LETO XXXII., ŠT. 46
Ptuj, 28. novembra 1979
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Prva konferenca za nami.potrebna akcija (stran 3)
Rojstvo Jugoslavije (stran 5)
Kmetijski zakoni (stran 7)
Ohranimo dediščino naših prednikov (stran 10)
Planske naloge so presegli (stran 13)
Deiegati in predsedstvo na občinski kandidacijski konferenci
foto: zk
Franjo Gniišek, dipl. ing., sedaj
glavni direktor TGA
foto: M. Ozmec
Martin Berden, mandatar za ses-
tavo novega izvršnega sveta SO
Ptuj foto: zk
OBČINSKA KANDIDACIJSKA
KONFERENCA
Soglasna podpora
Na občinski kandidacijski konferenci, kije
bila 20. novembra v Narodnem domu v Ptuju,
je sodelovalo 109 delegatov od 125 izvoljenih,
kar pomeni, da je bila 87,2 % udeležba. Ti
delegati so bili izvoljeni na temeljnih kandi-
dacijskih konferencah v krajevnih skupnostih,
kjer je bila nosilec SZDL in je na njih sodelo-
valo 539 delegatov; v organizacijah združenega
dela, kjer so bili nosilec sindikati in je na njih
sodelovalo 3.345 delegatov ter na sejah vodstev
občinskih družbenopolitičnih'organizacij.
Občinska kandidacijska konferenca je sog-
lasno potrdila predlog, da skupščina občine
Ptuj razreši dosedanjega predsednika izvršne-
ga sveta SO Ptuj — Franja Gnilška, in da se mu
na seji skupščine izreče posebna zahvala za
njegovo izredno ustvarjalno delo. Franjo
Gniišek, dipl. ing. je bil 7. novembra izvoljen za
glavnega direktorja TGA »Boris Kidrič« Kid-
ričevo.
Nadalje je kandidacijska konferenca pred-
lagala, da skupščina občine Ptuj izvoli za
predsednika, kije obenem mandatar za sestavo
izvršnega sveta skupščine občine Ptuj —
Martina Berdena. dipl. oec. in sedaj direktor
finančnega sektorja v Mesokombinatu Perut-
nina Ptuj. Sočasno je konferenca zadolžila
Martina Berdena, da predloži predsedstvu OK
SZDL predlog kandidatov za člane novega
izvršnega sveta SO Ptuj. MG
Odgovorno v zadnje plansko leto
ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Najpomembnejša točka sicer
obširnega dnevneea reda zborov
skupščine občine Ptuj, ki so se
sestali na ločenih sejah v sredo, 11.
novembra, je bil osnutek resolu-
cije o politiki izvajanja družbe-
nega plana občine Ptuj za obdobje
1976-80 v letu 1980. V vseh treh
zborih so bile razprave živahne,
ustvarjalno angažirane in tudi
kritične. To dokazuje, da se vsi
skupaj zavedamo odgovornosti
nalog, ki nas čakajo v zadnjem
letu prvega srednjeročnega plan-
skega obdobja.
V zboru združenega dela je bilo
izrečenih največ konkretnih pri-
pomb in dodatnih predlogov za
jx)dročje gospodarskih dejavnosti
in sfero skupne in splošne porabe.
Gre predvsem za intenziviranje
samoupravnih družbeno-eko-
nomskih odnosov in za odločen
preobrat v politiko stabilizacije,
kar pomeni umirjenejšo gospo-
darsko rast, pospešen razvoj in
gospodarno potrošnjo na vseh
področjih. V gospodarstvu pa
zlasti poudarek na širitvi eko-
nomskih odnosov s tujino, ki bi se
naj povečali kar za 64 odstotkov.
Vzboru krajevnih skupnosti so
razumljivo največ pozornosti po-
svetiti tistemu poglavju, ki
obravnava razvoj krajevnih
skupnosti in skupnemu reševanju
nalog s samoupravnimi interes-
nimi skupnostmi družbenih de-
javnosti m materialne proizvod-
nje. Soglasno so podprli tudi
predlog delegacije ICK Ptuj, daje
treba resolucijo bolj konkretizi-
rati z nalogami povečanja proiz-
vodnje hrane, realna rast kmetij-
ske proizvodnje ob normalni le-
tim bi bila 2 odstotka, zlasti pa
preskrbe prebivalstva z mesom in
z drujgimi za prehrano pomem-
bnimi artikli.
Delegati družbenopolitičnega
zbora so menili, da so planske
naloge za prihodnje leto smelo
načrtovane, zato bo treba vložiti
vse napore, da jih bomo tudi
uresničili. V resoluciji je treba dati
poudarka nagrajevanju tako de-
lavcev kot strokovnjakov in vo-
dstvenih kadrov po dejanskih
rezultatih dela. zato je nujno, da
čimprej v vsaki delovni sredini
izdelajo konkretna merila za de-
litev osebnega dohodka po delu in
rezultatih tega dela. Glede pre-
skrbe prebivalstva pa so menili,
da bi morali še bolj vključiti za-
sebni sektor od kmetijstva do
malega gospodarstva. FF
Ob dnevu tepublike
2^. novembra 1943. leia so se zbrali v Jajcu odposlanci vseh
narodov in narodnosti Jugoslavije ter s sprejetimi sklepi postavili
icmelje naše socialistične samoupravne, neuvrščene republike
Jui^oslavije. Za slehernega Jugoslovana je to nadvse pomemben
dan. ki ga vsako leto s ponosom in radostjo praznujemo kot rojstni
daii naše republike.
Sprejete sklepe so naši narodi potrdili z bojem in zmago v
revoluciji, z zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci. .
Potrdili smo jih s povojno graditvijo. Z ekonomsko preobrazbo
naše dežele in izgradnjo naprednega družbenopolitičnega sistema,
• so C ial is t i č ne ga .sam o uprav Ija nj a.
Letos že šestintridesetič v svobodi, miru in napredku pra-
znujemo naš največji praznik — dan republike.
Proslavljamo ga z novimi delovnimi^zmagami, z dosežki v
gospodarstvu, družbenih dejavnostih in izgradnji infrastrukturno
komunalnih objektov, kar je vse pomembno započulje in delovno
sposobnost delavca in občana.
Tudi v gospodarstvu naše občine beležimo v zadnjem času
pomembne premike. Zgrajeni so novi proizvodni prostori pri
Labodu TOZD Delta, Agisu, IMP Elektrokovina, Zl V TA M je
pričel z novo proizvodnjo v bivših prostorih lesne industrije. Pred
dokončanjem so proizvodni prostori KK TOZD Petovia. Pričela
se je gradnja novih proizvodnih prostorov Elektronike TOZD
Gorenja, rekonstrukcija Mešalnice močnih krmil in gradnja si-
losov pri KK. V TGA je v pripravi rekonstrukcija proizvodnje
aluminija. Vse to pomeni boljše delovne pogoje, večjo produktiv-
nost, modernejšo tehnologijo, pa tudi zaposlitev novih delavcev.
Na področju pridobivanja šolskega prostora in boljših učnih
pogojev za učence, smo prav v teh mesecih dosegli pomembne
rezultate. Začetek pouka v novi osnovni šoli v Markovcih in
Srednješolskem centru v Ptuju. Za pouk je usposobljena bivša
gimnazija v kateri deluje osnovna šola, poimenovana po revolu-
cionarki Olgi Meglic. V prostorih ekonomske šole pa so dobili
ustreznejše učne pogoje učenci osnovne šole Ljudevita Pivka.
Vsestranski napredek je odvisen od usklajenega razvoja
gospodarstva, družbenih in vseh drugih za delavca in občana
pomembnih dejavnosti. Usklajen razvoj pa bomo dosegli z na-
daljnim razvojem-delegatskega sistema in krepitvijo oblasti de-
lavca in občana.
Z delovanjem delegacij in delegatov smo vsi vključeni v proces
usmerjanja, dogovarjanja, usklajevanja in odločanja v delegatskih
skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih in-
teresnih področjih družbenih dejavnosti in materijalne proiz-
vodnje. To vključevanje zahteva od slehernega udeležeiua več
sodelovanja in spremljanje dogajanj na vseh področjih. Lahko pa
ugotovimo, da so delavci, delovni ljudje in občani, delegatski sistem
sprejeli za svojega, se v velikem številu aktivno vključili, ter mu
!(iko omogočili, da resnično živi in deluje. Tako se bo sistem .stalno
izpopolnjeval in dograjeval po želji in usmeri ty i njegovih nosilcev.
Med velike dosežke prištevamo tudi naš sistem splošnega
ljudskega odpora, ki vključuje slehernega občanu v obrambo
domovine in pridobitev naše revolucije. Spoznanje, da lahko vsak.
po svojih močeh prispeva za sarnozaščito in obrambo domovine,
utrjuje našo samozavest in zaupanje v našo moč.
Po rojstvu naše republike smo imeli še trd boj za njeno
uveljavitev in priznanje v svetu. Danes ima naša socialistična
Minu/upravna. neuvrščena republika Jugoslavija ugled po vsem
svciu. Ugled, ki si ga je pridobila z doslednim uveljavljanjem
napredne- notranje politike in kot nosilka in soustanoviteljica
napredne politike neuvrščenosti.
\'aš velik ugled v svetu smo si pridobili z napredno politiko, ki
JO vodi Zveza komunistov in tovariš Tito. V Jugoslaviji jo enodušno
podpirajo vsi narodi in narodnosti. Prav tako pa jo podpira cela
vrshi držav, ki ne priznavajo blokovske delitve sveta. Prav tako kot
i)u. želijo razreševati, vse nastale probleme z medsebojnim do-
'.^oViU^/iUijeni in brez vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
S a uveljavitev naše republike Jugoslavije in s tem naše politike
v svetu smo ob prazniku še posebej ponosni.
Vsem delovnim ljudem in občanom v imenu Skupščine in
družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj. iskreno čestitamo
praznik republike z željo, da s .skupnimi močmi še naprej raz vijamo
•.gospodarstvo In družbene dejavnosti, delegatski sistem, .samo-
upravne, humane, lovarlške In demokratske medsebojne odnose,
za napredek, osebno srečo In zadovoljstvo slehernega našega
občana.
Dr. CVETKO DOPLJHAR
Uredništvo Tednika in Radia
Ptuj,
s/cupno s kolektivom Zavoda
Radio-Tednik Ptuj,
želi vsem bralcem in
poslušalcem, posebej pa še
dopisnikom in sodelavcem
prijetno praznovanje.
VSEM PRISRČNE ČESTITKE
OB PRAZNIKU REPUBLIKEI
Bralce obveščamo, da bo
Tednik redno izšel tudi v
četrtek. 6. decembra.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ
OBČINSKI SVET ZSS ORMOŽ
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ORMOŽ
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ORMOŽ
OBČINSKI ODBOR ZRVS ORMOŽ
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE
ORMOŽ
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČE-
STITAMO OB DNEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU!
VSEM ŽELIMO NOVIH DELOVNIH ZMAG TAKO PRI DELU
KOT NA PODROČJU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAV-
LJANJA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ
OBČINSKI SVET ZSS PTUJ
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ
OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ
ISKRENO ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM K PRAZ-
NIKU DNEVA REPUBLIKE TER ŽELIJO MNOGO USPEHOV PRI DELU NA
VSEH PODROČJIH USTVARJANJA DRUŽBENIH DOBRIN IN PRI KREPITVI
RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVUANJA!
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
28. november 1979 - TEDNIK
EKSPRES OPTIK LEO PIRC
Nova očala v enem dnevu
Pred mesecem, morda dvema
smo postali Ptiijčani bogatejši za
nov ekspresni optični servis.
Optik Leo Pire je v Ptuju torej
razmeroma kratek čas. vendar si
je že zagotovil zaupanje mnogih
strank. Uspeh je nedvomno pri-
pisali veliki pozornosti do strank,
strokovnim nasvetom in ustrež-
Ijivosti mladega optika.
Leo Pire se je izučil za optika
pred 10 leti. ima torej že bogate
delovne izkušnje. Že od nekdaj ga
je veselilo delo z ljudmi, želel sije
delati, kot temu pravimo, na svojo
roko. Svoje je prispevalo še naše.
kot pravi lep()mesto inspoznanje,
ua no tukaj dela še za enega
optika.
Pot do pridobitve ustreznega
lokala v Ptuju je bila vse prej kot
lahka. Po dolgotrajnem priza-
devnem iskanju so mu obljubili
zelo primeren lokal, ki pa so ga
pozneje spremenili v stanovanje
in ni mu preostalo drugega, kot da
vložil veliko truda m seveda tudi
denarja v ureditev sicer manj
primernega in odročnega lokala v
Pkiarski ulici 4. Seveda upa. daje
to le začasna rešitev in da bo v
doglednem času dobil priprimer-
nejši lokal, bolj v središču
mesta.
Čeprav je s svojim lokalom
precej »skrit*« v starem delu
mesta, si je. kot smo že omenili,
pridobil lepo število strank. Zano
je namreč, da ljudje strokovnjaka
in specialista svojega dela hitro
spoznajo, pa tudi pregovor pravi,
da dober glas seže v deveto vas.
EKSPRFS OPTIK LEO PIRC
izdeluje vse vrste očal. tudi na
zdravniški recept. Zelo vam bo
dobrodošel strokovni nasvet pri
izbiri okvirjev, saj je znano, da
lahko z očali obraz olepšamo, pri
slabi izbiri pa lahko kaj hitro do-
sežemo nasprotni učinek. Gotovo
ni potrebno posebej poudarjali,
da Leo Pire sledi vsem modnim
novostim izdelovalcev okvirjev in
vam bo torej vselej ponudil tak
okvir, ki je trenutno najbolj mo-
deren. Prav gotovo pa vas bo
presenetilo tudi to. da boste dobili
očala že isti dan kot jih boste
naročili. Napis F.kspres optik
torej ni le reklama poteza. Razen
tega opravlja tudi nastavitev ozi-
roma popravilo barometrov, po-
I^o Pire v svojem lokaJu
pravilo daljnogledov, ter ostalih
optičnih pripomočkov, njegova
dejavnost je mnogostran.ska. nje-
gov lokal pa je odprl ves dan.
Če želite imeti lepa moderna
očala, strokovno nastavljen baro-
meter ali popravljen drug optični
pripomoček, obiščite ek.spres
optika LeaPirca v Plelarski ulici 4,
v Ptuju!
JB
PA PRAVIJO,
DA NI MESA!
Meso je. pa še koliko gaje. Toliko . da ga lahko mečemo v smeti in to:
na črna odlagališča v gozdu pri Kidričevem. O tej izredni »najdbi« nasj
je obvestil eden izmed vnetih ptujskih gobarjev, kije namesto gob našel j
kup kosti in mesa. Na naši sfiki je ta kup nekoliko manjši, ker so ga žej
razvlekle živali. Ne vemo. kdo je bil tako prijazen in odložil v gozdu obj
gramoznici toliko iskanih svinjskih tac in repov, telečjih kosti in mesa.J
Najbrž krivca za to dejanje ne bomo odkrili, morda pa se bo ob objavi tej
fotografije drugič premislil in odpadke — če to res so — vsaj zakopal! j
N. D.l
Kraj, kjer so ležali odpadki je bilo moč odkriti že zaradi smradu, ki se je
širil v gozd. (foto zk)
V Ptujskih toplicah
ob dnevu republike
Bližnji prazniki so nalašč za to, da prosti čas koristno izrabimo za
rekreativno dejavnost. Če se bomo odločili za plavanje v Ptujskih
toplicah, naj zapišemo, da bodo toplice odprte med prazniki za vse
obiskovalce in sicer v času od 7. do 20. ure dnevno. Zanimivo je tudi to.
da bo s prvim decembrom pričel voziti avtobus na progi avtobusna
postaja — toplice z odhodom ob 7.05 in odhodom 10.50. Dobrodošla
novost, ki bo zlasti upokojencem omogočila, da bodo pogosteje gosti
toplic. Avtobus bo vozil vsak dan, razen nedelje in zadnjega ponedeljka
v mesecu, ko so toplice zaprte.
Poleg tega pa bodo v toplicah v dneh praznovanja poskrbeli še za
posebno praznično ponudbo jedi. ob večerih pa za razpoloženjsko
S'"^''" MG
Sredstva koristno uporabljena
Toča in pozeba sta v zadnjih letih močno pustošila
po naših krajih in povzročila veliko škodo na pol-
jščinah, v vinogradih in v sadovnjakih. V sanacijo
le-te pa seje poleg ožje. vključila tudi širša družbena
skupnost. Pregled nad zbranimi in porabljenimi
sredstvi za t)dpravo posledic po naravnih nesrečah je
vseskozi vodil štab za odpravo posledic po ele-
mentarnih nezgodah v občini Ptuj. Poročilo, ki gaje
pred dnevi izdal vsebuje podatke o porabi zbranih
sredstev solidarnosti v letu 1978 in 1979 za ublažitev
posledic po toči v letu 1978 in v vinogradništvu in
sadjarstvu po pozebi v letu 1977 in 1978.
Skupaj so solidarnostni prispevki znašali
7.777.555.05 dinarja, od tega so prispevki iz leta 1978
1.542.117.05 dinarja, iz leta 1979 87.903.00 dinarjev
in sredstva solidarnosti SRS 6.147.535.00 dinarjev.
Sredstva solidarnosti .so bila zasebnikom dana v
obliki dobropisa za nabavo semen, gnojil, krmil in
drugega materiala za kmetijsko proizvodnjo; goto-
vine pa razen kmetijskega kombinata Ptuj — te-
meljne organizacije kmetijstvo ni prejel nihče. Štab
je tudi ugoto\ il. da so bili prizadeti z razporeditvijo
sredstev zadt)voljni. nekaj je bilo tudi upravičenih
kritik, vendarje prejel le pet pritožb. Pri razporeditvi
sredstev pa je bila štabu v veliko pomoč strokovna
služba kmetijske zadruge Ptuj.
Sredstva pa so bila razporejena tako: Jožefu
Lorberju iz Stoperc 94 in Kristini Polajžar iz Nadol
52. regres v višini 50.000.00 dinarjev za sanacijo
posledic po zemeljskem plazu, kmetijskemu kom-
binatu — temeljni organizaciji Kmetijstvo
2.669.271.00 dinarjev in kmetijski zadrugi Ptuj za
osebni sektor 4.961.168.90 dinarja. Stanje sredstev
solidarnosti je bilo 15. oktobra letos po odbitku
stroškov SDK 40.322.50 dinarja, ki pa bodo po-
rabljena za nakup proti pozebi odpornih sadik
orehov, ki se bodo zasadili na območju KS Lesko-^
vec. kije najbolj pod udarom pozebe.
Sredstva solidarnosti, ki jih je prejela kmetijska
zadruga Ptuj ,so bila usmerjena v sanacijo po toči in
pozebi v letih 1978 in 1979 in sicer za investicije v
zasebnem kmetijstvu ter regresiranje mineralnih
gnojil v sadjarstvu in vinogradništvu, jesensko setev
pšenice, koruze. krt)mpiija in sladkorne pese ter za
regresiranje živinske krme pri proizvodnji mesa in
mleka.
Regres iz sredstev solidarnosti SR Slovenije seje
namenil le v krajevne skupnosti, prizadete po toči;
sredstva solidarnosti po pozebi pa v krajevne
>kupnosti. kjer je razvito sadjarstvo in vinograd-
ništvo. Skupno je bilo za regresiranje proizvodnje v
krajevnih skuonostih: Cirkulane. Leskovec. Pod-
lehnik. Videm, Žetale, Majšperk, Stoperce. Graje-
na. Rogoznica. Destrnik. 1 rnovska vas. Vitomarci,
.luršinci in 130 kmetom za regresiranje setve slad-
korne pese v ptujski občini, namenjenih
3.114.668.20 dinarja. Regres je dobila tudi pospe-
ševalna služba KZ Ptuj in sicer v višini 70.000,00
dinarjev in dodatnih 381.500.00 dinarjev za nabavo
silosnih opažev. Poleg tega je dobilo regres za izg-
radnjo silosov 39 kmetov v krajevnih skupnostih
Stoperce. Leskovec. Cirkulane, Podlehnik, Vito-
marci. Destrnik in Trnovska vas. Višin razdeljenih
sredsievje 195.000.00dinarjev; vsak je dobil po 5000
dinarjev; medtem, ko so 3 hlevske skupnosti dobile
regres za gradnjo skupnih hlevov v znesku
1.200.000.00 dinarjev. Skupno je znašal regres za
investicije 1.776.500.00 dinarjev. V kmetijsko zad-
rugo Ptuj pa je bilo skupno usmerjenih 4.961.168,20
dinarja, od tega so bile investicije 1.776.500.00 di-
narjev, pospeševalna služba 70.000,00 dinarje in
regresi 3.114.668.20 dinarja.
K tem prispevkom solidarnosti je potrebnododati
še pomoč prizadetim v krajevnih skupnostih
Destrnik. Cirkulane. Podlehnik. Leskovec, in Sto-
perce iz odpisa davkov davčne uprave občine Ptuj
412 kmetom v znesku 72.669.00 dinarjev, odpisa
prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v
znesku 657.306.00 dinarjev, odpisa vodnega pri-
spevka v znesku 6.606,00 dinarjev, kar znaša skupaj
736.581.00 dinarjev.
V gotovini pa je republiška skupnost socialnega
skrbstva nakazala krajevnim skupnostim Destrnik,
Cirkulane, Leskovec in Stoperce 846.000,00 dinar-
jev, skupnost otroškega varstva 77.600,00 dinarjev.
Iz republiških sredstev je bilo v krajevnih skupnostih
Destrnik. Cirkulane in Leskovec regresirano en-
kratno škropljenje s flurgicidi v znesku 45.384.00
dinarjev.
Potrebno pa je poudariti, da so ti dodatni pri-
spevki solidarnosti šli mimo štaba in je o njihovi
dodelitvi odločal vsak organ posebej.
Pripravila: MG
S SKUPŠČINE LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE OBČINE PTUJ
Zakaj spremembe v solidarnosti
Skupščina lokalne skupnosti za ceste občine
Ptuj je na prvem zasedanju, kije bilo 19. no-
vembra, ob razpravi o dosedanjem razvoju
cestnega omrežja v ptujski občini, ugotovila, da
se spreminjajo solidarnostna razmerja, za ka-
tera smo se dogovorili ob sprejemu srednje-
ročnega programa razvoja. Takrat smo posta-
vili temelje za razvoj oziroma modernizacijo
cestne mreže na manj razvitih območjih ptuj-
ske občine, to je v Slovenskih goricah in Ha-
lozah. Zaradi velikega izpada sredstev po sa-
moupravnem sporazumu o združevanju sred-
stev, pa je bilo potrebno izdatno angažiranje
krajevnih skupnosti, če smo želeli izpolniti
zastavljeni fizični razvoj. Skupščina je zato
predlagala, da se v najkrajšem času analizira-
jo vzroki za spremembe solidarnostnih raz-
merij.
Potrebno pa bo zagotoviti, da se realizirajo
iidločila samopravnega sporazuma in tako
pridobijo dogovorjena sredstva. Tudi v kra-
jevnih skupnosti bo treba doseči, da bodo
krajani zainteresirani, da kot delavci v zd-
ruženem delu izpeljejo sprejeto obvezo. Izpad
sredstev združenega dela se pojavlja skozi vsa
leta uresničevanja srednjeročnega programa;
za letošnjo leto je ta izpad 37 odstotkov. To je
tudi narekovalo sprejem rebalansa programa
za tekoče obdobje in sicer seje finančni načrt
skrčil za več kot tristo milijonov starih dinarjev.
Razprava na skupščini je tudi pokazala, da se
finančna sredstva v obdobju devetih mesecev
letos gibljejo v dogovorjenem okviru.
Čeprav bi lahko trdili, da smo na področju
razvoja cestnega omrežja v ptuj.ski občini ve-
liko naredili, pa še ne bi mogli biti zadovoljni.
Zbirna stopnja 0.29 odstotka in drugi dohodki
lokalne skupnosti za ceste kažejo, da bi za
nemoten razvoj in redno vzdrževanje celotne
cestne mreže v občini, kije med najbolj gostimi
\ SR Sloveniji, potrebovali znatno več sredstev
in da je v primerjavi z ostalimi slovenskimi
t)bčinami tudi precej nižja.
Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o
temeljih plana razvoja lokalnih cest v občini
Ptuj v obdobju 1976—1980 v letu 1980 na-
črtuje, dohodke in izdatke v višini okrog 39
milijonov dinarjev. Večina sredstev pa bo
usmerjena v modernizacijo, vzdrževanje ma-
kadamskih in asfaltiranih cest ter za gradnjo
manjših objektov, kot so mostovi. V skladu s
sprejetim srednjeročnim programom bodo
modernizirani naslednji cestni odseki: Vito-
marci — Gabernik. Desenci — Florjan. Mostje
— Hlaponci in Stanečka vas — Naraplje. Ze
sedaj pa lahko trdimo, da so pod vprašajem
sredstva združenega dela. načrtovanih je blizu
8 milijonov dinarjev in da bo znova potrebno
večje angažiranje krajevnih skupnosti.
Analiza uresničevanja srednjeročnega plana
vzdrževanja in modernizacije regionalnih in
lokalnih cest za obdobje 1976—1980. delegati
SOJO potrdili v predloženem besedilu, kaže. da
finančna realizacija plana zaostaja za fizičnim
obsegom plana. Delegati lokalne skupnosti za
ceste so ob tej priložnosti tudi razpravljali o
analizi razvojnih možnosti srednjeročnega
plana razvoja magistralnih, regionalnih in lo-
kalnih cest v ptujski občini za obdobje
1981 — 1985 in 1985—1990. V njej je predvi-
deno, da bi bilo potrebno v novem srednje-
ročnem obdobju: izboljšati stanje vzdrževanih
cest. dokončati modernizacijo planiranih cest v
obdobju 1976—1980, nadaljevati s pospešeno
modernizacijo cest na manj razvitih območjih
občine, izvesti ojačitve na že moderniziranih
cestah, pospešiti gradnjo cestnih objektov —
mostov in se vključiti v gradnjo obvoznice. Če
želimo postavljene cilje realizirati, bi bilo po-
trebno vzdrževati 477 km lokalnih cest, mo-
dernizirali 131 km in ojačati 141 km cest; zg-
raditi pa 6 novih mostov.
Glede na bremena preteklosti, pa se bo
treba odločiti za prioritetni razvoj in reševati
najnujnejše v skladu z zmožnostmi. Za mo-
dernizacijo cestne mreže v letu 1980 bi potre-
bovali poleg ostalih prispevkov, še dogovorje-
na sredstva združenega dela v višini 8 milijonov
dinarjev, prav toliko pa so ocenjena dela zim-
ske službe komunalnega podjetja Ptuj. K temu
pa ni potreben dodaten komentar, zato bo
potrebno imeti tolikozimskeslužbe. kolikor bo
denarja.
Ob koncu zasedanja skupščine so delegati
postavili več vprašanj, ki pa so vsa povezana s
slabim stanjem cest; ti problemi pa bodo še
posebej izraženi prav v zimskem času. Če bi
želeli vsaj omiliti te razmere in ceste pripraviti
na zimska presenečenja, bi ponovno potre-
bovali 200 milijonov starih dinarjev.
MG.
Zimska služba po meri - da - ne
Običajno za te dneve je. da nas »preseneča-
jo« tudi razna poročila o pomanjkanju tega in
onega blaga, med njimi soli. Povsod lam.Ijer
jih je letos že presenetil sneg so tarnali komu-
nale! o pomanjkanju soli, podobno je tudi v
ptujski občini, ko \ pričakovanju snežne t^deje,
govorimo, da ni soli. Pravo nasprotje temu pa
so zadnja poročila o tem. da je soli dovolj.
Očitno gre za kratkovidnost nekaterih, ki ob
koncu ene zime zaspijo do druge.
Večkrat smo si v zadnjem obdobju tudi
zastavili vprašanje, kako smo pripravljeni na
zimo. Za domače razmere, tako zatrjujejo
odgovorni, so stvari v redu. O pripravljenosti
ali nepripravljenosti naše zimske službe pa
homo lahko govorili po prvem snegu. Gre za
to. da njena učinkovitost v danem primeru
zagotovi normalen promet in s tem tudi nor-
malno produkciji). Takih spodrsljajev, kot so
bili lanski, si v družbi ne bi smeli več privoščiti.
Samozaščitno delovanje v takih primerih ne
sme zatajiti, seveda pa ni služba edina pok-
licana, da se spopada s snežnimi težavami, je
bilo še posebej poudarjeno na delovnem po-
govoru predstavnikov lokalne in komunalne
skupnosti občine Ptuj ter predstavnikov našega
zavi)da.
\ tem pogovoru smo skušali ugotoviti, kako
ob lem problemu uveljavljamo širši družbeni
interes. Se vedno je veliko vrzeli med skup-
nostjo kije mesto dogovarjanja naših potreb in
izvajalcem del. Potrebno bo doseči kontinui-
teto dela ter se dogovoriti za tako službo, ki bo
najbližja upi>rabniku in tudi najbolj racio-
nalna. Seveda pa bo potrebno tudi doseči, da
bodo čistili sneg povsod in ne samo na
cestah, tako tudi v mestih, kjer je običajno
največ problemov.
Odlok o zimski službi, ki smo ga v ptujski
obCim sprejeli v letošnjem januarju ni v toliki
meri posledica nečiščenje snega s cest. kot ne-
či.ščenje v mestih (pločniki, ulice). Odlok tudi
bolj poudarja odgovornosti posameznikov pri
čiščenju snega in ne zagotavlja financiranja
zimske službe. Odlok je bil sprejet »na hitro«
in brez st)delovanja ustreznih organov, kakor
tudi brez osnove v realnih podatkih. Brez
dvoma pa je. da se služba srečuje z velikim
materialnim problemom in da bomo letos
imeli zimsko službo v okviru mt)žnosti; če pa
bt)dt) potrebe večje, bo nujnt) zagotoviti do-
datna sredstva. ()dk)k tudi dopušča možnosti,
da se v izrednih razmerah angažira občinski
štab civilne zaščite in vsi za delo sposobni
ljudje. Premalo smo doslej storili za to. da bi
lastniki hiš. upravljalci hiš in drugi redno čistili
sneg. Ce bo prišlo do zastojev v primeru velikih
snežnih padavin, bo to brez dvoma v urbanih
naseljih. Pri tem ne smemo pozabiti, da je
ptujska občina na gosto prepredena s cestami
in da bt)mt) morali, da bomo zadostili vsem
potrebam iskati najboljše relacije.
Da pa smo v pretekli zimj. zatajili so krive
milejše zime zadnjih let. Potreba po organizi-
rani zimski službi pa je rasla skladno z rastjo
družbenega standarda. Predstavnik ptujske
temeljne organizacije Avtopark komunalnega
podjetja Ptuj je ob našem razgovoru zatrdil, da
so pri njih pripravljeni, pa četudi pade sneg že
jutri, V zelo kratkem obdobju, štiri urah lahko
očistijo glavne poti v občini, pri tem pa jim
pomagajo tudi drugi. Poseben problem, s
katerim se srečuje pa je par in nepar. Zaradi
racionalne porabe sredstev je štab zimske
službe odločil, da bo dežurstvo na domu in v
primeru, da pride do snežnih padavin v dneh
prepovedi vožnje, bo zelo težko zagotoviti, da
bodo vsi šoferji lahko aktivirali snežne pluge.
Trenutna imajo v temeljni organizaciji H
motornih snežnih plugov, od tega jih je šest
anangažiralo cestno podjetje Maribor. Drug
problem je pomanjkanje drobne mehanizacije
za čiščenje pločnikov, kar pomeni, da smo v
preteklosti premalo vlagali v nakup potrebne
opreme. Poseben problem bo predstavljalo
čiščenje mesta Ptuja, ki že sedaj zaradi pro-
metne neurejenosti povzroča velike glavobole.
Ob vsem tem je potrebno omeniti slabo stanje
naših cest. ki bo prav tako vplivalo na slabše
vozne razmere v zimskem času in bo vplivalo na
delo zimske službe.
V tem trenutku.kervemokakšnoje finančno
stanje v zvezi z zimsko službo, si ne bi mogli
privoščiti dežurne službe, saj bi ta v dobrih
lO-tih dnevih in ob izvedbi večje akciie čišče-
nja, pobrala razpoložljivih 120 milijonov
starih dinarjev. Zato bo potrebno s temi sred-
stvi skrajno racionalno gospodariti. Ceste pa
bodo plužili po treh prioritetah. V večini pi"''
merov bodo posipavali s peskom, ker soli ne bo
potrebnih kohčinah'^! Skupno pa bodo plužili
444 km cest.
Snežne neprilike so nam v zadnjem obdobju
dale veliko poduka, zato bi letos takih prO'
hlemov ne smelo biti. Potrebno bo več pre;
ventivnega dela in občasne sprotno seznanjat'
o morebitnih težav ah na cestah, le-ti pa se bodo
morali samo aktivno vključevati v akcije čiš-
čenja. Avtomobilisti in pešci bomo morali bit"
pripravljeni na »zimska presenečenja«.

— 28. november 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Poti nazaj ni ~ potrebna akcijska učinkovitost
Ptujsko zdravstvo se otepa s številnimi teža-
vami, še vedno ne more iz starih odnosov v
nove, ki bi zagotovili kvalitetnejšo zdravstveno
varstvo občanov. Lahko trdimo, da so bile vse
dosedanje razprave o problematiki zdravstva v
ptujski občini, bile so štiri v zadnjem obdobju,
premalo obvezujoče za delavce v zdravstvu ali
pa komunisti v zdravstvu ne zmorejo ali nočejo
delati v skladu z dogovorjenimi sklepi, cilji in
nalogami. Z drugimi besedami povedano bi to
pomenilo, da so premalo družbeno odgovorni,
akcijsko enotni in povezani in pod močnim
vplivom posamičnih ali skupinskih ambicij. V
določeni meri gre celo za trdovratno zaprtost
temeljnih organizacij znotraj zdravstva; zato se
zdravstveni center premalo uveljavlja kot de-
lovna organizacija in živi bolj kot fizična celota
brez ustrezne vsebine. Tako po vseh kazalcih
zdravstveni center še preživlja porodne krče ki
onemogočajo uveljavljanje tiste vsebine za
katero smo se dogovorili. Ohranjeni so torej
stari odnosi med bolnišnico in osnovno
zdravstveno dejavnostjo, delitev dela dohod-
kovni odnosi pa ostajajo na papirju. Poleg tega
gre v določenih primerih še za kopičenje istih
služb, velja za skupne strokovne službe, ki so še
vedno razdeljene med bolnišnico in osnovno
zdravstveno službo. Šepa tudi nagrajevanje
delavcev po delu, ki ni enotno, razen pri de-
lavcih, ki so sprejeli enotensistem nagrajeva-
nja.
Pri vseh te nakazanih odprtih problemih in
še drugih, pa bi ne smeli trditi, da v času od
integracije do danes ni prišlo do večjih pozi-
tivnih premikov, kar še posebej velja za neka-
tere medicinske dejavnosti, kot so medicina
dela, zdravstveno varstvo žena in otrok. V tem
obdobju seje okrepil tudi kader, pospešeno se
rešuie stanovanjska problematika. Problem
sestrskega kadra ni več tako občute ko bi
celo trdili, da ga ni več. saj so v zadnjem času
nastavili v bolnišnici 40 novih sester, da pa je
občuten primanikliai na nodročiu sološne
medicine, kjer trenutno aktivno dela le 15
zdravnikov, skupno pa v ptujski občini pre-
moremo 78 zdravnikov.
Čeprav je zdravstveni center zaživel le v
fizičnem pogledu, ne gre zanemariti strokovno
sodelovanje med posameznimi temeljnimi
organizacijami znotraj centra. Občin.ska kon-
ferenca ZKS Ptuj je na seji. 21. novembra, med
drugim ugotovila, da je zdravstvo še vedno
odmaknjeno od tekočih družbeno-ekonom-
skih in političnih problemov. Slabosti v
zdravstvu ne odpravljamo tako kot bijih mora-
li obstaja vrsta subjektivnih poleg objektivnih
problemov, kijih nočemoodpraviti oziromajih
odpravljamo po polževo v škodo celotne duž-
be. Cas je že. da se odmaknemo od papirnih
razprav o zdravstveni problematiki in preide-
mo v konkretno, odgovorno, odločo akcijo, ki
jo morajo voditi komunisti znotraj centra.
Pri tem mora imeti ustrezno težo glas upo-
rabnika, da bo zdravstvo ob ostali družbeni
pomoči uspelo prebroditi težave in preiti v
nove odnose. Zelo pomembno pa je, da se s
problematiko zdravstva v občini seznani sle-
herni delavec v združenem delu in občan v
krajevni skupnosti. Pri utrjevanju novih
odnosov v zdravstvu bi se morali vprašati v
koliki meri je zagotovljena neposredna vloga
delavcev v odločanju. o zdravstvenih storitvah.
V tem trenutku bi lahoko celo trdili, daje ni. saj
je interes uporabnika enak ničli. Pri tem pa se
vsi krepko zavedamo, da gre za dejavnost po-
sebnga družbenega pomena, od katere
upravičeno pričakujemo, da bo s svojim uspeš-
nim delom, predvsem pa z dobro organizacijo
dela prispevala k višji ravni zdravstvenega
varstva delavcev in postala pomemben dejav-
nik v celotnem procesu družbeno-ekonomske
produkcije.
Ptujsko zdravstvo se srečuje tudi z velikimi
finančnimi problemi, eden izmed vzrokov za
takšno stanje, je tudi nagel porast bolniških
slaležev. dosegel je že višino dvesto tisoč iz-
gubljenih delovnih dni v devetih mesecih letos.
V nadaljevanju bi lahko postavili tudi vpraša-
nje, kaico se naše zdravstvo stabilizacijsko
obnaša, v koliki meri vpliva na utrjevanje na-
šega sistema, kako smo učinkoviti oziroma
neučinkoviti pri zmanjševanju bolniškega sta-
leža. Znotraj družbenopolitičnih organizacij
zdravstva bi morali ponovno jasno analizirati
vzroke za dosedanjo neuspešnost in tudi
vzroke zakaj smo bili dosedaj na 'določenih
področjih uspešni, pri drugih pa zatajili na celi
črti. Vse te ugotovitve zahtevajo ustrezno vse-
bino, ki jo že poznamo ter opredelitev kon-
kretnih nosilcev in rokov za uresničevanje
sprejetih nalog.
Občinska konferenca ZKS Ptuj je na minuli
seji ponovno poudarila potrebo po .sklicu
problemske konference o zdravstvu, ki mora
izzveneti akcijsko in obvezujoče ter hkrati kot
pomoč zdravstvenim delavcem pri razreševa-
nju določenih še odprtih problemov. Za raz-
pravo na konferenci bi lahko rekli, da je bila
zelo odkrita, pa vendar v določenih vprašanjih
še zamegljena in to v vprašanjih, pri katerih
dilem več ne bi smelo biti. Poti nazaj ne mpre
biti. če smo se odločili za zdravstveni center, mu
je potrebno vliti ustrezno samoupravno in
življenjsko vsebino, pri tem pa morata tvorno
in enakopravno sodelovati tudi uporabnik, kot
izvajalec zdravstvenih storitev.
MG
.J\/ILADOST V PESMI BESEDI IN SPRETNOSTI"
Ptujčani zmagovalci regijskega tekmovanja
Po sklepnem delu občinskih
tekmovanj ]e v četrtek 22. no-
vembra zvečer potekalo v ormo-
škem Domu Kulture regijsko
tekmovanje v kvizu znanja pod
skupnim naslovom »Mladost v
pesmi besedi in spretnosti.« V
prijetnem ambientu so se razen
petih ekip podravske regije zbrali
se visoki predstavniki iz Ljub-
ljanskega armadnega območja,
ter predstavniki družbenopolitič-
nih organizacij regije in občin v
njej. Evkipe mladih in vojakov iz
Slovenske Bistrice, Lenarta, Or-
moža, Maribora in Ptuja ter
številne obiskovalce je uvodoma
pozdravil Branko Jovanovič,
predsednik občinske konference
ZSMS v Ormožu. Poudaril je
pomen kviz tekmovanj, ki ne
pomenijo le zgolj krepitev znanja
in spretnosti, ampalc predvsem
zbliževanje in krepitev sodelova-
nja med mladino in vojaki.
Za tem so se med bogatim
kulturnim programom, ki so ga
pripravile vse sodelujoče ekipe,
pomerile v finalnem delu kviza
ekipe Lenarta, Maribora in Ptu-
ja. Ekipi iz Ormoža in Slovenske
Bistrice sta namreč v dopoldan-
Zmagovalna ekipa Ptujčanov po razglasitvi v Ormožu: (od leve) Danica
Petrovič, Božo Vodopivec, Liljana Ditrih, Jan Zobec, Aleksandra
Einfalt, Rade Živkovič. Dekleta so iz ptujske gimnazije, fantje pa iz
vojašnice Dušana Kvedra Ptuj. (foto: M. Ozmec)
skem delu izpolnj^evanja testov
zbrali najmanj točk in se tako
nista uvrstili v finalni del.
Po razmeroma izenačenem
»boju«je zbrala ekipa iz Lenarta
10 točk, ekipi iz Maribora in
Ptuja pa no 15 točk. Ker je v
dopoldanskem delu testiranja
dosegla ptujska ekipa 39 toČk,
mariborska pa 35 je komisija
odločila zmagovalca — šest član-
sko ekipo mladink in vojakov iz
Ptuja. Vsem sodelujočim sta
podelila priznanja Dušan Najdič,
predsednik medobčinskejga sveta
ZSMS podravske regije in Bran-
ko Jovanovič predsednik ormo-
ške mladine. Ob koncu so vsi
skupaj ob spremljavi ansambla
JLA in dekliškega zbora iz Mari-
bora zapeli pesem »Jugoslavi-
jo...«
S tem ko so člani ekipe iz Ptuja
osvojili prvo mesto na regijskem
tekmovanju v Ormožu so si
izborili ucieležbo na republiškem
tekmovanju kviza znanja, ki bo
14. decembra v Mariboru. Želi-
mo jim to kar si želijo sami. čim
več uspeha in sreče. Vsi bomo
držali pesti.
— OM
Blagovnica -
najlepše darilo ob prazniku
republike
Kako zadovoljno so v soboto dopoldne zrle številne oči v novo
blagovno hišo. ki jo je v Središču ob Dravi postavila delovna organiza-
cija Zarja iz Ormoža. Ni lepšega in boljšega darila kot nova sodobna
trgovina ob dnevu republike, so menili Središčani. Merkatorjeva
blagovna hiša je veljala okoli 30 milijonov dinarjev, poleg trgovskega
lokala je v hiši še ekspozitura KB Maribor in manjši bife. Čeprav je
blagovna hiša sredi naselja pa s parkirnimi prostori ni skrbi in zagoto-
vo je to za blagovnico pomembna kvaliteta.
O investiciji, o hranilništvu. o pomenu sodobne trgovine in o
prazniku republike 29. novembru so pred otvoritvijo blagovne hiše
govorili dircKlorica iVlerkator Zarje. Anica Lukaček. članica izvršilne-
ga odbora KB v Ptuju. Marija .Magdalene in predsednik občinskega
sveta ZSS Slavko Kačičnik. je predsednik skupščine KS Središče ob
Dravi Janko Munda simboličen način odprl vrata nove blagovnice.
Svečanost so popestrili še središka godba na pihala in člani folklorne
skupine OS Središče ob Dravi. zk
Tako je Janko Munda prerezal vrvico na vratih nove blagovnice.
Marsikdo se je prepričal, da je trgovina sodobna, založena in v njej
delajo marljivi trgovci; 35 jih je našlo novo zaposlitev, (foto: zk)
Hitreje iz vodnih težav
Na skupščini zborov občine
Ptuj. ki so zasedali 21. novembra
je bilo zelo živahno, še posebej
pri delegatskih vprašanjih. Tako
je več delegatov v zboru krajev-
nih skupnosti zahtevalo, da se v
najkrajšem možnem času razreši
problem podtalnice, ki je zlasti
prizadel krajevne skupnosti Bu-
dina — Brstje. Spuhlia. Videm.
Ivan Spjolenjak in tudi nekatere
druge. Čeprav bi lahko trdili, da
se je ta problem tudi dosedaj
sprotno reševal skozi komisijo za
zaščito interesov občine Ptuj pri
gradnji hidrocentrale SD—11 v
Forminu, vendar gre za vpraša-
nje, kije potrebno širše analize in
kot tako ga je nujno tudi trajno
rešiti.
Iniciativa delegatovje naletela
na takojšen odziv, saj je izvršni
svet skupščine občine Ptuj že čez
dva dni sklical predstavnike
prizadetih in predstavnike drav-
skih 'Mektrarn. območne vodne
skupnosti, vodnogospodarskega
podjetja, komunalnega podjetja
in ostale, da se pogovorijo o
težavah in nakažejo najboljše in
trajne rešitve nastalega stanja.
Dravske elektrarne Maribor
kot investitor gradnje hidrocen-
trale so že v mesecu maju naroči-
le študijo o podtalnici, ki bi naj
nakazala pot iz problema. Pro-
jekt za sanacijo stanja v Budini
— Brstje naj bi bil dokončan do
10. decembra letos. S sanacijski-
mi deli pa bi se pričelo ze v
mesecu februarju ali marcu pri-
hodnjega leta; predvideno je. da
bi naj dvignjeno podtalnico zbra-
li v drenazni jarek in jo speljali iz
sedanjega ogroženega območja.
V tem času bodo pričeli z izdela-
vo ostalih projektov za rešitev
problemov v ostalih krajevnih
skupnostih; do takrat pa bo
potrebno prenašati sedanje teža-
ve.
MG
ORMOŽ
Odprli blagovnico
in cesto ter podelili
priznanja
v občini Ormož so s praznovanjem dneva republike pričeli že v
soboto, ko so v Središču ob Dravi odprli novo blagovnico in nadaljeva-
li v nedeljo z otvoritvijo ceste Ormož—Tomaž. V ponedeljek pa so v
Domu kulture na .svečani seji zborov občinske skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organizacij po .slavnostnem nagovoru.predsednika
skupščine občine Ormož Mirka Novaka podelili plakete Ormoža in
odlikovanja predsednika SFRJ. S praznovanjem dneva republike
bodo v ormoški občini sklenili nocoj, ko bodo v vseh krajevnih skup-
nostih ob sodelovanju osnovnih šol in prosvetnih društev priredili
proslave.
V Domu kulture so plakete občine Ormož prejeli Milovan Zidar,
predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
SOZD Slovin iz Ljubljane, mariborska Hidromontaža. Gradiš tozd
Maribor, vodja investicijske skupine Slovina Boris Osole. zdravnik
Jurij Čarf. Marija Topolovec iz Ormoža. Janko Kumer iz Ivanjkovec.
občinska skupnost otroškega varstva za dosežene uspehe na področju
predšolske vzgoje, osnovna šola Vinko Megla od Tomaža ob 150
letnici šolstva v krajevni skupnosti, plaketo je osnovna šola sprejela že
ob praznovanju visoke obletnice. Odlikovanja predsednika republike
Da so sprejeli: Jurij Čarf. Franc Kolenc, Zvonko Kelc. Štefanija Hle-
Dec, Marija Ivanuša. Marjeta Kovačič. Antonija Kirič in Ivan Kumer.
PRVA KONFERENCA
ZA NAMI - POTREBNA
AKCIJA
22. novembra so se delegati vseh oblik sindikalne organiziranosti
v SR Sloveniji zbrali na prvi konferenci ZS Slovenije z namenom, da
ocenijo naloge sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja ter
pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju srednjeročnih planov za
obdobje 1981 —1985 in demokratizacijo odnosov ter krepitev kolektiv-
nega dela in odgovornosti v zvezi sindikatov Slovenije. Na konferenci
so ptujske sindikate zastopali trije delegafi: Janko Mlakar, Erika
Mihelač in Marko Potočnik; s konkretno razpravo pa je sodelovala
Erika Mihelač, ko je opozorila na vrsto problemov na področju plani-
ranja v perutninarstvu SR Slovenije in v jugoslovanskem prostoru.
Osnovna ugotovitev je bila, da sta se v zadnjih letih okrepila
spoznanje in odgovornost delavcev o nujnosti hitrejšega uveljavljanja
samoupravnega družbenega planiranja. Pri tem pa je potrebno dodafi,
da pa so delavci in sindikalni aktivisti še vedno premalo usposobljeni
za svojo vlogo pri pripravi in sprejemanju planov. Sindikalne organi-
zacije in njeni organi sicer ne bodo sestavljalci planov, oblikovalci
razvojnih usmeritev in nalog, lahko pa veliko prispevajo k večji kvah-
teti in realnosti planov, k večji odgovornosti pri pripravljanju planov
ter k hitrejšemu uveljavljanju vloge in odgovornosti delavcev pri
planiranju.
Sprejeti sklepi in usmeritve, ki morajo zagotoviti večjo prisotnost
delavcev pri pripravi in sprejemanju planov, imajo tudi zahtevo
kritične analize dosedanje aktivnosti na tem področju v vseh sredinah
ter sprejem konkretnih akcijskih programov. Če bomo delovah tako,
bo delo prve konference slovenskih sindikatov doseglo svoj namen in
prispevalo h konkretnemu in učinkovitemu posegu v razreševanju
gospodarskih težav in boljšemu gospodarjenju v naslednjem in prihod-
njih letih.
Vse dosedanje razprave, kar je potrdila tudi prva konferenca
slovenskih sindikatov, so pokazale, da je v sindikalni organizaciji
mogoče še veliko storiti za izboljšanje vsebine in metod dela. Zato
morajo aktivnosti po konferenci ponovno potrditi usmeritve sloven-
skih sindikatov, da se moramo boriti za odločujoč položaj delovnega
človeka v naši družbi in zato. da bo v teh prizadevanjih sodelovalo čim
večje število delavcev. Sestavni del teh prizadevanj pa je ideja o kolek-
tivnem vodstvu.
Konferenca je tako brez dvoma dala veliko usmeritev, ki jih
moramo akcijsko doreči v sindikalnih organizacijah in organih ter
poskrbeti za njih konkretno izpeljavo. Pripravila: MG
0RM02
0 kadrovanju
v mladinske delovne
brigade
v petek. 16. novembra so sc člani medobčinskega sveta ZSMS za
podiavjc sestali v Ormožu in med drugim obravnavali kadrovanje v
mladinske brigade. Ugotavljajo namreč, da imajo na tem področju
precej le/av. Precej mladih, ki se šolajo v drugih občinah, se vključuje v
»šolskec brigade, tako da jih v krajevnih skupnostih oziroma v občinskih
konferencah ne morejo kadrovati. Zalo so se dogovorili, da bodo evi-
dentiranje \ priht)dnje usklajevali v celi regiji.
l*olcg lega se bodo v regiji dogovorili /a enotno izobraževanje kadrov,
ki bo potekalo v klubih brigadirjev pri posameznih občinskih konfe-
rencah. Priprav Ijen bo tudi skupni izi)bra/evalni program, pri njegovem
obhki>vanju pa bodo sodelovali vodji centrov za mladinske delovne
akcije.
\' |"irihodnjem letu bo potrebno nameniti več pozornosti popularizi-
ranju mladinskih akcij, v okviru regije pa bo ustanovljena regijska
mladinska dekn na brigada, ki bo pomagala pri gradnji cest in vodovoda
\ manjra/vitih občinah. N. D.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
28. november 1979 - XEDNIK
Skupščina SIS za izobraževanje
v pelek 16. novembra so se
zbrali delegati skupščine izob-
raževalne skupnosti na 7. seji
skupščine. Razpravljali ,so o
analizi razvoja vzgoje in izob-
raževanja v obdobju 1976—1980
v občini Ptuj in SR Sloveniji; o
izvršitvi finančnega načrta skup-
nosti v obdobju od 1. 1. do 30. 9.
1979. o izhodiščih za oblikovanje,
skupne, splošne in druge porabe v
letu 1979. Razpravljali in sklepali
so tudi o nekaterih kadrovskih
spremembah, največ pozornosti
pa so delegati posvetili predlogu
srednjeročnega plana razvoja vz-
goje in izobraževanja v obdobju
1981—1985 z ovednotenimi ele-
menti planiranja, ki ga bododali v
javno obravnavo v združeno delo
in krajevne skupnosti.
Strokovne službe izobraževal-
ne skupnosti so pripravile dve
-varianti razvoja glede na dotok
sredstev. V prvi varianti .so upoš-
tevane vse objektivne zahteve, za
kar bi bilo potrebno zvišati pri-
spevno stopnjo občanov. Z drugo
varianto pa so opredelili nujnejše
primere, zato nekatere zahteve
niso bile upoštevane. Prav na to,
drugo možnost je bilo največ
pripomb, zato seje razvila živah-
na razprava. Predloženih je bilo
več zahtev, predvsem delegacij
zbora uporabnikov, za dopolnitev
programa. Pri tem nekatere dele-
gacije ni.so dovolj objektivno
ocenile možnosti. Pojavilo se je
namreč vprašanje celodnevne
šole na eni strani, na drugi pa
možnosti normalnega pouka v
nekaterih šolah, (kurjava, zdrava
pitna voda. telovadnica in pros-
torska utesnjenost).
Nastale so še nove težave, ker je
republiška izobraževalna skup-
nost odrekla sofinanciranje po-
daljšanega bivanja in celodnevne
št)le. V novem planskem obdobju
je pripravljena sofinancirati le
osnovni program.
Tudi sredstva iz samoprispevka
m samoupravnih dogovorov ne
dotekajo tako kot je dogovorjeno,
zato so delegati zadolžili strokov-
ne službe SIS. da od SDK zah-
tevajo poročilo zakaj dohodki
skupnosti zaostajajo za planira-
nimi.
Po zelo živahni razpravi je
skupščina sprejela sklep, da se
obravnavani plan s pripombami
delegacij pošlje v javno obravna-
vo v združeno delo in krajevne
skupnosti. Na osnovi pripomb
delavcev v združenem delu in
občanov v K S naj strokovne
službe izobraževalne skupnosti
pripravijo dopolnjen predlog o
katerem bo sklepala skupščina.
Delegati so bili tudi mnenja, da
bo potrebno po izteku samopri-
spevka občanov razpisati refe-
rAdum za novega, saj bo le tako
mogoče realizirati boljše pogoje
dela in hitrejši razvoj vzgoje in
izobraževanja v občini. Seveda je
za uspešen potek aktivnosti treba
začeti z delom že sedaj.
Skupščina je še razrešila Lju-
bico Suligojevo funkcije pred-
sednice izvršnega odbora te in-
teresne skupnosti, za kar je sama
zaprosila zaradi preobremenje-
nosti zdelom na novem delovnem
mestu. Za novega predsednika je
bil imenovan Alojz Čuček.
Ob koncu je predsednik skup-
ščine opozoril, da pod naslovom
»delegatska vprašanja« največ-
krat dobi skupščina predloge ali
celo zahteve za dopolnitev ali-
spremembe programov. Na take
predloge največkrat ni mogoče
dati takoj objektivnega odgovora,
zato bi bilo prav, če bi v Bodoče
delegatska vprašanja delegacije
posredovale strokovnim službam
prej. da bi na skupščini že lahko
obravnavali pripravljene
odgovore. L. C.
Srei^ku Pihler
Oton Pulič
Ivan Horvat
POGOVOR Z DELEGATI O ...
Delegatskem obveščanju
Vprašanje, kaj menite o
obveščenosti delegatov, smo zasta-
vili petim občanom ptujske in
ormoške občine. Njihova mnenja
so takšna:
Srečko Pihler, Ptuj — vodja
delegacije za skupščino socialnega
skrbstva:
,,0 obveščanju lahko rečem, da
ni dovolj dobro. Gradiva so
preobširna in preveč strokovna, da
bi jih lahko delegat razumel in se
pripravil na sejo. Tudi ni prave
povezave s strokovnimi službami
interesnih skupnosti. Kot vodja
delegacije sem prepuščen sam sebi,
družbenopolitične organizacije v
delovni organizaciji se ne vključu-
jejo dovolj v delo naše delegacije.
Prav bi bilo, da bi gradiva v skraj-
šani in bolj razumljivi obliki
objavljali v Tedniku, tako kot to ■
včasih naredite. Iz tega zve delegat
bistvo. Ce pa hočeš gradivo dobro
predelati, moraš biti ,,mali"
računovodja.
Oton Polič, Ptuj — sekretar
skupnih služb SIS družbenih
dejavnosti:
,,Morda so gradiva res obširna,
vendar k nam doslej še nihče ni
prišel in nas prosil za sodelovanje z
delegacijo. Mi smo pripravljeni
sodelovati na sejah delegacij, jim
razložiti   gradivo,   ki  ni  dovolj
razumljivo. Delegati pa o prob-
lemih s področja interesnih
skupnosti družbenih dejavnostih
sprašujejo recimo na občinsko
skupščino, nemesto da bi se
pozanimali pri nas. Poleg tega
menim, da so delegati premalo
aktivni zaradi tega, ker gradivo
ne pride do vsakega delegata v
delegaciji, kaj šele do ostalih
delovnih ljudi in občanov. Del
krivde nosijo delegau v delega-
cijah, ki niso dovolj povezani z
delegatsko bazo."
Ivan Horvat, Majšperk — vodja
temeljne delegacije za ZZD
občinske skupščine:
,,Nasploh so vsa gradiva
preobširna in preveč strokovna.
Poleg tega dobimo na primer
gradivo za vse SIS in ga je nemo-
goče obdelati v tako kratkem
času, da bi lahko ustvarjalno
sodelovali na sejah skupščin. Poleg
tega moram reči, da sloni delo bolj
na vodju delegacij, ostali delegati
bolj pasivno sodelujejo. Sicer pa
tudi redkokdaj gradiva obrav-
navajo tiste probleme, ki nas
neposredno zanimajo. Tudi
delegacije za interesne skupnosti
niso dovolj . aktivne, vzrok je
prav tako v obširnih in zahtevnih
gradivih. Morda je treba reči, da
se delegati tudi premalo zanimajo
za vse dogajanje v ptujski občini in
je iskati krivdo tudi pri družbe-
nopolitičnih organizacijah v naši
temeljni organizaciji."
Slavica Golubič, Ormož-delegat-
ka družbenopolitičnega zbora:
,,Še vedno nismo na tisti stopnji
delegatskih odnosov, da bi lahko
bili povsem zadovoljni. Gradiva so
še vedno obširna in preveč
strokovna. Najlaže je delegatom
razpravljati takrat, ko razpravljajo
o aktualnih vprašanjih dela in živ-
ljenja. Ker sem delegatka ZSMS je
navada, da o gradivu razpravljamo
na seji predsedstva OK ZSMS in
stališča prenašam v DPZ.
Udeležba na zboru je dobra,
čeprav to ne velja za delegate
ZSMS. Ko smo ocenjevali delo
delegatov smo ugotovili, da ni naj-
boljše. Zato smo se dogovorili, da
morajo delegati, ki so prevzeli
dolžnosti, te tudi izpolnjevati."
Slavko Juršič, Ormož — vodja
delegacije za skupščino socialnega
skrbstva:
,,Mislim, da je naše delegatsko
delo podobno delu v ostalih dele-
gacijah. Največji problem pred-
stavlja prisotnost delegatov na
sejah delegacije in ko se o teh
problemih pogovarjamo, ocenju-
jemo, da delegatski odnosi v
ormoški občini še niso zaživeli
tako, kot bi morali. Delegati se še
vedno ne zavedajo delegatskega
mesta in delegatske besede. Obve-
ščanje je zadovoljivo, povratna
informacija pa je odvisna od dele-
gatov — včasih je dobra, včasih
slaba. Zanimivo je to, da so izvršni
odbori interesnih skupnosti vedno
sklepčni, skupščina pa redko, to
velja za SIS socialnega skrbstva.
Vzrok je morda v preobširnih
gradivih in v prekratkih rokih za
razpravo." Tekst N. D.
Foto zk
Slavica Golubič
Slavko Juršič
O gozdnem rezervatu
Koračice
Prihodnjo sredo bodo na zborih ormoške skupščine delegati obrav-
navali družbeni dogovor o skupnih ^novah in merilih za usklajeno
urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih
skupnosti upravnin oruanov delavcev v Sloveriiji in o dopolnitvah
statuta občine Ormož. V nadaljevanju skupnega zasedanja bo beseda
še o novi organiziranosti dela upravnih organov in strokovnih služb
skupščine ter o najetju kreditov pri Zavarovalni skupnosti Triglav in
sicer za eradnjo nove Postaje milice v Ormožu. Kredit bodo najeli v
v išini 6.(K)().()()0 dinarjev za dobo pet let po 9 odstotni obrestni meri.
Na skupnem zasedanju bodo delegati še obravnavali gradivo
odloka o razglasitvi gozda Koračice za gozd s po.sebnim namenom,
(irc za površini) 10'hcktarjev. na katerem bodo prepovedane vse
gospodarske, rekreacijske in ostale dejavnosti. Ciozd bodo tako obva-
rovali in očuvali sedanje naravno stanje in nadaljnji razvoj gozdne
površine. zk
0RM02
Mladi o delegatskih
odnosih
Občinska konferenca ZSMS
Ormož je v preteklem tednu zak-
ljučila široko javno razpravo o
vključevanju mladih v delegatske
odnose. Razprava je bila v okviru
konference mladih delavcev in
koordinacijskega odbora za mla-
de v vzgoji in izobraževanju.
V razpravo so se aktivno
vključili mladi delavci, ki so ne-
posredno udeleženi v procesu
delegatskega dogovarjanja in
odločanja. Opozorili so na ne-
ustrezno izobraževanje delegatov
iz mladinskih vrst. saj so bila v
večini primerov za vse delegate
organizirana skupna predavanja.
Menili so. da bi morala biti pre-
davanja po manjših skupinah in
razdeljena po področjih, da bi
lahko bolj temeljilo in pogloblje-
no spremljali izobraževanje.
\ cndar v končni fazi ugotavljajo,
da mladi delavci dokaj dobro
opravljajo svoje naloge na tem
področju.
Dosti slabše je v krajevnih
skupnoslih. kjer mladinske
organizacije še niso zaživele kot
družbenopolitične organizacije.
V pretežni meri se ukvarjajo s
kulturno in športno aktivnostjo,
organizirajo pa tudi mladinske
delovne akcije. Tudi odnosi z
ostalimi DPO in s krajevno sa-
moupravo niso na zavidljivi ravni.
Pobud mladinskih organizacij
običajno nc upoštevajo, če pa jih,
ostajajo le na papirju.
Razprava o šolski samoupravi
je na petih centralnih šolah v
ormoški občini naletela na velik
odmev. Ugotovili so. da so učenci
v samoupravnih organi osnovnih
šol le formalno prisotni, ker niso
dovolj usposobljeni za opravlja-
nje svoiih nalog. Tu se izpostavlja
vloga mentorjev v mladinskih
organizacijah, ki vse preveč
skrbijo za interesne dejavnosti
mladih, namesto da bi jih pripra-
vljali tudi na samoupravljalske
dolžnosti. Ponekod celo menijo,
da tako mlad človek sploh ni
sposoben za samoupravljanje, ne
zavedajo pa se. da ga morajo prav
oni vzgojiti v takem duhu in ga
pripraviti na delo. Takoje logična
posledica razprav, v osnovnih šo-
lah trditev, daje v učnih progra-
mih premalo praktičnega
usposabljanja za družbenor)oli-
tično delo mladih. N. D.
KOMUNALNO
PODJETJE
ORMOŽ
Vsem delovnim ljudem
in občanom, sodelavcem
ter poslovnim partnerjem
iskreno čestitamo
ob 29. novembru
— dnevu republike!
Ob 29. novembru — dnevu republike čestita k doseženim delovnim
uspehom ter želi prijetno praznovanje rojstnega dne naše samo-
upravne socialistične domovine
DELAVSKA UNIVERZA
ORMOŽ
z delovnima enotama:
— Ljudsko knjižnico Ormož
— Lokalno radijsko postajo Ormož
rSDNIK
- 28. november 1979
SESTAVKI IIM KOMENTARJI - 5
Da, v osnovni šoli se idejnopolitično izobražujemo!
To je bila skupna ugotovitev
-jzprave o odmevu na članek,
,t)javljen v 44. Številki Tednika
Lod naslovom »Ali (se) tudi v
Osnovni šoli idejnopolitično i/.o-
hražujemo?«. Razprava je bila v
^fcdo. 21. novembra v prostorih
■,snovne šole Tone Žnidarič v
ptuju. sklical pajoje marksistični
^rozek na tej sofi.
Na razjjravi so sodelovali
predstavniki 17 osnovnih .šol z
^bmt)čja ptujske občine (učite-
mentorji, predsedniki OO
^SMS in marksističnih krožkov),
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij — Dimče stoičevski,
5eKretar komiteja OK ZKS in
pragica Voda, predsednica OK
2SMS, predstavniki marksistič-
nega centra z mentorji in avtori-
co članka Danico Petrovič ter
predstavnik našega uredništva.
Razpravo je vodila Truda
Burjan, mentorica marksistične-
ga krožka na OS Tone Žnidarič,
enega najdelavnejših na naših
osnovnih šolah, zato ga je tudi
predstavila z njihovim progra-
mom dela. Program objavljamo
^posebnem sestavku.
Po tem, ko so učitelji iz posa-
meznih šol povedali svoje mne-
nje o članku, sicer z veliko mero
upravičene čustvene prizadetosti,
predstavniki marksističnega cen-
tra pa so argumentirano obrazlo-
žili razloge in okolnosti, ki so
pogojevale vsebino članka, se je
Del sodelujočih na javni razpravi v prostorih OŠ Tone Žnidarič v Ptuju
Foto: M. Ozmec
začela bolj preudarna razprava s
skupnim vprašanjem, kalco na-
prej, da do nodol)nih primerov
ne DO več prihajalo.
Skupna ugotovitev je bila. da
je bil članek sicer napisan z
najboljšim namenom, vendar ni
pozitivno odjeknil v javnosti, žal
pa je marsikaterega prosvetnega
delavca tudi prizadel Glavna
ugotovitev je bila, da slabosti, ki
so še v delu na tem področju v
marsikateri šoli, ponekod več,
drugje manj, ne smemo in ne
moremo posploševati, — toda
prav tako ne smemo posploševati
primerov krožkov, ki vzorno
delujejo in svojih slabosti skrivati
za njimi. Več razpravljavcev je
tudi menilo, da bi morali z enako
čustveno prizadetostjo in odgo-
vornostjo reagirati na kritike tudi
na drugih področjih, pa bi marsi-
katero slabost odpravili iz naše
družbene prakse.
Razpravo so končali z izvoli-
tvijo dveh delegatk osnovnih šol
v občinski marksistični center in
z izvolitvijo 5-član.ske komisije,
ki bo na podlagi razprave pripra-
vila sklepe kot napotilo za enot-
no skupno delo v naprej, zato
bodo sklepe tudi poslali vsem
zainteresiranim.
FF
PROGRAM DELA MARKSISTIČNEGA KROŽKA (MK)
NA OSNOVNI ŠOLI TONE ŽNIDARIČ PTUJ
v krožku aktivno sodeluje 20
mladih marksistov. V začetku
Šolskega leta bo imelo naše delo
res delovni značaj v smislu fizič-
nih naporov. Teden dni bomo
pobirali lešnike, da bi zaslužili
denar za izlet, ki ga načrtujemo
skupno s krožkom OZN in sicer v
Titovo Užice, k spomeniku na
Kadiniači.
OKVIRNI PROGRAM DELA:
Teme teoretičnega dela pro-
grama:
— Materialistični in idealistični
svetovni nazor
— Socialistična morala, kaj je
to?
— Značilnosti moralnega
obnašanja (sledili bomo polemiki
v reviji TELEKS)
— Človek in religija
— Oblikovanje svetovnega na-
zora
— Delegatski sistem
— Samoupravljanje v OZD,
krajevni skupno.sti in občini
— Samoupravne interesne
skupnosti (SIS)
— Mednarodni odnosi in ne-
uvrščena politika Jiigoslavije
— Ustava SRFRJ in ustava
SRS (seznanitev z ustavnimi
spremembami)
— Statut ZRj in ZKS, način
delovanja ZK in članstvo v ZK.
Udeležba na javnih tribunah v
okviru marksističnega centra
Spremljali   bomo   aktualne
članke v dnevnih m tedenskih
časopisih in revijah, ki zadevajo
ideologijo, se o tem pogovarjali m
zavzemali stališča.
Sledili bomo sodobnim kultur-
nim dogajanjem (film, gledališče,
glasba), in se o tem pogovarjali.
Člani krožka bomo večkrat
obiskali filmske predstave (film
KONVO.I itd.}, si ogledali razs-
tave, sodelovali bomo na prosla-
vah v zvezi s partijskimi jubileji in
obletnicam i iz novejše zgodovine.
Marksisti smo naročeni na te-
densko revijo KEKEC, v kateri
izhajajo članki na temo 30 let so-
cialističnega samoupravljanja.
Pripravili smo se že na tekmova-
nje TITO REVOLUCIJA MIR.
Za Slovenijo bodo teme za to
tekmovanje objavljene v posebni
številki MLADINE, ki jo bodo
naročili vsi mladinci naše šole.
Ob začetku šolskega leta smo
skupno s krožkom OZN pripravili
razstavo v času 6. konference ne-
uvrščenih držav v Havani, o gi-
banju neuvrščenih držav. Na-
črlujemo razstavo o Leninu.
Predvsem želimo praktično
delovati. Ta del zajema naše
odnose v šoli, osveščarije sošolcev,
jih vzpodbujati k razmišljanju.
Kritičnemu presojanju in delovni
disciplini.
Pri obravnavi delegatskega sis-
tema bomo teorijo preverjali v
praksi. Prisostvovali bomo ses-
tankom deleparii samoupravnih
organov itd. Povezano s- tem
analizirali delo delegacij in
obnašanje delegatov (sklepi 5.
seje CKZKS).
Takemu našemu delu bi lahko
rekli tudi šola mladih samo-
upravljavcev, saj bi to bilo morda
bolj razumljivo tudi ostalim
učencem — sošolcem, ki se morda
»bojijo« besede marksizem, ker
jim je tuja in si ne predstavljajo o
čem teče beseda in kaj delamo.
Zavedati se moramo, da je po-
trebno dobro poznati naš politični
sistem in nacin delovanja, če se
hočemo vanj aktivno vključiti,
danes tako, jutri, ko bomo zrelejši
na neposredno. Vemo tudi, da
brez teorije ne more biti bogate
frakse, zato je prav, da bi se v
rožek vključilo še več napredno
mislečih in revolucionarnih mla-
dincev iz naše šole.
LESKOVEi
UČENCI SO
POGOZDOVALI
v torek. 13. novembra je 70 učencev 7. in 8. razredov osnovne šole
Leskovec pri Ptuju pomagalo ptujskim gozdarjem pogozdovati. Svoje
'delo so opravili zelo uspešno, saj so v Gruškovju posadili kar 4.100
borovih sadik. Kljub izredno mrzlemu vetru so učenci vztrajali in bili za
uspešno delo tudi pohvaljeni.
loje bila samo ena izmed m.nogih delovnih akcij, ki.so jih in jih še
bodo izvedli učenci te haloške osnovne šole. da bi si s svojim delom
zaslužili denar za končno ekskurzijo. Tako želijo razbremeniti svoje
Marše in dokazati, da znajo tudi sami zaslužili kakšen dinar, če se bolj
skromno izrazimo.
MP
Učenci med pogozdovanjem, (foto J. GojkoSek)
O DRUŽBENO MORALNI VZGOJI
BOLJ POVEZATI
VSA ZNANJA
Katedra za družbenomoralno
vzgojo pri Pedagoški akademiji v
Mariboru je organizirala sestanek
aktiva učiteljev za družbenomo-
ralno vzgojo na osnovnih šolah, ki
je bil v petek. 23. novembra v
Mariboru.
Predstojnik katedre, prof Mi-
lan Divjak je uvodoma sprego-
voril o nekaterih oblikah dela pri
pouku družbenomoralne vzgoje
(DMV). Poudaril je, da še nima-
mo izoblikovane neke dokončne
metode za delo pri tem predmetu.
Učitelji se največ poslužujemo
metode razgovora in tudi učen-
cem je ta metoda najbolj pogodu.
Predmet DMV bi naj povezo-
val vsa znanja, pridobljena pri
drugih predmetih na ta način, da
se pri DMV posebej razčiščujejo
določeni pojmi in se tako ustvarja
celovita podoba sveta oz. celovit
svetovni nazor na temeljih znan-
stvenega marksizma. Poleg tega se
učenci pri pouku DMV sezna-
njajo s pojmi in znanji iz sociolo-
gije, filozofije, psihologije, poli-
tologije idr.
Vse to zahteva od učitelja, ki
poučuje DMV široko splošno
razgledanost, spremljanje znanj,
kijm učenci pridobivajo pri dru-
gih predmetin in stalno sprem-
ljanje tekočega družbeno politič-
nega dogajanja.
DrugI predavatelj je poudaril,
da smo med tistimi državami v
.svetu, ki v šolah najbolj obreme-
njujemo učence z ogromno koli-
čino materialnih znanj (podat-
kov), zelo malo časa pa ostaja za
navajanje učencev na samostojno
razmišljanje in na sposobnost za
samoizobraževanje.
Slovenija je tudi edina repub-
lika v Jugoslaviji, ki še nima na-
tančno opredeljenega statusa
učitelja za predmet DMV. Zaradi
velikih zahtev, ki jih postavlja
poučevanje tega predmeta pred
učitelja, bi se naj v bodoče zahte-
vala dfiploma katedre za DMV (ta
obstaja v Mariboru na pedagoški
akademiji od leta 1976), afi pa
visoka izobrazba filozofske ali
sociološke smeri.
Posebej je spregovoril o po-
vezavi med predmetoma DMV v
osnovni šoli in .samoupravljanje s
temelji marksizma v srednji soli.
Poudaril je. da se učitelji pred-
meta samoupravljanje s temelji
marksizma v srednji šoli, srečujejo
zenakimi metodičnimi indrugimi
problerni kot učitelji DMv v
osnovni šoli. Srednja šola zato naj
ne jemlje učenca kot popolnega
laika na tem področju, temveč oi
naj pri predmetu samoupravlja-
nje s temelji marksizma gradila na
tem, kar so si učenci že pridobili
pri DMV v osnovni šoli. Zato bi
morala biti tudi večja povezava
med delom enih in drugih učite-
ljev.
Glede na pomembnost, ki jo
ima idejnopolitično izobraževa-
nje in osvesčanje v naši družbi^
zlasti ob procesu vse večjega po-
družbljanja politike in uvajanja
samoupravljanja na vsa podroga
človekovega družbenega življe-
nja, menim, da so problemi izob-
raževanja na tem področju zani-
mivi tudi za širšo javnost. S tem
namenom sem napisala tudi ta
kratek povzetek glavnih misli
obeh predavateljev.
Jožica Fideršek
Zunaj naših meja dobro
- doma slabo
NAŠ DELAVEC
. že od februarja letošnjega leta
"haja kot prik>ga vseh sloven-
'^kih časopisen zanimivo glasilo
Naš delavec. Časnik je nainenjen
našim delavcem, ki so na začas-
nem delu v tujini. Kar uvodoma
Je ireba zapisali, da je časnik
naletel na nepričakovan t)dmev v
lujini. medtem k^ ga doma
M)maj p<)znamo. Glani odbora
udeležencev družbenega dogovo-
ra o izdajanju, razsirjanjli in
financiranju publikacije za de-
lavce na začasnem dem v tujini
'»o ugotavljali, da je glasilo prese-
neiifi) prav vse. tako tiste na
MKialistični zvezi, sindikatu in
interesnih skupnostih Od fe-
nruaria do danes je naklada
»časnika narasla za 40 t>dstotkt)v.
}"rej iz 67000 skupnih naročni-
kov na 10.500. Pt)datek je zgovo-
ren dokaz, da si naši rojaki na
[ujem želijo posebne informacije
•z domovine.
Poleg iKcne dosedanjega dela
in razvoja redakcije Našega de-
lavca so udeleženci družlienega
dogovora sprejeli še vsebinsko
/as^novt) za priliodnje leto. Naj-
važnejše pri no\\ zasnovi jc v
tem. da bo mesečnik pt)slal
štirinajstdnevnik in tako našemu
delavcu na tujem posredoval
sveže in aktualne novice. V
prihodnjem letu bodo /iMo zapo-
slili še enega novmarja-iedaktor-
izboljšali vsebino in se s
percs»)m posvetili tako imenova-
ni drugI generaciji. Posebno
mesto bo v glasilu našlo zaposlo-
vanje, gradn^ja stanovanj in razla-
ga nekaterih pomembnejših
f>iedpisov. Na posvetovanju so se
/ uredništvi slovenskih časnikov
dogovorili, da bi razširili krog
dopisnikov, predvsem iz Pomur"-
ja in Severovzhodne Slovenije. V
"prihodnje bi v časopisu nadalje-
vali s prakso, da se na straneh
izlasila predstavi p»)samezna ob-
čina (doslej so se ze z Gorenjske.
Dolenjske in iz Pomurja).
Revija je v tem trenutku tudi
pred vrsto prt>blemov. nekatere
SI1U) že omenili, največji je seve-
da finančni. Ker no prihodnje
lelo l/šlo 28 številk, no zanje
potrebno tudi več sredstev kot
doslej. Za redno izhajanje številk
bo potrebno okoli 10 milijonov
dinarjev. Pt)irebna sredstva bodo
za časopis združevali iia ravni
slovenske združene banke, inte-
resnih skupnosti, skupnosti, delo-
vnih organizacij in časnikarskih
hiv      ^
Da bi časopis postal znan tudi
v domovini in ne nazadnje tudi v
naši občini, je prav da za njegovo
popularizacijo poskrbita SŽDL
m sindikati.
zuk
Krvavi oktobrski
dnevi
Narodi in narodnosti naše do-
movine ne smejo nikoli pozabiti
na strašne zločine nacističnega
zavojevalca in domačih pomaga-
čev — zločine proti ljudstvu s ka-
terimi je okupator zaman posku-
šal zlomiti upornega duha naših
narodov.
Prav je. da se spomnimo
oktobrskih dni. leta 1941 v bratski
Srbiji, kjer so morili v Kraljevu in
nekaj pozneje v Kragiijevcu.
mestih v osrčju Šumadije. zve-
rinskih brez procesov in obsodb
st) v nekaj dneh postrelili in sicer v
K ra Ij cv u 60001 j ud i. v K raguj evcu
pa 731X).
Pod streli mitraljezov. pušk so
padli zavedni domoljubi. Padloje
innt)go učencev, ki so jih na mo-
riščc pripeljali skupaj z učitelji kar
s šolskimi torbami, padli so de-
lavci l.imkajšnjih tovarn, padli so
otroci, ki še niti niso vedeli, kaj je
vt)jna. kaj je svoboda. Padli so
delavci, starci, žene. Šumadija se
je odela v črno.
Resnica je. da mnoge žene.
matere še danes niso odložile
črnih oblačil. Zanje je to bil pre-
hud udarec usode, človeške kru-
tosti, ki ni poznala usmiljenja niti
nad otroki. Mnoge matere so v tej
moriji zgubile može. sinove, svoje
najdražje. Kraljevo je tedaj zgu-
.biU) kar polovico svojih mešča-
nov. V Kragujevcu so padli pod
streli vsi učenci petega razreda.
Na mestu, kjer so učenci izkrva-
veli. s{o]\ veličasten spomenik v
obliki črke ')V<. kar pomeni
rimsko pel.
Spominska grobišča v Kraljevu
in.^ Kragujevcu so danes nema
priča strahot, drgetanja ljudi in
upora, ki seje potem v Srbiji še
bolj razplamtel. Mrtvi so klicali k
maščev anju. Danes vsako leto. ob
dnevih tragedije se s teh grobišč
širi glas. sporočilo človeštvu o
strahotah okupatorja in klici k
miru med vsemi narodi sveta.
VI rt vi obvezujejo žive, da se nekaj
takšnega ne sme nikoli več nikjer
ponoviti.
Naj pri tem zapišemo verz. ki ga
je napisala Desanka Maksimovič,
ki pravi:
J iliiliii otroški vrsli
so sc Zli roke prijeli
in z zadnje šolske ure
mirno odšli na morišče.
kakor da snirfi ni.
Vho pa je tedaj, ko je zvedel za
tragedijo med drugim dejal:
■>Cjloboko nas je pretresla vest o
kragujevškem morišču. Krepko
smostisnili zobe in obljubili,da bo
nemški zavojevalec drago plačal
svoje zločine. In mi smo svoje
obljube izpolnili . . .«
foje krv ava zgodba o ljudeh, ki
niso hoteli postati janičarji. Obu-
janje teh spominov na preteklo
obdobje naj nas vzpodbuja k še
veji zagnanosti pri opravljanju
nalog današnjega časa. pri gra-
ditvi še boljšega jutri. Prelita kri
naših ljudi pa naj nas resno
opozarja, da se takšna grozodej-
stva ne smejo nikoli več ponoviti!
Franjo Hovnik
Navezali smo stike
s pesnico
Na mizi pred nami je ležalo pismo z naslovom. Izvedeli smo. daje
namenjeno h kmetici, gospodinji in pesnici Julki Foftuna iz Vrhnike. Iz
RTV Ljubljana so nam poslali njen naslov.
Minilojesamo nekaj dni in žeje prispel odgovor. Iz obširne vsebine
pisma smo izvedeli o njenem življenju in delu. Med drugim je povedala
tudi. da rada dela z mladimi,na šoli vodi krožek — kleklajo idrijsko
čipko, napisala pa je tudi mnogo pesmi, ki so zbrane v knjižici. Od srca
do srca. C\- /elimo. jih bo predstavila še nam. Te priložnosti ne bomo
izpustili. Povabili jo bomo k naši uri slovenskega jezika.
Pred praznikom naše domovine nas je presenetila in dokazala, da je
prisluhnila našim željam. Poslala nam je pesem, ki jo predstavljamo .še
vam.
Draja Potočnik. 5/c. OŠ
Franc Osojnik, Ptuj
Rojstvo
Jugoslavije
.lu<>(>slavija, (i domovina naša mila
i/ ljuhe/ni ljudstva, si bila spočeta
\ sol/ah in trpljenju si se nam rodila,
domo\ina naša ljubljena in sveta.
Minilo let je mnogo od takrat,
ko so zastave svobode zavihrale,
naj vsakdo bil bi bratu brat.
tako so vse na strune zaigrale.
Pesem o svobodi se širila je v svet,
odmevala povsod je brez meja,
to zate je najlepši evet
ko med narodi ne bo gorja.
Ob dnevu tem ti kličemo vsi zmagovito
domo\ina draga, naj bi nam /ivela večno,
/ njo naš najdražji in tvoj oče TITO.
Julka Fortuna
Organizirano proti
alkoholizmu
[*rcd dnevi scjc na prvi scji sestal koordinacijski odbor za
ho| proti cilkt)holizniu pri predsedstvu občinske konference
S/DL Ptuj in razpravljal o nakigah t)dboru v boju proti tretji
bolc/ni .s\cla. Predvsem pa jc pomembno, da bo skozi oblike
dela. kot so koordinacija, vzpodbujanje, animacija, dosegel, da
sc širša javnost zainteresira /a načrtno in jasno aktivnost na tem
pod ročjii.
Občani \ krajevnih skupnostih in delavci vzdružcnem delu
^c morajo seznaniti s problematiko alkoholizma in prizadevanji^
družbe /a uspešnost boja proti alkoholizmu. Pri tem pa seje
potrebno zavedali, da \o ni samo nakiga zdravstva in deloma
socialnega "-krbsiva. temveč vrste i>stalih družbenih institucij in
»>rgani/acij. ki morajo stalno delovali in ne samo v kampanjskih
akcijah, kolje \o mesec nt)vcnibcr — mesec boja proti alkoho-
li/m u.
MG
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
28, november 1979 - TEDNIK
PRAGERSKO- SP. P0LSKAVA
S SKUPNIMI MOČMI
DO TELEFONSKIH
PRIKLJUČKOV
Ni še dolgo tega kar sta se krajevni skupnosti Pragersko in Sp.
Polskava v občini Slovenska Bistrica dogovorili za skupno akcijo pove-
čanja števila telefonskih priključkov za katero je v obeh krajevnih skup-
nostih veliko zanimanje. Ker se v precejšnjem delu ti dve krajevni
skupnosti mejno povezujeta, imata že vrsto let tudi dobre sosedske
odnose, še posebno kadar gre za akcije skupnega pomena. Zadnja akcija
ni novost, ampak rezultat še davnega spoznanja, da bosta lahko skupno
ceneje in hitreje reševali določene komunalne in druge težave.
Ena osrednjih nalog je postala tudi gradnja, predvsem pa razširitev
obstoječega telefonskega omrežja v teh KS, za kar je pokazala veliko
zanimanje in razumevanje organizacija PTT Maribor. Čeprav imaio na
področju razširitve telefonskega omrežja v obeh KS veliko smelejše načrte,
so morali svoje želje postaviti v okviru finančnih zmožnosti. Tako so
sklenili, da bodo problem telefonije rešili, do graditve novih prostorov
PTT Pragersko samo začasno, kar pa bo dovoljevalo poznejše razširitve
in posodabljanja.
Pri teh delih bodo upoštevali potrebe po telefonskih priključkih za
več let naprej. S tem namenom bodo položili ožilje kablov, ki bo omogo-
čilo okoli 400 priključkov. Takšno centralo pa načutujejo postaviti v
novo zgradbo PTT Pragersko, seveda ko bo zgrajena. Do takrat pa bodo
razširili obstoječo centralo. S temi deli pa nameravajo pričeti v
najkrajšem času.
Medtem ko bo precejšnji del stroškov in potrebnih sredstev za razširitev
telefonskega omrežja prispevalo podjetje PTT Maribor pa bodo preostali
del sredstev morali zagotoviti v krajevnih skupnostih Pragersko in Sp.
Polskava, predvsem pa tisti, ki želijo postati lastniki telefonov.
Viktor Horvat
KRAJEVNA SKUPNOST BUDINA-BRSTJE
Vse se suče okrog vode
Motno deževje zadnjih dni je
ponovno razdražilo prebivalce
krajevne skupnosti Budina-Brstje,
saj se je podtalnica razlila v mnoge
kleti. Število prizadetih hiš je od 38
naraslo na okrog 100. Tako so vsa
prizadevanja v skupnosti usmer-
jena v razreševanje sedanjega
stanja in v trajno sanacijo le-tega.
Čeprav je bilo območje skupnosti
že poprej ogroženo od podtalnice,
se je ta umaknila po regulaciji
potoka Rogoznica leta 1971 in se
ponovno dvignila po napolnitvi
akumulacijskega jezera. Dravske
elektrarne Maribor so že naročile
študijo, ki bi naj prinesla tudi
predloge za trajno reševanje
problema podtalnice; po neuradnih
podatkih bo ta prišla na svetlo
okrog 10. decembra.
liidi zbor krajevnih skupnosti
SO Piuj je na seji 21. novembra
odločno postavila odločno zahte-
vo samoupravnim organom
dravskih elektrarn, da se v naj-
krajšem času pristopi k reševanju
problema. Občani upravičeno
pričakujejo, poudarja predsednik
sveta K S Iranc Lašič. da bo pro-
blem rešen v začetku naslednjega
leta. Toje bilo nujno pt)trebno. saj
/dajšnji ukrepi in zahteve kraja-
nm niso naletele na najboljši od-
ziv, čeprav vsi po/namo ali bi naj
po/nali krivca.
Problem podtalnice jih je tako
močno angažiral, da so v zadnjem
času puščali ob strani nekatere
druge aktivnosti v krajevni skupno-
sti, ki pa tudi terjajo skorajšnjo
rešitev. Največja je seveda gradnja
doma občanov, ki bi ga naj pričeli
graditi prihodnjo pomlad. S tem
bodo pridobili potrebne prostore za
delo organov krajevne skupnosti in
krajevnih  družbenopolitičnih  or-
ganizacij za kulturno in družabno
življenje. Pričakovati je, da bodo v
najkrajšem času dobili lokacijsko
dovoljenje; potrebna sredstva za
gradnjo pa bodo zagotovili iz
samoprispevka, združenih sredstev
krajevnih skupnosti mesta Ptuja v
okviru skupnih nalog ter z velikim
angažiranjem občanov, z njihovim
delom in s pomočjo mladincev, ki
so zelo aktivni in prizadevno
sodelujejo pri razreševanju in
uresničevanju vseh nalog v okviru
skupnosti.
K omenjenima problemoma je
potrebno dodati še ostale komu-
nalne težave, od kanalizacije,
vodovoda in tudi slabe električne
napeljave. V krajevni skupnosti je
namreč predel, kjer ni kanalizacije
in tudi ne vodovoda, za to pa bo
nujno poiskati rešitev.
Zelo uspešni so bili v akciji
napeljave telefonskega omrežja, ki
so ,v celoti financirali občani
sami. Izboljšanje električnega
omrežja, je kljub nakazanim sred-
stvom, še vedno le pri zahtevah.
Življenje in delo krajevne
skupnosti je tesno povezano še s
prometnim vrvežem, saj skozi njo
poteka magistralna cesta Ptuj—
Ormož. V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju pa bo na njenem
območju potekala še gradnja
obvoznice, ki bo močno posegla v
prostor. Celoten razvoj skupnosti
bo v tem obdobjuusmerjentako,da
bo skušal v največji meri zadostiti
postavljenim zahtevam občanom.
V prihodnjem razvoju krajevne
skupnosti bo na predelih, kjer je
začrtana stanovanjska izgradnja,
potrebno poskrbeti tudi za komu-
nalno opremljanje stavbnih
zemljišč. Kljub naraščanju števila
prebivalcev pa problemov oskrbe z
osnovnimi življenjskimi artikli ne
bi smelo biti, saj bo v kratkem
dograjen prodajni prostor k že
obstoječi trgovini ,,Kekec". Na
območju skupnosti pa je tudi nekaj
obrtnih delavnic, primanjkuje pa
predvsem storitvene obrti, kar pa je
značilno za celotno območje
ptujske občine.
Drobnih življenjskih problemov
je še v skupnosti veliko, potrebno
pa jih je rešiti v skupno
zadovoljstvo vseh občanov; tega se
vsi zavedajo, zato tudi uspehi niso
izostali. MG
Ob prazniku
do velike
delovne zmage
Krajam krajevne skupnosti
Dornava so ii že v tem srednje-
ročnem obdobju zadali obvezujoč
razvojni program, v katerem je
posebno mesto našla akcija
,,zdravo pitno vodo v vsako hišo".
Sedaj, pred praznikom republike
— 29. novembru pa so pred veliko
delovno zmago: okrog 90 odstot-
kov vseh gospodinjstev na ob-
močju krajevne skupnosti, se je
priključilo na vodovodno omrežje.
Akcija jih je veljala blizu 500
starih milijonov, ki so jih dobili iz
sredsfev samoprispevka, združenih
sredstev delovnih organizacij in
komunalne skupnosti. Pri tem pa
je pomembno poudariti, da je bila
cena posamičnega priključka na
vodovod izredno nizka in sicer
369.000 dinarjev, seveda, če ne
upoštevajo samoprispevka in
ogromnega dela, ki so ga vložili v
akciji tudi krajani sami. Ta akcija
pa je ponovno dokazala, kako je
potrebno načela solidarnosti vtkati
v vsakdanjo življenje, saj če bi
ravnali drugače, takega uspeha ne
bil bilo.
Zaključek akcije vodovod še ne
pomeni, da bo delo in razvoj
krajevne skupnosti zastalo.
Program, ki so si ga zadali že ob
uvedbi samoprispevka je potrebno
nadaljevati. Čakajo jih naloge pri
izboljšanju oskrbe občanov, dalje
ureditev prostorov za potrebe
celodnevne šole, pri postavitvi
avtomatske telefonske centrale,
gradnji nekaterih komunalnih
objektov, ureditvi cest in drugo.
Na slovesnosti ob" dnevu re-
publike, ko bodo tudi svečano
proslavili krajevni praznik, bodo
ponovno poudarili pomembnost
nove pridobitve in si začrtali
smernice bodočega razvoja.
Slavnostna seja skupščine in
krajevnih družbeno-političnih
organizacij bo 29. novembra v
prosvetni dvorani. Za to priložnost
pa v krajevni skupnosti pri-
pravljajo tudi izbran kulturni
program, v katerem bodo nastopili
člani prosvetnega društva ,,Ignac
Zgeč", učenci OŠ „. Dr. Franja
Zgeča" in mladi osnovne organi-
zacije Dornava. MG
KS Heroja Lacka Rogoznica
ob dnevu republike
Na dan republike. 29. novem-
bra ob 15. uri bodo v domu Slo-
V enskogoriške čete na Rogoznici
razvili prapor ZZB NOV krajev-
'ne skupnosti Heroja Lacka Ro-
goznica. V skladu z novim statu-
tom hodo podelili prve plakete in
družbena    priznanja   krajevne
skupnosti Heroja Lacka Rogoz-
nica najzaslužnejšim krajanom. V
kulturnem programu pa se bodo
predstavili ženski pevski zbor
prosvetnega društva »Alojz Ar-
nušc Rogoznica. pod vodstvom
Cirete Glatz in člani osnovne
organizacije ZSMS »Franc
Kramberger« Rogoznica.
S proslavo v počastitev dneva
republike končujejo v tej krajevni
skupnosti letošnji bogat program
prireditev v počastitev 60. oblet-
nice KP.I. SKOJ in revolucionar-
nih sindikatov.
Krajevna organizacija ZZB
NOV in skupščina Krajevne
skupnosti Heroja Lacka Rogoz-
nica vabita delovne ljudi in
občane, da se proslave udeležijo!
FB
Med delovnim časom
po opravkih
Pri obravnavanju problemati-
ke produktivnosti se nemalokrat
ustavimo ob vprašanju izkorišče-
in)sii delovnega časa. Ugotavlja-
mo. da slabo delamo, da delovni
čas izrabljamo za druge opravke,
ki pa z našim delom nimajo no-
bene zveze. Kaj pa pomeni slabo
i/koriščanje delovnega časa. ni
potrebno posebej poudarjati, saj
nas na to krepko opozarjajo po-
datki, največkrat so to padci pro-
duktivnosti. Svoje izostanke z
dela pa pogosto opravičujemo z
l/govori, da se v popoldanskem
času ne da ničesar narediti in
mečemo očitke raznim službam,
da je njihovt) delo premalo prila-
gojeni) občanom. Ali je temu res
tako? Nekaj podatkov kaže nato.
da te trditve v celoti ne drže: delo
v državni upravi je organizirano
tako. da je mogoče kar dvakrat
tedensko v popoldanskem času
urediti določene zadeve, tudi v
zobozdravstvu .so uvedli popol-
danske ambulante in začuda pa-
cientov ni od nikoder in še bi
lahko naštevali.
Da bi dobili realno sliko stanja
o potrebah združenega dela za
spremembo delovnika upravnih
organov, pa je občinski odbor
sindikata delavcev delovnih
skupnosti organizacij in organov
družbenih dejavnosti občine Ptuj
že na septembrski seji obravnaval
to vprašanje, skupaj s vprašalni-
kom, ki bi ga naj dobilo združeno
delo in na podlagi katerega bi bilo
nn)goče ugotoviti potrebe po
spremembi le-tega. Odbor je bil
mnenja, da so kritike združenega
dela na račun delovnega časa
upravnih organov največkrat ne-
utemeljene, zato so tudi odločili,
da se izvede analiza. Podatki, ki pa
so jih dobili, kažejo drugačno sli--
ko: takoje med 7. in K), uro iskalo
usluge upravnih organov 52.89
odstotkov strank, med 10. in I4.
uro 34.71 odstotkov in po 14. uri le
12.40 odstotkov. Boljšega ko-
mentarja k temu. kako skrbimo za
racionalno porabo delovnega
časa bi ne mogli dobiti. Ti podatki,
pa morajo biti podlaga za ustvar-
jalno razpravo med delavci v zd-
ruženem delu. kjer je potrebno
tudi dobiti realne potrebe . po
takšni ali drugačni spremembi
delovnika upravnih organov.
Predsedstvo občinskega sveta
/S Piuj. ki je prav tako razprav-
ljalo o teh ugotov itvah.je sklenilo
in t)bencm zadolžilo vse sindi-
kalne delavce, da temu vprašanju
posvetijo posebni) pozornost.
MG
orauuHuniu/niJ
Preden se odločite'za nakup gradbenega
materiala, obiščite Opekarno Ptuj, kjer bo-
ste lahko na enenn nnestu izbrali opečne iz-
delke, montažne stropne nosilce, betonske
sohe za ograje in vinograde. Da bo gradnja
vašega doma enostavnejša in hitrejša, upo-
rabite montažne okenske in vratne prekla-
de, ki so lahke, zagotavljajo statično var-
nost, vgradite pa jih enostavno, brez za-
mudnega opaževanja.
KOLEKTIV PTUJSKE OPEKARNE ČE-
STITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN
OBČANOM OB DNEVU REPUBLIKE!
S TOZD:
— Servisi
Gumama
— Precizna mehanika
— Kovinska obdelava
— Orodjarna ,
— Avtooprema
— Vzdrževanje
in Delovno skupnostjo skupnih služb
Delovno skupnostjo komerciale
ČESTITA DELOVNIM LJUDEM, OBČA-
NOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM OB
DNEVU REPUBLIKE - 29. novembru.
KOMUNALNO
PODJETJE PTUJ
— TOZD Avtopark
— TOZD Nizke gradnje
In hidrogradnje
— TOZD Komunalni servisi
in vrtnarstvo
— TOZD Vodovod in kanalizacija
— Delovna skupnost skupnih
služb
DELOVNIM LJUDEM
IN OBČANOM OB DNEVU
REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU
ISKRENO ČESTITAMO!
TEDNIK - 28. novebrer 1979
NASE KMETIJSTVO - 7
OBISK V DELOVNI ENOTI KMETUSKEGA KOMBINATA
PRIDNE ROKE SO ŠE VEDNO
POTREBNE
V tozdu Kmelijslvo Kmetij-
skega kombinata Ptuj je več de-
lovnih enot. Tokrat smo obiskali
delovno enoto v Podlehniku, kjer
je upravnik enote Jože Križančič
tako predstavil njihovo delo:
»Naši vinogradi se nahajajo na
površinah od Majšperka do
Drave. Imamo 180 ha vseh vi-
nogradov, od teh je le 30 ha ver-
tikalnih, ostalo je vse na terasah. V
vertikalnih nasadih je možna le
ročna obdelaVa. na terasah pa
opravimo večino dela s stroji, le
trganje grozdja je ročno, ker
strojno trganje poznajo le v rav-
ninskih vinogradih.
V enoti je zaposlenih sedaj 110
delavcev, pred morda desetimi
leti pa nas je bilo okrog 180. Vzrok
je v tem. da prehajamo predvsem
na strojno obdelavo, pa tudi ma-
lokdo se zaposli pri nas. Vsi gredo
raje v tovarno ali kam drugam,
ker so tam boljši delovni pogoji.
Strojni način obdelave zahteva
tudi manj zaposlenih, ti pa morajo
vložiti čimveč naporov v delo, da
je učinek večji in s tem tudi njihov
zaslužek.
Po programu predvidevamo,
da bi vsako leto obnovili po 10 ha
vinogradov in tako bi v treh, štirih
letih imeli vse vinograde na tera-
sah. Po sedanjih cenah velja
obnova enega hektara 40 starih
milijonov in mi moramo za
obnovo najemati kredite, ki so za
nas precejšnja obremenitev. Mo-
ram reči. da sir.o doslej redno
vračali posojena sredstva in da
večjih problemov nismo imeli.
Kakšne sorte pa gojite?
»Haloze so znane kot kvalitetno
področje. V starih časih — na-
tančneje pred dvajsetimi leti —
smo sadili iraminec.otonel. renski
rizling in podobno. Sedaj sadimo
samo muškatni silvanec. največ
pa šipona in laškega rizlinga, ker
so to kvalitetne in masovnesorte.«
Kakšen je bil letošnji pridelek v
vaših vinogradih?
»Letošnji pridelek ni bil takšen,
kot smo predvidevali. — precej
manj gaje bilo. Vzrok za toje toča.
spomladanski mraz in v jeseni še
gniloba. Mislimo, da smo pričeli s
trgatvijo malo prepozno. Grozdje
je bilo okrog 25. septembra zrelo,
potem je bilo močno deževje, kije
povzročil gnitje. Zaradi tega je v
naših vinogradih pridelek manjši
za okrog 5 "/». ponekod pa šc več.<i
Je vzrok v tem. da ste morali
čakati na odločbo?
»Jasnoje. da neki red mora biti.
vendar menim, da smo se na
splošno za trgatev premalo pri-
pravili. Moram reči. da imamo
svojih delavcev premalo da bi
lahko v tistem času kot je predvi-
deno opravili trgatev. Zato smo si
pomagali s šolami. Reči moram,
da gre v.sa zahvala učencem in
učiteljem osnovnih ,šol v Vidmu.
Podlehniku. Leskovcu in v Maj-
šperku ter drugim, ki so nam po-
ma.eali. da smo lahko v zares re-
V treh, štirih letih bodo obnovili zadnjih 30 hektarov vertikalnih nasadov.
kordnem času potrgali grozdje.
Prejšnja leta nismo tako hitro
končali, pa tudi ni bilo potrebno
tako hiteti,«
Vaša delovna enota ima toliko
zaposlenih, da bi lahko bila te-
meljna organizacija. Kako v enoti
uresničujete delavci s\oje samo-
upravne pravice in dolžnosti,
kakšna je povezanost s tozd
Kmetijstvo in z delovno skup-
nostjo skupnih služb na nivoju
Kombinata?
»Naša delovna enota bi res
lahko bila temeljna organizacija,
vendar ob organiziranju teh enot.
kijih imamo sedaj, smo gledali na
socialno varnost človeka. Mi smo
se takrat vključili kot delovna
.enota v temeljno organizacijo in
menili, daje to najbolj primerna
t)blika. Težave pa so z obvešča-
njem, vendar ne takšne, da bi
kričale po kakšni hitri reorga-
nizaciji. Mi imamo svoje delegate
in ti nam posredujejo vse potreb-
ne informacije. Vse predelamo na
zboru delavcev in se tam pogo-
vorimo. Imamo tudi svoje glasilo,
ki pripomore k obveščenosti vseh
zaposlenih. No kljub vsemu pa
menimo, da se bomo morali re-
organizirati in v tej smeri že raz-
mišljamo.«
Kako pa so urejeni dohodkovni
odnosi v vaši temeljni oziroma v
delovni organizaciji?
»Mislim, daje to urejeno, koli-
kor smo se pač potrudili okrog
urejanja le-teh. Za nas pridejo v
poštev dohodkovni odnosi z
Mlekarno, s Kletarstvom , , ven-
dar je v praksi težje uresničevati
to. kar je zapisano na papirju. Mi
se poskušamo dogovarjati, da
pridemo do skupnega stali.šča in
potem tudi delimo dohodek, ki ga
skupaj ustvarimo. Težko je tudi
to. ker nismo seznanjeni. — vsaj
dovolj dobro ne. s poslovanjem,
dohodkom ostalih tozdov. Morali
bi pripraviti pismeno dokumen-
tacijo in se na podlagi tega še bolje
dogovarjati.«
Kako ocenjujete delo delegacij
in delegatov v vaši delovni enoti?
»Mi imamo delegacijo v okviru
tozda. v okviru delovne
organizacije pa konferenco dele-
gacij. Na tem področjuje še precej
nedc^slednosti. Še in še bomo
morali delati, da bodo imeli de-
legati večji interes in da bodo bolj
aktivni. Sicer lahko ugodno oce-
nim delo naših delegatov. Večkrat
smo dali kakšen predlog ali po-
budo, ki jo je naš delegat iz kon-
ference delegacij posredoval na
zasedanju občinske ali pa skup-
ščine interesnih .skupnosti. Tudi
strokovne službe nam pri dele-
gatskih gradivih precej pomagajo,
da jih lahko bolje razumemo.«
Kako pa v vaši delovni enoti
rešujete razna življenjska vpraša-
nja delavcev, morda stanovanjske
probleme in podobno?
»Zato. da bi pogoje dela vsaj
malo izboljšali, smo pred nekaj
leti organizirali kuhinjo in raz-
važamo na nekatera delovišča
toplo malico. So pa .še štiri delo-
višča. ki ostajajo brez tople mali-
ce. Sicer so delavci dobili bone in
posebne posode, tako da lahko
prinesejt) toplo malico s seboj.
Narava dela je takšna, da ne mo-
reino zbrati vseh delavcev na
enem delovišču in jim razdeliti
malici). Tako nekateri ostajajo
brez toplega obroka.
Stanovanjska problematika je
za Haloze res precejšnja. Tudi
naši delavci bi radi boljša stano-
vanja, saj žive v sobici in v kuhinji
Jože Križančič, upravnik delovne
enote
in še te hiše. kijih imajo so stare,
puščajo vodo — skratka, niso
primerne za življenje. Mi smo le-
tos naredili načrt, kako bomo
odslej reševali te probleme, tako
da bi vsaj tiste najnujnejše pri-
mere ugodno rešili. Ob tem bi rad
dejal, da bi morali več graditi zu-
naj, ne samo v industrijskih sre-
diščih. Tudi zunaj je interes za
stanovanja, vendar bi morale de-
lovne organizacije in krajevne
skupnosti združiti svoje sile in
interese, da bi gradili zunaj. Pro-
blem pa je tudi v tem. da ne mo-
remo dobiti lokacije, kar po nekaj
let čakamo na rešitve pristojnih
organov.
Problem je tudi z vodo. tu smo
se mi precej angažirali. Na Gorci
je zgrajen vodohram. vendar že tri
leta stoji — prazen. Kriva je slaba
električna napetost, zdaj ta elek-
ti ika bo. ne vem. kaj bodo še na-
šli .. . Upam. da bodo pristojni le
ukrenili vse. da bi prebivalci do-
bili vodo. saj so tudi sami prispe-
vali pri gradnji.
Naslednji problem so ceste. Mi
smo govorili o vinskih cestah. Saj
ceste imamo, pa so tak(i slabe, da
se se turist ne bo odločil za vožnjo
pi.) njih. Če bi naredili dobro ces-
tno povezavo, ljudje ne bi toliko
odhajali iz Haloz. Ni cest. ni vode.
ni elektrike — pa ljudje raje grejo
na boljše, to je razumljivo. No.
stvari urejamo, pa prepočasi.«
Problemi torej so. vemo zanje in
jih poča-si rešujemo, žal počasi!
Krajevna skupnost in delovne
organizacije, ki imajo v podleh-
niški krajevni skupnosti svoje
obrate, bodo morali napeti vse
inoči. da bodo s širšo družbeno
pomočjo probleme odpravljali
hitreje. tekst N. D.
Sliki zk
Pobuda za
spremembo
zakona
Na sen /bora krajevnih skup-
nos{\ skupščine občine Ptuj. kije
na seji 21. novembra razpravljal
o osnutku o spremembi t^dloka o
odškodnini zaradi -namembnosti
kmetijskih zemljišč, je bila od
delegacije KS Hajdina dana tudi
pobiida za spremembo nekaterih
določil zakona o kmetijskih /em-
l|iščih.
Do tega predloga je prišlo
/aradi tega, ker je republiški
sekretariat za zakonodajo opo/o-
ril občinsko skupščino, da so
nekatera določila odloka nezako-
nita. Cjre predvsem za tista
doUičita v odKiku, ki določajo
olajšave pri plačilu odškodnine
za " spremembo namembnosti
kmetijskih zemljišč (gradnja
vrtcev m šol. objektov za reji>
prašičev in perutnine ipd,). Tega
pa omenjeni zakon občinskih
skupščin "ne pooblašča. Iz tega
razloiia tudi pobuda za spre-
membo zakona, FF
S TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb se pridružuje čestitkam
ob 29. novembru — Dnevu republike!
TOVARNA
SLADKORJA
ORMOŽ
v ustanavljanju
se vključuje v nadaljnji gospodarski razvoj /
severovzhodne Slovenije z zaposlitvijo 400
delavcev ter organiziranjem pridelovanja
sladkorne pese, ki odpira kmetovalcem
severovzhodne Slovenije in Pomurja nove
možnosti boljšega kmetovanja, tako v druž-
benem kot zasebnem sektorju.
Tovarna pričenja v letu 1979 s poskusno
kampanjo predelave sladkorne pese.
OB PRAZNEKU DNEVA REPUBLIKE
ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM IN
OBČANOM TER POSLOVNIM PRIJA-
TEUEM!
BOGOMIR KOSTANJEVEC
Kmetijski
zakoni
(prikaz in pojasnitev nekaterib določb)
Glede na dejstvo, da mnogim občanom, zlasti pa občanom —
kmetom niso v dovoljeni meri poznani naši kmetijski zakoni, želimo
tokrat v obliki vprašanj in odgovorov prikazati in pojasniti nekatere
važnejše določbe iz teh zakonov. Bralci Tednika pa lahko postavljajo še
druga vprašanja na katere bomo odgovorili.
I.
Zakon o kmetijskih zemljiščih — skrajšano ZKZ (Ur. list. SRS št. 1/79)
KAJ ŽFLIMO »OSECI STEM ZAKONOM?
S tem Jakonom, ki pravno ureja razpolaganje in varstvo kmetijskih
zemljišč, želimo uresničiti cilje naše zemljiške politike, ki so zlasd:
— čimbolj smotrno izkoristiti zemljiške površine za kmetijsko in
gozdno proizvodnjo na eni strani in za gradbene namene, rekreacijo,
obrambne namene, ipd. na drugi strani ter sve to zagotoviti s
prostorskim planiranjem;
— povečati kmetijsko in gozdno proizvodnjo z agrarnimi
operacijami, z določbami kdo je lahko lastnik kmetijskih zemljišč, kako
jih je treba obdelovati;
— krepiti družbeno kmetijski sektor, ustvariti trajnejšo proizvodno
sodelovanje med kmeti in njihovimi organizacijami ter organizacijami
združenega dela.
KATERA ZEMLJIŠČA SO PO ZKZ „KMETIJSKA ZEMUIŠCA"?
To so vsa zemljišča, ki so v občinskem prostorskem planu namenjena
za potrebe kmetijstva in gozdarstva ali so z urbanističnimi dokumenti
določena za kmetijsko proizvodnjo, kakor tudi zemljišča, ki sč z\
dolgoročnimi prostorskimi plani sicer namenjena za zidavo, dokler se na
njih ne začne graditi.
Ker še v nekaterih občinah nimajo sprejetega prostorskega plana, niti
ustreznih urbanističnih dokumentov, zato v takih občinah praksa šteje za
kmetijska in gozdna zemljišča vsa zemljišča, ki služijo kmetijski ali
gozdni proizvodnji. Take določbe najdemo tudi v nekaterih občinskih
odlokih kot n. pr. v Odloku o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskih zemljišč v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 12/79) Varstvo kmetijskih zemljišč, promet z njimi, dedovanje
itd. je drugačno kot glede drugih zemljišč na pr. stavbnih.
KAKŠNA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ŠTEJE ZKZ MED
OBDELOVALNA ZEMUIŠCA?
Ne glede na rabo so kmetijska obdelovalna zemljišča: njive, vrtovi,
plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in
travniki. Neobdelavna kmetijska zemljišča pa so: pašniki, barjanski
travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja.
Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra,
dokler se ne dokaže nasprotno.
Kot vidimo gozdovi niso našteti med neobdelavnimi kmetijskimi
zemljišči. Opozoriti pa je na 2 odst. 9. čl. ZKZ, ki določa, da se določbe
ZKZ smiselno uporabljajo tudi za gozdove, če ni z zakonom drugače
določeno.
Razlikovanje med kmetijskimi obdelovalnimi in neobdelavnimi
zemljišči je zelo pomembno zlasti pri določanju zemljiškega maksimuma.
KDO IMA STATUS KMETA PO ZKZ?
Opredelitev pojma kmeta je pomembna predvsem zaradi tega, ker
ima občan — kmet lahko v lastnini in zakupu več kmetijskega zemljišča,
kot pa občan,ki nima statusa kmeta. Razen tega ima kmet tudi še druge
pravice in dolžnosti ( o nekaterih bomo govorili) glede kmetijskih
zemljišč, ki jih nekmet nima. Po prejšnjih predpisih je imel status kmeta
o' čan, ki je:
a) z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče
b) praviloma živel v kraju, kjer je ležalo kmetijsko zemljišče ali
njegov del
c) s kmetijsko dejavnostjo ustvarjal pomemben dohodek ne glede na
to, če je imel še druge vire dohodkov (iz delovnega razmerja, iz obrti,
pokojnine ipd.)
Status kmeta pa je imel tudi tisti občan, ki sam sicer ni izpolnjeval
pogojev pod a) -c), če je te pogoje izpolnjeval njegov družinski član.
Sedanji predpisi o pogojih za pridobitev statusa kmeta pa so mnogo
obširnejši, deloma preciznejši, deloma tudi drugačni kot dosedanji.
Zaradi kontinuitete je ZKZ v 142. čl. določil, da občanom, ki že
imajo status kmeta po dosedanjih predpisih ta status ostane, ne glede na
določbe tega zakona, če zemljo še obdelujejo z osebnim delom ali če
zemlje zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne obdelujejo več.
Po 4. čl.ZKZ se sedaj za kmeta šteje:
1. občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče na
katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to obdelovanje ustrezno
usposobljen, ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oziroma
dopolnilno dejavnost.
Po tej točki .se za status kmeta zahtevajo sledeči pogoji:
a) da osebno obdeluje bodisi svojo bodisi tujo kmetijsko zemljišče
b) da ima ustrezno usposobljenost za obdelovanje.
Navodilo o tem, kdaj se šteje, daje občan ustrezno usposobljen za
obdelovanje kmetijskega zemljišča bo izdal republiški sekretar za
kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v roku enega leta po uveljavitvi ZKZ.
c) da mu kmetijska dejavnost pomeni glavno ali dopolnilno
dejavnost s katero vlaga v kmetijstvo oziroma dosega določeno vrednost
proizvodnje in storitev.
Višina vrednosti vlaganja oziroma proizvcdnje in storitev, ki jo je
treba doseči je odvisna od uvrstitve kmetijskih zemljišč glede na njihovo
kvaliteto v posebna območja. Uvrstitev mora izvršiti občinska skupščina s
prostorskim planom, ki se glasi: ,,Zemljišča, ki so namenjena za potrebe
kmetijstva se razvrstijo:
a) v zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernosti za
uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za
družbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnje temelj
proizvodnje hrane v Sloveniji (za kmetijsko proizvodnjo najbolj primerna
ravninska in blago nagnjena zemljišča o kompleksu, na kvalitetnih
tleh ter vinogradniška in vrtnarska zemljišča na posebej ugodnih tleh in
legah, že oblikovani obdelovalni kompleksi, območja predvidenih
melioracij in komasacij, s katerimi bo rodovitnost kmetijskih zemljišč
izboljšana in obmtKJa združevanja zemljišč v lastnini).
b) v druga kmetijska zemljišča.
Na zemljiščih pod a) mora vrednost proizvodnje ali storitev v
kmetijstvu dosegali najmanj tretjino povprečnega osebnega dohodka v
občini ali pa tolikšna vlaganja, ki bodo omogočila doseganje take
vrednosti proizvodnje oz. storitev.
Glede vrednosti proizvodnje ali storitev ter vlaganj na kmetijskih
zemljiščih pod b) pa lahko občinska skupščina določi tudi drugačna
merila.
Dalje prihodnjič^
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
28. november 1979 - ^^^Mf P"
Z roko V roki do novih delovnih uspehov
SLOVENSKA BISTRICA
Sodelovanje vojakov in starešin
iz vojašnice Pohorski bataljon
Slovenska Bistrica s krajevnimi
skupnostmi in drugimi organizi-
ranimi oblikarni prebivalcev
občine Slovenska Bistrica se
uspešno razvija že vrsto let. V
zadnjem obdobju pa so se temu
sodelovanju priključili tudi vojaki
in starešine in vojašnice Slava
Klavora v Mariboru.
Ne samo obseg akcij, tudi nji-
hova področja se iz leta v leto širijo
in dobivajo vse pomembnejšo
vlogo pn oblikovanju gospodar-
skega pa tudi kulturnega življenja
krajev v občini. Posebno uspešna
in že kar tradicionalna .so sodelo-
vanja mladine in vojakov, pa tudi
vojakov in enot teritorialcev.
Najbolj razširjene so oblike so-
delovanja v skupnih delovnih
akcijah, še posebno r.a področju
komunalnih dejavnosti, na druž-
benopolitičnem in vojaško stro-
kovnem področju ter v kulturno
prosvetnem in športnem življe-
nju.
Lansko in letošnje leto je bilo
sodelovanje vojakov z občani še
posebno uspešno, saj so vojaki
vojašnice Pohorski bataljon so-
delcivali pri gradnji ceste Šmartno
na Pohorju — Zg. Polskava.kjerje
bilo opravljenih čez 700 delovnih
ur. Njihova vrednost pa je znašala
18.200 dinarjev. Vojaki te gar-
nizije so letos opravili tudi zelo
zahtevno nalogo, sodelovali so pri
gradnji vodovoda na Osankarico
v dolžini blizu 3000 metrov, kjer
so vojaki opravili prek 2000 de-
lovnih ur in tako prihranili gra-
diteljem velika finančna sredstva,
saj je celotna investicija veljala
350,000 dinarjev. S podobnimi
delovnimi akcijami so vojaki po-
magali krajanom v Črešnjevcu pri
delih za asfaltiranje ceste Čreš-
njevec—Leskovec. kjer je znašala
skupna vrednost njihovega dela,
predvsem s prevozom gramoza ter
urejanju in utrjevanju bankin nad
H7.000 dinarjev.
Med letošnje najzahtevnejše
naloge pa so si vojaki zadali .so-
delovanje v akciji za postavitev
telefonskega voda od Lukanje
vasi do spominskega muzeja NOB
na Osankarici. v skupni dolžini
3.300 metrov. V tej akciji so so-
delovali vojaki vojašnice Slava
Klavora iz Maribora, ki so
opravili blizu 2000 delovnih ur v
skupni vrednosti 100.000 dinar-
jev.
Še bi lahko naštevali velike
uspehe in še pomembnejše pri-
hranke vojakov pri reševanju ko-
munalnih težav krajanov, vendar
je potrebno pripomnili, da so vo-
jaki in starešine mariborske in
bistriške garnizije JLA prav tako
uspešno posegali na področja
družbeno-političnega sodelova-
nja in tudi povezanosti na kul-
turnem področju. To je prišlo še
posebno do izraza ob vseh po-
membnejših spominskih in kul-
turno političnih dogodkih skozi
vse leto. Tudi ni pohoda mladine v
katerem ne bi sodelovalo večje
število vojakov in starešin. Mladi
in vojaki pa skupno nastopajo
tudi na raznih občinskih in regij-
skih tekmovanjih, kjer so zabe-
ležili že tudi najvi.šje uspehe.
Zelo pristno in bogato je bilo v
preteklem obdobju sodelovanje
med mladimi v osnovnih šolah in
vojaki. Še posebno z osnovnimi
št)lami Pohorski odred Sloven.ska
Bistrica, osnovno šolo Črešnjevec
ter šolanji v Poljčanah in Zg.
Ložnici. Že tradicionalna so tak-
šna sodelovanja med garnizijo
Pohorski bataljon in osnovno šolo
Pohorski odred Slovenska Bistri-
ca. Sodelovanja pa se kažejo še
posebno ob dnevu JLA. obram-
bnih dnevih in na najrazličnejših
drugih proslavah. Želo uspele
oblike sodelovanja .so vsakoletni
razgovori vojakov z učenci o živ-
ljenju in delu vojakov, razgovori
in predavanja s filmi o vojaški
tematiki, z namenom poklicnega
usmerjanja učencev, sodelovanju
vojaškega orkestra na zabavnih
prireditvah učencev in tudi mla-
dinskih aktivih v raznih krajih
občine, obisku učencev v garniziji
kjer jim pripravljajo vojaki razs-
tave sodobnega orožja in opreme.
V zadnjih dveh letih seje moč-
no razvilo sodelovanje vojakov z
občinsko gasilsko zvezo Sloven-
ska Bistrica. To sodelovanje je
prineslo že mnoge praktične pri-
dobitve. Med vsakoletne akcije pa
uvrščajo tudi obiske vojakov v
delovnih organizacijah bistriške
občine, kjer mladi vojaki spozna-
vajo življenje in delo občanov v
sredinj. kjer služijo vojaški rok.
Že tradicionalno in tesno je
sodelovanje vojakov z oddelkom
za ljudsko obrambo SO Slovenska
Bistrica in občinsko organizacijo
ZRVS ter drugimi družbeno po-
litičnimi organizacijami in društvi
v občini. To sodelovanje .se kaže
predvsem na tehničnem področju
in področju strokovnega
usposabljanja. Svoj pomemben
del programa so vojaki bistriške
garnizije prispevali v nedavni
akciji NNNP—79. Otj vseh teh
akcijah pa so vojaki našli še dovolj
moči in časa. da .so si sami uredili
v okviru vojašnice športno rekre-
acijski park za katerega so opravili
blizu 4500 prostovoljnih delovnih
ur.
To je samo nekaj pomembnej-
ših akcij s katerimi so vojaki bis-
triške in mariborske garnizije s
.svojim delom prispevali za hitrejši
razvoj krajev tako na komunal-
nem, kulturnem kot tudi športno
rekreativnem področju. Nič manj
pomembnejši pa niso bili v izpo-
polnjevanju občanov na vojaš-
kostrokovnem in družbenopoli-
tičnem področju ter pri utrjevanju
bratstva in prijateljstva naših na-
rodov. Vseh teh vrednot pa nika-
kor ni mogoče v številkah oceniti,
saj ostajajo del naše vsakdanjosti,
del včerajšnjega pa tudi jutrišnega
dne.
Danes, ko se že leto izteka pa
vojaki in občani snujejo nove, še
smelejše skupne naloge in akcije s
katerimi bodo utrjeval zgrajeno
prijateljstvo in še povečali svoj
skupni delež za hitrejši razvoj
gospodarstva, kulture, narod-
noobrambnih sposobnosti in
drugih oblik aktivnosti. Te bodo
pokazale svoj vrh v letu 1982, saj
že sedaj skupno načrtujejo izva-
janje aktivnosti v kar najboljšo
pripravljenost na veliko športno
Vojaki in mladina v skupnih delovnih akcijah ne vihtijo samo orodja,
pomembnejše je utrjevanje bratstva in prijateljstva.
Razstava opreme in orožja je prava priložnost novih spoznanj krajanov o
obrambni pripravljenosti naše JLA.
tekmovanje pripadnikov ljub-
ljanskega armadnega območja, ki
bo potekalo na območju občin
Slovenska Bistrica in Slovenska
Konjice. Prav ta sosednja občina
pa se v zadnjih nekaj Jetih še po-
sebno prizadevno vključuje v
povezovanju občanov in pripad-
nikov garnizije JLA v Slovenski
Bistrici.
Besedilo in posnetki:
Viktor Horvat
OBČNI ZBOR DRUŠTEV UPOKOJENCEV PTUJ
Še veliko možnosti za obogatitev
društvenega življenja in dela
v ptujski občini je trenutno 16 društev
upokojencev v katerih je vključenih več tisoč
upokojencev, ki skozi različne oblike delovanja
bogatijo družbeno življenje članstva. Ni hujšega
kot je samota v jeseni življenja, odmaknjenost
od družbenih dogajanj in neaktivnost. Zato pa
mora biti društvena aktivnost naravnana tako,
da privabi v svoje vrste čim več upokojencev. Pa
temu ni tako. Čeprav bi lahko dejali, da si
društva prizadevajo obogatiti delovanje, ostaja
velika večina članov še vedno pasivna in se ne
vključuje v oblike dejavnosd.
Zveze društev upokojencev Ptuj, ustanovljena
je bila pred štirimi leti, takrat je vključevala 10
društev; danes že 16. Od ustanovitve do danes so
zaživela društva v Lovrencu, Gorišnici,
Markovcih, Polenšaku, Grajeni in Vitomarcih;
pa tudi drugje že razmišljajo, da bi organiziraH
društveno življenje. Ze takoj po novem letu
bodo ustanovljena društva v Doleni in v
Cirkulanah. Na občnem zboru zveze, ki je bil 14.
novembra so ocenili aktivnost v preteklih štirih
letih in ugotovili, da je potrebno društveno
življenje še nadalje širiti in ga obogatiti z novimi
dejavnostmi. Sedaj pa je društvena aktivnost
razpeta med rekreacijo, gostinsko dejavnostjo,.
,, nabavo premoga" in podobno. Posebno
pozornost pa brez dvoma zasluzijo pevski zbori
in v zadnjem času tesnejše sodelovanje z društvi
upokojencev iz sodelujočih občin SR Hrvatske.
Letos je bilo srečanje v Hrvatski. Načrtujejo pa,
da se to sodelovanje v prihodnje še bolj okrepi.
Tudi vključevanje žensk v društvene aktivno-
sti bo potrebno v prihodnje posvetiti več
pozornosti kot doslej, prav tako pa organizaciji
družabnih večerov. V razpravi na občnem zboru
zveze društev upokojencev so s konkretnimi
predlogi sodelovali skoraj vsi predstavniki
društev, ki so v glavnem govorili o problematiki
dela in o aktivnostih, ki jih vodijo pri bogatenju
društvenega življenja, zlasti še pri organizaciji
izletov, raznih športnih aktivnostih in obiskih
starejših članov. Večina društev si tudi prizadeva
dobiti lastne prostore, ki jim bodo v mnogočem
olajšali aktivnost, saj nekateri v sedanjem
trenutku gostujejo v gasilskih domovih in
prostorih krajevnih skupnosti. Zbor je tudi
ugotovil, da se nasplošno upokojenci aktivno
vključujejo v delo krajevne samouprave in v
razreševanje drugih aktualnih družbenih
vprašanj. Kljub velikim prizadevanjem
posameznih društev, pa je še veliko
upokojencev, ki žive v težkih socialnih
razmerah. Ob tem so tudi opozorili na probleme,
ki se pojavljajo združno s socializacijo vasi in
kako izboljšati življenjski standard pri
upokojencih, ki imajo nizke pokojnine.
Občni zbor zveze je ob tej priložnosti izvolil
tudi novo vodstvo in za predsednika zveze izvolil
Staneta Horvata, novega predsednika društva
upokojencev Ptuj. Potrdil pa je tudi spremembo
pravil zveze, ki se nanašajo na ustanovitev
tajništva zveze in sestav izvršnega odbora zveze,
ki bo v prihodnje štel toliko članov, kolikor bo
odbora zve^e, ki bo v prihodnje štel toliko
članov, kolikor bo društev v občini. MG
Bolezni najmlajših v tem času
POGOVOR z DR. NADO BEZJAK
V jesenskih in zimskih mesecih
se naši malčki običajno prehladijo
in nas vznemirjajo s kašljanjem, s
potenjem in s slabim
razpoloženjem. Običajno
poskušamo z zdravljenjem najprej
doma, potem pa poiščemo
zdravnikovo pomoč. Da bi staršem
malce pomagali z nasveti, smo
zaprosili za pogovor dr.Nado
Bejakovo, vodjo otroškega
dispanzerja v Ptuju:
,,Večja pogostnost okužb
dihalnih organov med meseci je
dobro znana. Tako je v sedanjih
cpidcmmloškili ra/merah najpo-
membnejše ugotavljanje in zdrav-
ljenje akutnih okužb dihal. To so
najpogostejše bolezni otrok, saj
pomenijo kar 50% vseh bolezni pri
otrokih do 5. leta starosti.
Večinoma so blage, omenjene na
nahod ali na vnetje žrela. Lahko
povem najpomembnejše znake teh
bolezni: to so bele sluznice žrela in
mehkega neba, bolnik je vročičen,
ima glavobol in včasih tudi kašlja.
Akutni virusni nahod se lahko
razširi na vnetje obnosnih votlin,
ki pa običajno preneha v dveh ali
treh dneh, brez posebnega zdrav-
ljenja. Bolj pogosto pa
komplicirajo akutni virusni nahod
bakterialne okužbe srednjega
ušesa, ki jih najbolj uspešno
zdravimo s penicilinom 7 do 10
dni. V primerih, ko se infekcija
razširi na spodnja dihalna pota,
bolezen zahteva skrbno nego in
nadzor. Najpogostejša obolenja
spodnjih  dihalnih poti:  laryngo-
traheobronhitis, ki ga prepoznamo
po hripavem glasu in joku, kašelj
ic lajajoč, otrok je lažje ali
hudo "prizadet, odvisno od
zamašenosti   dihalnih   poti.   Ko
Dr. Nada Bezjak
opazimo, da postajata otrokov
glas in jok zadušena in da otrok
odklanja hrano in tekočino, je
potrebno zdravljanje v bolnišnici.
Pri akutnem bronhitisu, ki je
pogost pri majhnem otroku, otrok
suho kašlja, napade ima predvsem
ponoči, čez štiri do šest dni pa
kašelj  postane  produktiven.  Če
omenim še pljučnice, ki so precej
pogoste, naj povem, da je pri tej
bolezni potek običajno nagel,
vročina hitro narašča, dihanje je
hitro, otrok je nemiren in tudi
kašlja.
Glede zdravljenja navedenih
okužb dihal lahko povem, da sedaj
zanesljivo ugotavljamo, da nad
90% okužb dihal povzročajo
številni virusi. Zato, preden se
odločimo za antibiotično zdrav-
ljenje, moramo ugotoviti ali je
bolezen posledica virusne infekcije
ali bakterialne. Razpoznava te
bolezni samo po klinični sliki je
težka. V diferencialni diagnozi
nam je delno v pomoč krvna slika,
ki ima pri virusnem ali
bakicrialnem infektu .svoje
značilnosti. Tudi preiskava
sedimentacijc krvi je lahko
pomembna pri odločitvi, da gre za
hujše obolenje.
Virusno vnetje ne zdravimo z
antibiotiki in tudi preventivno
antibiotika ne predpisujemo, zato
starši pogosto delajo narobe, ko
prehitro posežejo po domačih
zalogah antibiotikov. Zapomniti si
moramo, da so otroci z bolenimi
dihal pogosto izsušeni, ker pijejo
premalo tekočine. Vodo izgu-
bljajo s potenjem, ob hitrem
in globokem dihanju, pa tudi z
bruhanjem po kašnju. Zato
morajo starši poskrbeti, da taki
bolniki pijejo ustrezno količino
tekočin — vodo, čaj in sadne
sokove, običajno 100 gramov na
kilogram telesne teže.
Zelo važno je tudi nežno črpanje
izločkov iz nosu, kčr očistimo
dihalno pot in postane kašelj bolj
učinkovit. Blažiti moramo vročino
in poskrbeti za otrokov mir.
Dostikrat si postavljamo
vprašanje, kje naj se tako bolan
otrok zdravi. Odgovor je odvisen
od splošne prizadetosti otroka, od
stopnje dihalne stiske, od
obsežnosti izvida na pljučih, od
možnosti staršev, da negujejo
otroka doma ter od oddaljenosti
otrokovega doma od zdravstvene
ustanove"
Je v tem času na dispanzerju
večja gneča kot običajno?
,,Frekvenca je v tem času
nekoliko večja kot sicer, okrog 90
do 100 otrok na dan, tako da se
vidi, da so te bolezni pogoste.
Preglede opravljamo tudi v jaslih
VVZ Ptuj in tudi tam je število
prehladnih bolezni znatno večje.
Vzrok je tudi v tem, ker so otroci v
zaprtih prostorih in je možnosti
okužb tudi nekoliko večja."
Morda še nasvet, ali lahko gredo
tako bolni otroci na sprehod? ,,To
je zelo pomembno, Otrok se mora
utrdili. zali> naj gredo slurši z
njim ob vsakem
vremenu na sprehod — za pol uice
ali več, odvisno od vremena .Tako
bodo otroci bolj odporni in manj
dovzetni za okužbe."
N. D.
LABOD
tovarna perila
Novo mesto
TOZD Delta Ptuj
De/ovni kolektiv TOZD DELTA Ptuj
čestita ob DNEVU REPUBLIKE - 29.
NOVEMBRU vsem delovnim ljudem
in občanomi
Samoupravna
stanovanjska
skupnost
občine
Ptuj
in Stanovanjski servis Osojnikova 1, Ptuj
Iskrene čestitke
ob 29. novembru -
Dnevu republike!
TEDNIK
— 28. november 1979
DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 9
RAZGIBANA iNOVACUSKA DEJAVNOST
Ali gre za izum, tovariš
Kodela?
»Ja in nc. bi lahko odgovoril.
Ni), pa naj razložim za kaj gre« je
začel pogovor Jože Kodela vodja
t)ddelka Plastika v delovni
organizaciji Olga Meglic. Za nje-
govo int)vacijsko dejavnost sem
/vedel povsem po naključju in
zato bil presenečen nad »izu-
mom«, ki gaje »pogruntal« Jože
Kodela. S takšnim presenečenjem
sem ga tudi obiskal. O varjenju, o
takšnem, ki je v .delovni
organizaciji Olga Meglic, namreč
še nisem slišal nobene, tudi videl
ga šc nisem. Zato je bilo težko
začeti. V veliko pomoč mi je — bil
Jo/C Kodela sam.
>>Žc dalj časa se ukvarjarh z
\ arjcnjem. V zadnjem času pa še s
tako imenovanim visokofrekven-
čnim varjenjem skozi različne
diclektrike (posebne izolatorje).
Takšno varjenje je del industri-
jsko tehnološkega postopka v
oddelku visoke frekvence delovne
organizacije Olaa Mesličin iebilo
predtem daljše. Moje »izumilelj-
stvo« je torej povezano s skraj-
šanjem postopka. V delovni
organizaciji smo privarčevali na
času. Kot dielektrik sem uporabil
steklo in kol kapacitativno polje
premaz na zadnji strani stek-
la—ogledala.«
Ali gre pri tem za kakšno novo
obliko varjenja stekla na plastiko
ali obratno?
•>Ne«. ie rekel Jože Kodela.
'>pri varjenju sc steklo uporablja
kol i/olalor m to ni klasično var-
jenje, kol smo ga navajeni. Do-
gajanje je povsem drugačno in
poteka v kapacitativnem polju,
lo polje jc »ra/vrščeno« na po-
sebne visokofrekvenčne elektro-
de, ki s() posebne oblike.«
In kaj visoka frekvenca pri va-
šem delu o/iroma pri i/umilelj-
si\ u pomeni'.'
)C'e preprosto razložim, bi ta-
kole rekel: visoka frekvenca po-
meni neko nihanje v dok)čenem
času in je v industriji, ta ugotovi-
tev velja predvsem za podravsko
regijo, dokaj nerazvito področje.
V deknni organizaciji uporablja-
Na teh strojih teče visokofrekvenčno varjenje. Postopek je cenejši, hi-
trejši in delavke ga z lahkoto opravljajo.
no 27.6 megaherza za varjenje
oziroma/a toplotno izkoriščanje v
kapacitativnem polju in s to
frekvenco varimo plastiko. G reza
varjen je avtomobilskih ogledal na
senčnike stoenk. goifov itd. Nape-
los{ iz omre/ja pretvorimo s po-
sebnim generatorjem v vi.soko
frekvenco. Z anodnim tokom v
kapacitativnem polju elektrodo,
i/koristimo tako. da spreminjamo
polariteto makro—molekul v
P\'(" materialih, s tem pa nasta-
jajo /eljeni artikli, pravzaprav
/vari. kijih kot izdelke ponudimo
kupcem in naročnikom.
Sodeč po zadnjih inovacijah se
je ta dejav nost v občini Ptuj precej
razmahnila. To velja predv sem za
večje delovne organizacije kot na
primerTCJA. Agisin Olga Meglic.
Kje ste uvedli to izboljšavo in kaj
le-ta prinaša delovni organizaciji?
'Postopek je uveden pri izde-
lavi senčnikov, pri vgrajevanju
ogledala v avtoinobilski senčnik.
Pred tem smo ogledala varili na
drugačen in daljši način. Proiz-
vodnja seje seveda pocenila. Pri
90 tisočih kosih bi letos prihranili
okoli I I tisoč dinarjev, prihodnje
leio sev eda še v eč.«
gre/a i/um ali za izboljšanje
/e znanega postopka'.'
>Z v isoko frekvenco se ukvar-
lam /e v eč let. vendar do danes še
nisem /asledil. da bi na tak način
uporabljali dva dielektrika naen-
krat. ^
Inovacije so v delovni
organizaciji opredeljene s pravil-
nikom. Kako je v delovni
orgni/aciji urejen sistem nagraje-
vanja /a inovacije, kakšna je sti-
mulacija itd.?
• Pravilnik imamo in je sprejet
ter c)blikt)van na ravni sestavljene
nrgani/acijc združenega dela El-
kom iz .Maribora. V pravilniku so
opredeljeni sistemi nagrajevanja
kot na primer; stimulacija oziro-
ma nagrada za tehnične predloge,
izboljšave, i/ume itd. Sedanji
pravilnik je dobro sestavljen,
morda je v njem kakšna slabost,
toda ker ta dokument največ
obravnavajo člani komisije za
inovacijsko dejavnost, je pravil-
nik ustrezen.«
Kako naprej, po pravilniku to-
rej gre /a i/umiteljsivo? Kaj o tem
menijo v delovni organizaciji?
•Aloja zadeva je v pravilniku
zapisana. Mislim, da bodo samo-
upravni organi, komisija in sode-
lavci i/um pregledali in uredili tko
kolje to določeno v pravilniku.«
Pričakujete torej, da bo izum
patentiran in temu primerno na-
grajen?
■>0 tem se še ne bi pogovarjal,
naj tudi tokrat čas pove svoje.«
S tem pa Jože Kodela ni hotel
reči. da v občini Ptuj premalo
skrbimo za inovacijsko dejavnost.
Potrebe .so sicer velike, tudi mož-
nosti je precej, le odziva ni pra-
vega. Kje so torej stabilizacijska
prizadevanja, kje so komisije in
kje so uresničevanja kongresnih
stališč sindikata in Zveze komu-
nistov. V Olgi Meglic so na dobri
poli in tudi dober vzgled so.
Besedilo in foto: zk
Skupno reševanje inovacijske
problematike
v ptujski občini v zadnjem času razširjamo
skrb za inovacijsko dejavnost, vendar je odzivnost
/dru/enega dela še premalo konkretna. Na prste
ene roke bi lahko prešteli tiste sredine, ki bolj ali
manj ra/vijajo inovacijsko dejavnost. Razni orga-
nizacijski prijemi, za katere smo se v skupnosti
odločili, v tem obdobju niso dali željenih rezulta-
tov, ker vsi samo poudarjajo pomen inovacijske
dejavnosti, ne vidijo pa gospodarskega učinka
intnacije. Nič novega ne bomo povedali, ko bomo
ponovili, da int)vacijska dejavnost še ne živi. ker
niso sprejete najboljše sisteinske rešitve za njeno
v/podhujanje.
I.na i/mcd delovnih organizacij, ki v občini
diisega boljše rezultate, je »Olga Meglic«, ki
vključena v sestavljeno organizaciji) Elkom. skup-
no ra/vija to dejavnost. To si) lahko ugotovili na
skupnem zasedanju člani komisije za inventivno
dejavnost pri občinskem svetu ZS Ptuj. ko so se
sestali z isto komisijo v organizaciji »Olga Meglic«.
Ocenili so. da so v tej delovni sredini pravilno
zastavili razvoj inovacijske dejavnosti in temu
primerni so tudi uspehi. Intenzivno je komisija
pričela z delom v letu 1975. ko je prejela v obrav-
navo tri koristne predloge, v letu 1976 eno tehnič-
no i/bi)ljšavo in v letu 1977—14 koristnih predlo-
gi)v. tri tehnične izboljšave in en izum. Da bi
inovacijska dejavnost ne životarila, so si postavili
lake sistemske osnove, ki so vzpodbujevalni in
iisire/no stimuliraji) inovatorja. V okviru sestavlje-
ne iirgani/acije pa vsaki) leto prvi maj pra/nujcjo
kot dan inovatorja. Takrat tudi analizirajo doseže-
ne uspehe in sprejemajo bodoče usmeritve na tem
področj u.
V preteklem letuje bilo 6 koristnih predlogov
in 5 tehničnih i/boljšav. od katerih sta bila sprejeta
2 koristna predloga, ena "tehnična i/boljšava;
vrednost predlaganih inovacij pa je bila ocenjena z
2()5.S5().0() dinarjev. Predlagateljem pa je bilo
i/plačanih 22.495.00 dinarjev nagrad. V tem letuje
bilo veliko naporov vK)/enih v i/boljšanje utečenih
|-K)stopkov dela. katerih učinki pa se bodo izkazali
šele v letošnjem letu. Med temi naj omenimo novo^
izvedbo ogrodja za senčnike, zakijučevanje profl-'
lov /a R-4 in drugo.
/e letos pa JC komisija prejela v obravnavi) 34
inventivnih predlogov, ki jih je prcdločilo 38
inovatorjev. Dosedajjc bilo rešenih 13 predlogov.
7 predli>gov pa je šc v pretresu. Največ predlogov
Ml imeli kvalificirani delavci in delavci s srednješol-
sko i/obra/bo. zelo malo pa je bilo delavcev iz
neposredne proizvodnje. Temu vprašanju pa bodo
v prihodnje posvetili precejšnjo pozornost. Ob
veliki podpori vseh struktur v delovni organizaciji
»Olga Meglic« bo brc/ dvoma inovacijska dejav-
nost v prihodnje /.ela še večje rezultate. Pri tem pa
jih je »oviraloc tudi vprašanje, na katerega dosedaj
še niso našli odgovora in sicer, kaj je službena
dol/m)st in kaj inovacija, kje je meja med obema.
Primeru »Olge Meglic« bi morali slediti tudi v
drugih delovnih organizacijah ptujske občine. V
družbi smo se dogovorili, o tem je bilo govora tudi
na zadnjem sindikalnem kongresu, daje potrebni)
v vseh temeljnih organizacijah oziroma delovnih
organizacijah ustanoviti komisije /a inventivno
dejavnost. To /ahtevo pa bo treba tudi uresničiti in
ne samo ugotavljati, da ni pogojev za inventivno
delo. ker pač ne vemo. kaj je inovacija v določeni
gospiidarski dejavnosti. CJospodarstvo se nasploš-
no otepa s številnimi težavami, ki pa bi jih bilo
mogoče rešiti skozi inventivno in raziskovalno
delo. Žal pa ugotavljamo, da povezave med obema
m. Komisija /a inventivno dejavnost je zato
inedlagala, da bi na bodočih sejah sodlelovali tudi
predstavniki raziskovalne skupnosti občine.
Ob tej piilo/nosii so ra/pravljali tudi o potrebi
oigtini/acijc oddelka ali odbora, v katerem bi bili
pri/nani gospodarski strokovnjaki, ki bi v danem
irenutkii ustvarjalno pristopili k razreševanju
gospi)darskc problematike in bi tako lahko rešili
v rsto problemov. ki smo sedaj primorani reševati v
nkuru družbeno-političnih organizacij.
Komisija JC tudi sprejela sklep, daje potrebno
\ prihodnjem • letu izvesti občinsko tekmovanje
kovinarjev in najboljše poslati na republiško
tekmovanje, na katerein pa letos predstavniki
piiijskc občine niso sodelovali. Tudi skozi to obliko
hi lahko razširjali prizadevanja za vključevanje
širšega kroga mladih za kovinarske poklice, kijih v
p(U|ski občini zelo primanjkuje. Nosilec tekmova-
nia pa bo delov na organizacija »Agisc
Dogovori i 1 so se tudi. da bo organizator
posvetovanja ob dnevu ini)vaU)rjev v letu 1980.
delovna organizacija »Olga Meglic«, saj bo to
zanjo veliko priznanje in obenem vzpodbuda za še
bol|še delo v prihodnjem obdobju.
MG
unial
tovarna glinice
in aluminija
Boris Kidrič
n.sub.o. Kidričevo
25 let proizvodnje
Prisrčne čestitl<e, is/<rena hvala
in najboljše želje vsem,
ki ste ustvarjali in oblikovali
naših 25 letproizvo d nje z delom,
delovanjem na področju
samoupravljanja,
družbenopolitičnega
in športnega življenja
Delovni ljudje DO TGA „Boris Kidrič"
Kidričevo, ki združujejo delo v
— TOZD Tovarna glinice
— TOZD Proizvodnja aluminija
— TOZD Predelava aluminija
— TOZD Vzdrževanje
— TOZD Kontrola kvalitete
— TOZD Promet
— TOZD Livarna lahkih barvnih
kovin Trbovlje
— Delovni skupnosti skupnih
služb
se pridružujejo praznovanju
DNEVA REPUBLIKE
- 29. NOVEMBRA, čestitajo
vsem delovnim ljudem in občanom
ter jim želijo mnogo uspehov
pri nadaljnem razvijanju
samoupravnih socialističnih
odnosov!
10 - IZ NAŠIH KRAJEV
28. november 1979 —
TEDNIK
Krompirja dovolj
- kam z njim
Ko bi Ic bilo lakšnih lovornjakov šc več. jc oni dan v/kliknil kmet
.leinej Pauman i/ Ft)ngerc pri nalaganju krompirja. Okoli 20 ton so ga
kmetje-oddali Kmetijski zadrugi Dravsko polje od Lovrenca. Po tri
dinarje so ga prt)dali in pri tem so kmetje menili, daje cena prenizka in
nc pokrije stroškov proizvodnje. Nekateri so se tudi spraševali, zakaj je
tako slabo organizirana prodaja in zakaj se v Sloveniji ne dogovorimo za
enoten odkup krompirja. Iz napak, ki smo jih na tem področju storili že
veliko, se žal še nismo ničesar naučili. Se bomo morda letos? Tovornjak,
kije krompir odpeljal v Sarajevo, je lep primer organiziranega odkupa,
toda kaj. ko pa je lakšnih tovornjakov premalo.
fotozapi:!?: zk
UREDNIŠTVO RADIA IN TEDNIKA
Obiščite ga!
Kot njegov dober znanec, sem komaj čakal, na vrata na katere sem
s strahotna potrkal.
'>Vstopite!« seje zaslišalo iz kuhinje, v kateri je približno 48. letna
gospodinja kuhala kmečki zajtrk. Dišalo je po kislem zelju in ajdovih
žgancih.ki sem jih kaj kmalu zagledal na štedilniku. Prijazna gospodinja
meje povabila k mizi h kateri je prisedel tudi moj dobri znanec Franc
Kckec iz Bukovec 35.
Danes pričakuje 85. jesen življenja in zna veliko lepega in tudi
hudega povedati.
Njegova pripoved tli zgodba, pripoveduje, kot bi preteklosti
ugrabljal posamezne prizore, ki so se mu najbolj \ rezali \ spomin.
Zaupal mi je tudi, da še rad pomaga pri kmečkem delu. če je le
mogoče.
Pa njegova kolarnica (domača delavnica) tudi vednoobratuje, ni ga
sonca niti zime. da bi mu kljub veliki starosti kljubovala. Z vsem je
zadovoljen. Snaho spoštuje in vse, kar je na tem kmečkem dvori.šču na
katerega seje priženil. Vsak kos lesa je tako skrbno shranjen, da res ne
more priti v škodo.
Spreten je pri vsakem popravilu kmečkega orodja, zato tudi vse
naredi. Ko sem muz besedo privoščil malo počitka se mi je dobrovoljno
nasmehnil in rekel. »Rad delam! Takšen sem pač od mladih nog. Tako
meje vzgojila mama.«
Opazil sem njegovo že tresočo ali še čvrsto roko s katero sije od časa
do časa zakril oči. Rekel mi je, življenje imam rad, spoštujem ga. moje
zadnje utrinke sreče pa še posvečam kolikor le zmorem mojima pra-
vnukoma Alešu in Nataški«.
To je moje veselje in na zdravje sva izpila kozarček domačega —
žganega! Lepo je z njim kramljati in zato želim, da ga tudi vi obiščete in
se prepričate kaj je res. čeprav ni nikoli osamljen, bo vesel obiska iz
vašega studia in. ko boste vprašali zakaj? bo z dobrovoljnim nasmehom
rekel »zato!«
Marko Satler
POSLOVNA   ENOTA
PTUJ
Vse bančne storitve opravljanno
hitro in solidno, tudi ob sobotah
in v popoldanskenn času.
Gotovo ste se že prepričali i
da je KB Maribor —
Poslovna enota Ptuj i
resnično HIŠA ZAUPANJA:
ŽIVEL DAN REPUBLIKE -
29. NOVEMBER!
O srečanju gostincev iz vse Slovenije
Ž.c \ predzadnji številki smo pt)ročali o 27. gostinskem turističnem
zboru, ki je bil od 5. do 7. novembra v Ljubljani. Zbor je prav gotovo
dosegel SVOJ najnen. saj si gajet)gledalo več kot polovica vseh gostinskih
dcla\c v iz SloNcnije.
Na ogled so bili pogrinjki. kulinarične specialitete, slaščičarski
i/dclki in razno\rstne delavske obleke za natakarje. Na zboru sosode-
knali tudi ptujski gostinci in dosegli lep uspeh. O tem naj več povedo
''♦"*'gi'diji. Boris Cafuta
Po^rinjek »kurentija<(, pripravila sta ga Janez Čuš in Tone Svenšek, je
dobil srebrno kolajno
Foto: D. Ris
Pofjrinjek »zlati jubilej« Perutnine Ptuj, delo Marice Šoškič in Jožeta
lišlerja, je dobil bronasto kolajno
Foto: D. Ris
OHRANIMO DEDIŠČINO NAŠIH
PREDNIKOV
Zaradi hitrega ekonomskega
razvoja in tehničnega napredka,
se je tudi na našem podeželju
marsikaj spremejiilo. Mnogi
ljudski običaji, ki so bili povezani
z raznimi kmečkimi opravili, kot
so — košnja, žetev, nilačev,
ko/uhanjc. trgatev, luščenje košic
tn druga, pri katerih je bilo
udeleženih vedno veliko ljudi, so
skoraj povsem zamrli, saj ta
množična dela sedaj skoraj po-
vsem opia\ijajo stroji. Ljudske
pesmi in plesi, ki so bili ohtakšnih
prilikah vedno prisotni, pa žal že
močno tonejo v pozabo. Vse tisto,
kar je bilo pred leti še tako pristno,
nepokvarjeno in domače, skuša-
mo sedaj ohraniti pod okriljem
i/\irnih lolklornih skupin.
ludi naše podeželske vasi do-
bi\ajo iz dneva v dan novo po-
dobo. Nekoč idilične s slamo krite
•>cimprane« hišice so. že prava
redkost. Tudi pri nas v Markovcih
jih je ostalo le še nekaj. F.na od teh
JC hišica Antona Frasa v središču
Markovec. Hiša je trenutno pra-
zna, saj je lastnik v domu upo-
kojencev. Prav zato pa je hišica že
močno načeta, ker ni gospodarja,
ki bi za. njo skrbel.
Markovski folkloristi so na
prisiiijnih mestih že večkrat
predlagali, da bi se hišica, ki stoji
po\ rh še na zelo primernem kraju
tudi zgodovinsko zaščitila. S pis-
mom z dne 20. februarja 1979 pa
so sc \ tej zadevi tudi uradno
obrnili na Pokrajinski muzej v
Ptuju, s pismom z dne 12. marca
1979 pa še na Zavod za spome-
niški) varstvo v Mariboru.
Odgovorni so torej z našimi
predJogi seznanjeni. Morda jc
sedaj res skrajni čas. da se ohrani,
kar sc šc ohraniti da. morda bo
jutri,že prepozno.
V Mark<.)vcih smo letos dobili
ludi novo šolo — staro šolsko
poslopje, ki že nekaj let nazaj ni
bilo   najprimernejše   za   šolski
pouk. pa sedaj sameva in čaka na
(.)drešitev. Celotno stavbo, ki je*
povrh potrebna večjega popravila
naj bi prevzela v upravljanje kra-
jevna skupnost Markovci, pros-
Hiša Antona Frasa, Markovci št. 50.
lorc \ njej pa naj bi dobile druž-
beno politične organizacije 4n
društva. Na posvetu, kije bil pred
nedavnim, so se o tem (.)k\ irno že
dogOMMili.
Tudi agilni markmski foklo-
risti. ki že vsa leta po vojni zelo
uspešno opravljajo bogato kul-
lurno  poslaiisivt)  in  ohranjajo
dediščini) naših prednikov še za
prihodnje rodove, bi radi dobili v
stari osnovni šoli. če že ne dve. pa
\ saj eno učilnico, kjer bi si uredili
manjši etnografski muzej. V eni
učilnici bi predstavili vse etno-
grafske like. kot so koranti. orači,
pokači. rusa. medved, piceki in
kmečka gostija s ki)pjašem. V
drugem prostoru pa bi razstavili
razna kmečka in gospodinjska
oi\)dja. ki so danes ob vedno večji
mehanizaciji in tehniki vse manj v
rabi. Treba bo torej pohiteti in
zbrati zadevne predmete še pet
minut pred dvanajsto. Ker gre za
precej obsežno in zahtevno nalo-
go, upajo, da bodo dobili pri
svojem nesebičnem delu pri kra-
jevni skupnosti in krajanih vso
podporo.
Cas \ katerem živimo drvi na-
prej z nezadržno naglico, zato
lahko mirno trdimo, da bomo
predmete te vrste čez nekaj let
videli žal le še \' muzeju, zato
pohitimo z akcijo.
\\
Akademski
slikarji razstavljajo
v Halozah
Stoperčanom se v teh dneh s
svojimi deli predstavlja šest aka-
demskih slikarjev in kipar. V so-
boto zvečer so se mladi Stoper-
čani, med njimi so bili tudi pred-
stavniki starejše generacije, src;
čali s tremi izmed slikarjev, ki
razstavljajo v prostorih osnovne
šole. Razstavajeplod .sodelovanja
osnovnih organizacij ZSMS iz
Stoperc in akademije za likovno
umetnost v Ljubltani.
Zanimivo le. da se akademski
slikarji Jana Vizjak. Dušan Man-
dič, Miha Dali Valle. K.senija
Mogin, Dušan Kirbiš in kipar
Tomaž Kolarič prvič predstavlja-
jo v tako majhnem Kraju in to
občinstvu, ki ima na njihovo
ustvarjanje drugačen pogled kot
umetnostni kritiki. Slikarji so na
sobotnem pogovoru povedali, da
želijo zvedeti za iskreno mnenje
Haložanov o njihovem delu,
upajo pa tudi. da si bo razstavo
ogledalo precej občanov. Razsta-
va bo oaprta do .sobote. 1. de-
cembra, ogled pa je možen med
16. in 19. uro. .j^ p
Temeljne organizacije združenega dela:
— Perutninske farme
— Mesna industrija
— Tovarna krmil
— PP Comerce
— Servis
— Obrat za kooperacijo
— Ptujska tiskarna
ter delovna skupnost skupnih služb in DPO čestitajo vsenn odjemal-
cem in delovnim ljudem ter ostalim poslovnim partnerjem ob
29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKJEI
TEDNIK
— 28. november 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11
NJEGOVIH 50 GLEDALIŠKIH LET
„2e v zgodnjih gimnazijskih letih
me je, ne vem kaj prevzelo in
omamilo, da sem se začel ukvarjati
ljubiteljsko s ,,teatrom" in sicer
na domačem, kranjskem odru, v
hiši kjer sem se rodil in dolga leta
prebival — v današnjem Prešer-
novem gledališču. 2e takrat sem
slutil, da temu čarobnemu svetu ne
bom mogel ubežati," je začel
svojo pripoved upokojeni režiser
peter Malec, ki se je vrsto zadnjih
let razdajal v ptujskem amater-
skem gledališču, na številnih
zunanjih odrih in jim tudi danes
kot upokojenec ostaja zvest. Poleg
tega pa opravlja še funkcijo pred-
sednika gledališke sekcije in tudi
kot strokovni sode.lavec pri kultur-
ni skupnosti je opravil nemalo poti
in nalog, tesno povezanih z nje-
govo poklicno dejavnostjo, z odrs-
kimi deskami, kj jim je posvetil vse
svoje življenje.
Danes ob njegovi 70-letnici roj-
stva, v teh letih je kar petdeset
tistih — posvečenih gledališču,
ugotavljamo, da je kot poklicni
režiser takoj po vojni veliko
prispeva! k razvoju kranjskega, na
novo oživljenega odra, tistemu na
katerem je pravzaprav shodil.
Predvsem pa je pripravil tla za
poznejše poklicno gledališče. Po
njegovem nasvetu in posredovanju
so ga takrat tudi poimenovali iz
Mestnega v Prešernovo gledališče
Kranj.
Sicer p a o svojih začetkih in delu
minulih petih desetletij pripo-
veduje:
,,Prva igra, ki sem jo postavil
1929. leta na oder jaz — amater z
amaterskimi igralci je bila Sem
Benellijeva tragedija Ljubezen treh
kraljev. Kmalu pa sem se lotil tudi
zahtevnejših, literarno vrednejših
del kot so Igra apostolov. Vest,
Jurij Plevnar in kajpak Zupan-
čičeva Veronika Deseniška.
Slednja je bila za tista moja
nebogljena leta zares velika hrab-
rost in preizkušnja.
Predstavo si je ogledal tudi
takratni režiser ljubljanske drame
profesor Osip Sest in kot dijak
ljubljanskega učiteljišča sem našel
pot do njega in bil kar štiri leta
njegov učenec. Vcepil mi je
globoko in izredno spoštovanje do
gledališke umetnosti, od njega sem
se veliko naučil in po njegovem
nasvetu šel po učiteljišču na dunaj-
sko državno gledališko akademijo,
kjer so jih med 56 kandidati
sprejeli le 7.
Po študiju v tujini sem debitiral
kot režiser 1935. leta v Ljubljani z
igro švicarskega dramatika Cezarja
Arksa Izdaja pri Novari. Za vedno
mi bo ostalo v spominu delo z
velikimi igralskimi osebnostmi
ljubljanske drame, kot so bili Ma-
ria Vera, Mira Danilova, Levar,
Kralj, Lipah, Skrbinšek, Jan —
igralci, ki sem jih še pred leti
občudoval z dijaškega stojišča.
Predstava je bila v Slovencu zelo
dobro ocenjena.
Iz začetnega zorenja, uspehov in
padcev v mariborskem gledališču
se rad spominjam vrste znanih
gledaliških del, ki sem jih postavil
na oder. Plodno 6-letno umetniško
delo v tej drami je nenadoma
prekinila vojna in po njej se je
zame začelo usodno tavanje, polno
grenkobe in notranje razklanosti in
začel sem resno razmišljati o
koristnosti svojega dela. Nekaj
sezon sem bil v Kranju, pa v
Ljubljani, Ptuju, spet v Mariboru
in drugih jugoslovanskih poklicnih
gledališčih kot so Sarajevo,
Dubrovnik, Banja Luka.
Ko sem bil v drugo angažiran v
mariborski drami, kamor sem
prispel po Dubrovniku in Ptuju,
smo s tamkajšnjimi požrtvoval-
nimi igralci pripravili nekaj lepih
večerov. Nepozabna je bila upri-
zoritev drarnatizacije Dnevnik Ane
Peter Malec (foto: M. Ozmec)
Fr*ank s katerim je doživelo mari-
borsko gledališče nezaslišan uspeh
na gostovanjih v Beogradu in
Zagrebu kot tudi pri kritikih..Zdi se
mi, da sem prav v mojem drugem
mariborskem obdobju in pod
Dolarjevim vodstvom, ustvaril
svoje najboljše režije.
Vsa leta sem se nemalo ukvarjal s
klasičnimi dramskimi deli, ki so
mi bila od nekdaj pri srcu in sem
se jih loteval z veliko resnostjo.
Moji odrski sopotniki so bili Elvira
Kraljeva, Stane Sever in drugi.
Veliko medsebojno zaupanje in
tudi nekaj drznih dramaturških
posegov za nekatere nespre-
jemljivih, pa vendar opravičenih
kot se je pozneje izkazalo, vse to je
bilo tisto kar mi je dajalo proste
roke in novega poleta za delo.
V banjaluškem gledališču sem
posvečal veliko skrb mladim,
nadarjenim bosanskim drama-
tikom, bil sem med prvimi režiser-
ji, ki so sodelovali pri rojstvu
dubromSkih poletnih prireditev,
ki slavijo prav letos 30-letnico. Z
dubrovniškim ansamblom smo
uprizorili prisrčno Lope De Vego-
vo komedijo Prebrisana norica s
Selmo Karlovac v glavni vlogi.
V mojem repertoarju je bilo tudi
čedno število domačih — sloven-
skih del in naj omenim še, da sem
režiral na Dunaju Begovičevo
dramo Brez tretjega in ponovno
Dnevnik Ane Frank v puljskem
gledališču s katerim smo gostovali
na željo maršala Tita na Brionih.
Po tridesetih letih ustvarjanja v
poklicnih gledališčih sem se
prostovoljno odločil za delo z
ljubiteljskimi odri. Odločil pred-
vsem zato, ker sem bil globoko
prepričan, da bom našel za svoje
ustvarjanje med preprostimi,
požrtvovalnimi ljubitelji več pre-
dane ljubezni in hkrati hvaležnosti.
Na kraju mojega nemirnega
tavanjl*me je pripeljala pot v ptuj-
sko amatersko gledališče, kjer sem
se že popreje, ko je bilo še poklic-
no, dobro počutil. Doslej sem s
ptujskimi igralci pripravil 40
dramskih del, od tega 6 z dijaki
gimnazije in ekonomske srednje
šole ter 30 iger na podeželskih
odrih. Od ptujskih predstav mi je
še danes draga, od občinstva zares
lepo sprejeta prireditev Večer v
čitalnici v kateri je sodelovalo več
kot 60 igralcev in pevcev. Rad se
spominjam svečane premiere
Razvaline življenja, predvsem
zato, ker sta se ob mojem jubileju
predstave udeležili tudi igralki
Elvira Kraljeva in Mira Danilova.
Ko smo se pred mnogimi leti
vračali mariborski gledališčniki z
gostovanja na podeželju, je moj
iskreni prijatelj, naš veliki pokojni
igralec Arnold Tovornik, še ves
navdušen od toplega sprejema
predstave med gledalci, ki so prvič
videli ,,ta prvo" gledališče — igrali
smo Vročo kri, dejal: ,,Zdaj šele
prav čutim, da to, kar počenjamo,
ni prazno, ampak, da ima smisel,
velik smisel."
S premiero Kozakove AFERE, ki
bo 10. decembra, praznuje Peter
Malec tudi svojo 185 režijo. Vsi
skupaj mu želimo, da ne bi bila
zadnja, ob njegovi 70-letnici, praz-
noval jo je minuli četrtek, pa naše
iskrene čestitke.
STOPERCE
DRAMSKA
SEKCIJA SPET
DELA
Po dveletnem premoru je v Stoper-
cah začela ponovno delovati dramska
skupina kot ena izmed najpomem-
bnejših sekcij tamkajšnjega prosvet-
nega društva. Začetne .>kiidrovske«
težave so nekako prebrodili in pod
vodstvom učitelja Vlada Kajzovarja so
imeli že nekaj vaj za igro srbskega sa-
tirika Novaka - GUGALNIK. Pri-
čakujemo, da bo tudi to uprizoritev
domače hvaležno občinstvo dobro
sprejelo.
Vadijo v šoli na že. precej dotraja-
nem odru. za kostume, kulise in
druge rekvizite bodo tudi tokrat morali
sami poskrbeti. »Glavno pa je, da
imajo igralci veliko voljo do dela.«
pravi režiser Vlado Kajzovar.
mš
Kulturo širše med
delavce
če bi kulturo ocenjevali le po obiskih različnih kulturnih predstav,
bi bila podoba v ptujski občini kaj klavrna, pa vendar ljubiteljsko
kulturno ustvarjanje med našimi delavci in občani dosega lepe rezultate.
Kljub temu. da so redki animatorji kulturnega življenja v delovnih
organizacijah, si kultura utira pot med delavce.
V zadnjem ča^u smo priče številnim razstavam fotografij in likovnih
stvaritev v delovnih organizacijah. Svetel primerje delovna organizacija
»Boris Kidrič« v Kidričevem, ki vsako leto pripravlja razstavo umetni-
kov — amaterjev. Letos je ta razstava v delavskem domu »Franc
Kramberger<' v Ptuju, ki joje pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZS
Ptuj organizirala tovarniška konferenca sindikata ,v TGA. Na njej pa
razstavljajo fotografi: Stojan Kerbler. Srdan Mohorič in Rajko Kosi ter
likovniki — amaterji: Jože Huzjan. Julij Ošlovnik. Ivan Mazera st. in
Ivan Mazera ml. Vsi omenjeni razstavljalci so delavci tovarne, v kateri pa
.so si zadali nalogo, da vse te ljubiteljske kulturne amaterje ustrezno
organizirajo. Ta razstava bi naj bila obenem pobuda, da bi v prihodnjem
letu organizirali skupen nastop vseh kulturnih amaterjev iz celotne
občine.
Razstava likovnih amaterjev je posvečena 25-letnici TGA in pra-
zniku republike. MG
Začasna rešitev -
preselitev v prejšnjo
posebno šolo
Prostorske težave s katerimi se ptujska ljudska in študijska knjižnica
ubada že vrsto let bodo vsaj delno in začasno rešene s preselitvijo v
nekdanjo posebno šolo, ki je bila v istem nadstropju minoritskega
samostana. To pomeni, da se bo knjižnica samo razširila še v ta trakt
zgradbe po tem, ko bo urejeno centralno ogrevanje in opravljena še
rrfanjša adaptacijska dela. Ta selitev je toliko bolj potrebna, ker bo tudi
pošta razširila svoj tehnični del in mora knjižnica izprazniti njenih 164
kvadratnih metrov prostora. Ob tem pa seveda nastaja vprašanje kako
pokriti vse stroške za omenjena dela in opremo in če je to v celoti dolžna
storiti knjižnica, ki bo prostore prevzela v najem od samoupravne stano-
vanjske skupnosti v Ptuju.
Na Trg Svobode se bo lahko preselil mladinski oddelek knjižnice v
dva prostora, iz poštnega dela tudi študijski oddelek z izposojevalnico,
čitalnica za periodiko in na voljo bosta še dve študijski sobi. Knjižnica bo
tako pridobila 517 kvadratnih metrov prostora, oziroma, če odštejemo
izgubljeni del v poštnem poslopju — le 253 kvadratnih metrov prostora
oziroma, če odštejemo izgubljeni del v poštnem poslopju — le 253
kvadratnih metrov. Na novo pridobljeni prostori so poleg tega tudi dokaj
nefunkcionalni in z dvema dolgima hodnikoma, ki bosta lahko služila le
za občasno prirejanje razstav. Poleg tega pa je prisoten še» problem slabe
nosilnosti stropov kar ima za posledico, da bo moč knjižne police
namestiti le ob vzdolžnih stenah in večje obremenitve prostori ne bodo
prenesli.
Kot pravi ravnatelj knjižnice profesor Drago Suligoj, se bo tudi ta
začasna preselitev obrestovala in v tem trenutku pač moramo biti realni,
da celovite rešitve matične knjižnice v Ptuju v bližnji prihodnosti še ne
bomo mogli pričakovati, vendar je ta le v novogradnji.
Kulturna skupnost je za letošnje leto namenila 600 tisoč dinarjev za
investicijska dela kar pa ne bo zadostovalo in bo potrebno zagotoviti še
okrog 1,500 tisoč dinarjev. O tem bodo razpravljali delavci v združenem
delu, ustrezen sklep pa je sprejela tako skupščina kulturne skupnosti.
,,Mi smo že naročili tehnično dokumentacijo in menimo, da bi lahko
z deli pričeli v zgodnji pomladi, v mesecu maju pa bi lahko knjižnica že
začela delovati v novih prostorih. Seveda pa si ob tem želimo trajnejše
rešitve, ki bi zagotovila tudi ustrezno reorganizacijo knjižnične službe —
to je postati mora splošnega izobraževalnega tipa s prostim pristopom.
Tega seveda v teh starih pridobljenih prostorih ne bo mogoče realizirati,
vendar smo prepričani, da bo imela kulturna skupnost in združeno delo
dovolj razumevanja, da uresničimo vsaj to zamisel in da bomo lahko
začeli delati v normalnejših pogojih," je sklenil tovariš Šiligoj. mš
SLjOVENSKA BISTRICA
Uspelo gostovanje
v nedeljo, 18. novembra so se Bistričanom v domu kulture pred-
stavili člani enega najbolj popularnih jugoslovanskih ansamblov zabavne
glasbe ,,Novi fosili". Njihov nastop, predstavili so svoje uspešnice in tudi
nekatere najnovejše skladbe, je zadovoljil še tako zahtevne poslušalce
zabavne glasbe. O priljubljenosti ansambla dovolj zgovorno kaže
podatek, da je bila dvorana v domu kulture veliko premajhna, da bi spre-
jela vse, ki so jih želeli videti in slišati.
Na srečo je ansambel gostoval tudi v nekaterih drugih večjih krajih
bistriške občine, med njimi v Poljčanah in na Pragerskem, zato so se
lahko oboževalci tega ansambla ,,razporedili".
Samo v Slovenski Bistrici je prisluhnilo Novim fosilom okoli 400
mladih, skupno pa lahko z gotovostjo zapišemo, da je ansambel s
kvalitetno izbranim repertoarjem pripravil prijetnih 90 minut nad tisoč
občanom v občini Slovenska Bistrica. Ob tem je zanimivo dejstvo, da je
njihovo izvajanje pritegnilo v dvorane tudi večje število poslušalcev iz
,,starejše generacije", ki so v okolju dokaj glasnih instrumentov, vsaj po
obrazih sodeč, doživljali prijetne trenutke sedanjo,sti na področju ene od
oblik zabave mlajših rodov. ^_____        Viktor. Horvat
VIDA ROJIC

SLOVENSKE GORICE
(124. nadaljevanje)
MLADINA V OSVOBODILNEM BOJU V ZAHODNIH SLOVEN-
SKIH GORICAH
Iz dokumentov OF razberemo, da je mladina v okraju Lenart
opravila februarja 1945 več akcij. Raztrosila je 5000 letakov in izvedla
enajst sabotaž. Na neki šoli je razbila šipe. Petim orožnikom je prebod-
la zračnice na kolesih. Populila je vse merilne kolice za strelske jarke v
dolžini dveh kilometrov. Ko ,so pripravili četniki svojo trosilno akcijo z
letaki, je mladina v eni noči pobrala vse lističe in jih zažgala. Tudi tu se
mladina, kakor drugod po mariborskem okrožju pripravlja na svoj
drugi kongres s pospešenim delom.
Isti dokument navaja odbore Zveze slovenske mladine v maribor-
■^kem okrožju. V okraju Lenart jih je 20 s 133 člani in je tudi ena pionir-
ska skupina. V okraju Maribor levi breg je enajst odborov z 90 člani in
ena pionirska skupina. V ptujskem okraju je 81 odborov ZSM s 700
•-'lani. 6 pionirskih skupin, tri mladinske sabotažne skupine, pevski
^bor ter športna skupina.
Mariborsko okrožje je zgubik) pred kratkim kar tri okrajne
mladinske sekretarje, beremo \ dokumentu: Dragico v Ptuju. Jelko v
Mariboru in Nado v okraju Maribor — desni breg. Nada seje v zaporu
obesila.
Dalje beremo, daje v ptujskem okraju sekretarka Ivica. člani pa
Janko. Albinca. Vida in Halef. Na okraj Lenart so poslani za člane OK
SKOJ Slavko iz okraja Maribor — levi breg in še Vera ter Nada.
Sekretarka komiteja bo ostala Darinka.
Za sekretarko OK SKOJ Maribor—levi breg je imenovana
Svetlana. do sedaj članica tega komiteja, za članico pa Majda. V okraju
Maribor—mesto so v OK SKOJ: Breda (sekretarka). Olga, Vida.
Milena in še ena. za katero ne vemo imena. Vstop aktivistov Maribor
je zaradi nemškega vdora v organizacijo — nemogoč. (Dok.
654—111—poročilo OK KPS Maribor 28. 2. 45. obl. kom., v muzeju
No Maribor)
V LJUTOMERSKEM OKROŽJU OF
Okrožni odbor OF Ljutomer je poročal 25. februarja Pokrajinske-
mu odboru OF o seji 2. februarja. Na sejo so prišli Viktor Stopar,
"sekretar in člana Jakob Molk ter Janko Jurkovič. odsoten pa je bil
[^ado Pušenjak. ki gaje zatekel boj v Logarovcih. Na sejo so prišli še
»^'lani Poverjeništva POOF za vzhodno Štajersko: Jože Lampret. Jože
l^ocbek. Cvetka Praprotnik — Štefka in Zora Rupena-Katja. Od
Pokrajinskega odbora ZSM je bil prisoten Jože Rajšter. od OZNE pa
njen načelnik Dušan. Odsotni so bili še člani ljutomerskega okrožnega
komiteja KPS. ki so odšli v Prekmurje. To so bili: Ferdo Godina. Ela
Letonja-Atena in Slava Mihelič. sekretarka GO ZSM. Ivan Bajgot in
Miha. člana okrožnega odbora OF Ljutomer sta v mariborskem
okrožju, kjer urejata kanal za mobilizirance, beremo v poročilu. Špelak
pa je bil že prej razrešen dolžnosti v okrožnem odboru.
Na seji so zbrani poročali o
svojem delu na terenu in sprejeli
nove naloge, predvsem v zvezi z
mobilizacijo, bojem proti beli in
7lavi gardi in zadolžitve v Pre-
(murju. ki je spadalo v ljutomer-
sko okrožje, govorili so tudi o
tisku OF.
Poudarili so ugoden odmev
svetovnega in domačega politič-
nega in vojaškega položaja. Akti-
visti so opravili veliko število
mitingov ob podpori članov PO-
OF Priredili so več konferenc z
aktivisti. Stalna prisotnost članov
ljutomerskega okrožnega odbora
OF in Poverjeništva POOF na
terenu je ugodno vplivala na
razvoj OF. ki uživa kakor tudi
NOV vedno večji ugled. Do sedaj
je ustanovljenih 95 krajevnih od-
borov OF beremo v poročilu. Ti
so v treh okrajih: Radgona. Ljuto-
mer in Ormož. Vsi odbori še niso
delavni in se ne zavedajo nalog.
Čakajo le na osvoboditev, na
tedanje delo. Nekateri odbori .so
delavni. Nabirajo za tehniko, v bolniške namene in druge potrebščine
za osvobodilni boj ter širijo osvobodilni tisk. V nekatere odbore .so se v
zadnjem času vrnili bivši sodelavci okupatorja, ker vedo. da je za
Nemce vojna izgubljena.
Na seji so poudarili, daje potreben boj prot malodušju. v katerega
so zapadali tudi nekateri aktivisti zaradi povečanega okupatorjevega
nasilja in šie\ ilneua vojaštva na območju okrožja. (Dok. 16268. zg. arh.
(KŽKS).
Isti dokument navaja, da gradi iikupator v Prekmurju obrambni
pas in da vlada tam med ljudmi oportunizem. kar je potrebno razbiti.
Zalo so ija namenjena člana ljutomerskega okrožja Molk in Zorčičeva
v pomoč aktnistom. ki so že tam. Iz Prekmurja je odšel Jože Rajšter.
načelnik OZNF. V Prekmurju bodo morali ustanoviti manjše oborože-
ne skupine za akcije. Dokument navaja še. daje Viktor Stopar določen
za OK KPS Ljutomer. Jurkovič za sekretarja OO OF Radgona. Puše-
njak pa za člana. Špelak je bil določen za mobilizacijske naloge.
Bajgota so poslali v NOV. in še člana okrajnega odbora OF Ljutomer
Jožeta Kralja Trpka. Tudi Miha Bračič je zapustil OOOE Ljutomer.
Na koncu beremo v dokumentu, da so skrivači povzročili v
zadnjem času več vdorov sovražnika v organizacijo OF.
Poročilo je podpisal Viktor Stopar.
Viktor Stopar, sekretar okrožja
Ljutomera iz Prekmurja
(Fotografija Je last
muzeia NO Maribor)
Aktivisti OF v Slovenskih goricah. Spredaj Ela Letonja-Atena I. 1944,
sekretarka okrožja Slovenske gorice, nato članica OO OF Ljutomer—
Prekmurje. V sredini (visok) je Miha Bračič, ob nJem s puško Benjamin
Ludvik Cucek. Slikani v Jurovskem dolu.
Fotografija Je last muzeja NO Maribor
POROČILA MINERCEV LACKOVEGA ODREDA
O dejavnosti Lackovega odreda v Slovenskih goricah nam pripo-
vedujejo štiri dnevna poročila minerske skupine tega odreda meseca
februarja 1945 v Slovenskih goricah.
Prvo nas seznanja, da je minerska skupina minirala 2. februarja
progo med Pesnico in Šentiljem. Tovorni vlak je zavozil nato na mino,
ki pa ni v redu delovala zaradi zamrznjenega eksploziva. Vendar je
bila poškodovana proga, vlak pa le malo poškodovan.
Drugo dnevno poročilo navaja, da so minerci znova minirali
železniško progo med Pesnico in Mariborom 9. februarja. Poškodova-
na je bila lokomotiva in več vagonov ter ustavljen promet. Visok sneg
ovira delo in tudi nemška hajka proti Sv. Križu, kjer naj bi sovražnik
postavil postojanko. Zato je minerska skupina tam minirala že 3.
februarja eno od večjih gt)stiln in župniščc. Eksplozija min je poškodo-
vala obe stavbi takt), da nista več vseljivi.
Tretje dnevno poročilo nas seznanja, da je minerska skupina
Lackovega t)dreda dvignila 20. februarja pri Sv. Jurju ob Pesnici iz
nemškega skladišča 150 ročnih granat. 200 detonatorjev in 15 pancer-
fausto\. Zaplenjeno bo služilo začasno za eksploziv, ker ga niso poslali,
iz odreda. Manjkajo tudi >>prožilci na potege ter detonajoča vrvica.
Ročne granate, ki so jih zaplenili, bodo nadomeščale mine. Skupina
čaka na prt^pustnico. Dnevno poročilo je podpisal minerec Slavko
Šprogar.
V četrtem pt)ri)čilu minerske skupščine zvemo, daje minirala 27.
februarja šolo pri Sv. Jurju ob Pesnici, ker jo je hotel zasesti sovražnik.
Od skupine so na terenu še trije tovariši. Na koncu poročila je nečitljiv
pt>dpis operativnega častnika. (Vir: Zbirka dokumentov Lackovega
odreda. 1945. v arhivu inštituta za zgod. del. gibanja Ljub.)
Nadaljevanje prihodnjič.
12 - ISiASi DOPISNIKI
28. november 1979 —
TEDNIK
Planinci PD Kidričevo so se na svojem pohodu ustavili tudi na Janškem
vrhu v Halozah Poto: Konrad Zoreč
Pa dober tek, Maša Coršetova
Foto: K. Zoreč
Planinci v Kidričevem vedno delavni
o aktivnih planincih, članih PD Kidričevo sicer
večkrat poročamo, zlasti o njihovem sodelovanju v
raznih akcijah. Pri tem velja posebej omeniti sode-
lovanje planincev v akciji NNNP-79. ko so planinci
obiskali spominska obeležja in kraje, znane iz na-
šega narodno osvobodilnega boja.
Med marljivimi mladimi planinci iz Kidričevega
paje treba še posebej predstaviti Mašo Goršetovo. ki
seje s svojim delom med planinci zelo priljubila. Lep
delež pri uspešno izvedenih akcijah planincev pri-
pada prav njej.
France Meško
ŠMARTNO
NA POHORJU
Izročila
junaških
dejanj
Mladi se živo zanimajo za do-
godke iz najnovejše zgodovine
riaših narodc)v v času NOB.
Osvobodilni boj je bil tudi na
območju Smarina m širše okolice
zelo r.i/iiiban. zalo so spt)mini
preži\eliti borcev in aktivistov iz
tega območja, na čase osvobodil-
nc-ga boja na Pohorju, še zelo živi
in prisotni.
Vi)dstvo osnovne .šole Šmartno
na Pohi)rju si prizadeva, da bi ti
spomini ostali prihodnjim rodo-
vom v vzpodbudo pri učenju, delu
Srečanja mladih in preži' elih borcev NOB v Šmartnem na Pohorju
in tudi del stalneg,a uspo-abljanja
na področju splosnena ljudskega
odpora. V določenlli časovnih
razdobjih na šoli organizirajo
srečanja šolarjev s preživelimi
borci in aktivisti NOB. Ne samo
njihova pripovedovanja spomi-
nov, tudi raznovrstnost vprašanj.
ki jih postavljajo učenci, zago-
tavljajo nepozabnosi takšnih sre-
čanj, predvsem pa ohranjajo po-
znejšim rodovom izročila junaš-
kih dejanj in žrtev pohorskih
p:irtizanov.
Besedilo in slika:
Viktor Horvat
Kaj veš
o prometii
Na razširjenem sestanku sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem
podjetju pri skupščini občine Ptuj
so že imenovali organizacijski
odbor za izvedbo republiškega
tekmovanja KAJ VES O PRO-
METU in republiškega srečanja
pionirjev prometnikov osem raz-
ličnih komisij in razsodišče tek-
movanja.
Republiški svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu je
zaupal ptujskemu občinskemu
svetu organizacijo in izvedbo re-
publiškega tekmovanja KAJ VEŠ
O PROMETU /ai)snovne in
srednje šole ter republiškega sre-
čanja pionirjev prometnikov.
V času tekmovanja, ki bo v
Ptuju predvideno 18. in 19. aprila
prihodnje leto bodo pripravili
tudi ustrezno prometno razstavo.
mš
OBDRAVSKI
ZAVOD ZA
VETERINARSTVO
IN ŽIVINOREJO
Ptuj, Ormoška 28
Poslovnim partnerjem, strokovnim sode-
lavcem, delovnim ljudem, posebno živino-
rejcem ob dnevu republike — 29. novem-
bru naše iskrene čestitke!
DOBER POSNETEK  -  LEP SPOMIN
FotoateSje STANKO KOSI, Ptuj,
Trg MDB 3
Iskrene čestitke za 29. november — dan
republike!
TEDNIK
— 28. november 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 13
TEDNIKOV OBISK V TOZD LAHKA OBUTEV MAJŠPERK
Planske naloge so presegli
TOZD Lahka obutev Majšperkje sestavni del DO Konus
Slovenske Konjice, ki ima že 85-leino tradicijo. V delovni
or^^anizaciji Je kar 16 temeljnih organizacij združenega dela:
Usn/arna Ljutomer. Umetno usnje Slovenske Konjice. Teh-
nična konfekcija Slovenske Konjice. Kotertn Slovenske Ko-
njice. Koko slovenske Konjice. Lahka obutev Loče. Lahka
obutev Majšperk. Krznarstvo Maribor. Vzdrževanje in 5 tozdov
blai^ovnih hiš v Ptuju. Celju. LJubljani. Novem Sadu in v
Heoi^radu. Polej^ tei^a imajo delovno skupnost skupih služb in
delovno skupnost komerciale na nivoju delovne oraanizaciie.
Proizvodnjo razvijajo na treh področjih — usnjarsko, kemij-
sko In konfekcijsko. V delovni ori^anlzaclj Je zaposlenih L846
deln.vicv.
CILJI IN DOSEŽKI V LE-
TOŠNJEM LETU
Iranc Žula. direktor
TOZD Lahka obutev Maj-
šperk:
.>l/. nekdanje Strojiike je na-
stala današnja temeljna
organizacija, ki ima 104 za-
poslene. Približno leto in pol
razvijamo nt)vi delovni pro-
gram, ki smo ga že osvojili.
Izdelujemo lahko st)bno obu-
tev, proizvodni program pa
zalileva precej ročnega dela.
zati^) tudi ne dt)segamo velike
akumulacije. Planska naloga,
ki smojo zastavili za to letoje.
predstavljena v številki —
31.700.000 din. V devetih
mesecih letos smo izpolnili
plan s prek 31 milijoni, do
konca tega meseca pa bomo
letni plan že dosegli. Naše iz-
delke dobro prodajamo, saj vSO
kvalitetni in .sorazmerno po-
ceni. F\)leg tega je v delovni
organizaciji Konus dobro
razvila prodajna služba, ki si
prizadeva, da gredo naši pro-
izvodi dobro v prodajo.
Naša prizadevanja v na-
slednjem obdobju težijo k
dobri, kvalitetni proizvodnji
in k večji količini izdelkov.
Sedaj proizvedemo 340.000
parov obutev letno, do leta
1985 pa bomo povečali pro-
izvodnjo za okrog 100%.
Obenem bi povečali število
zaposlenih za okrog 30%.
prizadevali pa si bomo tudi za
modernizacijo delovnega
procesa. Povprečni osebni
dohodek v devetih mesecih je
538.000 din. kar nas v ptujski
občini uvršča pod povprečje.
Predvidevamo, da bomo ob
laki proizvodnji kolje sedaj.
Osebne dohodke do konca leta
nekoliko popravili, saj si naši
delavci glede na vložent) delo
to tudi zaslužijo.
Značilni problemi naše
proizvodnje so v pomanjka-
nju ustreznih kadrov —
predvsem čevljarskih. v
sezonski prodaji izdelkt)v in v
dragih surovinah. Moram
povedati, da smo prešli sedaj
izključno na domače surovi-
ne, tako da nismo odvisni od
uvoza. Sicer pa naše izdelke
ludi izvažamo; prav sedaj se
dogovarjamo za trajnejše so-
delovanje s Planiko iz Kranja.
V prihodnjem letu želimo
povečati obseg proizvodnje,
tako da bi ustvarili dohodek v
višini 40 milijonov, predvsem
/ večjo produktivnostjo. Pri-
pravljamo se tudi na obsežna
investicijska vlaganja, da bi
izboljšali delovne pogoje in
111 od e r n i z i ra I i p ro i z vod nj o.«
PRIZADEVANJA ZA SA-
NACIJO
Ivan Umnik, direktor
splošno kadrovskega sektorja
nos Konus: »Moram reči,da
smo si za sanacijo lega lozda
precej prizadevali. Ob lem
nioram omeniti dobro sode-
lovanje s predstavniki skup-
ščine občine Ptuj in družbe-
nopolitičnih organizacij.
Imeli smo več pogovorov,
predvsem glede reševanja
kadrovskih težav v tozdu.
Skupno iščemo rešitve, da bi
se tozd usposobil ne samo
glede na povečanje proizvod-
nje, ampak ludi glede na šte-
V ilo zaposlenih. Vemo. da je
tozd na manjrazvitem ob-
močju in da tem ljudem pri-
naša zaslužek za preživlja-
nje družin. Po drugi strani
moram omeniti, da doslej
nismo vlagali več sredstev v ta
tozd zaradi trenutne situacije
na področju usnjarstva, ker
smo morali preusmeriti dva
tozda. Seveda pa tozdu v
Majšperku namenjamo več
pozornosti v naslednjih sred-
njeročnih oziroma dolgoroč-
nih planih.<'
DOHODKOVNI ODNOSI V
DO IN NAGRAJEVANJE
PO DELU
Drago Šlrue. vodja plansko
Delo je povsem ročno, vendar ni težko, saj uporabljajo v TOZD
Lahka obutev čiste in lepe materiale.
analitske službe DO Konus:
>V delovni organizaciji
iiiianK) pt)sebno ktMnisijo za
uresničevanje določil ZŽD in
ocenjujemo, da smo relativno
zgodaj sprejeli vse potrebne
cikle. Hkrati je ireba priznali,
ila JC doh(>dkovne odnose v
|")raksi malo ležje uresničiti.
Naši j pa snu) nekatere
ustrezne rešitve ki so zaživele
v tem sjnislu. Če navedem
samo primer tozda Usnjarna
Ljutomer. ki prtiizvaja
osnovno surovino za tozd
Koko. ta pa skoraj 70 % svojih
izdelkov prodaja na zuna-
njem tržišču. Jasnoje, da pri-
dobljena devizna sredstva oba
lozda delila v ustreznem
odnosu. Podobne dohodkov-
ne odnose žeiiino vzpostaviti
povsod lam. kjer je za to re-
alna osnov a.
Osnt)va našemu nagraje-
vanju po deluje ovrednt)lenje
zahievnosii posameznih del in
oprav ij. V lem času smo v fazi
ohnav Ijanja tega vrednotenja,
kei' se naši delovni procesi
spieminjajo i^n je pt^lrebno
ov rednoienje zahtevnosti del
tudi prilagodili lem spre-
membam. V sindikatih se
homo \ naslednjem obdobju
/av/eli /a lo. da bo delitev
sredstev za osebne dohodke
zares slonela na ustvarjenem
dohodku. Pravilnik sicer
jmamo. vendar ga v celoti ne
uresničujemo. Vzrok je v lem,
da smo se t)dločiIi za .solidar-
iiosi. V delovni organizaciji
imamo temeljne organizacije,
ki imajo različne možnosti za
(-»ndobiv anje dt^hodka in
!"»iavilnik dopolnjujemo s po-
sebnim pravilnikom za ugo-
tavljanje vrednosti točke.
I udi stimulativno nagraje-
vanje je potrebno še uredili,
/aio imamo posebno komisi-
io. ki bo pripravila konkretna
iiieiila za vse režijske delavce
— to nagrajevanje bo leme-
l|ilo predvsem na vloženem
delu in na rezultatih dela.«
PRIPRAVE NA NASLED-
NJE SREDNJEROČNO
OBDOBJE
Drago Šuuc. vodja plansko
aiialiiske službe DO Konus:
.(iledc na postavljene roke
sino na tekočem. V lem me-
secu bodo vsi samoupravni
Olgam obravnavali predloge
smernic razvoja v obdobju
Drago Štruc
Anton Brglez
I9SI —1985. ki bodo dokaj
konkretizirani. DO se je za
n a s I i;d nj e s red nj e ročno
obdobje pripravljala dalj
časa. naši programi pa temelje
na vlaganjih in povečanju
[iroduklivnosti z uvedbo av-
tomatizacije ter na večjeni iz-
vozu. Cilede investicij lahko
povem, da imamo sprejel sa-
moupravni sporazum v kate-
rem smo se dogovorili za zd-'
riiževanje vseh investicijskih
siedsiev — uporabljamo jih
seveda glede na cilje, ki jih
/elimo doseči. Če posamezna
ii>zd vjaga v določene inves-
ticije druge temeljne
organizacije izdelamo pose-
ben samoupravni sporazum.
k|cr ugotavljamo višino vla-
ganja in delilev ustvarjenega
dohodka. Tozd v Majšperku v
tako sodelovanje .še ni bila
vključena, ker doslej še ni
iistv arjala itiliko investicijskih
siedstev. da bi jih lahkt) vla-
gala v druge tozd.
\ naslednjem srednjeroč-
nem obdobju predvidevamo
/A tozd v Majšperku dvig
li/ičnega obsega proizvodnje
za okrog 100 7i. — predvsem z
d\ii:om produktivnosti in z
modernizacijo. Tudi asorli-
man proizvodnje homo razši-
rili lil izpopolnili.«
0 DELI SAMOUPRAV-
NIH or(;anov in druž-
benopolitičnih
OR(;aNIZACIJ VTOZD
.\nu>n Brglez. predsednik
delavskega " sveta    TOZD
1 ahka i>butev:
Ivan Horvat
>>Delavski svet redno raz-
pravlja o vseh aktualnih
vprašanjih in mislim, da de-
lavci dobro uresničujejo svoje
samoupravne pravice in do-
lžnosti. Najbolj občutljive so
razprave o osebnih dohodkih,
kol povsod. Dovolj dobro smo
obveščeni o dogajanjih v toz-
du in v delovni organizaciji,
kjer imamo v centralnem de-
lavskem svetu dva delegata.
Moram reči. da .so informaci-
je, kijih pripravljajo strokov-
ne službe na nivoju DO v
zadnjem času izredno dobre,
včasih pa se še zgodi, da niso
dovolj popolne. Toje glede na
obilico dela tudi opravičljivo.
Delavci z zanimanjem sledi-
Marija Peklar
mo predvsem razvoju našega
it>zda. im>rdasc malo premalo
zanimamo za razvoj delovne
tirganizaeije; vendar se v raz-
prave okrog razvojnih planov
vključujemo.«
Ivan Horvat, predsednik
icnieljnedelesacije za ZZD in
sekretar OO^ZKS v TOZD
lahka obutev:
'ludi pri nas sloni delo
delegacij bolj na vodji dele-
gacije, kol marsikje drugje.
Reči moram ludi. da se druž-
benopolitične iirganizacije in
delavski svet žal premalo
v ključujejo v delo delegacij in
bomo morali to popravili.
[X-legati ludi premalo aktivno
si^delujcjo: vzrok je že znana
gora gradiva in strokovnost
raznih gradiv.
Ivan Umnik
Eranc Žula
Mi se združujemo v konfe-
renco delegacij s TOZD Vol-
neni izdelki Majšperk in tam
usklajujemo svoja stališča o
obravnavanih vprašanjih.
Dali smo tudi že nekatere
pobude, vendaf je ostalo le pri
pismenih odgovorih, dalje
nismo prišli. Mislim, da bi
morali delegatske pobude
bolj upoštevali in iz njih po-
tegnili bistvo, ki je zanimivo
za celo družbenopolitično
skupnost.«
Marija Peklar. predsednica
OO sindikata v TOZD Lahka
obutev:
>>Delo sindikata lahko kar
ugodno ocenim, saj se vklju-
čujemo v reševanje vseh za
tozd pomembnih vprašanj.
Razpravljamo o reševanju
sianovanj'ske problematike —
trenutno imamo 8 prosilcev in
le dve stanovanji — stanova-
nja pa bi potrebovali za kadre,
kijih primanjkuje. To se po-
zna ludi v proizvodnji, saj je
precej izdelkov »B klase«, ker
ludinolj strokovnjakov. Sedaj
se dogovarjamo za izob-
raževaiTje delavcev ob delu.
da bi lahko obstoječi in pri-
hodnji delovni program zares
kvalitetno izvajali in prodajali
svoje izdelke doma in v tuji-
ni.«
»Jože Žolger. predsednik
OO ZSMS v TOZD Lahka
obutev:
»Pred kratkim smo izvolili
novo vodstvo organizacije in
si zastavili akcijski plan za
prihodnje leto saj smo v tem
letu bolj slabo delali. Priza-
devali si bomo za aktivnost
mladih, ki so že sedaj
vključeni v samoupravne in
delegatske strukture v tozdi.:.
Posebej želimo sodelovati z
osnovno organizacijo ZSMS v
TOZD Volneni izdelki, da bu
si pri delu pomagali z njiho-
vimi izkušnjami. Naš največii
problem je v lem. da je meJ
Jože Žolger
okrog 30 mladiini večina
deklet. Mnoge st) poročene \\\
[irecej oddaljene od delovne-
ga mesta, imajo ludi neureje-
no varstvo za otroka in jih
težje pritegnemo k delu.
Upamo, da se bo mladinska
organizacija v naslednjem
letu bol|e izkazala.«
S takim upanjem v srcu je
\cpo živeti, še lepše bo. če ga
bi)do dokazali, uresničili. Pa
ne samo mladi, temveč vsi
zapi>sleni v ic*j temeljni
t>rganizaeiji. ki pomeni v očeh
Haložanov svetk) prihodnost.
Tekst N. D.
Foto zk
14 - NASI DOPISNIKI
28. november 1979 —
TEDNIK
Orožje v vlogi zgodovine
v gostilni pri Scrnecu v §mar-
tncm na Pohorju jc na prvi pogled
prav tako kot v vseh podobnih
zbirališčih vrlih Pohorcev. Pri-
jazni gostilničar ti postreže v pri-
stnem domačem slogu pa tudi z
izvirnimi domačiini specialiteta-
mi. med katerimi je poznana
klobasa ah meso iz kiUe. Tudi z
izbiro pijač ni skromnosti pa če-
prav je od trgovskega središča
Slovenske Bistrice kar precej
oddaljen. Tako tudi ni slučaj, da v
gostišču najde obiskovalec vedno
nasmejane domačine in okoliča-
ne, ki SI prav tukaj izmenjajo no-
vice.
Mnogo manj znano od prijaz-
nt)sti pohorskega gostišča paje.da
njen lastnik 53ktni HinkoSernec
goji ncna\adnega konjička, zbi-
ranje strelne municije in orožja.
Veselje do balistike se je v njem
porodilo/evmlajših letih. Daseje
resneje m  predvsem  načrtneje
H inko Sernec s puško risanico, ki Joje očetu podaril Alfonz Šarh.
pričel ukvarjati s tem hobijem pa
gaje navedlo obdobje med NOB.
vanj seje tudi sam akti\no vklju-
čil. Najprej kot terenski aktivist,
kot obveščevalec in kasneje seje v
Šmartnem priključil obveščeval-
nemu centru Pohorje v okviru
četrt- operativne cone. ki je me-
njala postojanke predvsem na
območjih F\)horja nad Framom.
Kot kurir je bil tudi v Savinjski
dolini in se ponovno vrnil na Po-
horje, kjer je do konca deloval kot
kurir v i)k\iru postaje TV—13.
Tukaj je dobil "tudi spodbudo, da
JC po vojni pričel zbirati strelne
krogle in orožje. Pri tem mu še
danes pomagajo znanci in okoli-
čani. Sam pa se ne zadovoljuje
samo z zbiranjem, ampak se z vso
pozornt)stjo posveča tudi študiju
/branega materiala.
Danes ima Hinko Sernec v svoji
zbirki že prek 300 različnih ka-
librov municije od katerih je
mnogo izdelane v Angliji. Ame-
riki pa tudi drugje, med njimi je
tudi izdelana že pred prvo sveto-
vno vojno. V svoji zbirki ima tudi
več pištol, večino precejšnje sta-
rosti. Tudi zbirka starih pušk
predstavlja veliko vrednost in
kaže razvoj tega orožja iz obdobja
prve in druge svetovne vojne. Se-
veda med njimi ne manjka lovskih
pušk. saj JC sam lovec že od leta
1946. Med najbolj dragocene s
pont).somšteje puško, kijojedobil
od legendarnega Alfonza Šarha
njegov oče. ki je bil Šarhov bra-
tranec. Pušk(.) risanico je nato oče
podaril meni« se danes pohvali
Hinko Sernec. Z njo je odšel v
drusi svetovni vojni v gozd kot
kurir. Ker pa je zmanjkalo muni-
cije zanjo, jo je skril do konca
\\\]nc: Puška je bila narejena na.
Dunaju in je ena maloštevilnih; še
ohranjenih dvocevk na krogle iz-
delanih v tistem času.
Kljub tenni. daje danes težko
dobiti še kakšno puško, pištolo ali
krogle izdelane v času. ki pomeni
/a nas že zgodovino, pa Hinko
Sernec vztrajno skrbi za razširitev
svojega, že kar malega muzeja
orožja. Seveda si želi seznanili se s
podttbnimi konjičkarji. predvsem
v t)k\iru izmenjave nekaterih vrst
municije in v prepričanju, da mu
bodo takšna srečanja razširila
bogata znanja iz balistike.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
ŠE O PROMETNI ZMEDI V PTUJU
članek, kije bil objavljen pred
kratkim v TFDNIKU. me je
vzpodbudil, da pristavim še sam
nekaj besed glede prometne
zmede in morebitnih krivcih le-te
v Ptuju.
V zadnjem času se prometni
režim v Ptuju pt)gosto menjuje.
tako da ga vozniki, kljub pred-
hodnemu obveščanju v časopisu
in po radiu ne morejo slediti:
Mogoče je prav to znak. kako
malo prelistavamo dnevno ali
tedensko časopisje, oziroma po-
slušanni radio in smo dejansko
krivi ludi sami za neobveščent)st.
na katero se radi izgovarjamo.
Da )c prometni prt)blem v
Plu)u zares vprašanje številka
ena. vsi vemo. vendar tega pro-
blema ob vse večjem številu
im)tt)rnih vozil, ne moremo kar
čez noč rešiti. Naš obdravski
očak. ki st) ga gradil v času. ko je
bilo edino prometno sredstvo še
živinska vprega, ima ulice pri-
merne za tisti čas in so bile le-te
za tedanji promet še preširoke.
Ciraditclji torej niso predvideva-
li, da bo razvoj civilizacije v
svtijem velikem razmahu prine-
sel gosti avtomobilski promet.
Mesto JC start) in ulice so za
današnji gosti promet neprimer-
ne. Potreben je torej neki ukrep.
OdK)k o prepovedi vožnje v
posameznih ulicah in ureditev
enosmernega prometa skozi cen-
ter starega Ptuja, nima namena
povzročati prometne zmede, o
kateri se je na široko razpisal
dtipisnik Tednika, temveč je
njegov namen, sprostiti mestno
jedro in dati povdarek na široke
površine za pešce. Z enosmerno
ulico skozi center, se je obenem
povečalo število splošnih parkir-
nih prostorov, več kot jih je bilo z
zaporo Lackove ulice izgublje-
nih.
O parkiranju dopisnik navaja,
da s(.) bili s sprejetim odlokom
prikrajšani lastniki motornih vo-
zil, pozablja pa. da so ti tisti
lastniki še pred sprejemom odlo-
ka brez prometne kulture parki-
rali na po\ ršinah. ki so za parki-
ranje neprimerne, to so zelenice
in pločniki, čeprav je bilo prepo-
vedano. Za parkiranje na teh div-
jih parkiriščih torej niso krivi
napačno sprejeti odloki.
Glede parkirnih prostorov še
to: V dt)poldanskih urah sem si
ogledaU prometne površine v
novem delu Ptuja. Opazil sem.
da so pred stanovanjskimi bloki
na Zihcrlovi ploščadi lepo ureje-
ni parkfrni prostori, ki so bil
dopoldanskih urah skoraj prazni.
Parkiranih je bilo le nekaj vozil,
ki pa so imela postavljeno vsaj
eno kt)lo na zelenico.
Ob teh praznih parkiriščih sem
pt)mislil. kjc so vsi ti vozniki
zaposleni? Prepričan sem. da jih
vsaj polovica dela v Ptuju. Pa
postavljam vprašanje, če se je
primerno iz urejenega parkiri.šča
v novem delu Ptuja peljati z
vozilom v stari del. kjer je glede
parkirišč že tako kritično. Čas. ki
ga tak voznik porabi za iskanje
primernega parkirnega prostora
v tesnih ulicah starega Ptuja, bi
lahko izkoristil za bolj zdravo
hojo do delovnega mesta.
Dopisnik na to vprašanje na-
vaja v SVOJ zagovor voznikov to.
da je ob nakupu in registraciji
vozila v enaki meri z drugimi
plačal vse prispevke in mu s tem
nihče ne more krniti pravice,
glede lastne presoje o morebitni
vožnji. Vem za primer, ko se
uslužbenec vozi na delovno me-
sto z avtomobilom približno 100
metrov, v opravičilo pa pravi, da
pogosto rabi vozilo in mu je tako
vedno pri roki. Zaradi takih
voznikov, ki ne morejo nekaj
minut pešačiti, do svojega delo-
vnega mesta, so potem prikraj.ša-
ni za že obstoječe parkirne pro-
store vozniki, ki se vozijo v
službo nekaj kilometrov ali celo
nekaj deset kilometrov.
Za takt) neprimernt) obnašanje
nas šoferjev prav gt)tovo ni kriv
noben sprejeti t)dlok. ki ga dopis-
nik navaja kot edinega krivca za
prt)metno zmedo. Sicer pa. ali ob
našem neznanju prtimetnih pred-
pisov in ob našem histeričnem
obnašanju za volanom krivimo
odloke tudi za vse pogostejše
prometne nesreče, v katerih šte-
vilo smrtnih žrtev vrtoglavo na-
rašča. Kajpak bomo spet rekli,
saj smt) plačali vse prispevke in
po cestah lahkt) delamo kar nas
jc volja.
Branko Zupanič

člani društva upokojencev v
Lovrencu so končno po različnih
razpletih lahko pričeli z obnovit-
vijo dela stavbe št. 4. Žalostno je
le. da sojini nasprotovali nekateri
iz njihove sredine v kateri so delali
in veliko pripomogli k nadaljnje-
mu razvt)ju naše samoupravne
družbe. To sedaj niti ni več toliko
pomembno, važno je le. da so
pričeli z obnovitvijo.
Že spomladi letos .so si nabavili
les. sedaj pa tudi opeko, gramoz in
drugi gradbeni material. Z delom
je bilo nujno začeti, saj bi jim sicer
propadla dotacija od republiške
/veze društev upokt)jencev.
Že na začetku so dali narediti
priključek za elektriko. To bi bilo
za letos tudi vse. kajti večja
obnovitvena dela imajo v pro-
gramu za spt)mlad naslednjega
leta. Vaščani r-udi priskočijo na
pomoč upokojencem pri izgradnji
njihovega donia. saj vedo da se
bt)do čez nekaj časa tudi oni
vključili v delo in življenje tega
130 članskega društva. Tudi mla-
dinci bi lahko izvedli kakšen
udarniški dan in bi tako hitreje
obnovili stavbo, ki bi lahko po-
stala ponos Lovrenca.
Besedilo in posnetek: Danilo
Klajnšek
Vaščani radi priskočijo na pomoč.
V SPOMIN
ANTONU ZELENKU
,\nton Zelenkt) iz Podvinc.
najstarejši član lovske družine
Destrnik. se je rt)dil 6. 12. 1906. v
l\)dvincih. kjer je tudi živel vseh.
skt)raj 73 let. Bil je sin malega
kmeta in tudi on. kot njegov oče. je
mt)ral iskati vir življenja za svojo
družint). vdinjal se je kot lovski
paznik žc pred vt)jno, pri takrat-
nem dornavskem grofu Pongra-
I/-U in marsikatera noč mu jc bila
svetla, kt) je moral čakati divjega
lovca, ki ni imel možnt)sti v ta-
kratni družbeni ureditvi, da bi se
lovskt) izživljal.
Okušal jc tudi grozoto druge
svett)vne vojne, ki mu je ostala v
nepozabnem spominu, kakor
nam jc sam pripovedoval na
skupnih, kivskih pohodih, ko je
ves nasmejan in pt)ln življenske
sile rad prihajal med nas lovce,
lovske družine Destrnik. katere
član JC postal pred nekakimi
dvajsetimi leti. Bilje dober lovski
tovariš in učitelj mlajšim članom,
saj si je v svt)jem službovanju kot
lt)vski paznik nabral veliko po-
trebnega znanja.
Zraven kmečkega dela. ki gaje
opravljal na svt)jem malem po-
sestvu, je vedno našel čas za lov in
k)vskc akcije, kijih je t)rganizirala
lovska družina, veliko veselih ne-
pt)zabnih dni smo preživeli skupaj
in sploh ne moremo verjeti, da ga
nc bt) več med nami. Splošno
znana zahrbtna bolezen je na-
padla njegovo sicer močno telo in
v zck) kratkem času strla njegov
t)dpor. Odšel je v večna lovi.šča. od
kt)der ni več vrnitve.
Daje bil res dober lovski tovariš
priča to. da nam je pisal iz ljub-
ljanske bolnišnice kartico s pozd-
ravi, vendarje kruta smrt to kar-
tico prehitela, saj sm.o jo prejeli
šele dan po njegovi smrti.
Za njegov trud in delov lovstvu'
ga je Lovska zveza Slovenijtj
t)dlikovala z znakom za lovske
zasluge, m.i člani lovske družine
Destrnik pa smo počastili njegov
spomin s spremstvom na njegovi
zadnji poti. naš prapor z žalnim
trakom se je nagnil nad njegov
odprti grob. zatrobil je lovski rog.
pokale so pu.ške. kot včasih na
lovu in položili smo v grob smre-
kove vejice, kot simbol zelene
bratovščine.
Vsi smo te spoštovali in radi
imeli, zato te ne bomo nikoli po-
zabili in ti bomo vedno hvaležni
za tt). kar si storil za lovstvo!
Člani LD Destrnik
Novinarski krožek
CSUlPtuj
v četrtek. 15. noven.ora I979je
bil sestanek članov novinarskega
krožka, ki deluje v okviru GSUI in
v katerega smo vključeni mladi iz
OO ZSMS gospodarsko upravnih
šol in OO ZSMS Gimnazije
splt)šne in pedagoške smeri,
kmalu pa se nam bt)do priključili
šc mladi iz OO ZSMS kovinar-
skega šolskega centra. Mentorici
krožka sta Dušanka Murko in
Mateja Belšak. V okviru novi-
narskega krt)žka v CSLM Ptuj so
predvidene tri sekcije — sekcija za
glasilo, oglasno desko in radio.
Ker še zvočniki in oglasna deska
niso nameščeni, je zaenkrat naša
edina oblika informiranja mladih
v delu v šoli in izven nje infor-
mativno glasilo Informator, ki bo
z novembrsko številko skupno za
obe OO ZSMS.
Program dela novinarskega
krožka obsega seznanjanje z jezi-
kom v novinarski r;rt)i. z različni-
mi oblikami pisanja (poročilo,
komentar. reportaža, inter-
vju . ..). pogovor z novinarji Ra-
dio-Tednika Ptuj in s študenti
FSPN. V okviru krožka bomo
pripravili tudi predavanja na
teme: Samoupravno novinarstvo,
o psiholoških vprašanjih novi-
narstva in konjiček novinarstvo,
ki bodo dostopna širšemu krogu
učencev. To je le okviren pro-
gram, ki ga bomo dopolnjevali v
teku šolskega leta. predvsem ta-
krat, ko bomo pričeli z informi-
ranjem preko oglasne deske in z
radijskimi oddajami.
Krožek je vsak četrtek, vanj so
vključeni vsi. ki jih področje no-
vinarstva zanima, vanj pa je
vključeno tudi nekaj učenk pe-
dagoške gimnazije, ki so si to po-
drt")čje izbrale kot interesno de-
javnost, kije v tretjem in četrtem
letniku pedagoške gimnazije
t)bvezna injo morajo sistematično
gt)jiti. saj se na tak način
usposabljajo za kasnejše mentorje
prostovttljnih dejav nosti v osnc-
nih šolah.
Irena HUNJET
TEDNIK "     november 1979
DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 15
Kako do rešitve iz težav kamnosekov
Kraj (\"zlak je že desctlelia
nazaj znan po izdelovanju kvali-
lelnin granitnih kock in nekaterih
drugih izdelkov. Kljub svoji, ve-
liki zavzetosti za kar najnoliAe
proizvodne rezultate pa ta nekaj
deset članski delovni kolektiv
tone vsako leto v večje proizvodne
težave, ki se kažejo predvsem v
zastarelosti proizvodne tehnolo-
gije in tudi težavnosti dela za ka-
terega mladi ne kažejo posebnega
zanmianja. Ob vsem tem pa se v
tem dekivnem kolektivu, njihova
delovna mesta so izpostavljena
velikim vremenskim vplivom, saj
je večina delovnih mest v zasilnih
"prostorih, istočasno pa še v ones-
naženem ozračju, ki ga povzroča
obdelava granita, srečujejo se z
neurejenimi samoupravnimi
odnosi.
Kolektiv že od leta 1963 deluje
kot TOZD Naravni kamen Cez-
lak vt)kviru Kamnoloma .losipdol
v občini Radlje ob Dravi. Ob zd-
ružitvi je kazalo, da bo delovni
kolektiv iz Cezlaka končno na.šel
rešitev iz .svojih težav. To pa se ni
uresničilo, saj so se težave nada-
ljevale in celo povečevale. Večala
pa seje tudi razlika položaja tega
Kolektiva v odnosu do drugih v
občini Slovenska Bistrica, saj o
napredku ne morejo govoriti.
Takšno stanje je spodbudilo
tudi krajevne organizacije v
Oplotnici in ludi družbenopoli-
tične organizacije ter skupščino
občine Slovenska Bistrica, da .so
pričeli z odločnejšimi prizadeva-
nji za rešitev kolektiva TOZD
Naravni kamen Cezlak. Njihova
ent)tna stališča do kaj najhitrejše
rešitve lega poht)rskega kolektiva
iz težav so usmerjena v dve bis-
tveni smeri.
Prva je v prepričanju, da je
ptUrebno iskati rešitev predvsem v
t)samosvi)jit\ i kamioloma v Cez-
laku. kar bi v nadaljnji fazi po-
menilo tudi njegovo priključitev k
enemu od večjm gradbenih pod-
jetij. V ta namen so se že sestali
tudi predstavniki vt)dstev občin-
skih skupščin Slovenska Bistrica.
kier deluje kamnolom Cezlak in
Radlje on Dravi, kjer le sedež
deli.vne organizacije. Rezultat
tega srečanja je bilo stališče, daje
potrebno takoj poiskati vse nega-
tivnosti, ki so" pogojevale taksne
ter najodločneje poseči po pre-
ureditvi, predvsem na pt)droČMU
gospt)darjenja in medsebojnin.
samoupravnih odnosov.
Skupni dt)go\t)ri med zaintere-
siranima t)Pčinama o kar najhi-
trejšem reševanju problematike v
tem kolektivu bodo nova prilož-
nos[. da se popravi, kar je bilo v
preteki m obdobju zamujenega,
seveda ob takojšnjem pristopu k
praktičnemu reševanju, saj so
stališča in smernice jasne. Nepo-
sredni prt)izvajalci si tega še kako
želijo, saj vse tegobe in po-
manjkljivi samoupravni odnosi
vpli\aji) na njihov življenjski
standard. Ta pa je vse prej "kot
zavidarija vreden, čeprav sami
temu niso krivi, saj je volje do dela
še vedno zelo veliko. Potrebujejo
samo boljšo proizvodno in samo-
upravno organiziranost pa bodo
poslo\ni rezultati storili korak
naprej tudi v osrčju pohorskih
gozdov po trdem, vendar nepre-
magljivem in zelo iskanem po-
horskem granitu.
Besedilo in posnetek:
v Viktor Horvat
Dolga, že kar predolga je pot nove dvorane za obdelavo pohorskega
granita v Oplotnici, ki bi naj pomenila začetek boljših delovnih pogojev in
širšo flnalizacijo granita.
OPLOTNICA
Pričakovanja postajajo
resničnost
le dni gradbeni delavci Konstruktor lOZD Granit Slovenska
Bisiiica s ptispešenimi prizadevanji gradijo v Oplotnici večnamensko
zgradbo, v njej bo predvsem trgt)vina dobila svoje sodobne in vecje
prostore. Sedaj je zagotavljanje potrebnih živil pa tudi drugih prepo-
irebnih artiklov zelo skromno, saj delujejo prodajalne v majhnih in
predvsem neurejenih prostorih
Največkrat morajo prebivalci Oplotnice odhajati po željene artikic
v Slovensko Bistrico ali Slovenske Konjice, pa tudi v Maribor. Še veliko
težje pa je za krajane, ki so od Oplotnice oddaljeni tudi po več kilometrov
in so vezani v veliki meri na lastne prevoze. Nemalokrat gredo tudi po
uro in več. da bi si zagotovili .sol. moko in druge prepotrebne življenske
artikle.
Vsega tega v prihodnje ne bo več potrebno, vsaj za manj zahtevne
materiale, saj bo po predvidevanjih že sredi prihodnjega leta odprt nov
trgovski center, v katerem bodo združene sedaj utesnjene trgovine. V tem
večnaiiienskem objektu pa bodo dobile svoje delovne prostore še ne-
katere druge dejavnosti, ki so jih v Oplotnici in širši okolici tako nujno
potrebovali.
Besedilo in slika: Viktor Horvat
ZG. POLSKAVA
Za čistejše okolje
Prebivalci krajevne skupnosti Zg. Polskava. v občini Slovenska
Bistrica, se v zadnjih nekaj letih srečujejo s pospešeno gradnjo, predvsem
zasebnih stanovanjskih objektov, s tem pa rastejo tudi potrebe po
hitrejših poseganjih v akcije za urejanje komunalnih objektov. Med
najbolj perečimi je trenutno neurejena kanalizacija, ki ob sicer urejenih
okoljih hiš. daje zelo neurejen vtis kraju.
Da bi te težave v najkrajšem času odstranili, so že naročili načrte za
izgradnjo komunalnega sistema celotne krajevne skupnosti. Zaradi vi-
sokih stroškov za izdelavo načrtov in (udi poznejše izgradnje, bodo ta
dela opravljali etapno, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, kijih
bodo v ta namen zbirali predvsem v krajevni skupnosti, kjer so prepri-
čani, da bodo marsikateri dinar uspeli prihranil tudi z udarniškim delom.
Viktor Horvat
Fotoatelje
LANGERHOLC,
Prešernova 2, Ptuj
Zagotavlja hitro In kakovostno izdelavo slik, posne-
tih na domu, zunaj ali v studiu.
Vsem delovnim ljudem in občanom, predvsem
pa rednim strankam in sodelavcem prisrčne
čestitke ob prazniku republike!
AGROTRANSPiiiiT
PTUJ
Rajšpova 18
Ptuj
Dejavnosti:
- TUZEMSKI IN MEDNARODNI TRAN-
SPORT BLAGA
- ZEMELJSKA DELA Z BULDOŽERJI IN
NAKLADAČI
- SPECIALNI   PREVOZI   STROJEV   IN
OPREME
OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUB-
LIKE ISKRENO ČESTITAMO POSLOV-
NIM PARTNERJEM TER VSEM DE-
LOVNIM LJUDEM IN OBČANOM!
16 - naSi dopisniki
28, november 1979 - TEDNIK
KROS V BRF.ŽICAH
19. oktobra 1979 .smo imeli
šolski športni dan. Tekmovali smo
v ra/lienih športnih panogah. Po
končani tekmi v košarki mi je to-
\ariš sporočil naj bom v nedeljo
21. oktobra ob 7.30 pred halo, kjer
nas bo čakal avtobus. Tekmovali
bomo v tradicionalnem krosu.
V nedeljo 21. oktobra smo vsi
prcmraženi čakali na avtobus.
Končno je prispel in smo se od-
peljali. V Brežicah je bilo zelo
veselo razpoloženje. Najprej smo
-i ogledali progo, po kateri smo
potem tekli. Žeje nastopil čas, ko
smo se morali pripraviti na tek.
Medtem mije tovariš povedal, da
bom morala teči pri mlajših mla-
dinkah na 1500 m, namesto pri
starejših pionirkah na 1000 m.
Medtem, ko sem si obula šprin-
tarice. sem ves čas mislila nato, da
sem najmlajša med mladinkami,
da ne bom vzdržala tako dolge
proge, da me bodo tekmovalke
pohodile . . . Naenkrat zasli-
šim: »Mlajšemladinke,pripravite
se na start. << 1 n že so me prijateljice
poklicale, da gremo skupaj na
start. Na startu sem imela zelo
neprijeten občutek, ker sem bila
pač najmlajša. Strel. Vse smo se
pognale v dir. Prvih petsto metrov
; sem bila med zadnjimi. Kmalu
I - sem v sebi občutila še več moči in
sem si želela, da bi bila vsaj med
petdesetimi. Pospešila sem svoj
tempo in v cilj pritekla kot pet-
f najsla. Po končanem krosu je
' sledila razdelitev pokalov. Mlajše
mladinke smo ekipno osvojile
prvo mesto in prejela pokal Dela.
Zelo me_ veselijo športna tek-
movanja. Želim si, da bi še tek-
movala.
Albina Kmetec. 8/b.
OS v ustanavljanju. Ptuj
JESEN PRI NAS
Visoki haloški griči so zaviti
v ineglo. Veliki orjaki klopotci so
se začeli oglašati. Kot majhen
koncert so zadoneli v meglen
dan. Slonim ob oknu. Zrem v
naravo in opazujem ptičke. »Po-
glej, poglej! Saj je gozd poln
mavričnih barv! Vse me prešine.
Vesel sem. saj vem. daje na vrata
naše dežele potrkala jesen. V
gozdu je zdaj vse drugače, bolj
domače se mi zdi. Tudi naše
električne žice so že prazne. Na
njih ne sedijo drobne ptice seliv-
ke — lastovice. Ne spreletavajo
in ne drobnt) ščebetajo kot da so
se poslovile od krajev, kjer preži-
vijo nekaj poletja. Pogledam v
hlev. I3a. tudi naše prijateljice so
odletele Za hip me prevzame
žalost, a kaj bi žaloval, saj se
drugo leto zopet vrnejo. Listje je
najrazličnejših barv — še en
dokaz, da nas pozdravlja jesen.
Stopim do električnega dro-
ga in .se poslovim od lastovk:
»Adijo. prijateljice! Pomladi se
zopet vidimo, kajne!« jim še
zakličem.
Martin Težak, 6/a,
OŠ Maksa Bračiča«
Cirkulane
V HALOZAH
Vedno bolj opažam, da se v
naravi nekaj spreminja Drevje
postaja golo. dnevi pa so vedno
krajši in krajši.
Začela se je jesen.
Vsepovsod kamor mi seže
pogled, vidim, da kmetje pridno
pospravljajo poljske pridelke.
Vesela pesem klopotcev nazna-
nja, da bo treba v vinograde. Po
gričih, kjer je nasajena vinska
trta, hitijo berači in brentarji. ki
nosijo polne brente sladkega
grozdja. Prijetno šelestenje listja,
ki se nemirno pozibava. mi daje
občutek, da bo zdaj. zdaj odpad-
lo. Na električnih žicah se v
velikih jatah zbirajo lastovke in
se tako poslavljajo od nas, ven-
dar z veselim žvrgolenjem nazna-
njajo, da se bodo vrnile. Ljudje
se pripravljajo na ozimnico, zato
.skrbno čistijo sadovnjake. Dnevi
so vedno manj topli, le tu in tam
še prikuka izza oblaka medel
sončni žarek.
Prelivanje jesenskih barv in
pesem klopotcev naznanjajo, da
je v Haloze prišla težka pričako-
vana jesen, polna sadja in sladke-
ga grozdja.
Zinka Brec, 6/b,
OŠ »Maksa Bračiča«.
Cirkulane
OB SPOMENIKU
Mračno jutro je. Mraz pritiska s vso močjo na zemljo in veter
žvižga okoli hiše. Naša, vedno ve.sela vas, je danes tiha, kakor, da bi ne
bilo v njej žive duše.
Na komemoraeiji ob spomeniku je pusto, ob otožni pesmi pa nas
spremljajo še kaplje dežja. Zazrem se v spomenik, ki se mi zdi kakor
pt)staven mož. z črnimi lasmi in temnimi lisami utrujenosti po obrazu.
Vprašujoče modre oči me gledajo, kakor so me gledale oči mojega
očeta, ko je odhajal v tujino. Drobna topla solza mije zdrsnila po licu,
pa nisem vedela zakaj. Imela .sem občutek, kakor, da stojim ob dreve-
su, trije grdi. spačeni obrazi me gledajo in namerijo vame puške. Tiho
stojim in gledam, kako se krohotajo . . ,  Misli mi prekinejo salve.
Topel plamenček. ki sem ga držala v roki, da ga nato postavim k
spomeniku, je že skoraj pogasnil. Prižgala sem novo vžigalico, toda le-
ta je kmalu ugasnila. Ugasnila je. kakor so ugasnila življenja naših
borcev, ki so prelivali svojo kri za nas. Štiri leta je trajala krvava borba,
štiri leta je ljudstvo stradalo, štiri dolga mučna leta. Zamišljam sij
partizana, kije tekel proti sovražnikovim postojankam. Bilje visok in j
postaven, kakor topol. Siva suknja, črni škornji, titovka z rdečo zvezdo i
v sredini. Tekel je, tekel, nenadoma pa je obležal tam sredi polja.'
Svinčenka mu je prebila prsi in krije curkoma pojila zemljo. Takoje
padlo tisoče ljudi.
Sedaj gremo na grobove, ob spomenike, kjer so vklesana njihova
imena, zakopana njihova trupla, od njih je ostal dober, še vedno svež
spomin, ki ne sme nikoli iz našega srca.
Karmen Ulčar. 8/b.
OŠ »Maksa Bračiča«. Cirkulane
SPREHOD
V deželi gospodari jesen. Je kdo
med nami. ki bi se lahko
odpovedal sprehodu v naravo.
Naša družina se je odpravila v
bližnji gozd. ,
Komaj stopimo med prva dre-
vesa, že skoči iz grma dolgouhi
zajec in skoči med robidovje.
Nenadoma se oglasi očka: »Psst.
poglejte veverico!« Vsi na mah
utihnemo in se zazremo v veje
visokega hrasta, kamor smukne
ljubka veverica. Kot bi mignil, je
ni več. Kramljaje nadaljujemo
pot. Prisluhnemo trkanju nekje v
vejah kostanja. In .še se oglasi
mami: >> Poglej te žolno!« In res
zagledam »gozdnega zdravnika«,
ki pridno nabira hrano zase in za
svoj zarod. Čas hitro mineva in že
se znajdemo globlje v gozdu ob
bistrem potočku, ki igrivo skoči
čez kamenje. Pot nadaljujemo ob
njegovi strugi in ta nas pripelje do
žejnih srnic, ki pijeta bistro stu-
denčnico. Ustavimo se in ju
opazujemo. Kmalu odskakijata
globlje v gozd. Začel se je že
spuščati mrak, ko oče pogleda na
uro in reče: »Vrniti se bo treba
pozno je že.« Obrnemo se proti
domu. Na poti najdemo dva lepa
jurčka. Nenadoma skoči izza
bližnjega gozda lisica. Obstane-
mo. vendar nas opazi in steče v
grmovje. Veselo nadaljujemo pot
in naenkrat zagledamo fazana,
kako se sprehaja s svojo družino.
Že čisto na obronku gozdiča pa
nas preseneti stric kos s črnim
trakom in rumenim kljunom.
Med veselim pogovorom pridemo
do doma.
Za večerjo je mama pripravila
gobovo juho. Po večerji sva se s
sestrico odpravili spat. Ta lep je-
senski sprehod naju je pošteno
utrudil.
Eva Jurkovič. 5/c. OŠ,
Franc Osojnik. Ptuj
JESEN
KOJF.MRZLOSIOBLEČEM
HLAČE IN PLAŠČ. NAG LAVO
SI DAM RUTO. OBUJEM SI
TOPLE ČEVLJE. NOSIM TUDI
TOPLO PERILO.
MILENA ŽURAN. 1/B.
OŠTONEŽNIDARIČ.
PTUJ
JUTRO
ZJUTRAJ. KO VSTANEM SI
OBLEČEM KRATKE IN DOL-
GE SPODNJE HLAČE, MAJI-
CO* SRAJCO ALI PULI IN
NOGAVICE    NA    TO    ŠE
ZGORJNE  DOLGE  HLAČE.
KO GREM  V  ŠOLO SI  ŠE
OBLEČEM PLAŠČ. NA GLA-
VO DAM KAPO IN OBUJEM
ČEVLJE.   OKROG    VRATU
ZA VEZEM RUMENO RUTO
DEJAN LOVREC. 1/B,
OŠTONEŽNIDARIČ,
PTUJ
OBISKALI SMO POKOPALI-
.ŠČE
V sredo smo šli obiskat grob
Elizabete Kukovec. Ta tovarišica
je dolgo učila naše starejše !judi.
Na pokopališču je tudi grob
kurirja Slavka Kolarja. Kurirja
smo obiskali zato, ker so ga
fašisti ustrelili v Sučju. Fašisti so
kurirje preganjali in tepli, in ko
niso mogli več hoditi, .so jih
postrelili. Potem jih je kmet
pokopal v gozdu v Sučju.
Milena LubeJ^ 2. razred,
OS Stoperce
MEDVEDEK
Na šoli imamo veliko igrač.
Igrače so v prvem razredu v
precej veliki omari. V omari je
polno igrač. Med njimi smo našli
tudi majhnega rjavega medved-
ka.
Igračko smo dobili iz Ljublja-
ne od učencev OŠ Majde Vrhov-
nik. Dobili smo tudi veliko
ostalih igračk. Z medvedkom se
najraje igrajo deklice. Z vsemi
igračkami se igrajo učenci prvega
razreda in male .šole.
Igračka je mala. rjava, stara in
oguljena. Ušesa ima pomečkana.t
Vrh glavice ima prišite steklene
gumbe. Nosek ima označen s
črno nitko. Na desni strani mu
manjka že ena šapa.
Igračke nam krajšajo prosti
čas. Igračke nas vzgajajo in učijo.
Moramo jih čuvali in ob koncu
igre pospraviti.
Dušica Erlež. 3. razred.
OŠ Stoperce
KAM, OBLAKI, PREKO POLJA, KAM?
Ura na nočni omarici boleče zazvoni in oznani čas vstajanja.
Pretcgnem se še. malo poležim in vstanem. Zjutraj po navadi ne jem.
zato sem tega jutra kar hitro krenila v šolo. Po poti sem opazovala
prebujanje jutra, poslušala majhne slavčke ter opazovala naravo
okrašeno s toplimi jesenskimi barvami. Zaslišim rahlo brnenje. Ozrem
.se v nebo in tam nekje daleč zagledam srebrno ptico, katera se za
trenutek skrije za majhen bel oblaček. Tedaj moje oči obvise na tej beli
ovčici. »Poglej, poglej!« si mislim. Tale bel oblaček se mi na veliki
nebeški planjavi zazdi, kot majhna papirnata ladjica sredi razburka-
nega morja. Lepo stoji na mestu dokler ne zapiha veter in jo odnese
daleč po brezmejni modri modri planjavi.
Ob tem prijetnem razmišljanju se ozrem na uro in joj, za deset
minut nioram biti že v šoli. »Kako dolgo bom hodila še v to šolo?« se
sprašujem. »Saj res.« pomislim . . . »Kako dolgo bom še hodila*^ Kaj
bom postala? Ali sem kaj podobna belemu oblačku na nebeški planja-
vi? Ne. tega si pa ne bom dovolila!«
V prvem razredu sem mislila, da bi postala medicinska sestra.
Toda pozneje me ta poklic nič ni veselil. Torej iz tega ne bo nič. Potem
so mi rojile po glavi misli o poklicu stuardese. Toda nekaj meje molilo.
Kaj če vsega tega ne bom zmogla. »Kaj pa če bi postala učiteljica?« Ta
pc^klic poznam že od prvega razreda. Vem. da so v razredu lepe in tudi
težavne naloge. Toda če bom dovolj trdna, bom premagala tudi te
težave.
Stv>jim pred šolo. za trenutek pogledam po tem velikem poslopju
in zazdi se mi neverjetno lepa »Upam. da se ne bom nikoli ločila odle.«
jo pozdravim. »Sedaj hodim, v šolo kot učenec, pozneje pa če bo vse po
sreči, te bom obiskovala kot učiteljica.«     *
Danica Kotolenko. 8/a.
OŠ »Maksa Bračiča« Cirkulane
ŠPORTNI DAN
Zjutraj smo se zbrali v šoli ob
osmih. Tam smo dobili malico.
Zatem smo se odpravili na Jelo-
vice.
Šli smo počasi. Ko smo dospeli
do gozda, smo se razgubili. Vsak
je nabral polno vrečko kostanjev.
Nato smo kostanje nesli k avtu.
Tovariš — naš razrednik — jih je
vsul v vreče. Ko so bile vse vreče
polne, sta jih z mojo sošolko
Majdo t)dpeljala v Ptuj. Mi pa
smo t)dšli na gozdno križišče,
kjer so nas že čakali pečeni
kostanji. Hitro je minil dan in
minilo je naše veselje. Morali
smo domov.
Vsak je odšel po svoji poti. kjer
je imel bliže. Tudi jaz sem šla po
bližnjici. Šlo nas je osem. Kmalu
smo se morali ločiti in vsak je šel
na svoj dom.
Zdenka Korez. 4. razred.
OŠ Stoperce
BISTRIŠKI PRAZNIK
Pri današnji Slovenski Bistrici
je bila v rimski dobi trgovska in
obcestna postojanka, ki so jo
pozneje uničili. V šestem stoletju
.so vse naše kraje naselili stari
Slovenci. Naredili so si (Gradi-
.šče) Gradiše.
Toda kmalu seje okoli Gradi-
šča razvilo večje naselje. Prebi-
valci .so si želeli trške pravice, saj
bi le tako lahko trgovali še po
sosednjih krajih. Leta 1227. seje
tod mudil vojvoda Leopold VL
Babenberžan. Prebivalci so pro-
sili vojvodo za tržaške pravice in
ta je na Martinovo. 11, novembra
1227. podelil Bistrici trške pravi-
ce. Tedaj je kraj dobil ime
Bistrica (Fistric).
A Bistričani še niso bili zado-
voljni. Hoteli so imeti .še mestne
pravice, ker bi šele tedaj postali
zares svobodni. Mestne pravice
sodobili v letih 1309 do 1311.
Ker je bilo več Bistric. .se je
naša Bistrica leta 1577 začela
imenovali Slovenska Bistrica.
Slovenska so ji rekli zalo. ker je
bila sredi slovenskega sveta in je
bila večina prebivalcev sloven-
skega porekla.
Brigita Korenjak.
O. Š. Zg. Ložnica, 5. f
SOSEDOV PES
Sosedovi imajo psa. Ime rnu je
Žiko. Je zelo dober čuvaj. Čuva
avto in stanovanje. Vsi ga imajo
radi, tudi jaz ga imam zelo rad.
Včasih ko sem pri njih, se vsedem
na kavč. Žiko se vsede poleg
mene, naslonim .se na njega in mi
je topleje. Ko sem bila mala. sem
se ga zelo bala. sedaj se ga ne
bojim več.
Damjana Slejko,
2/c. Ptuj
MOJI ZAJČKI
Prvega zajčka sem dobil od so-
seda pred tremi leti. Danes skak-
ljajo po mojem zajčniku trije zaj-
čki: dva sta črna. en je siv. Hranim
jih s travo, pšenico, koruzo in
repo. Najraje imajo korenje. Ka-
dar pridem v bližino zajčnika
prično zajčki veselo .skakati. Ker
se približuje zima, bom moral
zajčke preseliti v topleši prostor.
Večkrat dnevno jih pogledam,
včasih jih tudi spustim na travo.
Zelo rad imam svoje zajčke.
Rad jih pokažem prijateljem.
Sašico Žitni. 3/c.
OŠ Tone Žnidarič. Ptuj
MOJA MAMICA
Moja mamica hodi v službo.
Vsaki dan dela do tretje ure po-
poldan. Ko pride domov, najprej
skuha, pomije po.sodo. pospravi
postelje in obriše prah. Ko pridem
domov, mi pogleda nalogo. V
prostem času moja mamica čita
časopis in gleda televizijo.
L/kvarja se tudi s pletenjem.
Spletla mije že mnogo puloverjev.
Imam jo zelo rada.
Natalija Plajnšek. 2/b.
OŠ Tone Žnidarič. Ptuj
MOJA ŠOLSKA TORBA
.Vloja šolska torbaje usnjena. Je
rdeče barve in pravokotne oblike.
Zapira se z zaponkami. Na njej sta
priterjeni odbojni stekli. V notra-
njosti torbe so trije predali. V
prvem predalu imam knjige in
zvezke v drugem pa peresnico in
druge potrebščine, v tretjem pa
copate. Moja torba je stara dve
leti. vendar je še vedno lepa.
Imam jo zelo rada. ker me
spremlja skoraj na vsakem kora-
ku. Imam jo rada. zato je ne me-
čem po koteh. Drugo leto dobim
novo torbo, vendar bo ta torba
ostala pri hiši in me spominjala na
prva šolska leta. Torbo bom
ohranila do konca osnovnošol-
skih dni.
Sonja Kuhar. 4/a.
OŠ Tone Žnidarič. Ptuj
PRI ZDRAVNIKU
NEKICiA DNE SEM SF
ZBUDILA IN NISEM MOGLA
GOVORITI IMELA SEM
VROČINO. Z MAMICO SVA
SE S KOLESOM ODPELJALI
K ZDRAVNIKU. MED POTJO
SEM DOBILA NOGO MED
ZADNJE KOLO.
ZDRAVNIK MI JE POVE-
DAL. DA IMAM ANGINO
DOBILA SEM ZDRAVILA IN
NAPOTNICO. Z REŠILNIM
SVA SE ODPELJALI V BOL-
NIŠNIC O PO MAVEC. KER
SEM IMELA ZVITO NOGO.
SUZANA ŽOLGER. I. razred,
OŠ Majšperk
BILI SMO NA CRADU
Včeraj smo bili na sprehodu.
Povzpeli smo se na grad. Videli
smo polja, vinograd, gozdove in
sadovnjake.
Polja se nahajajo na ravnem.
Na gričih so nasajeni vinogradi
in sadovnjaki.
Vse toje uredil človek. Naravo
čuvamo tako. da ne mečemo
odpadkov.
Nataša Purgaj. 2/b,
OŠ v ustanavljanju, Ptuj
MOJ BODOCi
(Šaljivke)
Ob zvokih umirjene skladbe
Rolling Stone.sov pripravljam
kosilo za dva — pred dvema me-
secema sem se namreč poročila.
Po kuhinji močno zaudarja, toda
to me niti več ne moti, saj sem že
navajena na to, da skoraj vedno
kaj zažgem ali prismodim. V taktu
udarjam z nogo ob tla in se nagi-
bam z boki v levo in desno, veter
mi mrši lase. vrata se s treskom
zapirajo in odpirajo, saj imam
odprta vsa okna. da bi se kuhinja
prezračila. »Upam, da Dule ne bo
opazil, da sem že od nekdaj slaba
kuharica, spet zažgala meso,« se
mi mota po glavi. Tu in tam se mi
na ustnicah izoblikuje besedica
Angieto je moja amaterska spre-
mljava pevca Jaggerja.
Nenadoma zaslišim znano
hrepenje motorja našega starega
spačka in cviljenje obrabljenih
zavor. Z iskrico pričakovanja v
očeh stečem k oknu. Pred hišo seje
ustavil rdeč. na vseh koncih in
krajih poškodovan (posledica
zaletave vožnje mojega dragega
moža) spaček. Prtljažnik je odprt
in nadenj se sklanja preklast. dva
metra visok fant. Ko se prtljažnik
spet zapre, drži fant v rokah celo
goro papirja. lepila in raznih
barv. »Ta moj presneti aranžer«.
pomisilim. »že spet bo delal doma
in napravil iz stanovanja delav-
nico, v kateri je vedno nered!«
Tako naložen se napoti proti
vratom hiše mojih staršev. Na
ustnice si pričaram prizanesljiv
nasmeh št. .3. in pobitim odklepal
vhodna vrata. Na pragu se zazrem
v prsa mojega dolgina. Dvignem
se na prste, on se kljub nerodnemu
tovoru skloni, zašepeče: »Poljub-
ček na smrček...«, poljubi me za
začetek na nos. nazadnje pa še na
usta. To je bilo neprevidno, saj
mu ves tovor lepo počasi zdrsi na
tla. Ko se najine ustnice ločijo po
dolgem poljubu, se Dule skloni in
mrzlično začne Dobirati, kar mu je
padlo. Še sama se sklonim, da bi
pomagala, toda stopim na razlito
lepilo in na copat se mi prilepijo
raznobarvni papirčki, ki si jih
razdraženo odstranjujem. Kon-
čno vse pobereva in odloživa na
omarico v predsobi. Dule sedaj
začne urejati in zlagati vse po-
trebne stvari, medtem pa me
sprašuje, če je kaj novega ter kaj
sem pripravila za kosilo. Ko mu
(xigovarjam. ga z zanimanjem
opazujem in poskušam z izraza na
njegovem obrazu razbrati, kakšne
volje je danes.
Njegovi nekoliko predolgi
temni lasje so kot vedno razmr-
šeni. kot ponavadi si gladi svojo
kratko brado, kakor da bi bila
največje bogastvo, na zagorelem
obrazu so izrazite temne oči in
usta. razvlečena v širok nasmeh.,
»Dobre volje je«, sklepam po vi-
dezu in sem zadovoljna.
Ko vse svoje stvari uredi in
zloži ter pripravi za pozneje, ko
bo začel z delom, delal bo namreč
reklamne plakate, kakor mi je
povedal, greva v kuhinjo. Ko si
poteši svojo večno lakoto, pre-
vleče izpod omare svojo električ-
no kitaro in začne brenkati nanjo
tako glasno, kot da v njegovi glavi
ni vse. kot bi moralo biti. bi
lahko rekla. Toda tudi na tosem se
v tem mladem zakonu morala
navaditi in po eni strani mi je
njegovo ustvarjanje, kot pravi,
celo všeč. Vedno mi zatrjuje, da si
z igranjem kitare umiri živce. No.
v redu. ampak upam. da se starši
še ne bodo vrnili iz mesta, saj po-
tem bo spet ogenj v strehi zaradi
tega razbijanja, kot pravijo .. .
Nataša Pulko. 8/a.
OŠ v ustanavljanju. Ptuj
TEDNIK
— 28. november 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 17
V POCA^ITEV DNEVA REPUBUKE
TURNIR V MALEM
NOGOMETU
V prireditve ob letošnjem
Dnevu republike ^ vključujejo
tudi nogometaši. Zveza telesno-
kulturnin organizacij občine Ptuj
je namreč organizator turnirja v
malem nogometu, ki bo v četrtek,
29. in petek 30. novembra v
Jportni dvorani Mladika. Pravico
na.stopa imajo vsa društva, klubi,
osnovne organizacije in aktivi
mladine, krajevne skupnosti,
JLA, delovne organizacije, šole,
skratka omejitev ni.
Vsaka ekipa, ki je pred žreba-
njem skunin in parov morala
plačati 200 dinarjev, šteje štiri ig-
ralce in vratarja. Zaradi večjega
števila prijavljenih ekip je igralni
čas kratek in znaša 2 krat po 10
minut.
Igralo se bo po pravilih malega
nogometa z izjemo takoimeno-
vanega SOLO strela, ki ga bodo
izvajali v primeru neodločenega
izida ob koncu regularnega dela
srečanja. Solo strel se izvaja na čas
in sicer na sodnikov znak igralec s
sredine igrišča začenja samostoj-
no akcijo, ki jo mora zaključiti v
čimkraj.šem času. Enak postopek
je za Igralca nasprotne ekipe.
Zmaga tista ekipa, ki v krajšem
Mali nugomet je zeio razširjena oblika rekreacije
(foto: L. Canjko)
času doseže zadetek. Solo strel je
zaključen z zadetkom, če vratar
strelzadrži, če je žoga v stranskem
ali gol avtu, če igralec igra z roko
in ce oreteče 30 sekuncTod znaka
za začetek akcije.
Organizator je za najboljše
ekipe, najboljšega strelca in naj-
boljšega vratarja pripravil pokale.
1. kotar
Dijakinje GUŠ so se pomerile v košarki
Skoraj na vsaki osnovni in srednji šoli deluje SSD.
Tudi na GUS so se v okviru SSD pomerile, v soboto
17. novembra, med seboj dijakinje v košarki. Prva
naloga ŠPD v tem šolskem letu je, da se v raznih
sekcijah pomerijo dekleta in fantje.
Prvenstvo so začela dekleta in sicer s košarko:
Najprej se bo tekmovanje odvijalo v sami GUS. Med
seb<- se bodo pomerih ''S, PAS, E§ in PŠP, za
prvake posameznih šol. Dve prvouvrščeni ekipi iz
vsake šole se bosta nato uvrstili v GUS.
Po dve prvouvrščeni ekipi iz vsake šole se nato
fKjmerita med seboj za prvaka GUS.
Prvenstvo za fante bo združeno na enem turnirju,
ker je veliko manj oddelkov.
Na turnirju v košarki so se pomerili igralke UAS
in PAS. v prvenstvu UAŠ je sodelovalo 7 ekip. Po
zelo napornih tekmah, še posebej je bila razburljiva
finalna tekma, so zmagale igralke 3 UAŠ, na drugo
mesto pa so se uvrstile igralke 1. a UAS. Rezultat
14:13: iriie in fptrto mesto pa so si delile igralke 2. a
UAŠ in 4. a U.^S. Najboljša igralka je bila Ančka
Hren iz 3. UAŠ. Na prvenstvu PA§ sta bili dve ekipi
nepopolni — samo s tremi igralkami so izpadle iz
nadaljnjega tekmovanja. Zmagala je ekipa 1. a PAŠ
pred 2. a PAŠ 20:4. Najboljša igralka je bila Sabina
Pintarič.
Ze v začetku šoLskega leta pa so dijaki GUS
sodelovaU na krosih in aUetskih turnirjih.
Mariana Hvalec-Jana
MEDOBČINSKE REKREACIJSKE NOGOMETNE LIGE
KONČAN JESENSKI DEL
V medobčinskih rekreacijskih nogometnih
ligah, v katerih je nastopalo 38 ekip iz občin
Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, je jesenski
del zaključen, čeprav vsa srečanja niso bila
odigrana. Tekmovalna komisija Medobčinske
nogometne zveze, kije vodila to tekmovanje,
je namreč vsa zaostala in neodigraiia srečanja
zaradi slabih vremenskih razmer in poplavlje-
nih igrišč preložila na pomlad. Pravgotovo je
"ta odločitev na mestu, saj so bili pogoji za igro
res nemogoči in za rekreacijski nogomet vse
prej kot primerni. V prihodnjih sezonah bo
tekmovalnemu koledarju, zlasti njegovemu
začetku, posvetiti več pozornosti.
V jesenskem delu sezone 1979/80 so
moštva ob prvenstvenih igrala tudi srečanja
za nogometni pokal, kar se bo nadaljevalo
tudi spomladi. V drugem delu bo namreč
tekmovalni razpored zlasti v skupini A zelo
napet, ker morajo ekipe v tej najmočnejši
skupini s tekmovanjem zaključiti v prvi
polovici maja. število srečanj v drugem delu
pa so močno povečale tudi prestavitve iz
jesenskega dela, ki so posledica izostanka
sodnikov in neprimernih vremenskih pogo-
jev.
Danes objavljamo tudi lestvice, ki smo jih
za jesenski del naredili po naši statistiki. V
najmočnejši skupini je v vodstvu Hajdina, ki
je ob Pragerskem 75 in Gorišnici najresnejši
kandidat za osvojitev naslova in za nastop z
zaključnem delu tekmcvanja za prvaka re-
kreacije v naši republiki. V vzhodni skupini je
na vrhu Središče in sicer brez izgubljene točke
ter dvema neodigranima srečanjima. V skupi-
ni Center je Rogoznic.i ob koncu prehitela
Slovenje vas, v boju za vrh pa je tudi še ekipa
Ptuja. V skupini Zahod je po izključitvi
Kungote (neprihajanje na srečanja) ostalo
sedem ekip, v vodstvu pa je Lovrenc, ki ga
ogrožajo Osankarica, Oplotnica pa tudi
Kidričevo. V ligi drugih selekcij (starejši pio-
nirji) sta v vodstvu Slovenska Bistrica in
Poljčane brez izgubljenega srečanja.
Ob težavah pri izvedbi tekmovanja pa velja
omeniti tudi organizacijo srečanj ter discipli-
no tako igralcev kot gledalcev, kar ni bilo tako
dobro kot pričakujemo. Preveč je nešportnih
izpadov nekaterih igralcev ter gledalcev, to pa
meče slabo luč na nogomet na našem območ-
ju. Ob boljšem delu nogometne organizacije
bo več pozornosti potrebno posvetiti tudi delu
v nogometnih kolektivih, kjer najbolj čutijo
pomanjkanje vaditeljev in zlasti finančnih
sredstev.
L. kotar
O AKTIVNI REKREACUl DELAVCEV V TGA KIDRIČEVO
Beležijo pozitivne rezultate
Ko smo pred kratkim obiskali
kolektiv TGA Boris Kidrič v
Kidričevem, smo iz razgovora z
delavci lahko med drugim tudi
Ugotovili, da po napornem delu
skrbijo tudi za rekreacijo in
družbeni standard vseh zaposle-
nih. Napotili .so nas k Alenki
Gorupovi, vodji službe za druž-
beni standard delavcev v TGA, ki
je o rekreaciji zaposlenih uvodo-
ma povedala:
»Mislim, da v naši delovni
organizaciji skrbimo za rekreacijo
-delavcev oa več načinov. Naj
Začnem z rekreacijo v času do-
pustov, mislim na letovania. za
kar imamo precej zmogljivosti.
Imamo svoj dom v Crikvenici,
naši delovni ljudje pa lahko letu-
jejo tudi v Nerezinah, na Lošinju,
letos smo uredili še zmogljivosti v
Poreču ter na Pungartu na Po-
horju in drugod.«
Kako pa je s takozvano aktivno
rekreacijo vaših delavcev?
»To je posebna oblika rekre-
acije, ki ie nameniena predvsem
delavcem v naših proizvodnih
obratih. Predvsem je ta aktivna
rekreacija namenjena takim de-
lavcem, kjer je prisotna težka
fizična obremenitev in seveda
nadvse neugodni delovni pogoji.«
In kdaj ste začeli s takšno obliko
rekreacije pri vas, kako pravza-
prav poteka?
»Začeli smo pravzaprav šele
takrat, ko smo ugotovili, da nam
kažejo rezultati zdravniških pre-
gledov zaposlenih porazno sliko.
Prisoten je bil porast bolniških
staležev zaradi obolenja dihal.
močno je padala tudi delovna
sposobnost, pojavljale pa so se
tudi nekatere druge resne težave.
Tako smo začeli leta 1975 z ak-
tivno rekreacijo zaposlenih v
Poreču. kjer je 10 dnevno bivanje
posameznikov natančno progra-
mirano. Bolj. kot oddih in rekre-
acija bi naj v teh desetih dneh
prišla, do izraza zdravstvena re-
habilitacija, obnavljanje umskih
in fizičnih moči. Delavci vse bolj
ugotavljajo, daje za njihovo telo
Alenka Gorupova: v TG.\ skrbimo za rekreacijo delavcev. (Foto:
M. Ozmec)
to nujno potrebno in učinkovito,
zato je z leti nara.ščalo tudi število
udeležencev aktivne rekreacije.
Leta 1975. ko smo pričeji z aktivno
rekreacijo je bilo v njej zajetih le
80 delavcpv nrav i.iko kio po-
zneje! Leta 1977 smo lahko n^
aktivno rekreacijo poslali že kar
280 delavcev, lani jih je bilo še več
— 313. v letošnjem letu pa bo
\ sega 420 delavcev.
Kako pa poteka 10 dnevna ak-
ti\ na rekreacija v Poreču?
.>Vsak delavec, kije izbran za
aktivno rekreacijo, gre v Poreču
najprej na zdravniški pregled, kjer
ugotovijo med drugim tudi nje-
gove telesne zmogljivosti in mu v
teh mejah določijo ves ostali pro-
gram aktivne rekreacije. Ta pro-
gram pa izvajajo delavci vsak dan
ob prisotnosti poklicnih rekre-
atorjev.«
V teh letih, ko izvajate aktivno
rekreacijo ste gotovo . ugotovili
tudi dejanske učinke, kakšni .so?
»Že samo pet kratno povečanje
začetnega števila udeležencev
aktivne rekreacije naših delavcev
pove. da je zanimanje zanjo več
kot očitno. Tudi testiranje para-
metrov aktivnih rekreirancev je
prineslo pozitivne rezultate.
Eunkcionalna in delovna spo-
sobnost vseh teh se je v večini
primerov mnogo izboljšala,
.skratka ugotavljamo, da kljub
raimeioina visokim stroškom
udeležbe na aktivni rekreaciji v
Poreču beležimo pozitivne rezul-
tate v naše in delavčevo zadovolj-
stvo.«
-OM
Novi pridobitvi
ptujskih gasilcev
Pred novim gasilskim domom v Ptuju je bila v soboto za ptujske
gasilce skromna, vendar pomembna slovesnost. Skupaj s predstavniki
občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se zbrali, da bi
predali v uporabo novi gasilski avtomobil z najsodobnejšo opremo za
gašenje vseh vrst požarov
Ob tej priložnosti je Marjan Berlič, — predsednik gasilskega društva
Ptuj dejal:
»V sporedno z razvojem industrije in drugih dejavnosti v ptujski
občini smo morali tudi gasilci organizirati svojo službo tako, da smo
lahko s sodobnimi tehničnimi sredstvi kos vsem požarom. Nujno smo
Predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Dopiihar predaja ključe j
novega avtomobila Marjanu Berliču, — predsedniku GD Ptuj j
]
potrebovali lestev, ker seje že primerilo, da so bila ogrožena življenja pa I
nismo mogli posredovati tako kot to lahko storimo danes. Tudi z novim j
avtomobilom — njegova vrednostje 1,300.000 dinarjev lahko sedaj hitro
in uspešno posredujemo ne glede na vrsto požara.«
Z obljubo predsedniku skupščine občine Ptuj dr. Cvetku Dopli-
harju, da bodo ptujski gasilci ti novi pridobitvi s pridom uporabljali v"
dobrobit vseh naših občanov in delovnih ljudi pa tudi iz sosednji občin,
če bo to potrebno—je tovariš Berlič dal besedo dr. Dophharju, da preda i
avtomobil in lestev svojemu namenu. Ptujskim gasilcem je zaželel šc j
naprej uspešno delo pri čuvanju družbenega in zasebnega premoženja in j
... in še demonstracija delovanja naprav na novem gasilskem avtomo-
bilu, (foto: mš)
povdaril njihov pomen pri celotni civilni zaščiti. »Kljub temu, daje to
precejšnja investicija je naša skupna želja, da bi avtomobil in lestev čim
manj uporabljali in da bi imeh čim manj nesreč,« je ob koncu dejal
predsednik skupščine občine Ptuj ter predal ključe avtomobila pred-
sedniku Marjanu Beriiču. Iz njegovih rok pajihje sprejel strojni referent
G D Ptuj Konrad Mahorič.
Po tem, ko je ptujske gasilce pozdravil še predsednik gasilskega
društva iz Krapine, je močan curek vode in pene iz topa na novem
avtomobilu prikazal uspešnost delovanja te naprave, nova lestev pa je
segla visoko na streho gasilskega doma.
Telesnokulturne
aktivnosti ob letošnjem
dnevu JLA
Praznik dneva naših oboroženih sil je naš skupni praznik. Med
prireditve ob letošnjem Dnevu JLA sodijo tudi športna srečanja v
različnih panogah, ki jih bodo pripravile osnovne telesnokulturne
organizacije ptujske občine, na njih pa se bodo vojaki in starešine
pomerili z mladimi in starejšimi občani.
Včeraj je bilo že prvo tekmovanje. V novem strelišču za zračnoorožje
so se pomerile desetčlanske ekipe JLA, občinske strelske zveze in
občinskega štaba za teritorialno obrambo. Organizatorje bila občinska
strelska zveza.
Naslednje tekmovanje bo šahovska simultanka, ki jo pripravlja SD
- Izbira. Na sporedu bo v torek, 4. decembra v športni dvorani Mladika. V
petek 7. decembra pa se bosta na kegljišču Drava pomerili ekipi JLA in
K K Drava.
. ......_________________.____________________. ,.. I k..
18 - ZA RAZVEDRILO
28. november 1979 ~ TEDNIK
TEDNIK - 28. novebrer 1979
OGLASI iN OBJAVE - 19
Delovno predsedstvo na ustanovnem zboru kluba brigadirjev Toneta
Belšaka Ptuj. (foto: M. Ozmec)
V Narodnem domu se je zbralo prek 100 brigadirjev več generacij
(Foto: M. Ozmec)
Ustanovili klub brigadirjev Toneta Belšaka
Prek 100 se jih je zbralo v četrtek 22. no-
vembra popoldne v dvorani Narodnega doma
v Ptuju. Od Mizu in daleč so prišli. Tisti, ki so po
vojni vihri prvi prijeli za kramp in lopato vse do
teh, ki so sodelovali na letošnji mladinski de-
lovni akciji Slovenske gorice 79. Zbrali so se na
ustanovnem zboru Kluba brigadirjev občine
Ptuj. kajti vse je skozi prostovoljno delo po-
vezovala ista želja — izgradnja domovine. V
imenu občinske konference ZSMS v Ptuju je
vse skupaj toplo pozdravila predsednica Dra-
gica Voda.
Za tem pa se je razvila živahna razprava o
predloženem predlogu pravil Kluba brigadir-
jev, ki so jih ob koncu vskladili in tudi sprejeli.
Takoje v uvodnem delu pravil v drugem členu
med drugim zapisano:
Klub brigadirjev se poimenuje po borcu in
aktivistu narodnoosvobodilnega boja Tonetu
Belšaku, kije svoje dragoceno življenje daroval
za svobodo narodov in narodnosti socialistične
Jugoslavije. Ime kluba brigadirjev glasi: Klub
brigadirjev Toneta Belšaka občine Ptuj.
Vsi udeleženci zbora so to odločitev potrdili
s ploskanjem prav tako predloge evidentiranih
kandidatov za vodstvo kluba. Za predsednika
zbora Kluba brigadirjev so tako izvolili Vik-
torja Krajnca, za njegovega namestnika pa
Marka Potočnika. Za predsednika sveta kluba
brigadirjev so izvolili Feliksa Bagarja, za tjje-
govega namestnika pa Stanka Kokola. Za se-
kretarja sveta kluba so izvolili Nado Ljubeč ter
še šest članov: Franca Žinka, Marico Lenart,
Zorana Černezla, Jožeta Vratiča, Faniko
Vauda. Franca Savca in Majdo Aleksič-Voljč.
V svet kluba brigadirjev so torej izvolili skupaj
10 članov, po enega delegata pa imenuje za
vsako sejo še občinska konferenca ZSMS Ptuj.
Ko so pozneje razpravljali o glavnih nalogah
kluba brigadirjev v letu 1980 so se zedinili za
sedem poglavitnih načel: za udeležbo na raznih
delovnih akcijah, za prenašanje tradicij pros-
tovoljnega dela na mlade, za izlete v kraje
Dovojnih MD.A. za večje vključevanje mladih v
dub brigadirjev, za večkratno organizacijo
brigadirskih večerov ter končno za zbiranje
podatkov o mladinskih delovnih brigadah in
brigadirjih ter za pripravo razstave udeležbe na
dosedanjih akcijah.
Ob koncu so se dogovorili, da se bo svet
kluba brigadirjev Toneta Belšaka sestal na prvi
seji že v začetku decembra. Na tej seji bodo
dokončno izoblikovali, pravila o delovanju
kluba ter dokončni program dela kluba za leto
1980.
- OM.
OSEMNAJST TISOČ ČLANOV IN 32 KRAJEVNIH
ORGANIZACIJ RK V PTUJSKI OBČINI
Pod geslom »35 let delovanja RKS 1944—79 ter 100 let ustanovitve
prvih društev Rdečega križa ha Slovenskem,« je potekala sobotna
skupščina občinske organizacije Rdečega križa v Ptuju na kateri seje
zbralo 18 delegatov ter številni gostje, predstavniki skupščine in druž-
benopolitičnih organizacij. V svoji sredi pa so pozdravili še podpred-
sednika republiškega odbora RK Slovenije prim. dr. Srečka Korena.
V dokaj obširnem dnevnem redu so pregledali opravljeno delo v
minulem štiriletnem obdobju in v razpravi so tudi gostje spregovorili o
pomembnosti dela te humane organizacije v občini, kije tesno povezana
z najrazličnejšimi področji našeea življenja in dela. Posebno pozornost
so posvetili krvodajalstvu, ki ga iz leta v leto uspešneje razvijamo in bo
zabeležilo letos blizu 3000 krvodajalcev.
Na sobotni skupščini so izvolili novi izvršni in nadzorni odbor, kiju
bosta vodila dr. Lojze Arko, — že drugi mandat in Zdravka Masten,
delegata za prvo sejo republiškega odbora Rdečega križa Slovenije.
Sprejeli so tudi predlog okvirnega programa za naslednja štiri leta ter
finančni načrt za prihodnje leto.
Dosedanii  in  novi  predsednik  izvršnega  odbora  občinske
oreanizaciie   Rdečega križa v Ptuju dr. Lojze Arko je ob povzetku dela
te organizacije v minulem obdobju med drugim dejal, daje Rdeči križ
pognal globoke korenine v vseh deželah sveta in v zivljenie ljudi, ki ea    n j  j j  i  •    * i •   j ■ »i^ •   i.*-  • •
želijo narediti bolj človeškega. j  j  j    '    &     Predsednik lO dr. Lojze Arko govori o delu RK m občmske organizacije
mš   v Ptuju, (foto: mš)
Ptujska gotska plastika
zopet doma
Ljubljanski Narodni galeriji je pred dnevi uspela izjemna solidar-
nostna akcija. S pomočjo družbenopolitičnih organizacij, republiškega
izvršnega sveta. Kulturne skupnosti Slovenije, mestne skupščine. Gos-
podarske zbornice. ljubljanske kulturne skupnosti in
Ljubljanske banke je galerija uspela na javni dražbi v Muenchenu kupiti
pomembno in dragoceno umetnino iz leta 1520. Plastiko je izdelal
neznani mojster, narejena pa je bila v okolici Ptuja. Za plastiko je bilo
izredno zanimanje, saj seje zanjo na javni dražbi potegovalo okoli 500
zbirateljev dragocenih umetnin iz ZDA in Evrope.
Plastika Matere božje z detetom je visoka 161 cm inje zelo podobna
umetnini, ki jo danes fazstavljajo v ptujskem Pokrajinskem muzeju. V
Ljubljani bodo plastiko razstavili kot umetnino leta, to si delo zagotovo
tudi zasluži, kasneje pa jo bodo slovenski gotski strokovnjaki pregledali,
ji ugotovili natačno starost, avtorstvo in izvor umetnine. Ptujčani si
.seveda želimo, da bi to izjemno dragoceno gotsko delo videli tudi v Ptuju;
zelo radi. kajti plastika je ena najpomembnejših spomeniških pridobitev
na Slovenskem po drugi svetovni vojni. zk
T0MA2
Cesta dolga 13 kilometrov
Pred praznovanjem dneva republike so na simboUčen način \^
krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu odprli asfaltno cesto, ki so jo
modernizirali že pred nekaj meseci. Na krajši slovesnosti je govoril
predsednik skupščine KS Janez Rep. Občanom in predstavnikom
družbenopolitičnega življenja občine Ormož je orisal razvoj krajevne
skupnosti in pri tem rekel, daje 13 kilometrov dolga asfaltna pot važna
pridobitev za življenje v teh krajih. Kljub tej pridobitvi pa v krajevni
skupnosti še ostaja okoli 20 kilometrov zelo slabih poti.
Cesto je namenu predal predsednik izvršnega sveta občinske
skupščine Franjo Križmančič, ki je ob tej priložnosti dejal, da cesta
pomeni tudi del izenačevanja bivalnih pogojev občanov in delovnih
ljudi.
V krajšem kulturnem programu so pod vodstvom Bojana Ober-
čkala nastopili člani domačega pevskega zbora ter učenci recitatorjiOS
Vinko Megla od Tomaža.
ČRNA KRONIKA
Teden od 19. do vključno 26. novembra je na cestah ožjega območja
ptujske občine minil razmeroma tragično. Miličniki postaje milice Ptuj so
posredovali v devetih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili dve hujši in
štiri lažje telesne poškodbe. Miličniki paso posredovali tudi v dveh delovnih
nezgodah — v eni od teh je ena oseba podlegla; v ptujski bolnišnicije umrla
oseba, kije bila udeležena v nesreči 31. oktobra; v bolnišnico pa so pripeljali
tudi 2 mesečnega otroka, ki je umrl med vožnjo z avtomobilom zaradi
prehlada. Razen tega so zabeležili požar v KK Farmi bekonov v Dražencih,
kjerje škode za okoli 12. tisoč din, tatvino v stanovanju ter požar v katerem
je zgorel osebni avtomobil zaradi kratkega stika v električni napeljavi.
— OM
osebna kronika
RODILE SO:
Katarina Vinko, Podlehnik 55
— Boštjana; Franja Šara, Mari-
borska 29 — deklico; Dragica
Bezjak, Dolena 20 — Suzano;
Marija Baum, Podgorci 1 —
deklico; Terezija Kumer, Runeč
66 — dečka; Marija DoHnar, Vi-
tomarci 29 -- dečka; Terezija
Poharec, Gorenjski vrh 27 —
deklico; Irena Zavec, Zagojiči 20
— Mitja; Marija Trofenik, Lac-
kova 8 — Boštjana; Ida Gajser,
Preša 31 — deklico; Dragica
Vrabl, Krambergerjeva 13 —
Roberta; Majda Dobnik, Pobrež-
je 12 — deklico; Jagica Horvat,
Krčevina 88/a — deklico; Ljud-
mila Karneža, Naraplje n. h. —
dečka; Silva Štebih. Po anšak 6 —
dečka; Nežka Vidovič. Pobrežje
36 — deklico.
POROKE:
Martin Žunko, Slovenja vas 60
in Danica Sagadin. Gerečja vas
101; Milan Hostnik, Kvedrova 4
in Mirjana Simonič, Dornava 6;
Zvonko Breznik, Vošnjakova I in
Dragica Kores, Vošnjakova 1;
Stanko Pukšič, Dolič 23 in Nada
Kostanjevec, Volkmejerjeva 9;
Vilko Pešec, Potrčeva 42 in
Dušanka Murko, Pobrežje 17;
Vekoslav Feguš, Cunkovci 11 in
Ivana Horvat, Sobetinci 45;
Maksimiljan Kodrič, Dobrina 26
in Minka Topolovec, Cermožiše
31; Štefan Samec, Andraž nad
Polzelo 109 in Milena Pšajd, Jir-
šovci 31; Ivan Kaisersberger,
Gerečja vas 20/a in Marija Plav-
čak, Gerečja vas 3; Edvard
Krampi, Štrihovec 58 in Marija
Vidovič, Zg. Gruškovje 52; Viljem
Belšak, Hrastovec 16 in Milena
Pernat, Hrastovec 16; Jožef Ko-
kol. Kukava 49 in Rozalija Kos-
tanjevec, Kicar 66; Miran Rito-
nja. Vinski vrh 68 in Alojzija
Fuks. Železniki. Na Kresu 18;
Branko Potočnik, Krško, Cesta
Krških žrtev 30 in Elizabeta
Hvaleč, Nova Gorica, Pod vi-
nogradi 2; Metod Bedenik, Vele-
nje, Kidričeva 57 in Silva Lesko-
var, Majšperk 29; Anton Medved,
Pleterje 42 in Irena Gajšek,
Skrblje 1; Anton Kolednik, Para-
diž 42 in Terezija Trs, Skrblje 2;
Vih Pepelnik, Zupečja vas 10 in
Ana Tušek, Sela 11; Ivan Matja-
šič. Trnovska vas 5 in Danica
Vogrinčič, Biš 56; Dušan Dre-
venšek. Gaj 8 in Iva Zupanič, Gaj
8; Ivan Jerenec, Gruškovec 71 in
Marica Debeljak. Meje 1; Slavko
Benko. Topolovci 16 in Terezija
Rojs, Vitomarci 75; Ivan Miložič.
Kidričevo 9 in Terezija Angel,
Kidričevo 9; Janez Hanžel. No-
vinci 29 in Angela Ilešič, Hvale-
tinci 17; Matija Žerak. Nadole 39
in Marija Pečar. Nadole 39; Anton
Emeršič. Pobrežje 42 in Nada
Klinger, Borovci 5/a; Franc Ma-
linger, Gerečja vas 81 in Silva
Habjanič, Zg. Pristava 51; Franc
Pečuh, Bodkovci 7 in Elizabeta
Arnuš, Bodkovci 7;.
UMRLI SO:
Anton Tement. Hajdoše l/h,
roj. 1904, umrl 21. novembra
1979; Jožef Vindiš, Dravci 2. roj.
1902. umrl 21. novembra 1979;
Karolina Vindiš, Rogaška 5, roj.
1906, umrla 21. novembra 1979;
Alojz Vogrinec, Pavlovski vrh 11.
roj. 1931. umrl 23. novembra
1979; Anton Merkuš, Sela n. h.,
roj. 1953, umrl 23. novembra
1979: Marija GornjecJuršinci 55.
roj. 1903, umrla 25. novembra
1979; Anton Letonja. Kicar 97,
roj. 1936, umrl 19. novembra
1979; Ivan Božičevič, Nova vas
pri Ptuju, roj. 1926, umrl 17. no-
vembra 1979; Terezija Fuks.
Nova vas pri Ptuju 36, roj. 1892,
umrla 20. novembra 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij,
ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik MI-
HAEL GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo m
uprava Radio-Tednik telefon (062)
771-261 in 771-226. Celotna
naročnina znaša 200 dinarjev, za
tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK
Rui 52400—603—31023. Tiska
ČGP Mariborski tisk. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvodov
in storitev v prometu spada TED-
NIK med proizvode, za katere se r\e
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ
DS Skupnih služb
Žnidaričevo nabrežje 3, Ptuj
objavlja dela in naloge
ekonomista v plansko
analitični službi
Pogoji: 1. stopnja VEKŠ in tri leta delovnih izkušenj.
Zaposlitev je za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska
služba podjetja 14 dni po objavi.