POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ŠTEV. 16. OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 17. APRILA 1952 Ob ustanavljanju delavskih kulturnih društev »SVOBODE« Naši časniki so že večkrat pisali o zgodovini delavskih društev, o njihovem delu in uspehih, zato je potrebno, da spregovorimo nekaj besed o novo snujočih se delavskih kulturnih društev »Svoboda«, o katerih se v zadnjem času v naših revirjih precej razpravi ja. Sedanja SKUD, KUD, pa tudi IZUD »o postala v svojem kulturnem delu marsikje nekakšne suhe, prakticistične ter neživljenjske in šablonske ustanove. Vzrok prečeste ozkosti teh društev je iskati največ v tem, ker je delo v teh ustanovah vodil razmeroma majhen krog ljudi, ki so bili vse preveč vase zaprti. Niso imeli in nimajo potrebne širine ter zaradi te svoje ozkosti iz tega ali onega razloga niso pritegovali k delu večji krog ljudi. Nadaljevanje takega ozkega dela in gledanja bi seveda vodilo k zakoreninjenju nekakšnih monopolističnih tendenc v naših kulturnih društvih, kar bi zaradi premajhne povezave s širšim krogom ljudi, zlasti pa mladine, vodilo k' odtujitvi širokih ljudskih množic od teh kulturnih ustanov in končno k odmiranju in razpadanju delavskih kulturnih organizacij. Ob teh ugotovitvah, ki veljajo za marsikateri kraj, pa seveda ne moremo zanikati aktivnosti v posameznih društev »Svoboda« moramo prenesti v naša sedanja delavska kulturna društva. V prednjem bi bila nakazana misel, kakšna morajo biti naša kulturna društva. Pojavljajo se pa elementi, ki hočejo rušiti delavsko kulturo. Proti njim bo »Svoboda« jasno in odkrito spregovorila. Delavska društva bodo s svojimi najrazličnejšimi kulturnimi odseki in delovnimi področji ob sodelovanju vse širšega števila delovnih ljudi, predvsem pa naše mladine, pomagale pri izvedbi naših novih velikih nalog in pri odpravljanju napak v našem dosedanjem delu. Morda je širjenje kulture in prosvete med delavskimi množicami izvedljivo tudi z dosedanjim načinom v raznih naših delovnih kolektivih in sindikalnih organizacijah, vendar postaja kulturno delo, omejeno na te kolektive in organizacije, le nekako »prisiljeno«. Pri dosedanjih organizacijskih oblikah v kulturnoprosvetnem delu delavec ne občuti tiste sproščenosti, kakor če bi delal na tistem mestu ali kraju, kjer dejansko preživi svoj prosti čas. Iz tega razloga bo nova organizacijska oblika delavskih kulturnih društev »Svoboda« slonela na teritorialnem, krajevnem principu. Vsak delavec in delavka, vsak mladinec in TEKMOVANJE V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Delovni kolektiv Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah je prvi kolektiv v okraju Trbovlje, ki je sklenil tekmovati v počastitev 60. rojstnega dne našega ljubljenega voditelja in učitelja maršala Tita ter je hkrati pozval na tekmovanje vse delovne kolektive v okviru strojegradnje in kovinske industrije LRS. Na svojem sestanku, ki ga je imel ta delovni kolektiv pretekli teden, so najprej obravnavali nov tarifni pravilnik, nato pa sklenili, da bodo tekmovali na čast 60-letnice našega maršala Tita, pozvali pa na to tekmovanje tudi ostalo kovinsko industrijo v noži republiki. Tekmovanje bo trajalo od 25. aprila do 25. maja t. I. po sledečih točkah: j. poživi se dosedanje tekmovanje v delavskem upravljanju, ki ga je razpisal Republiški svet sindikatov Slovenije; 2. kateri kolektiv bo izdelal najboljši tarifni pravilnik in pri katerem pravilniku bo najbolj sodelovala sindikalna organizacija; 3. v katerem delovnem kolektivu bodo imeli najbolj pripravljene konference, kjer se bo obravnaval novi tarifni pravilnik, da ga bodo člani kolektiva najbolj razumeli; 4. kateri kolektiv bo v času tekmovanja najbolj skrbel za varnost svojih delavcev s tem, da bo vsa nevarna delovna mesta zavaroval s primernimi zaščitnimi sredstvi; 5. katera sindikalna organizacija bo največ svojih članov vključila v Telovadno društvo »Partizan« ter v delavska kulturnoprosvetna društva in največ storila v idejnopolitičnem vzgojnem delu kolektiva. Republiški odbor sindikatov kovinarjev bo to tekmovanje ocenil na podlagi poslanih poročil 30. aprila in 24. maja t. I. ter razglasil zmagovalca. sekcij, kakor n. pr. orkestrov, pevskih zborov, dramskih skupin in podobno, marveč bo naloga »Svobode« širša, kar je bilo v naših sedanjih kulturnih društvih zgrešeno in napačno. »Svoboda« bo morala preiti v svojem delu na širšo podlago, na večje delovno področje, t. j. učiti in vzgajati bo morala široke delovne množice, gojiti bo morala med njimi ljubezen do domovine, odvajati bo morala našo mladino od pohajkovanja in zahajanja v gostilne, kar bo dosegla s prirejanjem raznih kulturnih zabav in izletov v naše planine, z organizacijo raznih poučnih predavanj in izobraževalnih tečajev, z navajanjem mladine na obisk naših knjižnic in čitalnic itd., itd. Pri ustanavljanju društev »Svobode« ne gre morda za spremembo imena »firme«, marveč za vsebino in obseg dela naših kulturnih društev. Prehod na širši obseg dela bo torej osnovna naloga bodočih delavskih kulturnih društev, kjer bo lahko sodeloval vsak, prav vsak delovni človek, saj bo »Svoboda« odgovarna za kulturno in politično vzgojo ljudskih množic. V prednjem smo obrazložili v grobih obrisih nalogo in vlogo kulturnih društev »Svoboda«, vendar se še najdejo posamezniki, ki pravijo, da ne bodo delali v tej organizaciji, četudi so jim njene naloge že poznane. Verjetno je, da ti ljudje zaradi nepoznanja ali podcenjevanja delavsko-kultumih vprašanj in nalog »Svobode«, ali pa še verjetneje — iz čisto sebičnih razlogov res ne bodo delali v teh društvih. Ljudi s takim gledanjem, ki jih je na srečo malo med nami, bo delavstvo odklanjalo, saj nimajo moralnih predpogojev za sodelovanje v »Svobodi«. Taki ljudje so v »Svobodi« nepotrebni, saj bi napravili več škode kot pa koristi. Pomlad 1941 je bila za naše ljudstvo težka preizkušnja. Toda naše ljudstvo! je to preizkušnjo pod vodstvom naše Partije in OF junaško prestalo Zakaj večje občine? društvih, le da je delavnost v njih, kakor smo že rekli, preozka. Imamo pa spet društva, ki nimajo s širjenjem kulture in prosvete tako rekoč nobene zveze ali pa le zelo malo, ker jim je osnovno načelo in gibalo — zaslužkarstvo. To so n. pr. razni zasebni orkestri, zabavni odri in podobne ustanove. Taki pojavi so škodljivi ne samo za društvo samo, marveč za celoten razvoj in širjenje kulture in prosvete med ljudskimi množicami sploh. Dotaknili smo se organizacijske oblike sedanjik kulturnih društev ter njihovih napak, ki izvirajo iz nepravilnega gledanja na vprašanja. Ljudje se tudi niso vključevali v te kulturne organizacije, ker so čestokrat mislili, da v njih ne morejo sodelovati zaradi strogih društvenih pravil ali pa tudi velikih zahtev, ki jih stavljajo društva na posameznika. In ti pojavi so vodili v ozkost zelo velikega števila naših kulturnih društev. Resnica je, da je ravno ta okoliščina ovirala širjenje kulture in prosvete, ki ju je treba posplošiti, saj je naš končni cilj, da postaneta kultura in Prosveta last vsakega delovnega človeka. Kakor smo že rekli, ne moremo nekaterim našim kulturnim društvom oporekati delavnosti, vendar je treba imeti pred očmi, da morajo naše kul-turne organizacije preiti iz svoje ozkosti na širšo podlago, na množičnost, na sodelovanje kar največjega števila delovnih ljudi v teh društvih v tej ali oni obliki. Če pogledamo ali pa če ana-iiziramo delo v naših nekdanjih, predvojnih delavskih kulturnih organizaci-jnh, tedaj moramo pač reči, da smo opazili neprimerno večjo ljubezen in delavnost vseh. članov v teh nekdanjih delavskih organizacijah, kar je krepilo delavsko enotnost. V vseh naših delavskih društvih je vladala tedaj čistost ‘dej ter geslo: »Cim več kulture delov-Psmu ljudstvu!« V Trbovljah, v Zagorju in Hrastniku smo videli v nek-d°njih društvih veliko več aktivnosti množičnega sodelovanja kot danes. ~elavska društva »Svoboda« so se ta-«rat odločno uprla tedanjemu vladajočemu razredu, na Širši podlagi se je ‘edaj delalo v teh organizacijah, v njih *° se delavske množice usposabljale, da *° mogle s svojo železno pestjo razbijati in rušiti tedanjo vladajočo in de-mvstvu sovražno kliko. In to revolucio-nor*to tradicijo nekdanjih delavskih mladinka bo torej lahko delal v društvu tistega okoliša, kjer dejansko preživlja svoj prosti čas. Vsekakor se pa delo društev »Svoboda« ne sme omejevati samo na ustanavljanje raznih Tako stališče je bilo podlaga razpravi o novi upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije. V mnogih primerih je bila izražena zahteva po majhnih občinah, največkrat, da naj kar ostane sedanji krajevni ljudski odbor kot samostojna občina. Taka želja je bila v večini primerov rezultat premajhnega razumevanja pomena in funkcije občinskih ljudskih odborov v spremenjenih ekonomskih in politično ekonomskih pogojih, bila je ponekod posledica preozke miselnosti, češ da se bo najbolje živelo v majhnih občinah in čim bolj izolirano od svoje okolice, bila je posledica bojazni zaradi teritorialne razsežnosti občine itd. Poleg takih pa so se pokakazale tudi drugačne namere, ki so nasprotne koristim skupnosti. Socializmu nasprotni elementi so se potegovali za to, da se njihova kmečka občina ne bi združevala z industrijskimi središči ali delavskimi naselji, da ne bi bila preblizu delovnih za- Industrijski boni v novih plačah V dosedanjem sistema plač so bili industrijskimi boni z 80-odstotnim popustom nekako dodatek k plači, ki je ostal kot ostanek nekdanjih potrošniških kart in nakaznic. Ti boni so istočasno zagotavljali pravilno razdelitev fonda plač, da ne bi gotovina, vsaj v prvem času, nekontrolirano preveč vplivala na tržišče prehranhe-nih artiklov. V*i delavci in uslužbenci so prejemali mesečno po 540 industrijskih bonov, kar je pomenilo v dinarjih izraženo vrednost 2160 dinarjev. S tem je bil delno že vnaprej tudi nekako določen minimum plače, ki je bil namenjen za nakup industrijskega blaga, to pa brez ozira na to, kako visoko plačo je imel delavec ali nameščenec. To je na eni strani gotovo pospešilo pravilno cirkuliranje gotovine, na drugi strani pa le ni predstavljajo pravilne razdelitve. INDUSTRIJSKI BONI V SESTAVU REDNE PLAČE Ob prehodu na nov plačilni sistem bodo ostali industrijski boni še za gotov čas. Sicer ne več kot poseben dodatek, pač pa kot del redne plače. Ker je ostal bla govni fond letos približno na isti višini kot lani, je bilo potrebno predvideti tudi fond plač na isti višini in v isti razdelitvi. Zato bo tudi celokupna višina bonov, ki jih je treba razdeliti med prejemnike, ostala ista, le da bo sedaj razdelitev pravilnejša. Kajti prav v tem je bila do neke Predavanje za rezervne oficirje v Litiji Novo ustanovljeno Združenje rezervnih oficirjev v Litiji bo priredilo v nedeljo 20. t. m. ob 10. uri dopoldne predavanje o •eetevu JLA in n aodelovonju vseb rodov orožja v eestavu bataljona. Predaval bo tov. kapetan Janez Cajhen iz Ljubljane Predavanje bo v prostorih ZRO na KLfl Litija. Udeležba vzeh rezervnih oficirjev — častna dolžnosti mere slaba stran dosedanjega sistema. Delavci in uslužbenci so dobivali enake količine bonov, ne glede na dejansko višino plač, kar je prizadevalo vsaj v nekaterih pogledih prav tiste, ki so prejemali nizke plače. Ti so neredko dobivali nesorazmerno preveč bonov h gotovini, s katero so razpolagali. Ce bi to ostalo v naprej tudi o novem plačnem sistemu, bi prišlo do tega, da bi nekdo z minimalno plačo 5000 dinarjev prejel v gotovini samo 2840 dinarjev, v bonih pa 2160 din, kar bi znašalo 43,2 odstotka vse plače. Na drugi strani pa bi tisti delavci in nameščenci z nadpovprečnimi plačami, na primer 15.000 dinarjev, prejemali v bonih komaj 14 odstotkov. TISTI, KI DOBIVA VIŠJO PLAČO, BO DOBIVAL TUDI VEČJI DEL PLAČE V BONIH Kot je bilo že predvideno v uredbi o plačah, je sedaj sprejeta tudi uredba, ki določa odstotek, v višini katerega se bodo izplačevale plače v obliki industrijskih bonov s pravico na 80-odstotni popust. Ta uredba določa, da bodo delavci in usluž benci prejemali bone v višini 27 odstotkov dinarske vrednosti celotne plače. Torej bo dobil tisti, ki prejme minimalno plačo 5000 dinarjev, 337 industrijskih bonov vrednosti 1350 dinarjev in ostanek 3650 dinarjev v gotovini. Tisti pa, ki bo prejemal višjo plačo, na primer 15.000 dinarjev, bo prejel 1012 bonov v vrednosti 4050 dinarjev, ker je njegova kupna moč za industrijsko blago z ozirom na višjo plačo tudi večja. Na ta način bo odstranjena tudi zadnja nepravilnost, ki se je odražala do sedaj v odnosu do nekaterih delavcev in uslužbencev, ki so prejemali nižje plače. Da bi pa ta sistem plačevanja tekel brez zapletljajev, določa uredba istočasno, da bodo izplačevali tudi akontacije v tem so razmerju gotovine in industrijskih bonov. Pač pa bo tisti del bonov, ki ga dobivajo delavci in uslužbenci kot del otroških do klad, ostal do nadaljnjega o isti višini. drug, skratka, da bi bila obvarovana vseh tistih vplivov, ki bi utegnili pospešiti pot socialističnega razvoja. Izrabljajoč bodisi stare ali pa novejše spore med vasmi, so se sklicevali na ljudsko voljo in na izjave naših predstavnikov, da naj bodo občine take, kakršne si ljudje želijo. Pogrešili bi, če bi videli nevarnost samo s te strani in če se ne bi hkrati zavedali, da bi prav tako našemu razvoju objektivno škodovalo, če bi ugodili željam po majhnih občinah, ki so jih vodili drugi, nepolitični razlogi. Vsekakor je bila ta dolgotrajna in podrobna razprava o občinah koristna. Danes lahko povemo, da je velika večina vseh krajev z novo upravno-teritorialno razdelitvijo zadovoljna, ker je razumela razloge, ki so vodili do takih predlogov. OkoH 30 primerov, ki so jih tudi naši skupščinski odbori podrobno obravnavali, ne bo rešenih v popolno zadovoljstvo prizadetih krajev. Povsod še nismo uspeli s političnim pojasnjevanjem, ne moremo pa seveda tudi docela izključiti možnosti, da za nekatere izmed teh primerov ne bi bila možna boljša rešitev. Čeprav moramo sedanji upravno-teritorialni razdelitvi zagotoviti čim večjo stalnost, je razumljivo, da bomo morali tudi kasneje upoštevati utemeljene spremembe in jih prilagoditi potrebam boljšega razvoja v prizadetih krajih. Pri določanju občin smo izhajali s stališča, da mora ta najnižja upravno-teritorialna enota, ki naj vsebuje elemente' družbene skupnosti na zaokroženem ekonomskem in geografskem območju, ustrezati dvema osnovnima pogojema; prvič mora biti v gospodar skem in finančnem pogledu sposobna svojega lastnega življenja in drugič, mora po svojem značaju ustrezati pogojem razvoja socializma. Morda bo še sem in tja v posameznih goratih predelih Slovenije kakšna občina, ki bo sama teže nosila izdatke za svojo upravo, oziroma, ki bo zaradi svoje pasivnosti prizadeta v gospodarskem razvoju. Toda posebni geografski pogoji niso dopuščali, da bi mogli za sleherno občino tudi to vprašanje zadovoljivo rešiti. Vendar so to le redke izjeme, sicer so vse predlagane občine take, da bodo sposobne svojega samostojnega življenja in da ne bodo stroški za administracijo oteževali njihovega gospodarskega, zdravstvenega in kulturno-prosvetnega razvoja. Prav tako bodo naše bodoče občine pomemben faktor v ekonomsko-političnem življenju, ki bo pospeševal razvoj socialistične graditve. Pri tem je treba poudariti, da je večina naših industrijskih središč in delavskih predelov pravilno razumela to bodočo funkcijo občine in da so se okrog naših industrijskih središč formirale večje enote, ki bodo poleg boljšega gospodarskega razvoja zagotovile svoji okolici tak razvoj, kakršnega si želimo. Prav tako bodo tudi tiste tipične kmečke občine, ki združujejo v svojih mejah kmečke obdelovalne in druge zadruge, v bodočem razvoju velik pripomoček za razvoj socializma na vasi. Občine v naših večjih ali manjših mestih, ki v večini primerov združujejo širšo okolico, bodo brez dvoma v bodočnosti odigrale mnogo pozitivnejšo vlogo v urejevanju odnosa vas — mesto kakor v preteklosti, ko nismo problemu mesta posvečali dovolj pozornosti. Naposled mislimo, da je zakonitost razvoja socialistične družbe: čim širše povezovanje delovnih ljudi zaradi skupnih in enotnih ekonomskih in kul-turnoprosvetnih prizadevanj, ne pa izolacija in drobljenje v nekake samoupravne enote buržoaznega tipa, ki bi že same po sebi vsebovale klice razkroja socialistične družbe in njen povratek na staro. (Iz govora dr. Marjana Breclja, podpredsednika vlade LRS, na zasedanju Ljudske skupščine) Centri predvolaške vzgoje v Litiji in okolici tekmutejo v počastitev 27.aonla Bliža se 27. april, praznik OF slovenskega naroda. V počastitev tega pomembnega dne, ko je ljudstvo takoj ob vdoru okupatorja ustanovilo svojo politično in borbeno organizacijo, tekmujejo številni delovni kolektivi in ustanove. V okraju Ljubljana-okolica tekmuje več desetin centrov predvojaške vzgoje. Med drugim obsegajo tekmovalni pogoji naslednje točke: 1. Kateri center bo dosegel najvišji odstotek obiska pri vajah in predavanjih. - 2. Kateri center bo imel najmanjši odstotek opravičenih ali neopravičenih izostankov. 3. V katerem centru si bodo omla-dinci prisvojili največ učne snovi in praktičnega znanja. Razen teh točk, ki se sučejo okrog vojaškega znanja in discipline, si prizadevajo vsi centri, da bi pritegnili čim več mladine, ki je v predvojaški vzgoji, tudi v druge mladinske organizacije, predvsem v društva Ljudske tehnike in v gasilska društva. Centri predvo-jaške vzgoje pa si prizadevajo, da bi bili njihovi omladinci tudi med najboljšimi v šolah, posebno še v šolah za učenfce v gospodarstvu. V vseh gornjih točkah tekmovanja so razpravljali komandanti predvoja-ških centrov na okrajnem sestanku. Center predvojaške vzgoje Medvode pa je napovedal vsem ostalim centrom v okraju Ljubljana-okolica še posebno tekmovanje; nekateri centri so ponujeno tekmovanje sprejeli in zdaj si prizadevajo vse te enote, da bi si priborile do 27. aprila, praznika OF, čim več točk, ki bi jih uvrstile med zmagovite enote predvojaške vzgoje. V okrajnem tekmovanju tekmujejo tudi zasavski centri iz Litije, Smartna, Save in drugih krajev v Zasavju. LONDON RIMU NE OBLJUBLJA MNOGO... V kolikor se je v italijanskih imperialističnih krogih prve dni fašističnih manifestacij utrdilo prepričanje, da bo Zahod brez razmišljanja zadovoljil njihov pohlep po Trstu, coni B, itd. itd., kače razvoj razgovorov v Londonu, da je jugoslovansko stališče ustvarilo drugačno razpoloženje in mnoge prisililo k umiku. V italijanskih uradnih krogih se pojavlja razočaranje, De Gasperi pa postaja nervozen, ker v Londonu še mnogo tega ni rešeno, kar se je z zanesljivostjo pričakovalo. Konferenca bi morala biti zaključena že 10. aprila, po poročilih pa je odložena zaradi »nekaterih težkoč, ki jih je treba prebroditi«. »Messagero« govori v svojem članku »Titova senca nad konferenco« o vplivu našega stališča na Zahod in poudarja, da je ameriška delegacija še vedno neodločnega stališča, medtem ko se Angleži trudijo, da bi našli srednjo pot, ki bi zadovoljila Italijo in Jugoslavijo. Socialdemokratski list »Giu-stizia« je objavil članek, v katerem se poudarja, da bi bilo najpametneje predlagati neposredne razgovore z Jugoslavijo, kajti »rešenje tržaškega vprašanja ne gre preko Londona, marveč preko Beograda«. Sodi se, da bo londonska konferenca trajala dalj časa, kot se je računalo, in bo na razgovorih prišlo verjetno do spremembe stališč na eni in drugi strani. Gotovo pa je, da je enodušno stališče jugoslovanskih narodov in naše vlade odigralo odločilno vlogo. Pokazalo se je, da vprašanj, ki smo na njih življenjsko zainteresirani, ni tako lahko reševati mimo naše vlade, tudi ne tedaj, če se rešujejo brez njenega predstavnika. SOVJETSKE SIKANE V AVSTRIJSKI TRGOVINI Po pisanju avstrijskih čajnikov otežkočajo sovjetske okupacijske oblasti avstrijskim podjetjem uvoz in izvoz blaga med zahodnimi conami in sovjetsko. Izvoz iz sovjetske cone Avstrije v Italijo. Zahodno Nemčijo, Grčijo in Turčijo je zadnje čase popolnoma paraliziran in je s tem avstrijska zunanja trgovina zelo oškodovana. Gospodarski oddelek sovjetske komandature na Dunaju daje avstrijskim trgovcem izvozna in uvozna dovoljenja z veliko zakasnitvijo in baje prošnje iz decembra lanskega leta še danes niso rešene. ŠTRAJK TELEFONISTOV V ZDA Sindikat telefonskih in telegrafskih nameščencev, včlanjen v kongresu industrijskih organizacij (CIO), je objavil generalni štrajk vseh delavcev in nameščencev telefonske in telegrafske službe. V stavki sodeluje okrog 300.000 nameščencev in delavcev. PREVRAT V BOLIVIJI Nacionalna revolucionarna stranka Bolivije je vrgla z oblasti dosedanjo vlado vojne junte. Voditelji stranke Herman Siles in General Antonio Selene, notranji minister v bivši vladi, so prevzeli oblast v državi. Prevrat se je izvršil s pomočjo vojske in policije. Za naše kmetovalce Kako fc s katastrskim Čistim donosom? Ko so prišli v razpravo osnutki zakonov, ki jih predvideva naš novi finančni sistem, so davkoplačevalci brez dvoma sprejeli z zadovoljstvom tista poglavja, ki določajo spremembe v našem davčnem sistemu Mnogi zato, ker so prepričani, da bo z novim načinom obdavčenja po katastrskem čistem donosu davčna obremenitev pravičneje in bolj sorazmerno porazdeljena, spet drugi zaradi tega, ker so v novem sistemu izdatneje nagrajena prizadevanja za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje, številni pa tudi iz povsem špekulantskih tendenc, češ da v takem sistemu obdavčenja pač ne bodo prišli do izraza dohodki, ki izvirajo iz raznih špekulantskih poslov. Pretežna večina davkoplačevalcev je tudi menila, da bo v takem smislu opravljena že odmera dohodnine za leto 1951. Vendar za leto 1951 o spremembi davčnega sistema še nismo mogli govoriti. Predvsem ne zaradi tega, ker bi tudi sicer prehod na obdavčenje po katastru ne bil tako preprost in tako hitro izvedljiv. Pričakujemo pa lahko z gotovostjo, da bo pač letošnji davčni sistem, če že ne v celoti spremenjen, pa vsaj prilagojen razmeram v tem letu. Vprašanje je seveda, v koliko bo zemljiški kataster lahko sestavljal osnovo za obdavčenje že letos. Trenutno stanje katastra v našem okraju je precej pomanjkljivo; spremembe izmer in kultur, ki bi jih bilo treba sproti vnašati v katastrske operate, v mnogih primerih niso zaznamovane. Posebno se je tekoče vnašanje opuščalo v času med narodnoosvobodilno vojno in po osvoboditvi. To pa zato, ker kmetje sami takih sprememb niso priglašali in ker zemljiški kataster ni več sestavljal osnove za obdavčenje, nadalje zaradi tega, ker kataster ni imel geometra, ki bi opravil to delo. V celoti pa temeljijo katastrski podatki pri nas še na starih kronskih in goldinarskih izračunih. Stanje posameznih zemljiških parcel je danes v naravi v nešteto primerih že spremenjeno. Potrebno bo izredno mnogo truda in dela, če hočemo spraviti kataster v urejeno in ustrezajoče stanje ter bo trajalo to delo gotovo daljšo dobo. Prav je, da se pogovorimo o razvoju in pomenu katastra. Pod pojmom »kataster zemljišč«, znanim pod splošnim imenom »kataster«, razumemo evidenco vseh zemljišč po svoji kulturni površini in lastništvu; tako evidenco so imela nekoč posamezna fevdalna veleposestva. Ta evidenca je bila zelo primitivna, je pa ustrezala takratnim potrebam. je _ za naprednega vladarja in reformatorja, je z dekretom lz leta 1785 odredil,.da se popišejo in ocenijo površine vseh plodonosnih zemljišč in ugotovi obenem donos po rodovitnosti. Elaborat, izdelan na podlagi tega popisa, se je imenoval »Jožefinski kataster«. Lela 1S17 je bil izdan dekret za osnovanje stabilnega zemljiškega katastra. Pričelo se je prvo merjenje na znanstveni podlagi. Tako so nastale naše prve katastrske mape v merilu 1:2880 v letih 1817 do 1826; te mape imenujemo originalne mape. Priznati je treba, da je bil ta elaborat dokaj natančen, zlasti za namen, kateremu je služil, t. j. za pravično razdelitev zemljiškega davka. Kataster zemljišč je živ organizem, ki mora vsak čas ustrezati dejanskemu stanju, ker je sicer neuporabljiv. Ker se po izgoto-vitvj teh originalnih map v tem času nastale spremembe na terenu niso ugotavljale in vanje vpisovale, je bilo nujno potrebno uvesti stalno vzdrževanje katastra; to je bilo odrejeno z zakonom iz leta 1883. Leta 1897 pa so bili osnovani evidenčni uradi zemlji-ško-davčnega katastra, ki so bili predhodniki naših katarskih uradov. Ob ustanovitvi predaprilske Jugoslavije smo leta 1918 podedovali med drugim tudi kataster zemljišč, ki je bil izdelan — kakor že prei omenjeno — v prejšnjem stoletju. Medtem ko so se v drugih predelih stare Jugoslavije vršile meritve, ki pa niso bile dokončane, ker ni bilo tehničnega kadra (do začetka druge svetovne vojne sta bili izmerjeni le dve tretjini Srbije), je v Sloveniji ostala ureditev katastra zemljišč v glavnem leta vse do osvoboditve. Z zakonom predpisana revizija, ki bi jo bilo treba izvršiti vsako 10. leto v posameznih katastrskih občinah, se ni izvajala, pa tudi evidence so se zanemarjale, ker je poslovalo na področju bivše Dravske banovine samo 15 katastrskih uradov. medtem ko je bilo v bivši Kranjski 17 evidenčnih uradov s 34 geometri. V novi Jugoslaviji kataster zemljišč vse do danes ni služil za osnovo obdavčenja z zemljiškim davkom, ker davčni zakon takega davka ni določal. Ko se je uvedlo plansko gospodarstvo, je služil kataster zemljišč kot podlaga za planiranje setve, za obvezno prodajo poljedelskih pridelkov in podobno. Velika potreba, ki je izhajala iz zakona v petletnem gospodarskem načrtu, je narekovala pritegnitev vsega razpoložljivega geodetskega osebja za izvršitev postavljenih nalog. Zato so bili odvzeti katastrskim uradom vsi tehnični strokovnjaki in vključeni v planska dela. Iz tega razloga kataster zemljišč tehnično ni bil vzdrževan. Znano je. da je kataster zemljišč osnova za vse gospodarstvo in tehnično dejavnost. Zato si bo treba prizadevati, da pridemo do takšnega katastra zemljišč, ki bo vseboval dejansko stanje površin in kultur na terenu. Posli v urejevanju katastra so zavzeli danes v našem okraju že velik obseg. Pri OLO Trbovlje je osnovana posebna komisija, ki ima nalogo ugotoviti stanje v zemljiškem katastru in poskrbeti, da se kataster uredi in dopolni ter se izračuna nov katastrski čisti donos. Ministrstvo za finance FLBJ je že izdelalo predlog Uredbe o ugotavljanju novega katastrskega čistega donosa. Dokler ne bo izšla uredba, ki bo natanko določila delovno področje okrajnih komisij za ugotavljanje katastrskega čistega donosa, mora komisija pri OLO Trbovlje storiti predvsem tole: 1. ugotoviti stanje katarskega operata na področju OLO Trbovlje; 2. voditi račun o napredovanju poslov pri vnašanju sprememb glede lastništva, kultur, razredov ali izmer; 3. organizirati po vnosu sprememb primerjavo na posameznih KLO na ta način, da primerja svoje podatke s podatki, ki jih bodo nudili sami kmetje: 4. razpravljati o možnostih čim solidnej-šega izračuna količnikov, po katerih bi se izračunal nov katastrski čisti donos. Komisija je že primerjala podatke nekaterih katastrskih občin, s katerimi razpolaga katastrski urad v Trbovljah, s podatki, ki so jih nudili kmetje sami, in je pri tem ugotovila precejšnja odstopanja. Za katastrsko občino Mtinše je n. pr. v zemljiškem katastru vpisana njirva, na kateri rastejo že debele bukve. Enak primer je bil ugotovljen v katastrski občini Knezdol. Dognano je tudi, da v katastru niso zaznamovane spremembe pogodbe in podobno, so bile čestokrat sklenjene pri poliču sadjevca in domači klobasi, udeleženci pogodb pa niso dali predloga za privolitev v prenos lastninske pravice na nepremičninah, zaradi česar nastale spremembe niso zaznamovane ne v zemljiški knjigi ne v katastru. V katastrski občini Knezdol je na primer nek kmet prodal del gozda nekemu rudarju že leta 1938. Rudar je gozd izkrčil, da pridobi njivo, in je v letu 1943 na novi njivi prvič sadil krompir. Ko se .ie poročila njegova hčerka, ji je podaril polovico te njive, da si z možem zgradita na njej stanovanjsko hišico. Mlada zakonca že stanujeta v novi hišici, v katastru pa je še vedno vpisan kot lastnik te nepremičnine kmet, ki ,1e gozd prodal pred 13 leti. Z delom komisije je storjen prvi korak k prehodu na obdavčenje po novih davčnih predpisih. Kolikor prej bo kataster pri nas urejen, toliko prej bo mogel služiti za osnovo obdavčenja po novih določilih. Kako in kdaj bo to delo opravljeno, pa je seveda odvisno predvsem od lastnikov zemljišč samih, ki so dolžni priglasiti pristojnemu katastrskemu uradu vse spremembe, nastale na njihovem zemljišču bodisi glede spremembe kulture ali lastništva, bodisi kakršne koli druge spremembe, ki vpliva na spremembo katastrskega čistega donosa. Ob sodelovanju samih prebivalcev lahko upamo, da se to delo ne bo preveč zavleklo. Vpogled v kataster je mogoč vsak torek in petek v uradnih urah v katastrskem uradu v Trbovljah. M. C. Se fe čas! Vsi se zavedamo, da le pravilno gnojenje ustvarja odporno sadno drevje, da le tako gnojenje pripomore do lepega in obilnega pridelka, vendar pa je resnica, da v tem pogledu ne strežemo drevju tako, kot bi morali. Sadnemu drevju najbolj koristimo, če mu vsake tri ali štiri leta izven drevesne krone podorjemo dobro predelan hlevski enoj, ki vsebuje vso hrano, ki jo potrebuje drevo za rast, razcvet in dobro obroditev. Če pogledamo po naših sadovnjakih, moramo priznati, da je le malo sadjarjev, ki bi drevju gnojili, še manj pa, da bi mu podorali hlevski gnoj. Prepičel pritok hrane drevju, zlasti pa v sadnih letih, ima za posledico drobno, krmežljavo in nedozorelo sadje brez zadostnega škroba, brez sladkorja in brez osvežujočega, prijetnega okusa, skratka: pravo grizlico. Kdor je zamudil gnojenje sadovnjaka s hlevskim gnojem, naj mu vsaj sedaj privošči hlevske gnojnice. Da pa v naših sadovnjakih ne bomo gnojili z gnojnico samo podkulturam — travi itd. — je važno, da napravimo pred razlivom gnojnice z železnim drogom do 30 cm globoke jamice, in to v krogu izven drevesne krone. Te luknje naj bi bile po poldrug meter narazen. Ko smo napravili te jamice, jih zalijemo z vodo razredčeno hlevsko gnojnico, ki ji lahko pridamo nekoliko super-fosfata. Vsaj v letih, ko pričakujemo obilno sadno letino, se bogato izplača, ako na opisan način zalijemo koreninice sad- V Turju so zaključili vaški izobraževalni tečaj V laobraževalnem delu »o bili v našem okraju v zadnjem času najprlaadevnejši v Turju, zato so dobili tudi pohvalno pismo od 10 Ljudske prosvete okraja Trbovlje kot najboljši izobraževalni tečaj. V nedeljo, 6 aprila, so imeli v Turju slovesen zaključek tega tečaja, ki so ga združili s kulturno prireditvijo. Tečaj je trajal od 25. novembra do meseca aprila. Pouk so imeli po dvakrat tedensko. Tečajniki in tečajnice so se v tem času marsikaj naučili, kar je pokazala zaključna razstava izdelkov, ki so jih napravili v teku pouka Tečaj je obiskovalo 25 fantov in deklet. Vodila ga je učiteljic« Marija Pepelnjak skupno s tov. Anico Drobeževo in tovarišem Alojzem Jovanom. Poleg osnovnih izobraževalnih predmetov so se dekleta učila v tem tečaju različna ročna dela, fantje pa plete, n.ia košev, košar, jerbasov in podobno. Učil jih Je kmet Alojz Jovan, ki je žrtvoval za to ves svoj prosti čas Uspeh ni izostal. V Turju pa so 6i v teku tega tečaja ustanovili IZUD, ki pridno deluje. Njegova dramska skupina je naštudirala igro »Zadrega nad zadrego«, s katero je že večkrat nastopila, prejšnjo soboto pa je z njo gosto, vala v Hrastniku, kjer je dosegla prav lep uspeh. nega drevja z raztopino kalijeve soli. Pregovor pravi, da »krava molze pri gobcu«; podobno lahko rečemo za sadno drevje. Če bomo dali koreninicam drevja potrebno hrano, lahko pričakujemo, da bo naše sadno drevje lepo in pravilno razvito, odporno proti raznim škodljivcem, v zahvalo za naš trud pa nam bo rodilo obilo zdravega in okusnega sadja. Združenje rezervnih oficirjev v Trbovljah si je izvolilo odbor V sredo, 9. aprila, se je zbralo v rudniški restavraciji v Trbovljah preko 100 rezervnih oficirjev. Zbor je postavil temelje Združenju rezervnih oficirjev v Trbovljah ter si izvolil svoj odbor. Tov. Adam Brečko, tačasni predsednik iniciativnega odbora, je očrtal pomen zborovanja in ustanovitve združenja, širšo obrazložitev in pomen te organizacije ter njenih pravil pa je podal major Lovro Guštin, ki je pozval vse rezervne oficirje k sodelovanju v svojem združenju. Iz poročila pripravljalnega odbora je bilo razvidno, da je ta odbor opravil veliko dela. V kratkem bodo v rudniški restavraciji v Trbovljah odprli prostore kluba rezervnih oficirjev, v katerih se bodo njegovi člani shajali ter se v njih porazgovorili o vseh svojih nalogah, prav tako pa seznanjali o vseh važnih dogodkih in vprašanjih. V prostorih kluba bo knjižnica in čitalnica, kjer bo članom na razpolago šah in podobno. ■*- Pri volitvah so si rezervni oficirji izbrali v odbor najboljše borce in tovariše ter izvolili nadalje 30 delegatov za okrajno skupščino. Zbor rezervnih oficirjev je ob tej priliki ostro obsodil obrekovalsko kampanjo italijanskih neofašistov proti naši državi ter poslal podpredsedniku zvezne vlade FLRJ, tov. Edvardu Kardelju, protestno resolucijo. Novi odbor je med svojimi nalogami sklenil, da se slovesno proslavi Dan zmage, izvrše vse priprave za čim boljšo 'izvedbo Titove štafete, prav tako pa čim lepše proslavi Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij. Slika prikazuje ameriško vojno letalo C-124 »Globe Master«, ko sprejema, podobno velikanskemu zevajočemu kitu, v svojo notranjost helikopter H-19, namenjen za Korejo — Nedavno so tako transportirali iz Westovera, letalske baze v državi Massachusetts, skupino helikopterjev na korejsko bojišče. Uporabljajo jih pri reševalnih delih KAJ SEM DOŽIVEL V SOVJETSKI ZVEZI | Namesto v svobodno vojsko — v taboriiče Sovjetska koncentracijska taborišča so skupina lesenih barak, ki imajo obliko kvadrata. Obdaja jih visoka ograja iz priostrenih kolov. Obdana pa so poleg tega ie z več krogi bodeče žice. Ob vsakem zunanjem kotu taborišča stoji stražni stolp, na katerem so postavljene strojnice in žarometi. Novodošli jetniki morajo preživeti nekaj dni v karantenski baraki, šele nato jih dodelijo raznim delovnim brigadam in jim odkažejo barake, kjer bodo spali. Vsako taborišče ima tudi posebno barako, ki je določena za zapor in ki ji pravijo »izolator«. Taborišče upravljajo jetniki sami pod nadzorstvom stražnikov. Tudi » brigadirji«, ki ukazujejo delovnim skupinam, so jetniki. To so navadno kriminalci, ki so bili obsojeni zaradi tatvine, umora ali ropa ali podobnih zločinov. Političnim ujetnikom dajo navadno najtežje delo. Seveda je bolje, da jim ukazujejo morilci kot Intelektualci, kajti radi bi iztisnili iz jetnikov čim več dela, pri čemur jim ni prav nič mar človečanskih ozirov. Jetniki v taborišču so razdeljeni v dve skupini: v skupino bolehnih in skupino zdravih, ki so sposobni za delo Bolehnim dajejo lažje delo v taborišču samem ali v bližini, da si tako zaslužijo svoj hlebček črnega jetniškega zeljna juha, a včasih plava po njej majčken košček ribe. »Sposobni« jetniki delajo v gozdovih, ki so oddaljeni od taborišča kakih osem kilometrov. Nekateri pa morajo polagati tračnice za prevoz lesa na železniško postajo. Vsi dobivajo enak obrok kakor delavci v bolehni skupini, vendar pa lahko dobijo v primeru, če izpolnijo določeno delovno normo, še poseben dodatek do 200 gramov kruha in 60 gramov »zapekanke«, to je lepljiv močnik iz soje ali koruzne moke. Tistega, ki noče delati ali ki slabo opravlja svoje delo, pa kaznujejo z desetdnevnim zaporom v »izolatorju«. V zaporu dobi samo po 300 gramov kruha na dan in vodo, pa nič drugega. Čeprav sva bila do smrti trudna, prvo noč nisva mogla zatisniti očesa. Že iz zapora v Murmansku sva bila navajena na uši in ščurke, a sva bila vseeno kar presenečena nad tem, kar sva tu odkrila. Vsepovsod je gomazelo, po stenah, po tleh, po posteljnjakih in po obrazih. Drugi dan sva prišla pred taboriščnega zdravnika On bi moral odločiti, za kako delo sva primerna. Toda predvsem so ga zanimale moje hlače. Zdelo se je, da mu zelo ugajajo Po krajšem barantanju sem mu jih od stopil za tri kilograme kruha. V taborišču je bila že navada, da so se tisti jetniki, ki so sestavljali vrhnjo tabo- kruha., težak 500 gramov in juho dva- riščno plast, kakor bi lahko dejali, na , krat dnevno. Juha je navadna jetniška | primer zdravniki, skladiščniki, kuharji, | brigadirji itd., ukvarjali s tako vrsto menjalne trgovine. Civilne obleke novodošllh jetnikov so namreč zamenjali pri sosednjem prebivalstvu za kruh in tobak. Stražniki so se delali, kakor da tega ne vidijo; dejansko pa so bili po večini sami posredniki in so pri tem dobro zaslužili. Cez nekaj časa sva zamenjala že vso svojo obleko za kruh in dobila v zameno navadno taboriščno obleko, namreč ponošeni vojaški uniformi. Večina jetnikov je delala v gozdu. Tudi Odd je bil dodeljen med gozdne delavce. Jaz sem bil srečnejši. Zdravniku se je zdelo, da sem zelo suh in bolehen in da bi bilo bolje, če bi delal nekaj časa v »OKA brigadi«. To je bila nekaka prebolevniška brigada, ki je delala samo po štiri ali pet ur na dan na taboriščnem polju in v katero si je želel priti vsak jetnik. Vanjo so vtaknili take, ki so bili podhranjeni in slabotni, da bi jih pozneje lahko uporabljali pri pozdnih delih, ko bi se popravili. Nekega jutra se je Odd slabo počutil in skušal sem ga pregovoriti, na) bi ostal na ležišču v baraki. Toda ni si upal. Zdravnik ga ni hotel vpisati v seznam bolnih in če bi ne prišel na delo, bi ga kaznovali Ko se je zvečer vrnil, je bil zares bolan Cez dan je bruhal kri. Spremil sem ga v bolniško barako, kamor pa so ga sprejeli šele potem, ko so se prepričali, da ima visoko temperaturo. Vsak večer sem odhajal k bolniški baraki in povpraševal po Oddu, toda vedno so me nagnali. Nekoč zvečer pa je prišel k meni nekdo, ki se je tudi vrtel okrog tiste barake, in mi sporočil, da naj pohitim, če želim še videti Odda. Zdirjal sem proti baraki in ko sem stopil na hodnik, sem zagledal dva nosača, ki sta nesla nosila. Na žakljevini nosil je ležal Odd nag, udrtih očesnih duplin in strašno do kosti shujšan. Bil je mrtev Stal sem na hodniku in gledal, a nisem ničesar videl — oči so mi zalile solze. Skupaj sva tvegala življenje za pravično in pošteno stvar. Pri tem pa so naju zagrabili Rusi, ki sumničijo vse in vsakogar. In zdaj je ležal Odd tu na nosilih iz žakljevine, na katera so ga bilt vrgli nagega kakor žival Cez mesec dni so me vzeli iz »OKA brigade« in me vtaknili v brigado gozdnih delavcev. Ob petih zjutraj smo morali vstati in oditi v •stolovajo« (kuhinjsko barako), kjer so nam dali dnevni obrok kruha in skodelico juhe Ob šestih smo se morali zbrati in pol ure pozneje smo odhajali na pot. po dva in dva v vrsti, in vsako brigado, ki jo je sestavljalo dvajset do petindvajset jetnikov, je spremljalo po dvoje ali troje stražnikov in volčjak. Vsaka brigada je imela točno določen kos gozda, kjer je morala delati Sosednje brigade so delale v oddaljenosti 90 do 100 metrov. Ce bi poizkusil kdo prekoračiti mejo področja, ki je bilo določeno njegovi brigadi, bi smatrali to za poizkus bega in stražniki so pogosto streljali na kakega nesrečnega ujetnika ki je to storil. Moja brigada, i> kateri je bila skoro polovica žensk, /e imela nato go sekati hlode, dolge približno 2 do 2 in pol metra. Dnevno norma na jetnika je zna šala nekaj nad 5 kubičnih metrov takih hlodov. Zenske so morale izpolniti enoto normo Pri teni je hitu treba ie olupili les In odvleči ve/evje Brigade so bilt na vadno razdeljene v skupine po pet ali Sest ljudi, ki so skupaj delali in za katere so računali kolektivno normo. Delo je bilo tetko in marsikdo se je vlekel zvečer nazaj o taborišče, ne da bi bil izpolnil normo in brez upanja na dodatek k svojemu bornemu običajnemu obroku hrane. Niknkega upanja ni bi/o, da bi »e lahko članek reSil t begom. V času mojega bivanja v gndinskem taborišču sta samo dva jetnika tvegala beg. Ne vem. kaj se je z njima zgodilo, vendar je želu verjetno, da so ju h/e/i m poslali o posebno kazensko taborišče. Korenskih taborišč se je vsakdo hal Jetnike, ki to zakrivili kak resen prestopek v taborišču, na primer, da sv pokazali upornost, to poslali ta Štiri oh pel mesecev, včnsih po tudi ta celo leto v kotensko taborišče. Tom so dobivali le po 300 gramov kruha na dan in luho Delati so morali v gozdu kakor v gO-dintkem taborišču, n v kazenskem taborišču ni bilo bolniške barake ali »OKA brigadi. Nič drugega m hilu kakor delo in samo delo. Če so zboleli, je bilo po njih. V godinskem tnhnrisču le bilo nekaj takih, ki so preživeli predpisano kazen v kazenskem taborišča Nekdo od njih mi je pravil, da so ljudje toni tlriSno umirali in da so vladale grozne razmere Pogosto se Ir dogodilo, do so se jetniki pri dela zgrudili Zavlekli so uh vstran ter delali naprej, kakor do se tu nič zgodilo. Jetnike so pogosto premeščali Iz enega taborišča v drugo Neprestano ta prihajali ali odhajali transporti. Name je prišla vrsta I scjitrnihta. Okrog 00 nas je bilo v skupini, ki so jo uredili if dolgo vrsto, niiknr smo mik or okoli iz taborišča. Cel nekaj časa smo prišli skozi majhno kol-hozno vas. (Nadaljevanje sledi) Štev. 16. Naši čitatelji pišejo PREO KONCERTOM »ZVONA« V ŠMARTNEM PRI LITIJI »eMe!j0 20- ,®PriIa 1952 b0 priredij Smar-nrirJ?i.Sk PevČki *bor javni koncert. Ta p ireditev bo obenem obnovitev staroslavne-sa *4vona., enega prvih pevskih zborov v not^6nijV P® tudi PoCaatitev skladatelja in pvovodje Petra Jereba. Pevska misel ima v |marski dolini ie dolgotrajno tradicijo. V »martnem je nastopal že leta 1870 kvartet, tAneaT,Je oalanovil in vodij Šmarski naduii-n ®,er’ AdamiC, pevovodja in skla-t = ,oi. ‘ evsko društvo pa so ustanovili le-ia 1890, ko je tedanja oblast potrdila pravila ’zV>n. je tedaj vodil uCitelj Ivan t.ai * (umrl leta 1900, pokopan na šmarskem Pokopališču). Zatem je imel »Zvon« vrsto odličnih pe-JPjPdij- »Zvon« 60 vodili: Albin Lajovic, £mia Lajovic, Peter Jereb, Maks Lajovic, »Taco štoviček, Ernest Švara, Mislej iz JjOUbljane, Mirko Premeljč - pod njim je dosegel Zvon največji dvig — in vse do ,sve_tovne vojne nadučitelj in skladatelj II. _______ , , Maks KovaCiC. , Zvon je ie pred vojno s pesmijo rad obr-»koval razne kraje v Zasavju, predvsem zasavske rudniške revirje in tako bodril de-•ovno ljudstvo. Med drugo svetovno vojno je Zvon utihnil, okupator je pevce razgnal, zastavo in drugi arhiv pa zaplenil. Čestito zastavo so našli po vojni na nemškem okrajnem glavarstvu v Kamniku. Zdaj jo hranijo kot 8''oj stari simbol. . Takoj po osvoboditvi so se šmarski pev-C1 zbrali k nastopu, tedaj je sodeloval tudi Pevski zbor XV. udarne divizije, ki ga je Vodil partizan tov. France Gruden. Morda Je bilo prav to srečanje vzrok, da je tov. ‘»ruden ostal po osvoboditvi v Šmartnem in Postal šolski upravitelj na šmarski šoli in Pevovodja šmarskih pevcev. Dve leti so bili šmarski pevci odsek OF. katem gasilske čete. pozneje pa pevski odsek “KUD »Mirko Pestotnik«. SKUD je kultur-no-prosvetno delo v šmarski dolini močno razgibal. Zadnji čas pa so se začeli razni kulturno-prosvetni aktivi osamosvajati, tako Je prišlo tudi do osamosvojitve pevcev, ki so si ustanovili lastno društvo in mu vzdeli etaro ime predvojnega društva »Zvon«. Obnovitev »Zvona« bodo Šmarčani proslavili s koncertom moškega pevskega zbora f nedeljo 20. aprila ob 16 uri. ■ Spored obsega naslednjih 18 pesmi: I. del. 1. Ivan Bartl: Naprej! 2. Peter Jereb: 0 kresu. 8 Ppter Jereb: Pisemce, 4. Peter Jereb: Planinam, 5. Peter Jereb: Noč na vasi, 6. Peter Jereb: Novembrska. II. del. 7. Franc Venturini: Ubežniki. j 8. Anton Hajdrih: Pod oknom, i 9. Danilo Bučar: Tam. kjer pisana so polja, 10. Vasilij Mirk: Na trgu, 11. Anton Medved: Ljubezen in pomlad, 12. Anton Vodopivec: Žebljarska. III. del. 13. Danilo Bučar: Venček narodnih pesmi, 14. Oskar Dev: Hladna jesen, 15. Matej Hubad: Moja kosa, 16. Ciril Pregelj: Dekle moje, 17. Janez Kuhar: Vrtec ogradila bom, 18. Radovan Gobec: Kaj bi te vprašal. Moški pevski zbor Zvona je zadnji čas narasel na 32 pevcev, večinoma iz Šmartna, tudi iz Jablanice in Kostrevnice. V zboru so v pretežni večini delavci in kmetje, nekaj pa je tudi delovne inteligence; v zboru je 12 novih pevcev, ki do sedaj še niso nastopili. Tako je Zvon osvežen tudi z mladimi močmi. Ostali pevci pa so po osvoboditvi nastopali že na več koncertih v domačem kraju. Pa tudi na okrajnem tekmovanju Ljudske prosvete v Litiji dne 27. aprila 1950, kjer so šmarski pevci prejeli diplomo kot najboljši pevski zbor v okraju Ljubljana-okolica. Šmarski pevci so po osvoboditvi nastopali tudi na proslavi 80-letnice Petra Jereba v Litiji, tekmovali so v Logatcu, v Šmartnem, v Litiji in Kranju. Koncertirali pa so na Javorju v Tednu matere in otroka, na Veliki Preski nad Litijo pri gozdnih brigadah, na proslavah tovarne usnja in »Tesarja«, na prekopu padlih partizanov, sodelujejo pa pri vseh nacionalnih in drugih manifestacijah in proslavah. Tako stopa zdaj šmarski »Zvon« v novo obdobje svoje zgodovine. Vsi, ki se zanimajo za lepo petje, so veseli Zvonovega napredka in osamosvojitve in pričakujejo koncertni nastop 29. aprila, ki bo važen mejnik v delu staro6lavnega »Zvona«. Finžgarieva JERG/V v nras* . Mff . v- ro': *. .j* V zadnjem trenutku • ^ .'•v 7«*«• jA'- Vajv**/.. . -v* v,- •>,- " v. ■>: >*' v »Dejanje Je bilo Izvršeno v sredo zvečer [JJčd sedino In deveto uro v tej sobi. Od sed-do osme ure ste bili. gospodična, sami v 8°ol. Zaponki sta bili torej odnešenl med °*nio |n deveti) uro ali pa . . « ■ Krag Je vprašujoč« pogledal mlado damo 'n tudi ona je začudeno gledala vanj. »Ali psf« te vprašala I^»A1| pa vi poznate storilca!« Je pristavil »Kako sl« rckllf Teta, ali dopuščaš, da ta šospoit tako giovorlf« . »Gospodična,« Je rekel Krag. »mislim, da ?°va morala govoriti med štirimi očmi: ali ■"> Prav takoT« > »Prosim.« Je odgovorila mlada dama po f*}ke„| razmišljanju policijski uradnik Je pogledal obe »tari •Med štirimi očmi. gospodična,« Je po "•vil. M'«da dama Je menila: ».Moj« H0he so na severni strani; ali smem da me spremite tjakaj!« ,t*Al| ste spoznali.« le dejal Krag. ko Je Je* *Mrn nasproti mladi, odločni danil, »da V*Š položaj do neke mere zelo neprijeten!« hie* i *° mislite! Pa menda vendar ne «„®n,te resno, da sem na kak način soodele-n». Pri tem delanju!« 1 »Lpain. du ml Imate verjeli, gospodična.« nti„r, ®L »še vam povem, da vas štejem za VePi nom* nedolžno pri reli atvarl. šal pa Je v k * oknIHčln vrgla aenen soma na vas VI lili) d° zvečer med sedmo In osmo uro niste v sohi gospe tete!« Je odgovorila gospodična Konstanca, "'Snoj' b'lM sama. Moj zaročenec Je bil z *A». gospod BH»»« Nepopisen Izrai nevolje Je epreletel obraa mladenke. »Kaj ste rekli! Zoprni državnik, a katerim me buče teta na vsak način etanu primerno omožiti!« Je dejala »Ne, v aobl sem sedela In govorila t svojim resničnim skrivnim zaročencem. Lahko vam povem njegovo Ime. a ker ste edini, ki mu to zaupam, vas morsm prositi za molčečnost.« Asb,lom Krag se Je priklonil. Lahko se zanesete name kot sama naae.« Je dejal. »Kako mo Je torej Ime!« »Frank 8tener « Krag Je razmišljal, kdo bi to bil. »Ime ml je popolnoma neznano. Oprostite, da vas moram prositi za nadaljnja pojasnila« »8eveda ga ne morete poznati, eaj Je čisto neznan človek; mlad kmetijski strokovnjak Je« »Alt stanuje v bližini!« »Upravitelj tetinega posestva Je.« »A tako In vaša teta ne alutl ničesar e tem!« »Ne. Midva gva sklenila svojo zaroko za časno skrivati, fez dve leti bom polnoletna In takrat bom lahko atorlla. kar bom ho. tela.« »Se nekaj.« je rekel Krag »Kako je prišel upravitelj v soho gospe tete. ne da bi ga kdo videl!« »llllo le temno.« »A hodnik Je bil vendar razsvetljen « »Res Je. Splezal je aknzl okno Govorila sva o svoji bodočnosti. Stener se ukvarja z načrtom, da hi sl za denar, ki ga Je v službi prihranil, kupil posestvec« Pogovora nisva mogla končati, ker tem se bala. da se ne bi teta prezgodaj vrnila. Zato iva sklenila, da bnva nadalje govorila pri Stenerjevl materi. ki ve za najino skrivnost Tjakaj sem šla, ko sem ob osmih zapustila vilo.« »Ali Je bil gospod Stener v sredo zvečer mogoče nekaj časa sam v sobi gospe tete!« Mlada dama Je presenečeno pogledala Kraga. »Kaj vae vprašujete! Pa menda vendar ne sumničite njega!« »Draga gospodična. Jaz sem samo vprašal, ker moram za uapeino preiskavo vedeti vse oknlnnstl.« »Da,« je rekla Konstanca Po kratkem času. »bil je res nekaj minut sam, medtem ko sem Iskala v svojih sohah neke papirje.« »Z vašim zaročencem moram govoriti,« Je omenil Asbjorn Krag. ko je nekaj trenutkov premišljeval. »Kje pa Je zdajle!« Gospodična Konstanca je pokazala na upravno poslopje »Tamle stanuje,« jv dejala, »v sohah z rumenimi zastori. Mislim, da ga boste dobili doma. A ne dajte nikomur spoznati, da sem vam zaupala skrivnost svoje zaroke.« »Ali tudi on ne sme tega vedeti!« »O. pači Med njim In menoj ni nobenih skrivno# tl.« • AshJBrn Krag se Je vrnil v prostore Kon stanelne tete Gospa In njena družahnlca sta ga nestrpno čakali. »No. alt ste dosegli kak uspeh!« »Ne, milostljiva, še vedno tavam v popolni temi. Sicer pa sem tako rekoč šele za čel s preiskavo.« »Mišljenje o položaju pa ste sl gotovo že , ustvarili!« »Izglrda. da bo treba storilca Iskati med bližnjimi prebivalci v hiši ali vsaj v nepo srednl bližini.« »No. vidite,« Je vzkliknila družahnlca, »to sem vedno trdila.« Gospa se je prijela za glavo »Ali Je to sploh mogoče! Pa moja ljuba Konstanca menda vendar ni zapletena v zadevo!« »Vaša draga nečakinja.« je odgovoril Krag. »Jr popolnoma nedolžna « »In kaj bost« sedaj storili!« »Znnsj pred hlln hi si rad ogledal nekaj reči. Mogoče najdem kakšno sled na vrtu ali pa- na dvorišču. Poleg tega bt rad govoril Amer iški baivm film IRENA FORSYTE Od tistega dne, ko je Irena Soames. žena So a mesa Forsyta. bogatega odvetnika in ix>-inavaloa umetnin, ugledala v londonskem parku mladega arhitekta Filipa Bosinneya. ni imela več miru. Že dve leti je bila poročena s Soamesom, uglednim članom že uglednejšega »plemena« Forsytov, ustanovi, teljev in direktorjev trgovskih družb, ni pa bila srečna. Začelo se je pravzaprav tako, da je Filipova zaročenka June. hči slikarja Jo-lyona mlajšega, peljala Ireno v park, da bi ji pokazala svojega zaročenca, ki jo je tam čakal. Za June je bilo to usodno, ker je tako zgubila zaročenca in se potom ni nikdar več mo žila. Ljubezen med Filipom in Ireno je bila tako močna, da je podrla vse okvire kemven. cionalnosti. strah pred škandalom in zgražanjem Forsytovih. Tragična smrt Filip-a Bo-sinneya je pretrgala še zadnjo nitko ki je KINO TRBOVLJE bo predvajal ameriški barvni film »IRENA F0RSYTE« Naslednji teden je na sporedu ameriški film »Pestunja« Spored predstav bo razviden na lepakih in v reklamnih omaricah Ireno morda kdaj vezala na Soamesa. Po ločitvi zakona je Irena odšla v Pariz na razstavo Jolyona mlajšega. Tu se je poslednjič sešla s Soamesom. ki je od vseb slik na razstavi strmel samo v podobo svoje ljubljene Irene, ki jo je pred leti naslikal Jolyon mlajši. Tu se dokončno razide njuna pot To filmsko delo je odlomek iz znamenitega romana »Saga o Forsytil)« angleškega piša. tel ja Johna Galsworthyja. čigar povest smo dobili pred vojno v odličnem prevodu Otonu Župančiča. Galsworthy je prejel, kakor znano, za ta svoj roman Noblovo nagrado. Reprezentančni film »Irena Forsyte«. ki ga je izdelalo poznano ameriško filmsko podjetje Metro Goldwyn Maer v barvah, bo igral Kino Trbovlje v naslednjih dneh. Film je režiraj Compton Bennet. glavne vloge filma pa so v rokah igralcev: ErroJ Flynn, Greer Garson, Robert Voung in Walter Pidgeon. Kakšne filme bodo gledali Trboveljčani v bližnjih tednih Uprava trboveljskega kinematografa je napra.vila filmski zaključek do konca meseca junija ter bo predvajala nižje navedene filme. Kakor doslej, bo imel kino tudi v drugem četrtletju po dva filmska sporeda tedensko. Ob 6obotah in nedeljah bodo na sporedu premierni filmi, ob sredah in četrtkih pa reprize nekaterih že igranih filmov. Novost v sporedu kinematografa je v tem četrtletju v toliko, da bo kino vrtel med tednom poleg repriz tudi več premiernih filmov. Ta mesec ie trboveHski kino odigral dotlej filme »Oklahoma Kid«, »Poslednji dan«, »Skrivnost sobe St. 19« ter »Parmsko kartuzijo«, za njimi pa so na sporedu po vrstnem redu do konca junija tile filmi (reprize 60 ozračene s črko »r«: »Človek človeku« (rl. »Irena Forsyte« »Pestunja« (r), »Sunset Boulevard«, »Rožnato življenje«, »Key Lar-ge«, »Njim pripada slava«, »Našli so se«, »Praznik«, »Polkovnik Schabert«, »Draga Ruth« (r), »Deček Mita«, »Hamlet« (r), »Bagdadski tatič«, »Leseni konj«. *Fanny«, »Očka«, »Ana Karenina«, »Bil sem vojna nevesta« (r), »Beg v Francijo«, »Zaplešiva« (r) in »Lady Hamilton«. Med temi filmi je več tako imenovanih »vrhunskih« filmov, ki so o njih brali kinematografski obiskovalci že v dnevnih časnikih in revijah, da omenimo med njimi filme »Ireno Forsyte«, »Sunset Boulevard«, »Bagdadskega tatiča«, »Ano Karenino« in »Lady Hamilton«, seveda pa bodo publiki všeč še razni drugi filmi, sai je okus tako različen. Dober obisk bo imela verjetno repriza filma »Hamlet«, »Zaplešiva« itd. V drugem četrtletju je v trboveljskem kinu na sporedu 18 premiernih in 8 repriznih filmov. jZanimiv je primer treh filmov, ki jih je odigral ta Kino meseca marca; bili so to filmi »Zadeva Winslow«, »Tone In Tončka« ter »Dedinja«. Vsi trije filmi so nedvomno dobri filmi, vendar so bili za kino pasivni — nasprotno pa je primanjkljaj v marcu kril francoski film »V Pariz«. Poznavalce filmov preseneča zlasti slab obisk filma »Dedinja«, ki je dobij kar tri Oscarjeve nagrade. | ZASAVSKI PIONIR Kotiček »a naše pionirje in pionirke NIKOLA TESLA Nikola Tesla je bil skromen človek, ki mu denar in javno priznanje nista pomenila nič Mnogi, ki poznajo njegovo delo, sodijo, da je brez dvoma največji mož industrijske dobe. Od njegovih izumov mu je 700 uradno priznanih, za druge se pa ni potrudil, da bi imel od njih denarno korist. Danes nosi skoraj vse, kar je le količkaj v zvezi z elektriko, njegov pečat. Teslov indukcijski motor poganja v resnici vse, kar se giblje s pomočjo eletrike. Predvideval je, da bodo atomsko energijo uporabljali za orožje, že desetletja prej, preden se je usodna bomba leta 1945 razpočila nad Hirošimo. Znanstvenik Behrend je dejal o Nikoli Tesli: Ako bi iz našega industrijskega sveta morali izločiti rezultate Teslovega dela, bi se kolesa industrije nehala vrteti, električne železnice in avtomobili bi se ustavili, naša mesta bi bila temna, tovarne mrtve in negibne. Tako pomembno je njegovo delo, da je postalo podlaga vsej industriji. (Po knjigi Louisa Adamiča: »A Nation of Nations*) Pripomba; Gornje vrstice smo priobčili, ker se pač spodobi, da se tudi v vašem kotičku spomnimo na znanstvenika Nikolo Teslo, ki je eden izmed na j večjih Jugoslovanov ter znanstvenikov in iznajditeljev vsega sveta sploh. Pristavljamo še, da so prednje vrstice o Tesli pisaii po nareku pred dnevi učenci in učenke, ki obiskujejo stenografski tečaj na OLO Trbovlje. Vsem starejšim pionirjem in mla- dincem priporočamo, da se tudi oni na-uče stenografije, saj bodo pisali z njo najmanj 7-krat hitreje kot z navadno pisavo. Cas pa je zlato! Naš Boris Kidrič je dejal ob neki priliki: »Ce se ne bi bil učil stenografije, ne bi mogel imeti niti polovice referatov, ki jih imam.« Nagradne uganke 1. Čudna stvar po polju gre, spred ima rilec, zad noge! 2. Dobra sem, da v voz me vprežejo in drva na meni režejo. 3. Ko sonce sije, prav ti kažem, ko mesec sveti, lažem. Rešitve pošljite do 21. aprila t. I. uredništvu lista. Izžrebani bo dobil lepo in praktično darilo. Rešitev nagradnih ugank iz 15. številke 1. muha na oknu, 2. oglje, 3. sito. Na vprašanja smo dobili 30 Odgovorov, pravilno pa so rešili vse tri uganke tile pionirji: Stanislav Hernaus, Matko | Skoberne in Verica Pristav iz Trbovelj, Helca Kovač z Dobovca, Marija Dolanc z Dola pri Hrastniku ter Zinko in Viktorija Strmljan s Save pri Litiji. Žreb je določil za nagrado (knjigo) Viktorijo Strmljan. učenko Ul. razr. osn. Šole na Savi pri Litiji, ki naj ob priložnosti pride ali pa pošlje po darilo v naše uredništvo. z uslužbenci Pri takem dozdevno nepomembnem pogovoru se marsikaj Izve. Prej pa bi vas rad še nekaj prosil, milostljiva gospa.« »Prosim.« »Kje spite. Če smem vprašati?« »V južnem delu vile.« »Ta prostor hi sl rad ogledal.« »Toda. dragi gospod . « »Spoštovana gospa, ni aleer to neogibno potrebno, a mojo preiskavo bi to do neke mere olajšalo*« »No, potem vam bom pa spalnleo poka zala.« je odvrnila precej rejena gospa In pri tem pogledala Kraga skoraj poredno. Družahnlca jima je sledila kakor pes; Krag je dobil vtis, da stara gospodična ne pusti svoje gospodarice nikdar Izpred oči. Vse je kazalo, da Je bila družahnlca Welss mannova url gospe v veliki milosti fez nekaj trenutkov je stal policijski uradnik v spalnici gospodarice. Bil je z raz niml rečmi prenatrpan prostor, vse v beli In zlati barvi Velikanska paradna postelja, ki se je pod svilo ln Čipkami tako rekoč kar šibila, j« zavzemala prostor več kvadratnih metrov. »Ali ste zadovoljni?« Je vprašala smešna stara gospa »Zelo,« je odgovoril Krag »Kdo pa spl tam v sosedni sohi?« »Moja družahnlca seveda « Gospodična Welssmannova Je važno pri kimala. »Al| so vrata med obema spalnicama odprta?« »I)a. vrata so stalno odprta kajti včasih dobim ponoči napad in gospodična mora hiti z zdravili takoj pri roki • »Oprostite ml vprašanje.« je menil Ashjhrn Krag ln pogledal čisto brezbrižno proti stropu, »ali Imate navado v spanju go vorltl?« Stara gospa se Je zdrznila »Tod« oprostite gospodi« Je odgovorila | »Oprostite gospod.« le ponovila družab i nlca In skrivaj sunila gospodarico »No. bilo Je samo vprašanje mimogrede.« se Je opravičil Krag »Oprostite!« »Zagotavljam vam.« le dejala družahnlca. | da milostljiva gospa nikdar ne govori v spa- i nju. temveč Ima zdravo ln mirno spanje.« »In skoraj brez sanj.« je pripomnila go- 1 spa. ki se Je že spet pomirila. »Ne razumem pa,« Je nadaljevala, »Kakšne namene Ima ta vaša radovednost« »To ni nobena radovednost, milostljiva,« JI je zagotovil Ashjttm Krag. Sicer sem pa z vašim odgovorom zadovoljen.« Tako? Ali res? Zakaj pa?« »Ker ml to pojasnilo v veliki meri omejuje preiskovalno področje« Gospa je zmajala z glavo. »Tega ne razumem « »Tudi ni potreba, milostljiva,« Je rekel A&hjttrn Krag ln se priklonil. »Sedaj ml boste pa dovolili, da napravim majhen sprehod okrog hiše.« fcel Je na dvorišče Nadaljeval Je pot po vrtu In obstal pred oknom gnspejlne knjižnice, kjer so bili shranjeni dragulji Krag je pokleknil In začel preiskovati tla. Pregledal lih Je v obsegu več metrov. Našel Je kmalu, kar je Iskal. In stopil nato hitro proti upravnemu poslopju. Ko Je prišel v predsobo, je vstal neki mo. šk| s stola oh oknu Asbjorn Krak je spoznal. da le ta mož Frank Stener. zaročenec gospodične Konstance Stener Je štel kakšnih osemindvajset let Imel Je odkritosrčen, možat obraz s prljaz niml svetlimi očmi. »Policijski uradnik Ashjtirn Krag.« se Je predstavil prišlec, »prihajam k vam zaradi Izginotja draguljev.« »Ah, vi mUlite. da vam lahko postrežem « kakšnimi podatki?« Prosil je policijskega uradnika, naj sede. In ni kazal nobene vznemirjenosti. »Govoril sem z gospodično Konstanco,« Je začel Krag Rahel drget v spreletel ob teh besedah Stenerjev obraz »Ali Je mogla milostljiva gospodična kaj povedali? Ali koga sumite?« »fe hi hlll rezultati. k| sem Jih doslej dognal, znani predstojniku nollelje.« Je pojasnjeval Krag. »hi bil eden Izmed ljudi go-spejlne okolice že prijet zaradi suma. da Je odnesel diamantni zaponki « »Tn le strašno. Na koga pa pada sum?« »Na vas.« Je mirno odgovoril Krag; »Imam zbrano že dolgo vrsto snmlllvlh okolnnstj proti vam.« (Dalje DrihodnjiAJ UXQ VV1 9lOOft Litijani se pripravljajo na sprejem savske Titove štafete Pomorsko brodarsko društvo v Litiji si izgotavlja dva kajaka, s katerima bo sodelovalo pri Titovi savski štafeti. Obveznost, da bosta kajaka zgo-tovljena do Titovega rojstnega dneva, je sprejel na letošnjem občnem zboru PMD tehnični referent tov. Hinko Le-binger, profesor «na zagorski gimnaziji, ki pa se športno udejstvuje tudi v domačem kraju Litiji, kjer je med drugim tudi sekretar aerokluba Milan Borišek. PMD »Savi« gredo na roke ljudska oblast in razni lokalni činitelji, tako v predilnici, kjer bodo izdelali kovinaste predmete, vso lesno konstrukcijo pa bodo izdelali po naklonjenosti ravnatelja tov. Žankarja v okrajni lesni industriji. Od lanskega leta ima PMD Sava v Litiji že dva sandolina, letos pa bomo pridobili še enosedežni in dvosedežni kajak, kar bo društveno življenje na savskih valovih gotovo zelo poživilo. Splovitev obeh novih kajakov bodo Litijani izvedli na slovesen način. S$D Rudar vabi svoje člane k sodelovanju Upravni odbor SŠD Rudar je na svoji zadnji seji obravnavaj pismo CK KPJ v pogledu fizkulture. Glavna težnja je poživiti delo v posameznih klubih in ustanovitev novih klubov. Obstoje&i klubi, t. j. nogometni, košarkarski, boksarski, smučarski, kolesarski, plavalni in šahovski, so zelo delavni ter dosegajo zadovoljive uspehe pri vzgoji in krepitvi mladine. Vendar so v mnogih klubih še razno organizacijske pomanjkljivosti, ki zavirajo delo, in je nujno, da se tudi organizacijsko čimprej okrepe. Za poživitev športnega življenja v Trbovljah nameravamo v mesecu aprilu ustanoviti v okviru našega društva še nekatere klube, in sicer lahkoatletski, namiznoteniški ter odbojkarski klub, v kolikor pa bo dovolj interesentov, tudi rokometni klub. K našemu društvu se namerava pridružiti tudi Kegljaški klub v Trbovljah. Vse interesente za navedena področja športa vabimo na posvetovalne sestanke za ustanovitev teh klubov; ti sestanki bodo za lahkoatletiko 17. aprila, za namizni tenis 18. aprila, za odbojko 22. aprila, za rokomet 23. aprila in za kegljaški klub 24. aprila. Sestanki bodo vsakokrat ob 18. uri v tajništvu SŠD Rudarja v Fizkulturnem domu. Razen tega potrebnje naše društvo nujno pomoč v prostovoljnem delu za izgradnjo lastnega doma na stadionu in za dokončno ureditev stadiona samega. Kako velikega pomena je ta dom za poživitev športnega in družabnega življenja v Trbovljah, ni treba poudarjati; v njem bodo dobili vsi naši klubi dostojne društvene prostore, v njem se bodo vsi naši člani športno izživljali in razvedrili po težkem poklicnem delu. Tudi o pomenu stadiona bi lahko mnogo govorili. Nujno je, da se stadion Čimprej uredi, tako da bo v okras Trbovljam in da ga bo mladina z veseljem obiskovala, ker bodo na njem vse naprave, ki so potrebne za gojitev vseh športov, zlasti pa lahkoatletike. Na njem se bo mladina telesno krepila in se razvijali v zdrave, krepke ljudi, ki jih potrebujejo naša podjetja, prav tako pa so potrebni za obrambo naše domovine. Da pa se ta dela čimprej izvrše, vabimo člane in prijatelje vseh klubov, da se redno udeležujejo prostovoljnega dela, ki bo odslej vsak dan dopoldne in popoldne po sledečem vrstnem redu: ponedeljek — nogometni klub, torek — boksarski in kegljaški klub, sreda —- kolesarski in smučarski klub, četrtek — košarkarski klub, potek — šahovski klub in soboto — plavalni klub. V organizacijskem pogledu smo sklenili, da se bo lahko vsak član katerega koli naših klubov udejstvoval v vseh klubih našega društva. Članarino pa bo plačeval v klubu, kjer se namerava najbolj aktivno udejstvovati. Članarina je v vseh klubih enotna, in sicer znaša mesečno za člane 10 din, za mladince 5 din in za pionirje 2 din. Da bi se povečal obisk športnih prireditev, predvsem pa, da se našim članom omo- goči stalno obiskovanje vseh športnih prireditev, nudi naše društvo od nedelje, 20. aprila t. 1. dalje, svojim članom in mladincem, ki imajo poravnano članarino, 10 dinarjev popusta pri vstopnini, medtem ko imajo pionirji s plačano članarino in našim društvenim znakom prost vstop na vse športne prireditve, ki jih bodo prirejali klubi v okviru našega društva. UPRAVA SŠD RUDAR Košarkaši Rudarja v Ljubljani Po dolgem zimskem oddihu so košarkarji Rudarja odigrali preteklo nedeljo svojo drngo tekmo, to pot proti Poljani v Ljub; ljani. Samo za 1 koš so zgubili trboveljski igralci proti Poljani, 44 :45, kar je vsekakor uspeh za mlade re^firske košarkarje, ki so od lanskega leta vidno napredovali. Mladinci iz Trbovelj so prevladovali na igrišču, zmaga pa se jim je izmuznila iz rok zaradi nenatančnega metanja žoge v koš. Vzlic temu lahko Tečemo, da bodo košarkarji Rudarja ob vztrajnem treningu in borbenostjo dosegli v letošnjem letu še lepe uspehe. Prav pridni so mladi trboveljski košarkarji pri urejevanju svojega stadiona, kjer bodo imeli tudi tekališče in prostor za odbojko. Bratstvo (Hrastnik) : Retje 7:1 (4:1) V okviru prvenstvenega tekmovanja nogometnega centra Trbovlje je bila odigrana tekma tudi v Hrastniku, kjer sta se srečali moštvi »Bratstva« iz Hrastnika in »Retja« iz Trbovelj. Po boljši in močnejši igri, pri kateri je pomagal v veliki meri tudi veter, je zmagalo »Bratstvo« z visokim rezultatom 7:1. Retje ni igralo tako podrejene vloge, kot prikazuje izid tekme, vendar so zmagali izkušenejši igralci iz Hrastnika. Sodil je sodnik iz Ljubljane prav dobro. V predtekmi pa so mladinci »Bratstva« premagali mladince Retja z 2:1. OKRNJENO MOŠTVO RUDARJA NI MOGLO V KRANJU USPETI Moštvo trboveljskega Rudarja je izgubilo že drugo nogometno tekmo, in sicer minulo nedeljo v Kranju proti Korotanu, lanskeu prvaku Slovenije. V splošnem je prevladovalo mnenje, da bo Rudar lahko zadovoljen, če bo odnesel iz Kranja eno točko. V Kranju so igrali: Ciglar, Zavolov-šek, Butkovec, Blatnik, Sorel, Hladnik, Gorenc, Knaus, Lamovšek, Orač in Klenovšek. Torej brez Soreta, Ahlina, Klapčišarja, Amerška in Koncilje. Po poročilih iz Kranja je moštvo Rudarja igralo dobro kot po navadi — stara njegova slabost pa je bila, da tudi v Kranju ni bilo odločnega strelca na gol. Prvi polčas se je končal neodločno 1:1. V drugem polčasu pa je Korotanu pomagal veter. Po kratkih presledkih je dosegel tri gole in s tem zanesljivo zmago. Edini gol za Rudarja je dosegel Gorenc. Z večjimi napakami je sodil Gvardjančič iz Ljubljane, ki je oškodoval obe moštvi. Vodstvo Rudarja stoji pred težko nalogo, kako sestaviti moštvo za nedeljsko tekmo proti Železničarju v Mariboru Kljub porazu Rudarja v Kranju je vse športno občinstvo v revirjih prepričano, da bodo igralci Rudarja zaigrali prihodnjo nedeljo proti mariborskemu Železničaju borbeno in s poletom, ter dokazali, da so zadnji porazi le slučajni. Proletarec (Zagorje): Rudar (B) 4:2 V prvenstveni tekmi nogometnega centra Trbovlje je moštvo Rudarja B igralo v nedeljo v Zagorju proti prvemu moštvu Proletarca. Zmagalo je moštvo Proletarca z rezultatom 4:2. Kako bomo uničili molje Sedaj je najplodovitejši ias za molje. Napovedati jim moramo boji Kakor zna-no, so molji veliki sladkosnedneži in jim gredo ravno naše najboljše obleke o slast. Za boj proti moljem so najbolj znana sredstva: kafra, naftalin, pepein in poper ter še razni drugi kemični preparati. T oda pogosto slišimo tožiti, da se to in ono sredstvo ne obnese, vendar skoraj vselej se izkaže, da ni bilo krivo sredstvo, marveč gospodinja. Pozabita je v omari shranjene reči poprej temeljito iztepsti in očistiti vse madeže. In ravno mastni madeži so zalegi moljev najbolj priljubljeno zavetišče. Tudi skrbno skrtačiti moramo vse, kajti molji prilepljajo svoja jajčeca prav tam, ki jih po navadi ne očistimo. Vsako sredstvo za molje, pa naj bo to preprosto domače sredstvo, naftalin ali kaj drugega, deluje samo v omejenem krogu. Sveži zrak ne sme imeti tja dostopa, ker ga tudi moljeva ličinka potrebuje za dihanje. Najprej moramo omaro za obleko z vlažno krpo izbrisati, najbolje z razsto-pino formalina. Nič volnenega, kakor so to šali, rokavice itd., ne sme kar tako ležati v omari. Vse te reči moramo skrbno in trdno zaviti v več plasti časniškega papirja, ki smo vanj dali poprej sredstvo zoper molje. Da bo uspeh čisto zanesljiv, moramo razen tega omaro še vsak mesec Rešitev križanke štev. 6 Vodoravno: 1. Vardar, 6. Donava, 12. Titan j. 14 humor, 15. bas, 18. Karso, 19 bre. 20. imitacija, 23. SS, 25. Av«, 26. SA, 27. Mura. 30. nenadno, 33. Bojana. 34 adresa, 36. Eva, 37. Zarjan, 39. soda. 41. ili, 42. napa. 44. upa. 45. sjaji, 47. DES, 48 Tatra, 49. dleto. 52. Timok, 53. Drina. Navpično: 1. Vrbas, 2. ata, 3 Rasi, 4. DN. 5. (btajka, 7. ohod, 8. nu, 9. amba, 10 vor, 11 arena, 13. Drave, 17. Atanazij, 18 scenarij, 21. Morava. 22. Jadran, 24. smo. 26. SOS, 28. ujedati, 29. Ana, 31 adj. (adjeotiv), 32. nenaden. 33. Bosut, 35. abaeo, 38. Alan, 40. opat, 43. peta, 45 Sao. enkrat dobro razkužiti s salmiakovccm, ki shranjenim rečem ne škoduje in ne zapušča nobenega duha. Raztopino salmia-kovca, kakršnega kupimo v lekarni, razredčimo z enakimi deli tople vode, jo nalijemo v skodelido in postavimo v omaro, da izhlapeva. Sicer pa če omaro vedno dobro zapiramo, se vanjo ne morejo ugnezditi molji. DOJENČKOVA GARDEROBA Ko mati pričakuje otroka, začne pripravljati prva oblačilca, srajčke, jopice, pleničke, čepice in druge take reči. Posebno bi __ . ljon. In marsikatera gleda bolj na to, da so ti predmeti lepi kot pa na to, da so praktični in da še dobro perejo. Vsaka mati naj si pripravi čim več plenic: za plenice je najboljša navadna rjava kotenina: izbrati moramo redko tkano, Predno jo razrežemo itn zarobimo, jo moramo dobro preprati in prekuhati, da postane mehka in voljna. Taka kotenina zelo rada pije mokroto. Ko je večkrat prekuhana, postane popolnoma bela. Za srajčke uporabite stare kose perila ali stare rjuhe, kajti važno je. da je blago mehko in da robovi ne tišče dojenčka ki ima izredno občutljivo in nežno kožo. Pripraviti je treba tudi nekaj flanelastih ali pletenih vrhnjih jopic in za hladno vreme nekoliko čepic. To in če nekaj velikih flanelastih plenic je vse, kar potrebuje novi državljan v prvih čestih mesecih. Najbolj hvaležno je belo perilo, ker se lahko prekuha in poljubno snči na soncu, snaga pa je za otroka mnogo večje važnosti kot pa lepo pisane barve. Šele ko dojenček sedi in začne lezti po sobi, mu je treba napraviti oblekice. Pa tudi za to opravo vzemite blago, ki se dobro pere. Nesmiselno je oblačiti dojenčka v svilo in drugo drago blago, ki ne vzdrži večkratnega pranja. Okoli vratu naj otrok nima gumbov in trakov, kajti dojenček nese vse v usta in se lahko z gumbom ali trakom davi. Čim bolj preprosto je oblačilo, tem boljše je. Ob hladnem vremenu oblačimo otroka lahko tudi v pletene obleke in jopice. Te napravimo doma, za okrasek pa lahko uporabimo ostanke stare volne. Važno je, da je volna mehka, da ni barvana, da ne more povzročiti raznih infekcij. S pridom uporabimo volno starih pletenih jopic, zlasti T današnjih dneh. ko je volna tako draga. 93-letni Jugov oče — najstarejši v KL0 Litija Okra no gradbeno oodietie v novi sezoni šahovski teden v Trbovljah Trboveljski šahisti so svoj šahovski teden uspešno končali. V nedeljo, 30. marca, so odšli v Zagorje, kjer so v propagandnem dvoboju z novoustanovljenim šahovskim društvom »Vesna* na 14 deskah zmagali z 7.5 : 6.5. Sahisti »Rudarja« so nastopili z mladinci in pionirji ter uspešno prestali ta dvoboj. Na prvi deski je tov. RugeJ premagal tov. Bertonclja, pionir Jazbec pa je na drugi deski presenetil dobrega šahista G reglja. Kokal je dobil partijo proti Sčapu, Ovnifi—Hribovšek 0:1, Rajevec je premagal Greglja itd. Še istega dne so mladinci odigrali brzo-turnir. Prvo in drugo mesto sta si delila Rajevec in Jazbec ml., sledijo jima pa Goljuf, *Pajer, Kozmus, Resman in drugi. Šahovski dvoboj med osnovno šolo na Vodah in v Zg. Trbovljah so pionirji voden-ske šole odločili v svojo korist s 7,5 : 2.5. Brzoturnir pionirjev se je končal z zmago Ronkota, ki je dobil od 11 točk devet, drugi iu tretji sta Oplotnik in Kastelic po 8 točk, Bočko 7.5, Frece 7, M. Jazbec 6.5 točke itd. V Trboveljski gimnaziji je igral Taušč simultanko proti 29 učencem nižjih razredov; po 4 urah je dobil 21 in pol partije, 7 in pol pa izgubil. , , , „, . Prejšnjo soboto je mojstrski kandidat Ivo Bajec odigral simultanko proti 26 pionirjem in mladincem, ki so se mu močno upirali, tako da je moral uporabiti vso svoje znanje, da jih je prisilil k mlaji. Po nad 3 ure trajajoči igri je dobil 21 partij, 3 remiziral, 2 pa izgubil. Partije so dobili Vinko Fajfar in Hribšek. remizirali pa Peter Rajevec, Milko Jazbec in Dušan Žilavec Tov. Bajec jo dejal, da ni pričakoval tak odpor ter da bi igralci ob teoretični pod lagi postali še dobri šahisti. V nedeljo 6. t. m. pa so se spet udarili »stari« in »mladi« na 10 deskah. Grožnje mladih se niso uresničile, saj s<> morali odnehati ob premoči 7 :3. Pri starih so zrna gali Rugel, Pajk, Jazbec, Jordan, Opresnik, Kukovič in Taušič, med mladimi pa Goljuf, Špajzar in Poznič. , V šahovskem dvoboju med rudarsko in kovinarsko šolo so zmagali rudarji s 14.5 : 5.5 ter si priborili prehodni pokal. Pri vseh prireditvah je bilo opaziti veliko zanimanje ter ima šah vse izglede za uspe šen razvoj med mladino. H. J. Kulturno-prosvetno delo v Radečah Kult urno-prosvetno delo v Radečah pretekli mesec ni bilo na višku; najpriduejAi ho bili pevci, ki imajo redne vaje ter so svoj zbor pomnožili za 18 pevcev, tako da iili je sedaj 63. V marcu je ta zbor nastopil štirikrat, in sicer dvakrat v Radečah, ko -toval pa je v Laškem ia v Loki pri Zida nem mostu Tukaj so pevci napravili še i.oseben koncert starčkom v Domu onemog jih. — Dramski odsek ni priredil minuti mesec nobene predstave zaradi obolelosti nekaterih članov. Gledališka družina pri nravi ja dve premieri. In sicer »Stare grehe« v režiji Viktorja Musarja ter Finžgarjevo Irarno »Razvalina življenja«, ki jo režira Janez Pešec. Mladinski oder vadi igro »Mojca« pod vodstvom Emlce Rautarjeve; to iaro bo mladinski oder uprizoril 27. aprila na čast tl. obletnice OF. . Godba na pihala bo začela z rednimi vajami v inaju, tečaj mladincev pa se na daljuie. Knjižnica ima 393 čitatelie ter se ie njih število pomnožilo. V marcu je bilo izposojenih 429 knjig. Gledališče je poslalo ponesrečencem na Primorskem 5000 dim. Kolektiv Okrajnega gradbenega podjetja v Trbovljah v preteklem letu ni bil velik. Komaj nekaj nad 25 ljudi je štel in vendar je dosegel prav lep uspeh. Lansko leto je to podjetje zazidalo oziroma imelo okrog 8 in pol milijonov dinarjev prometa. Tako je kolektiv tega podjetja v preteklem letu dozidal novo osnovno šolo v Zidanem mostu, sodeloval je pri gradnji Partijskega doma v Trbovljah, sezidal je velik svinjak pri KDZ na Trojanah, prav tako je zidal okrajno garažo ter prizidek pri trboveljski gimnaziji. Dogradil je tudi zaklonišče v Hrastniku in Radečah. V teku letošnje zime se kader delavcev ni nič skrčil, sedaj pa se je povečal na 90 ljudi in jih bo treba verjetno še več. V zadnji zimi je imelo to podjetje študijske sestanke s celotnim kolektivom, na katerih so se delavci seznanjali z vsemi našimi gospodarskimi problemi. Ravno tako pa je kolektiv obravnaval v zadnjem času tarifno vprašanje in družbeni plan, tako da je vsak delavec o teh vprašanjih poučen. S pravilnim političnim delom je uspelo, da v podjetju ni bilo težkoč z uvedbo akordnega plačilnega sistema, ki se je v podjetju že uveljavil in tudi že pokazal kot koristen in uspešen. Delavci pridneje delajo in tudi več zaslužijo. Letošnji delovni načrt tega gradbenega podjetja je precej velik. Tako bo njegov kolektiv do začetka novega šolskega leta dokončal oba prizidka pri trboveljski gimnaziji, prav tako pa bo izvršil večja adaptacijska dela v kemični tovarni in steklarni v Hrastniku. V Zidanem mostu bo delavstvo tega podjetja gradilo vodovod do šole in do stanovanjske kolonije, prav tako pa skončalo vsa dela na šoli v Izlakah. Na Bregu pri Litiji domuje najstarejši prebivalec v litijskem KLO — France Jug, po domače Jugov oče. Zdaj je v 93. življenjskem letu; pomenek s tem živahnim starčkom nudi pogled v davne dneve, ki so jih doživljali naši kmetje. Stari Jug ima še izvrsten spomin in beseda mu teče mladeniško in živahno. Zadnjo nedeljo sem ga obiskal. Jugova hiša ima značilno zunanjost stare slovenske kmečke hiše: na vhodni strani je rezljan hodnik, svetloba pa prihaja v hišo skozi majhna, zamrežena okna. Očeta Franceta sem našel pri peči; oblečen je bil v jopič, spleten iz domače volne. Zadnje čase ga nekaj krotoviči — išias, ki mu je potisnil v roke palico, humorja pa mu le še ni izvil... Po nedavni operaciji se je možak čvrsto popravil. Jugov oče so namreč nedavno zboleli na kili in takrat mu je bilo 92 let in dejal: »Taka operacija ni nič. tako sem jo čutil, kakor bi me kdo ie s šilom zabodel. Ce bi biio potrebno, bi pristopil k taki operaciji — vsak dan!« Pa recite, če ni ta naš stari očanec mladeniški in brez vsakega strahu! Potem nam je tekel pomenek o starih časih. Očanec je bil rojen v hiši, kjer zdaj preživlja svoja visoka življenjska leta. Jugova hiša je tik reke Save. Mladinska konferenca v Loki pri Zidanem mostu V okviru bodoče občine Loke pri Zidanem mostu so si člani LMS v Loki, na Bregu in v Razboru izvolili svo^ novi občinski odbor, ki naj bi združeval in usmerjal bodoče delo mladine na tem delu trboveljskega okraja. Konference so se udeležili tudi predstavniki oblasti in političnih organizacij tor prosvetni delavci, ki so sodelovali na tem sestanku mladine. Referat, ki ga je imela tov. Milka Sušnik, je obsegal vsa naža politična in gospodarska vprašanja. V poročilu je bilo sicer zajeto delo mladine na tein sektorju, vendar ne v popolnoma zadovoljivi meri. Vsekakor je bilo delo mladine pozitivno, saj je sodelovala pri vseh nadih proslavah, pri odkritju spominske plofiče na Okroglicah, prav tako so mladinci poskrbeli za razvedrilo starčkov v Domu onemoglih ter delali na utrditvi in razširjenju organizacije itd. V diskusiji so mladinci z Razbora opozorili na nekatere probleme, ki so nastali s poživljenjem dela v mladinski organizaciji. Mladina ima veselje do kulturno-pro svetnega dela, težave pa nastajajo s prostori. Ta mladina obljublja, da se bo orga nizacija uspešno utrjevala. Mladinci iz Loke so diskutirali o proble mih pri fizkulturnem delu. Govorili so o potrebi dograditve igrišča za odbojko, o delu telovadnega društva in podobno. Pred- sednik KUD je analiziral delo društva ter nakazal možnost razširitve dela, ker jih od 70 članov aktivno dela le 15. Tovariš iz Zadružnega sklada Je iznesel nekaj misli o delu in razvoju KDZ Loka in zadružništva sploh. Podčrtal je važnost socializacije naše vasi, ki jo moramo pospeševati z vsemi močmi. Mladina je na tej konferenci ostro ob sodila delovanje naslednikov Mussolinijevega fašizma in sramotno delovanje izdajalcev delavskega razreda, voditeljev Kompartije v Italiji. V resoluciji pravijo ti mladinci, da si mladina prizadeva graditi boljši in srečnejši dan v miru ter da ne more dopustiti, da bi po sedmih letih isti elementi netili novo vojno. Sklepi, ki jih je sprejela ta mladinska konferenca, se nanašajo v glavnem na potrebno utrditev in razširitev mladinske organizacije v okviru bodoče občine, na aktivnejše delovanje mladincev v KUD in v fiz-kulturni organizaciji, na potrebo dograditve igrišča za odbojko itd. Konferenca je dosegla svoj cilj, saj je nakazala mladini njene naloge v najbližji bodočnosti. Vsekakor pa se bo morala partijska organizacija in Fronta bolj brigati za delo mladine, jo vedno seznanjati z gospodarskimi in političnimi vprašanji, prav tako pa ji z nasveti pomagati v njenih na logah. A. K. V/, N I M IV O S TI BARVASTO JEKLO Švedsko jeklo slovi že mnogo let po svoji kakovosti. Pred nedavnim je švedska industrija preizkušala novo vrsto barvastega jekla. Prednost tega jekla je v njegovi večji odpornosti proti rji. Poročajo, da bodo to jeklo lahko s pridom uporabili pri spomenikih, skulpturah in raznih monumentalnih zgradbah. IZREDNO HITER PUŠKIN NABOJ V korejski vojn! so preizkusili novo vrsto nabojev z votlo konico za navadno puško. Tak naboj lahko prebije oklep, de bel 5 centimetrov. Ta nov vojni uspeh je presenetil vse tehnike, kajti plast, ki pokriva votli dol konice, se ob delovanju eksplozije raztopi in razprši v majhne ko- vinske dele, ki dosegajo hitrost deset kilometrov na sekundo. Dobro je. če vemo. da je potrebna brzina 8 kilometrov na sekundo, da bi se neko telo spustilo v vsemi rje, kjer mora telo premagati težnost zemlje. Učenjaki, ki so se ubadali s tem vprašanjem, imajo sedaj dokaz, da je taka hitrost dosegljiva. SONČNI ŠTEDILNIK Ve« podjetij, ki izdelujejo razne gospo dinjske priprave, se je odločilo za množič no proizvodnjo »sončnih kuhinj«, .v katerili skrbe za gretje sončni žarki. Sončne žarke zbira zrcalo pod posodo. Krompir se v pri mernih posodah lahko skuha tudi v 20 mi nutah Prvi »sončni štedilnik«, ki so ga izdelali indijski tehniki, je prestal preizkuš Novice iz Vrhovega Elektrifikacija Goreljc. Sklep vaščanov Gorci je. Novega grada in Vrhovške gore, da bodo za praznik delovnih ljudi« 1. maja prižgali električno luč. se uresničuje. Ves material je pripravljen, postavljajo se dro govi, ua kar bodo DES opravile električar ska dela Kor so se vsi zagrizeno vrgli na delo, je uspeh zagotovljen Seveda ni šlo vse brez težav, ker so se našli kmetje, ki so hoteli ta dela sploh ustaviti, a jim splet ko niso uspele. Tako bodo dobile Goreljce in ostala naselja, ki uživajo v ljudski obla sti vso i>omoč, električno napeljavo, za ka tero so se žo v stari Jugoslaviji tako potegovali. a niso prišli do nje. akoravno se jim je ob volitvah vodno obljubljala Izobraževalni tečaj. Ta tečaj, ki ga je priredil vaški odbor OF z ostalimi organizacijami, se je uspešno končal. Zasluge na tem uspehu ima zlasti vaški odbor, učitelj osnovne šolo in ostali predavatelji, ki so žrtvovali svoj prosti čas za pouk v tečaju Ljudska prosveta okraja Trbovlje je ta tečaj materialno podprla ter mu priznala eno izmed prvih most v okraju. Spomladanska setev. Setov je v polnem razmahu, semen ue primanjkuje, pa tudi umetni gnoj imajo vaščani na razpolago v KZ. Povečal se bo letos nasad krompirja, ker so kmetje spoznali donosnost krompirja pred ostalimi posevki. Pohvale vredno je nadalje delo osnovne šole, ki si je na svoji njivi uredila prostor za nHSad sadnih dre vese, kjer učitelj praktično razkazuje mla dini nego in ravnanje s sadnim drevjem Kmetje radi opazujejo to novost in so za dovoljnl, da bo Šolska mladina dobila že v rani mladosti po-uk v sadjarstvu. F M šahovski brzoturnir v Zagorju V nedeljo, 6. aprila, je zagorska šahov ska sekcija priredila šahovski brzoturnir nu S deskah. Zmagal jo Mirko Leboničnik drugo mesto pa si dolijo Gregl, Blatnik. Sušnik. To prvenstveno šahovsko tekmovunje je med ljubitelji šadiovake igre zbudilo mnogo zanimanja. njo v hiši ministrskega predsednika Nehru ja Takšen način kurjenja bi pomenil za deželo veliko gospodarsko korist, ker je v Indiji sonca na pretek, gorivo pa silno redko in drago, saj rtmogokje, kjer ni gozdov, kurijo z živalskimi odpadki. STEKLENE BRITVICE Steklene britvice je izumil nek Ameri čan. Pravijo, da so prav tako ostre in celo ostrejše od najtanjših jeklenih britvic, poleg tega pa so Še trajnejše. Povsem verjetno je. da bo nova vrsta britvic izpodrinila stare, kor pričakujejo« da bo njih proizvodnja ve liko cenejša. HELIKOPTER NA REAKCIJSKI POGON Taka letula bo začela uporabljati ameriška armada Helikopter bo tehtal komaj 161 kg. oba motorja 10 kg, letel pa bo brzino 29 km na uro. Njegov akcijski radij znaša 80 km. dvigne pa se lahko do višine 11.000 m. KATERA ZDRAVILA SO DANES NAJVAŽNEJŠA {Zanimiva je statistika o tem vprašanju. Leta 1910 so bila najviižnejša zdravila tale: 1. eter, ‘2. morfij, 3. digitalis. 4. difterijski antitoksin, 5. cepivo proti kozam, 6. železo, 7. kinin, 8. jod, 9 alkohol, 10. živo srebro. Po vojni pa so je vrstni red zdravil, med katerimi so seveda nova, spremenil takole: l. penicilin. 2. morfij, 3. krvna plazma, 4. eter, 5. kinin, 6. digitalis, 7. difterijski antitoksin, 8. inzulin, 9. železo, 10. vitamini. — Ta kratki soznara je sevoda samo neka splošna slika v sodobnem zdravljenju. V vsaki skupini bi morali navesti še celo vrsto drugih zdravil, kajti nobono zdravilo se n. more samo zase hvaliti. OD KOD IME TRST? Antični pisatelji pravijo, da se je mesto imenovalo Tergostc Tergeste je v ilirskem jeziku pomenilo »tržišče«. To potrjuje poleg ostalih dok«7/ov mestece Tržič v neposredni bližini Trsta italijansko ime Trieste so Lahi prikrojili iz alovenske oblike Trat. Lli Jugovi podložniki nogensperske grasci-b. Bili so grajski ribiči in oče še pomnijo, akor je čul pripovedovati, da so lovili ribe i graščino. Žive ribe so spravljali v leseno V časih, ko je bil kmet še tlačan, so bili Jugovi podložniki bogenšperske graščine Bil”_____ 4 „1.4 /,Xa X. kakor za graščino, vedrico, nazvano poltar in jo odnašali na graščino. Graščak je stegoval ped in moril ribo. Za vsako ribo, krajšo od pedi, je >risolil Jugovemu klofuto in ga nato pognal - graščine. Ko je bil pa Jugov pod gradom, je graščak premislil in je poklical ribiča nazaj in mu odvzel tudi krajše ribe . . V času kmečke odveze leta 1848 so se Jugovi za kakih 200 goldinarjev odkupili, od takrat pa je ostala pri hiši še pravica do ribolova. Najraje so lovili v vršo, kamor so vlagali ostanke svinjskih kožic, ki so privabljali ribe. Takrat je bil očak France še fante, a še dobro pomni, da so lovili: ščuke, lipane, sulce, mrene, klene, platice in druge ribe. Reka Sava pa je bila seveda tedaj vse bolj bogata kakor danes. V pomladanskem času pa so prihajale do Litije in tudi v bližnji potok Reko številne drstnice. Zdaj jih seveda ni več, ker voda, ki jo napaja odtok iz šmarske usnjarne, ni vabljiv za ljubezenski ples ribjih jat. Pred dolgimi desetletji pa je bilo rib, da je bilo vse črno. Takrat so jih metali na breg. da je bilo veselje! Nalovili so jih polne vreče, včasih celo vozove. Bržani so jih spravljali na svoje domove, kjer so jih očistili in razpolovili; v črnih kuhinjah pa sušili, kakor suše zdaj na latah svinjino. Potem so jim bile te suhe ribe za priboljšek k zelju skozi vse leto. V prejšnjem stoletju so take suhe ribe domače proizvodnje prodajali colo v litijskih trgovinah Danes seveda takih ribjih vlakov ob času drsti seveda ni več. Stari Jugov oče so pripovedovali še mnogo drugih zanimivosti o življenju ob reki Savi, saj sega njihov spomin v dobo pred stoletjem, po ustnem Izročilu pa še mnogo dlje. J- OBJAVE Vojni obvezniki — pozor! Obveščamo vse mladince, rojene leta 1932, da se zglasijo dne 26. in 27 aprila t. 1 ob 7. uri zjutraj v rudniški restavraciji v Trbovljah k vojaškemu rekrutovanju. Nadalje opozarjamo vse mladince, rojene leta 1933 ali 1934, ki želijo služiti svoj vojaški rok pred obveznim rokom, da se prav tako zglasijo dne 26. in 27. t m. na zgoraj uavedenem nabornem mestu. Tudi vsi mladinci, ki so za vojaško službo začasno nesposobni, naj se zglasijo dne 26. in 27 aprila t. 1. pri vojaški komisiji v rudniški restavraciji v Trbovljah. MLO Trbovlje NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od 19. aprila opoldne do 21. aprila zjutraj dr. Ludovik Kramberger v ambulanti. OBJAVA Obveščamo prebivalstvo, da do 1. maja t. 1. ne bomo sprejemali odpadkov razen papirja in stekla. »Odpad«, poslovalnica Trbovlje PRODAM motorno kolo znamke NStJ, v brezhibnem stanju. Vprašati v uredništvu. POSESTVO oddam v najem. Zglasiti se pri Frančiški Novak, Cimerno št 9. pošta Radeče. Velika telovadna akademija »Partizan«, društvo za telesno vzgojo ▼ Trbovljah, sporoča vsem ljubiteljem orodne telovadbe In prostih vaj, da bo v soboto, 19. aprila, ob 7. uri zvečer v Domu kulture v Trm>vljah VELIKA TELOVADNA AKADEMIJA Na akademiji bodo »odelovali telovadci in telovadke TD Partizan Ljubljana 1. (Narodni dom) z nekaterimi olimpijskimi telovadci in državnimi prvaki Nastopili bodo na drogu, bradlji, konju in krogih ter s poljubnimi prostimi vajami Poleg tega bodo nastopile s posebno točko članice I* Ljubljane z obroči in simultanimi trojicami ob spremljavi klavirja. Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik 8tane Šuštar Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva tn upravel Trbovlje uprava rudnika Trbovlje- H ra«t-nlk Telefon št 54 - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah št 614 96382-55. — List Izhaja vsak četrtek — Rakopiaov ne vračamo; prispevki za Met moralo biti t uredništvu nalkaaneie vsako nedelto zjutraj- Mesečna naročnina ‘20 din četrtletne 60 din polletna 120 din celoletna 240 dtn. - PpBumuzna številka na 4 straneh stan* v kol portali 5 din, na 6 straneh pa t din.