno vprašamo, zakaj ne bi mi imeli vsaj duhovno obnovo, ker imamo zaključek zlatega jubileja? Pridite v nedeljo pred Božičem za duhovno obnovo! Ohrishnas party -Božičnica CLEVELAND, O. — Kaj je Christmas party, vsak izmed nas ve. To je nekaj, kar je pod tem imenom doma v tej deželi. To je neke vrste družabna prireditev v božičnem času, ko se npr. udje ene družinske skupnosti ali člani kakega društva, kluba in drugih vrst organizacij in ustanov zbero v prijateljski druščini, da se povesele in medsebojno še za naprej povežejo: dostikrat tudi drug drugega obda-re, gotovo pa otroke, večkrat tudi reveže in zapuščene. Tudi Slovenci poznamo, odnosno imamo nekaj takega, le da to imenujemo lepo po svoje v našem materinem jeziku. V slovenščini pravimo namreč temu lepo kratko: božičnica. Kako lepo in seveda prav bi bilo, da bi VSI naši ljudje, VSE naše družine, VSA naša slovenska društva, organizacije in ustanove imenovale te vrste svojih družinskih, društvenih in organizacijskih družabnih prireditev samo tako in ne s tujim poimenovanjem, kakor da bi za to ne imeli v svojem jeziku lepe in prave besede. Kaj pravite? J. S. Decembrska razmišljanja ii. NEW YORK, N.Y. — Sredi svojega prvega decembrskega razmišljanja sem med drugim zapisal: “Ljudi naše preteklosti, ki so na kakršenkoli način budili naš rod, ki so podzavestno ali zavestno gradili skupen dom toliko stoletij ločenih bratov ..., najdemo v daljni in neposredni dobi pred 1. decembrom 1918.” Ob tej misli bi se rad danes malo več pomudil. Ker nisem politični voditelj svojega naroda, niti poglavar kake stranke, ki ga drobi v njegovi celovitosti, ampak samo njegov vdani sin, premišljujoč in skrbeč o njegovi usodi, vsled tega bo marsikateri bralec ta moja razmišljanja smatral za naivna. In v takšni svoji “naivnosti” sem danes premišljeval o življenju samem. Zakaj? Povsem naravno sem vzel narod in državo kot živ organizem, kar tudi je. Ne mislim se spuščati v filozofska razglabljanja, ker hočem ostati na nizki ravni “glasu iz naroda”. Torej razumljiv in preprost, podžgan z iskro narodovega utripa. Vse živo, kar nastaja v naravi, nastane po oplojevanju. V tem igra gon odločilno vlogo. Pri človeku pa poleg gona igra veliko vlogo čustvovanje, ki ga radi označimo tudi z besedo: ljubezen! V svojem razmišljanju sem prišel do resno-drzne misli o spočetju in rojstvu naše narodne države Jugoslavije! Pogled v našo zgodovino, v naše slovstvo mi je to podobnost vsilil, namreč, da je bila tudi Jugoslavija spočeta v dejanjih ljubezni. Povsem naravno je, da v to njeno spočeto dobo spadajo vsa hotenja, delovanja in vplivanja naših mož, ki so desetletja in desetletja — če ne morda skoraj stoletje — pred 1. decembrom 1918 delali tako, da smo prišli do tega zgodovinskega dneva. Ob njenem rojstvu je igrala ljubezen še zmeraj veliko vlogo. K njej pa je prišla tudi nujnost po rojstvu spočetega, čeprav so se v to začela vpletati razna obžalovanja zaradi spočetja. Vendar krutost stanja in položaja ter stiske je zahtevala rojstvo. Rojstvo organizma, da bo obvarovalo pred rezanjem, ki bi okrnilo celo del glavnega ožilja našega slovenskega naroda. Kaj sem pojmoval pod besedo “ljubezen”, ki je spočela Jugoslavijo? To je bila jugoslovanska ideja, porojena kmalu v dobi romantike, in se je razvijala ter pridobivala na moči. Seveda pri tem ne mislim na režimska “jugoslovanstva” po ustvaritvi naše države, ampak na to pred stoletjem začeto in potem tako dejavno, plemenito in pošteno jugoslovansko misel. Za potrditev te moje trditve se ne bom oklenil naših čisto političnih mož, ampak mož duha in naše besede, ki so naš narod j ohranili in ga dvignili. Samo Ja-|nez Evangelist Krek bo izjema. Ne izjema! On s svojo težnjo poduhoviti politično borbo in težnje, spada hkrati v skupino na-(šib mož “duha in besede”, ker to | dvoje sta mu služili kot orodje i nj egove p r e p r i č e valnosti in iskrenosti. Veliko ljudi se je po vsem jugoslovanskem ozemlju oprijemalo te jugoslovanske misli. Resnici povedano: Srbi so zadnji v njej zaživeli, dočim so Hrvati prvi izoblikovali stvarnost z u-stanovitvijo “Jugoslovanske a-kademije znanosti in umetnosti” v Zagrebu. Ni dolgo tega, ko so slavili stoletnico v tem letu. Pazljivo preberimo naslednje, ki ni nič drugega kot tretja točka pravil te ustanove ob nastajanju v letu 1961: “Namen Jugoslovanske akademije je, da neguje in podpira znanosti in u-metnosti na slovanskem jugu med Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari v narodnem duhu in v narodni prosveti.” Naslednja točka pa pravi: “Poleg znanstvenega razvijanja hrvaškega in srbskega jezika je naloga Akademije, da tudi glede na sloveščino in bolgarščino neguje vse panoge znanosti in u-metnosti v smislu potreb in koristi slovanskega naroda.” Še veliko bolj zanimivo je danes brati govor predsednika dr. Franje Račkega na prvi javni seji Akademije. Poudaril je, kako se bo trudila Akademija zajeti razvoj znanosti in umetnosti po vsem svetu in še posebej “čutiti svojo nalogo do znanosti in do naroda v tej deželi”. To zadnje pa razjasnuje takole: “Lahko bi vprašali katerikoli narod? Misel, ki je Jugoslovansko akademijo porodila, je bila ta, da bi bila ognjišče književnega delovanja Južnih Slovanov, tako da bi se s časom v tem krogu zbrali in združili vsi žar- Kmalu bo tekla nafta po novem cevovodu iz Trsta v Južno Nemčijo Narava je večkrat muhasta. Tudi z ležišči nafte se je poigrala. Najmanj je je v tistih deželah, ki je največ porabijo. Treba jo je zato prevažati iz krajev, kjer jo črpajo (in to so poleg Severne Amerike saharska puščava ter arabske države v Prednji Aziji) v kraje, kjer je povpraševanje največje. Iz ležišč nafte do pristanšč ob morju že dolgo vrsto let delujejo naftovodi. Na preprost in cenen način pride tako nafta v velike petrolejske ladje, ki jo nato odpeljejo v kraje potrošnje. Do zadnjih let je bil v rabi sistem, da so v pristanišču za izkrcanje postavili velike petrolejske čistilnice, nakar so dolge karavane avtocistern to prečiščeno nafto odvažale v notranjost celine. Pa se je izkazalo, da je ta način prevoza drag in zamuden. Inženirji so začeli razmišljati, kako bi se dalo v kratkem času ter v velikih količinah spraviti surovi petrolej od morja do srca Evrope. Tako se je porodila misel naftovoda. Pod zemljo naj bi se pretakala nafta v širokih je- klenih ceveh iz evropskih pristanišč do srednjeevropskih čistilnic. Na ta način je prišlo tudi do čezalpskega nafto voda Trst-Ingolstadt na Bavarskem. Marsikatero oviro je moral premagati: ceste, reke in pogorja. Dolg je 400 km, najvišja nadmorska višina, ki jo doseže, je 1550 m, napolnjen bo sprejel 360,000 kubičnih metrov surovega petroleja. Družba je ob priliki gradnje razlastila 5,500 zemljiških posestnikov. V Trst bodo v bodoče prihajale ladje cisterne-velikanke do 160,000 brut o-registrskih ton. Zato je bilo treba poglobiti morsko dno v Miljskem zalivu. Velikanski pomol, ki je grajen v obliki glavnika, bo lahko istočasno sprejel po štiri petrolejske ladje. Prva je pristala zadnje dni novembra ter nato iztočila svoje črne zlato v dolinske re-zervarje, katerih dva sta največja na svetu. Ta prvi tovor bo služil le za poskus delovanja celotnega naftovoda, redno obratovanje se bo pa pričelo prihodnjo pomlad. ki ,ki zdaj odsevajo iz duševne sile hrvaško-srbskega, slovenskega in bolgarskega plemena. Ta misel o združevanju jugoslovanskih plemen bo ves čas vodila našo Akademijo kot ognjeni steber v tej puščavi in jo bo varovala zablod, prevar in slepi-tev...” V tistih časih so možje obzorja vedeli, da posamezna delovanja v povezavi koristiti širši skupnosti, lahko dvigajo vsesplošni napredek tako delov kot skupnosti, in da je takšno pojmovanje višje naloge nekaj, kar prinaša vsesplošno korist. Še več! Medsebojno razumevanje ter po današnjem gledanju sveta bi lahko rekli: Prinaša mir in blagostanje! Po tem pa menda človek zmeraj hrepeni, pa čeprav pot do tega cilja sam velikokrat sproti ruši... V naslednjem razmišljanju bom objel predvsem slovenske može iz dobe spočetja Jugoslavije! Tone Osovnik IZ NAŠIH VRST Lethbridge, Alta. — Spoštovani! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo, da mi poteče naročnina za list. Ker bi bil zelo težko brez njega, kajti misli mi še vedno uhajajo čez lužo, nazaj v rojstni kraj, obnavljam naročnino zopet za eno leto. Naj lepše pozdravljam uredništvo in upravo lista ter vse njegove sodelavce in čitatelje. Zbogom! Lovro Novak * Barberton, O. — Pozdravljena Mrs. Debevec! Tukaj Vam pošiljam naročnino za list, s katerim sem prav zadovoljna. Lepo pozdravljam Vaše cenjeno uredništvo in obenem želim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Zbogom! Mary Zakrajšek * Samsula, Fla. — Spoštovani! Prav lepa hvala za obvestilo. Ker dnevi tako hitro minevajo, se kar nevede rado pozabi. Torej tu Vam pošiljam $16 za Ameriško Domovino, katero prav z veseljem čitam. Vsemu uredništvu in vsem či-tateljem želim že vnaprej vesel Božič ter srečno in zdravja polno novo leto! Z najlepšimi pozdravi! Joe Ceglar * Youngstown, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za eno leto. Vsem pri Ameriški Domovini želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Mrs. Albina Oblak Ridgewood, N.Y. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $16 kot naročnino za Ameriško Domovino. Prilagam pa tudi malo sliko, katera je bila posneta lansko leto ob najini 50-letnici poroke, o kateri ste v listu poročali. Ameriško Domovino imamo radi. Razume se, da se je list podražil, ker se je tudi vse drugo, saj cene vsak dan rastejo. Vam želim vesele praznike in srečno novo leto! Valentine Pavlič Osamljenost utruja Na nedavnem simpoziju o vesolju—organizirali so ga v okviru mednarodnega kongresa psihologov v Moskvi — je poljska zdravnica Klara Goliubinska prebrala tudi poročilo o človekovih reakcijah na osamljenost in bivanje v omejenem prostoru. Goliubinska je poročala o poskusu, ki so ga opravili z večjo skupino ljudi v točnem posnetku kabine reakcijskega letala in v katerem so razen drugih sodelovali tudi prekaljeni letalski asi. Kot je pokazal poskus, ima osamljenost na človeka precejšnje in neugodne psihološke posledice, s čimer se strinjajo tudi ameriški psihologi. Le-ti so v tej zvezi povedali, da je 57 odstotkov ljudi, ki so se prostovoljno prijavili za poskus, že po 70 urah samote prosilo, da jih izključijo iz poskusa. Na podlagi svojih poskusov pa je Klara Goliubinska ugotovila, da je moč človeka tudi pripraviti na samoto in je zato predlagala, naj bi vesoljce, ki bodo v prihodnje leteli na daljše polete, na samoto pripravili s posebnim treningom, ki bi jim zagotovil duševni mir med poletom. Peiping vztraja pri svojih pogojih za mir ALŽIR, Al. — Po razgovoru s posebnim odposlancem ameriškega predsednika A. Harrima-nom je alžirski zunanji minister pozval k sebi poslanika rdeče Kitajske in Severnega Vietnama, da jima sporoči ameriško željo in pogoje za končanje vojne v Vietnamu. Kitajski zastopnik je sporočil zunanjemu ministru Abdel Azi-zu Boutefli, ki je poslal že naslednji dan odgovor, v katerem je ponovil zahtevo po umiku a-meriških čet iz Vietnama kot pogoju za razgovore. Celoten odgovor daje vtis, da hoče jasno & odločno ubiti vsako upanje na kake razgovore o končanju voj' ne v Vietnamu. AMERIŠKA domovina. KANADSKA DOMOVINA ker nam niso mogle do živega. (Dalje sledi) Iz slovenskega Toronta Rojak z Zahoda piše Razmišljanja po občinskih volitvah Torontska metropola bo s 1. januarjem 1967 razdeljena na 6 upravnih enot, ki pa bodo za Nekatere skupne zadeve imele skupno upravo, s skupnim načelnikom in nadobčinskim svetom. O tej upravni razdelitvi, ki je gotovo zanimiva, bo na tem mestu govora kdaj pozneje, banes bi samo omenil nekaj o-Pazovanj, ki so jih prinesle na Površje zadnje volitve, ko smo v Torontski metropoli že volili ljudske predstavnike za novo Spravno razdelitev mestnih področij, kjer je bilo do sedaj 13 testnih občin. Največ presenečenj smo doživeli v mestu Toronto, ki bo še 2anaprej matica te metropole z hazivom “city”. Dosedanji župan Philip Givens, ki mu je Pred očmi lebdelo veliko moderno mesto, ki bi ga bilo treba čimprej približati vsaj podobno-sti svetovnega New Yorka, je na Volitvah pogorel. Po političnem Prepričanju je bil pristaš liberalne stranke, po narodnosti pa ^ud. Po videzu priljubljenosti ki moral zmagati, a so ga verjetno vrgli previsoki davki. Prvo Presenečenje. Izvoljen je bil bolj tih, kot Zgovoren William Denison, ki Pa zunaj ni prav nič prikupen rp po govorjenju in dosedanjem ^elu ne izgleda ne zelo nadar-je niti ne visoko izobražen. Ima Pa eno lastnost: priden, tih in Vztrajen delavec je. Drugo pre-senečenje. Toronto ima tako gotovo prvič V zgodovini župana, ki je levičar. Pripada Novi Demokratski stranki (NDP), delavski sveti so §a priporočili in podprli in ko-Piunisti so pozvali svoje ljudi, Paj ga volijo. Poleg njega so levičarji spravili še go. J. Marks Pa tretje mesto v ožjem mest-Pem svetu. To dvoje pa že ni več samo presenečenje, temveč opozorilo k čuječnosti. Novoizvoljeni župan je takoj Po izvolitvi izjavil, da hoče biti ^ludski župan. Če je pregledal P* vsaj malo premislil volivne Pozultate, je lahko spoznal, da se s lem nazivom ne bo mogel postavljati. V mestu Torontu je bi-lo namreč 435,000 volivnih upravičencev. Od teh je volilo štiri španske kandidate samo 149,-”23 volivcev, ali samo dobrih vseh volivnih upravičen-Cev je oddalo svoje glasove za-Pie- Od oddanih glasov je izvorni dobil 57,072 glasova, to je oddanih glasov ali 13% Vseh volivnih upravičencev. Iz LETHBRIDGE, Alta. — Od poštne tarife. Dvakratno pove-1 časa, ko sem prišel v Kanado, Čanje za pisma in dopisnice v domačem prometu, za 50% pa v mednarodnem. S tem povišanjem računajo, da bodo dobili 13 in pol milijarde S-din na leto. Nekaj od tega bo šlo za kritje izgub, nekaj malega — dve milijardi — pa za izboljšanje in modernizacijo poštnih naprav in dostavo pošte. Ta novica gotovo ne bo veselo voščilo za novo leto prebivalcem stare domovine. Skozi mesec december proti Božiču Mesec december navadno zelo hitro mine, zlasti njega večji del pred Božičem. Mnogo je prijetnih opravkov in navadno zmanjka časa za vse. Če kdaj, je treba v tem času pisati na vse mogoče strani. Že dolgo namreč potujemo po svetu in smo pustili za seboj po raznih deželah mnogo prijateljev in znancev. Spodobi se, da jih vsaj za Božič obiščemo z lepim pozdravom in voščilom in včasih tudi z darilom. Pri Mariji Pomagaj smo imeli v nedeljo, 4. decembra, miklav-ževanje in sicer popoldne ob pol oetih. Nebeški dobrotnik je prišel v cerkveno dvorano in je o-srečil mnogo malčkov. Vincencijeva konferenca se tudi spomni potrebnih in bolnih naših rojakov vsako leto v tem času tihega adventa. Zanimivo je, kako malo je ljudi, ki bi hoteli žrtvovati malo časa in sredstev za to delo usmiljenja, pa vendar velika večina tako udobno živi! V tem mesecu je tudi prelep praznik Brezmadežne 8. decembra. Spominjamo se mogočnih akademij v letih nazaj, ko je mladina javno izpovedovala svojo predanost božji Materi in se pripravljala na spopad s satanovo fronto. Mi v Torontu se bomo pa spomnili, kako je pred 12 leti na ta praznik bral prvo sv. mašo v prvi slovenski cerkvi v Kanadi tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Kako smo se od tedaj duhovno spremenili! Ali bi nas še spoznal, če bi se vrnil med nas? V soboto, 17., in v nedeljo, 18. decembra, bodo pred cerkvijo Marije Pomagaj na Manningu naprodaj božična drevesca. Pravijo, da to ne bodo kaki ostanki smrečic s polomljenimi vejami, s katerih padajo igle. Drevesca bodo sveža in v najlepši obliki pripeljana naravnost iz gozda na trg pred cerkvijo. mi je bil časopis v tolažbo in razvedrilo, nudil mi je delček Slovenije v meni tako hladni tujini. Namenoma nisem od prve do zadnje strani prezrl nobene vrstice v časopisu. Zanimali so me dopisi in navice od “Tineta”, “Toneta” in “Kaj je slišal Gregor praviti”. Tudi “Mil-wauški zapiski” in pa “Obljuba dela dolg”. Tega pisca najbolj poznam, kakor so mi tudi dobro poznani kraji, katere omenja v dopisih. Neverjetno dober spomin ima, srake je privezoval v gnezdu, veverice lovil in zajklo nosil iz Vodmata na Dobravo. , V časopisu “Ameriška Domovina” izveš, kako živijo naši rojaki tu in tam po svetu. Bereš c veselih in žalostnih novicah. Sreča®je Sjtibfjenskega nadškofa dr« J. Pogačnika s svobodno kanadsko Slovenijo Noč je padla, ko smo se v Torontu ustavili pred cerkvijo Čudodelne svetinje in skozi špalir slovenskih katoliških skavtov odšli v cerkev. Potem je bil prvi pozdrav v dvorani. V Torontu je za Clevelandom naj večja slovenska naselbina. Tu vodijo slovenski lazaristi dve popolnoma slovenski župniji in so sezidali tudi cerkvi in farni dom. V eni je župnik Janez Kopač, doma iz Poljanske doline, v drugi župniji pa, ki nosi ime Marije Pomagaj, Andrej Prebil. Pri vedno vedrih in delavnih duhovnikih sem se počutil kakor doma. V nedeljo, 25. septembra, smo imeli pri Čudodel- Zastrt jesenski dan je bil, ko smo se od Toronta, mesta, ki ima pred seboj še veliko bodočnost, in od drugih duhovnikov poslovili in odleteli v New York, kjer me je pričakala še nova skupina slovenskih duhovnikov in seveda tudi številnih — fotografov. L. Ambrožič st.: OBLJUBA BELA DOLG Nekatere slovenske skupine si ni svetinji mašo s sodelovanjem, Si 'ga se vidi, kako majhna manj- življenje v tujini omilijo in razvedrijo s prosvetnimi in zabavnimi prireditvami. Naša skupina je letos šla samo preko žalostnih dogodkov. Že tako nas je bilo malo, pa so se od nas poslovile in preselile kar tri družine. Le še povprečno 25 družin prebiva v Lethbridgu in njega okolici Kakor bi nam kdo zasadil meč v srce, je bila bolečina vseh tu bivajočih rojakov, ko nam je prometna nesreča iztrgala iz naše srede nenadomestljivo mater družini in veselo družabnico naši skupini go. Tončko Kveder. Iskrica letošnjega veselega dogodka pa je, da je 10. avgusta obhajal svoj 80. rojstni dan trdna gorenjska korenina Lovro Novak. Bog ga živi še mnogo let! Preko poletja sem v družbi svoje snahe in vnukinje obiskal Toronto. Res je tam vse lepše, posebno na slovenskem letovišču. Počutil sem se kakor v starem kraju. Eden od znancev mi je ob tej priliki rekel, da bi se morali vsi Slovenci že zdavnaj preseliti iz Lethbridge-a. Res, da zadnje čase nimamo nobenih prireditev, mnogi pa živijo tu u-dobno in so lastniki dveh, treh, štirih pa tudi več hiš. Tu ne prištevam dvoje ali troje Slovencev, kateri cincajo proti milijonu ali pa se že pri njem. Naj se povrnem k mojemu obisku na slovenskem letovišču v Torontu. Tam sem se srečal z go. Varško-vo. Kljub temu, da smo bili taborišču dalj časa sosedje, jo nisem spoznal. Ker je bila do mene tako prijazna, se nisem iz- 'lha vlada v mestni hiši in odlo-Ca o tako pomembnih zadevah Vsakdanjega življenja tako mno-ph ljudi. To je pa znak brezimnosti za javne zadeve ali ^iUgimi besedami: igračkanje s Političnimi svoboščinami! Te volitve so dalje pokazale, ako so levičarji strnjeni in ka-0 napredujejo, ko večina spi sPanje pravičnega. Kaj pa, če bo ta večina zbudila, ko bo repozno? Manjšina namreč ve, potem pa birmo 140 slovenskih otrok. Pri maši imajo komentatorja, ki vernike lepo opozarja na dele sv. maše. Kosilo so imeli botri in birmanci, botre in bir-manke v župnijski dvorani, ki je bila ta dan seveda premajhna. Goste je bilo treba stisniti deloma kar na oder. Popoldan smo imeli pobožnost v cerkvi Marije Pomagaj in nato slovesnost v tamkajšnji župnijski dvorani. Nastopili so plesalci narodnih plesov, mladinski pevski zbor in harmonikarji ter nam priredili topel in domač večer. Slovenski naseljenci v Torontu so iz časa po vojni. Sem prišli večinoma izobraženi ljudje, ki so se hitro znašli in prilagodili. Prva leta so morali študirati jezik in svojo stroko, takrat je šlo trdo. Potem so dobili službe, ki so tod poštenemu in strokovno šolanemu človeku, pa naj bo tujec, vedno odprte, in si ustvarili ugodva gmotni položaj. Po petih letih bivanja so dobili tudi kanadsko državljanstvo. Med njimi so npr. zelo vidni ugledni slovenski stavbeniki, zdravniki, zobozdravniki in podobno. Obiskali smo med drugimi zanimivostmi tudi univerzitetno knjigarno. Študentje se vsipajo ven in noter kakor na avtobusni postaji. Brez nadzorstva si morejo ogledovati police z grmadami strokovnih knjig, navadno le kaj malega izberejo in pri izhodu plačajo pri blagajni. Tolika poštenost! Da bi si kdo kako knjigo prisvojil, je, pravi- dal, da jo ne poznam, saj bi sam .jo, zelo redka izjema. Take po- Za- hoče, je povezana, je po- ^Š; kovalna in delovna, se ne za- a na pretekle zasluge, ne na na svojo razpredeno organizacijo, ne bi bilo narobe in človek agilni manjšini 'ir to J eharne dotacije bogatašev tem-,, c na svoje delo in l^bro L . ^ Privoščil tej Jene uspehe, če se ne bi te ■^ailjšine, ki je izvolila Wiljema ^enisona za torontskega župa-,*a’ držala barva, ki se vleče od Pink’ • Pozor Toronto! Torontska metropola Zakon Ontarijske province je razdelil področje Velikega Toronta, ki ga je do sedaj sestavljajo 13 občin, na 6 upravnih e-I dinic. V sredi je največja, “mesto Toronto”, okrog njega so pa sateliti, ki bi jih po naše imenovali trgi (borough), ki pa po razsežnosti .in po številu prebivalstva vsako izmed njih zasluži naziv mesta. Ti sateliti okrog Toronta so: Etobicoke, York, North York, East York in Scarborough. Nova upravna ureditev bo stopila v veljavo s 1. januarjem 1967. K tej novi upravni preureditvi se bomo še povrnili. Por. do krvavo rdeče. Tako Opazovalec oŠtnino bodo povišali ^ doma poročajo, da bodo z ^°vim letom občutno povečane Ricinusovo olj'e važna industrijska surovina PITTSBURGH, Pa. — Rici nusovo olje smo poznali včasih najbolj kot zdravilo proti zapiranju, rabijo ga pa dejansko veliko več v industriji. Dodajejo ga barvam, ustnemu rdečilu raznim preparatom za lase, rabijo ga pa tudi pri izdelavi naj sebe osmešil. Iz zadrege me je potegnil njen mož g. Janez Var-šek. Njega sem takoj spoznal, ker on je še vedno tak, kakršen je bil v taborišču, gospa pa je izgledala veliko mlajša. Prosil sem ju, naj izročita pozdrave mnogim mojim znancem, le g. Šefa sem nenamenoma izpustil, kar obžalujem. On je bil meni in moji pokojni ženi v taborišču vedno v pomoč, ko so najini otroci odšli v Kanado. Vedno sva se ga s pokojno s hvaležnostjo spominjala. Bog mu povirni! Z veseljem sem prebiral “A-meriško Domovino”, katero sem dobival od svoje snahe, za kar se ji lepo zahvaljujem. Sedaj pa jo je ona odpovedala in zdi se mi, da sem postal odrezan od vsega sveta, ker angleščine ne znam in je najbrže nikoli ne bom. Prosim Vas, da mi pošljete list “Ameriška Domovina” na moj spodaj navedeni naslov, kakor hitro Vam je mogoče. Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Vas iskreno pozdravlja Lethbridge-an — Zvezni urad za vzgojo je bil ustanovljen leta 1867 s sklepom Iona in trakov za pisalne stroje.! Kongresa. štenosti in zanesljivosti bi si gotovo želele naše samopostrežne trgovine! Rektor semenišča v Torontu, kjer poučuje svetopisemske vede Slovenec Alojzij Ambrožič, me je povabil na večerjo. Ogledal sem si semeniške stavbe. Filozofi imajo svojo hišo s svojo hišno kapelo, teologi zopet svojo, tretja je pa zaradi premalo poklicev prazna. Pošalil sem se pred rektorjem in dejal, da bom prosil tiste angele, ki so menda prenašali nazaretsko hišico na Trsat in dalje v Loretto, naj tisto prazno semeniško hišo prenesejo k nam v Ljubljano, kjer nam manjka strehe za bogoslovce. Resni rektor me je zavrnil: “Le, ampak odnesti smejo samo eno nadstropje, več ne! V hiši za filozofe imajo nekaj prav modernih skulptur. Sv. Janez Evangelist ima n. pr. neznansko veliko glavo, podoben je stvoru z vodeno glavo, poprsje in život pa ima globoko izvotljen. Zato mu filozofi pravijo kar “školjka”. Vsak bogoslovec ima svojo sobico, omaro kar v steni in tekočo vodo. Okrog bogoslovnih stavb so obsežna igrišča in travniki, zadaj pa bistro jezero. Bolj idealnega prostora za študij in duhovno zorenje bi si ne mogli misliti. Želel bi, da bi naši bogoslovci ta zavod vsaj videli. XVI. Nekoč, ko sem šel iz Grčarev-ca v ponedeljek po neki veliki veselici na Vrhniki, mislim, da je bila neka orlovska veselica, proti domu, pa sem se ustavil na Vrhniki v. gostilni Mantova, da bi popil morda Šilce in kavo. Ko sem stopil v gostilniško sobo, sem zagledal skozi vrata v “posebni sobi” moškega, ki je stal na okrogli mizi, držal v roki steklenico konjaka in pel. Takoj me je poklical in mi ponudil štamperle. Tako meni in drugemu in tretjemu, ki so prihajali V gostilno. Bil je mož dobre volj in dobrega srca, g. Marjan Marolt. Če bo on tole bral, se bo morda še spominjal dogodka. Da, bili sp lepi časi v tistih dneh. Veseli smo bili in veliko ljubezni je bilo med nami. In danes? V paši sem navadno imel 30-40 Žnidaršičev. Nekaj kranjičev in slabše Žnidaršiče sem pa puščal navadno doma, da so se počasi opomogli. Zopet sem ušel predaleč k svojim čebelam poznejših let, pustil pa otroško dobo in očetove kranjiče, ki so bili vsekakor bolj zanimivi kot Žnidaršiči. Vsak kranjič je imel namreč na prednji končnici zanimive slike. Nič ne vem, kateri umetnik je ustvarjal tiste slike, vem pa, da bi jih danes še bolj z zanimanjem ogledoval,, kot- sem jih takrat kot otrok in morda bolj kot kako današnjo umetniško razstavo, ki ne morem razbrati, kaj slika predstavlja in nazadnje mi umetnik pojasni, da je to kom' pozicija barv. Povem po pravici, da je bolj zanimiva tista slika na očetovem panju, ki prikazuje, kako hudič babi jezik brusi, kako nekdo meče stare v mlin, na drugem koncu pa mladi ven prihajajo, pa mlin na veter, pa Štefanska cerkev na Dunaju, pa sv. Štefana, ki ga kamnajo, sv. Jurija na konju, pa sv. Trojico, procesijo, Križev pot in še mnogo drugih. O kako je bilo to zanimivo gledati. Saj je bila to prava slikarska razstava. Križev pot in procesija sta bila zelo široka panja in vsak je imel po dva žrela. Lepo je bilo gledati, ko so prihajali roji iz teh dveh panjev. Bila sta to jako velika roja in smo jih pozneje navadno dali v Žnidaršiče. Navadno sem jih jaz od očeta odkupil, ker se oni z Žnidaršiči niso ukvarjali. Imeli so le dva in dva “transportna”, to je polovična, brez medišča na vrhu. Kranjičev so pa imeli včasih tudi do 50. Skoraj vsako leto so jih nekaj odprodali. Ni bil to velik dohodek, nekaj pa je le bilo. Ko so bili roji, smo govorili: “Križev pot” je rojil, Sv. Štefan” je rojil, “Baba” je rojila itd. Pa se nam ni takrat nič čudno slišalo to. Še kadar je “Hudič” rojil, se ni nihče smejal. Tako smo bili pač vajeni teh imen. Kadar je bilo več rojev, zlasti kadar je prišlo tako, da so neki rojili v prvo, neki pa v drugo, so morali oče nekatere roje ujeti v nalašč za to pripravljene naprave — vrše — imenovane. Zakaj so jih morali ujeti? Zato, ker imajo prvci oplojene matice, drujci in trekovci pa ne. Če pridejo čebele od pr veča v bližino drujca ali obratno, takoj napadejo v nasprotni družini matico in jo u- Navadno takoj, ko zapazijo, da dali smo to lahko čisto od blizu, je njihova matica umorjena, polete nazaj domov v panj, iz katerega so izšle in roja ni več. Pač pa takoj začno pripravljati za nov roj, ki v kakih 10-12 dneh zopet izleti, seveda z neoplojeno matico. Torej: prvec ima oplojeno matico, vsi drugi roji pa ne. j Ti roji jo po par dneh potem izženejo ob lepem vremenu iz panja, da se združi s trotom in ta oploditev potem velja za vse njeno nadaljnje življenje, četudi izleže na sto tisoče jajčec. Čudovito je stvarstvo božje. Matico morajo krmiti čebele na poseben način. Sama se ne pritakne hrane. Morda le v zelo nujnem slučaju. Čudovito je to, zakaj so si čebele od neoplojene matice in obratno tako sovražne. Zlasti ta- MARKO, TOMI in ŠTEFKO, družini: JANEZ LAVRIŠA in ’ stari starši: FILIP STANOVNIK, ŠTEFAN STANOVNIK, družine: BUH, DR. PUC in OTROCI Lepo božično darilo! Ali imate serodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za na' ročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika-____________KUPON_____________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiijate Ameriško Domovino kor moje božično darilo na sledeči naslov: Ime cesta ....................... mesto in država .............. Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime je .................. Moj naslov je ................ mesto in država .............. SPREMEMBA NI VELIKA — Slika kaže kolono ameriške pehote na oklopnih vozovih v bližini mesta Pleiku v Južnem Vietnamu. Na prvi pogled hi jo lahko imeli tudi za posnetek ameriškega vojaštva v Koreji ali pa v Franciji leta 1944.