L SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 13. MAJ 1992 Letnik XLVI. Štev. 19(2654) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P. b. b. Veličastne mase v Šentjakobu Detajl iz koncerta „Pesem upanja“ v Šentjakobu Petkov in nedeljski koncert štirih maš pod imenom Pesem upanja sta v šentjakobsko farno cerkev privabila množico poslušalcev. Pevski zbor Rož je nastopil v vsem svojem sijaju, skoraj petdeset pevcev pa je pod vodstvom dirigenta Lajka Milisavljeviča zelo zahteven program izvedlo izvrstno. Koncert je obsegal maše štirih veroizpovedi, ki se žal tudi usodno prepletajo v balkanskem in bližnjev-zhodnem prostoru. Služil je tudi spoznavanju bogoslužnih obredov in bi kot tak lahko prispeval k boljšemu sobivanju. Priprave so bile dolgotrajne in naporne, a trud je bogato poplačan. Nove „zastc mstv o“t A razdv oiik) tu m di msto a! Pretekli petek sta zasedala upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij. Predsednik dr. Marjan Sturm je podal obširno poročilo o delu organizacije po občnem zboru. V ospredju so bili predstavitveni obiski v Avstriji in Sloveniji ter priprave na vsebinsko in organizacijsko reformo ZSO. Sklenjeno je bilo, da bo ZSO v naslednjih tednih podrobno obvestila koroško javnost o svojem konceptu dvo- in večje- zičnosti za večino in manjšino, na prihodnji seji pa bosta odbora razpravljala o potrebnih organizacijskih in statutarnih spremembah v ZSO. Odborniki in odbornice so obširno razpravljali o aktualnem narodnopolitičnem trenutku in poudarili potrebo po konstruktivnem dialogu med različnimi strujami med koroškimi Slovenci. Predlog po poenotenju narodnega zastopstva, torej ukinitvi ZSO in NSKS, se je očitno rodil v času, ko je NSKS preko ministra Dularja skušal ZSO finančno oslabiti do take mere, da bi v volilnem boju za tako „novo zastopstvo“ odigrala stransko vlogo. Za tem predlogom je v resnici boj za oblast, je dejal Sturm. Kdor je resnično za demokracijo, finančno izsiljevanje ne uporablja kot politično sredstvo. Predlog o poenotenju, katerega so ga pretekli teden predstavili predsednik in podpredsednik NSKS ter predsednik Enotne liste, vodi poleg tega naravnost v ugotavljanje manjšine, kajti potreben je volilni seznam, ki zajame vse tiste, ki želijo sodelovati pri takih volitvah. Volilni boj bi nujno vodil do razdora v društvih, do ugotavljanja, kdo je boljši Slovenec in kdo slabši, kdo je „komunist“ in kdo „klerikalec“. ZSO se priznava k pluralizmu in h konstruktivnemu (Dalje na 2. strani) Rupel na obisku Po mednarodnem priznanju Slovenije se je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel (slika) v ponedeljek mudil na prvem uradnemu obisku v Avstriji (na sliki s svojim avstrijskim kolegom dr. Mockom). V nedeljo ob svojem prihodu na Dunaj je sprejel delegacijo koroških Slovencev, ki sta jo vodila predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in podpredsednik NSKS dr. Pavel Apov-nik. Predstavniki koroških Slovencev so slovenskega ministra seznanili z aktualnim narodnopolitičnim položajem in izpostavili predvsem vprašanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, vloge Slovenije kot pravne naslednice SFRJ, otroškega varstva, razširitve radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, sprejem signala TV Slovenije ipd. Minister Rupel je dejal, da se republika Slovenija smatra za pravno naslednico SFRJ in da se zaradi tega tudi zavzema za ureditev statusa sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe. V tem smislu bo pri svojih avstrijskih sogovornikih podprl težnje koroških Slovencev za razvoj otroškega varstva, razširitev radijskih in televizijskih oddaj ipd. „Sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine!“ Predsedniški kandidat ljudske stranke dr. Thomas Klestil se v ponedeljek na tiskovni konferenci v Celovcu ni izrekel le za znatno zvišanje finančne pomoči Sloveniji in Hrvaški, da bi ti državi zmogli oskrbovati veliko število beguncev iz Bosne in Hercegovine, marveč je tudi zahteval, da mora Avstrija sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine, „saj gre za ljudi, ki jih je vojna prisilila, da zapustijo svojo domovino“. Zato jim je tudi treba priznati status beguncev po ženevski konvenciji, je dejal Klestil na naše vprašanje in s tem posredno tudi kritiziral sedanje ravnanje avstrijske mejne policije. 38.000 beguncev v Sloveniji! Vojna v Bosni in Hercegovini je povzročila velik val beguncev, kije močno zajel tudi Slovenijo. Po zadnjih podatkih jih je že nad 38.000, njihovo število pa še narašča, tako da je že presežena meja možnosti za nastanitev in preskrbo beguncev. Pomoč iz sosednjih držav pa je nezadostna. Preberite poročilo na 3. strani. Evropska skupnost imenovala krivca za vojno v BiH Zunanji ministri evropske dvanajsterice so na ponedeljkovem sestanku v Bruslju sprejeli deklaracijo o Bosni in Hercegovini, v kateri jasno opredeljujejo krivca za vojno v tej republiki. To sta bivša jugoslovanska armada in beograjsko vodstvo oz. Srbija. Zahtevajo takojšen umik vojske iz BiH oz. njeno podreditev bosanskohercegovski oblasti. Tretji sklep je tokrat bolj konkreten. Dvanajsterica bo iz Beograda umaknila svoje veleposlanike, njim pa se bo po vsej verjetnosti pridružila tudi Avstrija, ki se je že doslej zavzemala za odločnejše ukrepe proti novoustanovljeni Jugoslaviji. Na zasedanju visokih funkcionarjev KEVS v Helsinkih pa še niso dosegli soglasja Rusije o suspenzu jugoslovanske delegacije iz odločanja v Evropski konferenci. Kljub temu, daje predsedstvo ZR Jugoslavije odstavilo generala Blagoja Adžiča in upokojilo 38 generalov in admiralov, vse kaže, da jih v postopku zamenjave nadomeščajo novi jastrebi, saj vojna v BiH in tudi na Hrvaškem ne pojenjuje. Čeprav ima sedanja armada po nekaterih ocenah samo še 40 odstotkov nekdanjega potenciala, pa je še vedno zelo močna, očitno pa tudi (Dalje na 2. strani) Evropska skupnost imenovala... (Nadaljevanje s 1. strani) embargo na uvoz orožja, ki ga je razglasil Varnostni svet ZN, ni bil uspešen. Kakšen je položaj v BiH in še posebej v Sarajevu, najbolj zgovorno priča odločitev mednarodnega Rdečega križa, da namerava umakniti svoje predstavnike iz tega nevarnega mesta. Vojna namreč divja dalje, v ponede- ljek je armada obstreljevala celo stavbo predsedstva BiH, in to kar med njegovim zasedanjem. Vsi pozivi in celo ukrepi beograjskega predsedstva pa celo kažejo, da nad vojsko nihče več nima pravega nadzora, saj se bori že tudi za preživetje, v tej fazi pa je še bolj nepredvidljiva in nevarna. Jože Rovšek Analiza varnosti JE Krško LJUBLJANA. - Pretekli teden je začela z delom mednarodna komisija za neodvisno analizo varnosti jedrske elektrane Krško, ki so jo po sklepu slovenske vlade ustanovili aprila letos. Na novinarski konferenci je podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko pojasnil, da je bila komisija ustanovljena na osnovi korespondence med avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkim in slovenskim premieram Lojzetom Peterletom. Komisija bo skušala s pomočjo različnih strokovnjakov oceniti varnost JE Krško, financirale pa naj bi jo države, ki imajo v komisiji svoje predstavnike. Po besedah predsednika komisije Sergeja Bubnova bo v svojem enoletnem mandatu skušala obdelati tri sklope vprašanj: obravnavanje tehnologije in postopkov v JE Krško, vprašanje lokacije in vprašanje kakovosti materialov, vgrajenih v posamezne sisteme elektrane. Pregledala bo najvažnejše sisteme in varnostne standarde. Elektrano nameravajo obiskati v času rednega remonta. Dognanja komisije naj bi predstavljala neodvisno osnovo za kakovostno odločanje o nadaljnji usodi JE. Podpredsednik vlade dr. Leo Šešerko pa je ob tem tudi poudaril, da slovenska vlada ne namerava umakniti svojega predloga zakona o referendumu za njeno zaprtje. V komisiji bodo sodelovali strokovnjaki iz Italije, Madžarske, Avstrije in Šlovenje. Slovenija vložila prošnjo . za sprejem v Združene narode LJUBLJANA. - „Pričakujemo, da bo generalna skupščina OZN na junijskem zasedanju sprejela Slovenijo v članstvo z aklamacijo, brez glasovanja,“ je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva. Ministrstvo pričakuje, da bodo Slovenijo soglasno sprejeli v polnopravno članstvo na sedežu svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi. V nekaj tednih pa naj bi ji sledila Mednarodna organizacija dela (ILO), ki ima tudi sedež v Ženevi. Medtem je predstavnik Slovenije pri OZN Ignac Golob že izročil uradno prošnjo za članstvo v OZN, podpisal pa jo je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Slovenija je torej zaprosila neposredno in ne s pomočjo t. im. sponzorstva katere druge države, kot so pred časom pisali mediji. zso (Nadaljevanje s 1. strani) sodelovanju znotraj narodne skupnosti, odklanja pa vsakršne poskuse monopolizacije narodne politike. ZSO se bo zavzela za konstruktivno koordinacijo vseh političnih faktorjev koroških Slovencev. Le tako bo mogoče ustvariti zaupanje, ki je potrebno za sodelovanje znotraj manjšine, neglede na strankarsko in idejnopolitično prepričanje posameznikov. Odbornice in odborniki ZSO bodo na prihodnji seji do teh vprašanj zavzeli dokončno stališče. Pogovor z odlikovancem profesorjem Jankom Messnerjem „Molite, da bo prvo!“ Prejeli ste najvišje avstrijsko odlikovanje za znanost in umetnost, Avstrijski častni križ... Stop. To pa ni res, hva-labogu. Še en križ k osmemu, ki mi ga je nebo naložilo! Bi se Dunaju lepo zahvalil... Križec pa že, križec, takšno mičkeno ljubo reč, ki jo obesiš na zavih suknjiča, če te kdaj prime, da bi se dal občudovati. Kdo Vam ga je podelil? Waldheim? Bognedaj. Iz njegovih rok ga ne bi bil hotel prejeti. Vprašali so me z Dunaja že novembra 1991, ali bi ga vzel od Waldheima, pa sem odklonil. No, aprila letos pa so me še enkrat pobarali, ali bi ga vzel iz rok dr. Rudolfa Scholtna, ministra za umetnost, sem pa vzkliknil v slušalko: „Das aber schon, sehr gerne, herzlichen Dank in vorhinein! Grüßen Sie den Herrn Minister!“ In tako> na diplomi nikjer ni ne Waldheimovega imena ne podpisa. Mislite, da se mnogo Slovencev veseli z Vami vred, saj ste prvi koroški Slovenec, ki je prejel to izredno odlikovanje. Dvomim. Nekaj pokončnih, iskrenih, srčnih pa že. Mnogo več pa je gotovo takih, ki jim bo v prihodnjih nočeh ta Messnerjev križec kakor trotamora legal na prsi, da se bojo prebujali nevoljni in prepoteni. Privoščim jim to trotamora, predvsem tistim narodnjakom, ki so me pridno blatili, osirali in denuncirali, čeprav je treba reči tudi to, da se svet zaradi tega križca ne bo ne ustavil ne rešil preteče kataklizme. Pa Heimatdienst? Bo navedel celo stran citatov iz mojih knjig v Kärntnerju in z njimi dokazoval, kako nepoučen je dr. Schölten. Ali pa se bo potuhnil in me pri pokoju pustil. Te dni ste pred premiero Vaše drame Obračun. Kaj je v njej? S čim obračunavate oz. s kom? S kom? O tem bodo po 23. majniku spregovorili kritiki in gledalci. S čim? Z družbeno lažjo, z ritolizni-štvom in ritolazništvom, s klečeplazenjem, s surovostjo, „domačo“ slovensko in „sovražno“ nemško, s svetohlinstvom in drugimi človekovimi navadami in razvadami, ki jih je brez uspeha preganjal že sam Jezus. Predvsem pa se je moj spoštovani režiser Peter Militarov poglobil v grozotno klavrni pojav samoodtujevanja v vrstah naše „narodne skupnosti“. Bo Obračun škandal ali polomija? Molite, tovariš Rovšek, da bo prvo! Visoko odlikovanje Janku Messneiju Z velikim častnim znakom za zasluge za znanost in umetnost je zvezni minister za umetnost in pouk dr. Rudolf Schölten pretekli četrtek odlikoval slovenskega pisatelja profesorja Janka Messnerja za njegovo življensko delo na področju slovenske in avstrijske literature. To odlikovanje ne velja samo predstavniku slovenske literature v Avstriji, je v svoji utemeljitvi poudaril minister, marveč še posebej zastopniku uporniškega duha, ki ves čas (svojega življenja in literar-< nega delovanja ni klonil modernističnim stremljenjem, temveč je neizprosno hodil svojo pot ne glede na kulturnopolitično konjunkturo. V svoji zahvali je Janko Messner spregovoril o pojmu „časti“ ter razčlenil njegov zgodovinski razvoj, od „častnih žrtev“ tja do „častnega znaka“ in ob koncu dodal, da tega odlikovanja ne bi sprejel od vsakogar: iz rok ministra Scholtna, ki predstavlja antifašistično miselnost ter resnično demokratično držo, pa je tega visokega odlikovanja vesel. Nerazumljivo, če že ne sramotno je, da se slovesnosti v avdienčni dvorani prosvetnega ministrstva, ki sta jo zaokrožili pianistka Kristina Močilnik ter kantavtorica Barbara Stromberger, niso udeležili niti zastopniki slovenskih kulturno-prosvetnih organizacij niti predstavniki treh slovenskih založb na Koroškem, dunajski kulturniki pa so slovenskemu kolegu iz Koroške iskreno čestitali. Nemo propheta in patria. Slovenski vestnik umetniku ob podelitvi visokega odlikovanja iskreno čestita (glej tudi komentar). F. Z. KOMENTAR dr. FRANCIJA ZWITTRA NEOMAJEN Njegove fičafajke so ostre in strupene ter zadevajo v črno. Njegove skurne štorije so skurne, ker opisujejo skurno realnost. Njegove razglednice, ki jih razpošilja iz menda sončne Koroške, niso idilične, temveč zasenčene in zameglene. Sovražniki, ki si jih je nabral s svojo literaturo, se štejejo v legijonih, prav ti pa so običajno njegovi najzvestejši in prvi bralci. Kar tresejo se, če zvedo, da je spet prijel za pero, saj vedo, da se bodo spoznali v liku oportunista, karierista, lažnivca in hinavca, ki jih neprenehoma raz-krinjuje in - imenuje. Olepševanja, zakrivanja, noblesnega koketiranja ne pozna. Najprej so si ga hoteli prisvojiti: tako imenovana levica si je od njega nadejala podporo in pomoč proti dolgoletnemu klerikalnemu monopolu na področju koroške slovenske kulture in jo tudi dobila; toda ko je tudi njej pokazal zrcalo, v katerem se je spoznala v klavrni podobi, mu je zelo hitro odrekla tovarištvo. Ob njegovem iskanju sinteze med krščanstvom in socializmom so ga zase odkrili klerikalci in mu priznali Efesesovo doživetje; toda ko jim je dopovedal svoje gledanje na krščanstvo in to postavil nasproti liniji uradne cerkve, je tudi „Nedelja“ začela objavljati pisma bralcev, ki so opozarjali na avtorjevo komunistično preteklost. Janko Messner seveda ni enostavna osebnost in tudi svojim prijateljem včasih preseda. Sveta jeza mu kdaj zamegli pogled na potrebno diferenciacijo, včasih, ko bi bilo bolj umestno analitično poglabljanje, mu pero vadi impulzivnost. Toda, kdo naj bi umetniku predpisal, kako, kaj in kdaj naj piše? Zdaj seveda dobiva čestitke z vseh strani; kot umetnika, kot mojstra besede in oblikovalca koroškega slovenskega jezika so ga vsi že vedno cenili. In že spet imajo polne hlače pred krstno uprizoritvijo njegovega „Obračuna“. PANORAMA Vojna v Bosni in Hercegovini je v zadnjih tednih desetitisoče prisilila k begu iz vojnih področij v tuje države. Prvo zatočišče sta Hrvaška in Slovenija, samo v slednji jih je že okrog 35.000 ali 1,75 odstotka prebivalstva Slovenije. Za ilustracijo: odstotek beguncev na prebivalstvo v Sloveniji bi za Avstrijo pomenil 122.000 beguncev (torej skoraj toliko kot leta 1956, ko je pri-begnilo skoraj 150 tisoč Madžarov - op. ured.), za Italijo skoraj milijon, za Nemčijo celo 1,2 milijona! Toda tega se mednarodna skupnost očitno ne zaveda, razočaranje v Sloveniji pa je zato čedalje večje. Edinole Avstrija skuša zapiranje svojih meja nadomestiti z zvišano denarno pomoč. Slovenija predlaga konferenco o beguncih Kot da bi bilo v Avstriji 122.000 beguncev! Piše Ivan Lukan Slovenski vestnik se je pretekli teden na kraju samem informiral o položaju beguncev iz Bosne in Hercegovine. Obiskali smo zbirni center v Postojni, kjer je v treh objektih nastanjenih okoli 1300 beguncev. Polovica je otrok, dobra tretjina žensk, ostali pa so starejši moški. V Slovenijo so prišli brez vsega, saj so si z begom rešili golo življenje. Veliko število beguncev pa prihaja iz krajev, ki so jih zapustili prvič v življenju, zato je njihova največja želja, da se čimprej vrnejo domov, čeprav bodo morali začeti znova. Kot so nam povedali, so njihove vaskin domovi skoraj docela uničeni, prometne povezave pretrgane, močno porušeni pa so tudi mednacionalni odnosi, katerih ponovno vzpostavljanje bo trajalo desetletja. Glavno zbirališče in začasno bivališče je bivša vojašnica. V sobah je tudi po preko 15 postelj, z improviziranimi higijenskimi napravami - JA je pred svojim odhodom vse uničila - ter drugimi začasnimi rešitvami skušajo notranje ministrstvo, ministrstvo za obrambo ter Redeči križ Slovenije ustvariti najosnovnejše . bivalne pogoje. Begunci so zadovoljni in hvaležni, od njih ni slišati kritike, čeprav gre pri takem številu dejansko le še za improvizacijo, saj se število iz ure v uro povečuje. Zaradi drobne oskrbe načrtujejo tudi postavitev provizorične trgovine na dvorišču kasarne, tako da beguncem ne bo treba zapuščati zbirnega centra. Na tiskovni konferenci, ki jo je ministrstvo za informiranje priredilo preteklo sredo v Postojni, so pristojni predstavniki republike Slovenije za begunsko problematiko ponovno pozvali mednarodno javnost, naj učinkoviteje pomaga Sloveniji pri reševanju problema beguncev. Poudarili so, da število 35.000 beguncev že daleč presega zgornjo mejo možnostih za nastanitev in oskrbo. Poseben poziv so namenili predvsem Nemčiji in Italiji, ki sta tako rekoč zaprli mejo za begunce iz vojnih področij Bosne in Hercegovine, kritizirali pa so tudi restriktivno obnašanje Avstrije, ki jih je doslej sprejela le nekaj sto. Na tiskovni konferenci je predstavnica Visokega komi- Prihodnost mlade matere z otrokom je negotova (desno). Glavni urednik Sl/ Ivan Lukan je v imenu Zveze slo-venksih organizacij in slovenskega vestnika sekretarju Rdečega križa Slovenije Mirku Jeleniču predal 40.000 šilingov denarne pomoči za begunce v Sloveniji (zgoraj). sariata Združenih narodov za begunce s sedežem v Ljubljani sporočila, da je ta mednarodna organizacija za begunce v Sloveniji prispevala 40.000 ameriških dolarjev, hkrati pa menila, da so možnosti Slovenije za sprejem beguncev pri okoli 50.000. Minister za informiranje Jelko Kacin je slednji trditvi ugovarjal, relativiral pa je tudi pomoč komisariata OZN, saj omenjena dolarska vsota za oskrbo in prehrano beguncev v zbirnih centrih po vsej Sloveniji ne zadostuje niti za en dan. Pristojni predstavniki Slovenije za begunjska vprašanja so zaradi nezadostne pripravljenosti mednarodne skupnosti za pomoč beguncem predlagali takojšen sklic evropske konference o beguncih na ozemlju bivše Jugoslavije, ki naj bi bila v Ljubljani. Isti predlog je že posredoval predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan konferenci o Jugoslaviji, kije bila pretekli teden v Bruslju. Vojna je prizadela vse narode v Bosni in Hercegovini: med begunci v Postojni smo srečali tako Muslimane in Hrvate kot tudi pripadnike srbske narodnosti. Prvi odzivi pomoči iz Koroške j Avstrije m drugih držav Kot smo poročali, je avstrijska zvezna vlada pretekli teden zvišala svojo pomoč za oskrbo beguncev v Sloveniji in na Hrvaškem z 20 na 30 milijonov šilingov, kolegij koroške deželne vlade pa je na svoji zadnji seji sklenil, da bo prispeval milijon šilingov. Nadalje je avstrijski Rdeči križ poslal slovenskemu Rdečemu križu tri konvoje pomoči v vrednosti nad dva milijona šilingov. Medtem je na pomoč Sloveniji priskočila tudi nemška zvezna dežela Hessen in ji poslala vagon sanitetnega materiala, pomoč pa je napovedal tudi nemški Rdeči križ. Iz Rima pa so sporočili, da Italija namerava pomagati z dvema milijardama lir, ki ju bo porazdelilo italijansko veleposlaništvo v Ljubljani. SLOVENSKI HEUTE IR/I Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK 38.000 Bosnien-Flüchtlinge — Slowenien braucht Hilfe! Celovška violinistka Helga Pöchersdorfer Mladi violinisti nastopili v Celovcu Kot smo že poročali, je bilo od 20. do 26. aprila v Gorici 10. mednarodno tekmovanje mladih violinistov Alpe-Adria. Koncerti so bili v desetih mestih dežel Alpe-Adria, med njimi je bil 10. jubilejni koncert 28. aprila tudi v srednji dvorani deželnega konzervatorija v Celovcu. Od vsega začetka na tekmovanju sodelujejo le tri dežele, poleg Furlanije-Julijske krajine še Koroška, kjer je vseh deset koncertov nagrajencev v Celovcu organiziral ravnatelj prof. Hans-Jörg Scherr. Der Flüchtlingsstrom aus Bosnien und Herzegowina nach Slowenien hält unvermindert und hat am Wochenende die Zahl 38.000 überschritten. Der neue Staat, der mit schweren wirtschaftlichen Problemen kämpft, kann das Problem selbst nicht mehr lösen und appelliert an die Nachbarstaaten Österreich und Italien, sowie an die übrige internationale Öffentlichkeit um rasche Hilfe. „Unsere Möglichkeiten sind erschöpft, wenn nicht sofort geholfen wird, bricht die Versorgung der Flüchtlinge in wenigen Tagen zusammen“, schilderte Informationsminister Jelko Kacin in einer Pressekonferenz im Die Minderheitensprecherin der Grünen, Mag. Terezija Stoisits, hofft nach dem erfolgreichen Abschluß des Südtirol-Pakets auf Verbesserungen auch für die Minderheiten in Österreich. Das Modell Südtirol sei zwar kaum übertragbar, schon gar nicht auf Österreich, in dem Autonomiepaket gebe es aber eine ganze Reihe von Minderheitenschutzbestimmungen, die auch im eigenen Land anwendbar wären und von den hiesigen Volksgruppen schon lange verlangt würden, sagte Stoisits auf einer Pressekonferenz in Wien. „Schön wär’s, wenn es den Kroaten und Slowenen in Österreich so gut ginge, als der deutschsprachigen Minderheit in Südtirol“, meinte die Abgeordnete. „Aber da liegen Welten dazwischen“. Ein Vergleich zwischen dem Paketabschluß und dem „Staatsvertrag von Wien“ sei deshalb „durchaus zulässig“. Für die Minderheiten in Österreich sei „Artikel 7“ des Staatsvertrages eine Überlebensfrage, die Umsetzung sei jedoch „kümmerlich“. Das Verbot minderheintenfeind-licher Organisationen beispielsweise sei weitgehend wirkungslos geblieben. Der Kärntner Heimatdienst (KHD) betreibe „seit 37 Jahren minderheitenfeindliche Propaganda“. Überlegungen, wonach der Staatsvertrag überholt sei, wies Stoisits zurück. Jede internationale Absicherung von Minderheitenrechten sei notwendig, die Verantwortung für deren Erfüllung liege aber in nationaler Verantwortung. Die Abgeordnete trat in diesem Zusammenhang auch für eine „Schutzmachtfunktion“ Sloweniens und Kroatiens für die jeweili- Flüchtlingslager Postojna die dramatische Entwicklung in unserem Nachbarstaat. Kacin, wie auch Vertreter des slowenischen Roten Kreuzes, appellierten an Österreich, die Grenzen für Bosnien-Flüchtlinge zu öffnen und auch auf diese Art Solidarität zum Ausdruck zu bringen. In Klagenfurt/Celovec wurde dieser Appell vom ÖVP-Präsidentschaftskandi-daten Dr. Thomas Klestil unterstützt. Er betonte, Österreich hätte diese leidgeprüften Menschen aufzunehmen, da es sich um Flüchtlinge aus einem Gebiet handelt, in dem brutalster Krieg geführt werde. gen Volksgruppen in Österreich ein, betonte aber zugleich, daß davon der Staatsvertrag „vollkommen unberührt“ bleibe. „Aber was hilft die internationale Absicherung, wenn in neuensten Erhebungen festgestellt wird, daß es ums nackte überleben der Volksgruppen geht“, fügte dei Grün-Abgeordnete hinzu. Die Forderungen von Stoisits betreffen vor allem das Recht auf volle Verwendung der Muttersprache vor Ämtern und Gerichten, die verpflichtende Zweisprachigkeit für alle Beamten und Verwaltungsorgane in autochtonen Gemeindene und an übergeordneten Stellen, die Aufstellung zweisprachiger Ortstafeln und die Ermöglichung des Empfanges ausländischer Hörfunk- und Fernsehprogramme. Außerdem verlangen die Grünen die Möglichkeit, kroatische und slowenische Vor-und Zunamen amtlich wiederherzustellen, die Verwendung von Ortsbezeichnungen in der öffentlichen Verwaltung und die Aufstockung der Volksgruppenförderung auf 100 Millionen Schilling. Rupel bekräftigt Rechtsnachfolge im Staatsvertrag! Der slowenische Außenminister Dr. Dimitrij Rupel bekräftige in einem Gespräch mit Vertretern der beiden zentralen Slowenenorganisationen am Sonntag in Wien, daß sich Slowenien weiterhin als einer der Rechtsnachfolger des ehemaligen Jugoslawien sehe und daher seinen Eintritt in den Staatsvertrag von 1955 verlange. Na koncertu je sodelovalo devet nagrajencev iz Celovca, Ljubljane, Salzburga in Benetk. Pokrovitelj je bil namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy. Prisotne, med katerimi sta bila tudi dvorni svetnik dr. Gerhard Baumann in vodja kulturnega oddelka pri deželni vladi in ustanovitelj tega tekmovanja prof. Alberto Marcosig iz Gorice, je pozdravil ravnatelj Hans-Jörg Scherr. Vsi nagrajenci so zelo dobro igrali, največ aplavza so pa seveda dobili domačini iz Celovca in sicer: Rainer Sulzgruber (5. nagrada), Korejka Son Mo-Eun (2. nagrada). Helga Pöchersdorfer, prejela 4. nagrado in še posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe Luigija Cam-polietija. Iz celovškega konzervatorija sta bila še Fauke Henneberg' (5. nagrada) in Maria Wolff (2. nagrada). Iz Ljubljane je prišla Anja Bukovec, ki je temperamentno zaigrala 1. st. Koncerta za violino H. Vieuxtempesa. Iz salzburškega Mozarteuma je bil Andrious Goudaitis (1. nagrada, doma iz Litve), kije ob spremljavi orkestra izredno navdušil z izvedbo 1. st. Mozartovega koncerta v g-duru. Iz Benetk je prišel Christian Bacchi (1. nagrada), ki je z zelo lepim vibratom zaigral 2. in 3. st. Bachovega violinskega koncerta v a-molu. Slovenski vestnik čestita! gospe Antoniji Podgornik iz Apač za osebni praznik; gospe Flori Rauter iz Beljaka za 96. rojstni dan; gospe Zofiji Sturm iz Mokrij za osebni praznik; gospe Zofiji Picej iz Žamanj za osebni praznik; gospodu Antonu Okornu iz Žitare vasi za rojstni dan; gospodu Florjanu Lipuschu iz Šentvida v Podjuni za god; gospe Uršuli Jagoutz iz Hmelš za rojstni dan; zakoncema Ani in Tomiju Ogrisu iz Sel za 30. obletnico poroke; gospe Marti Dovjak s Srednjega Kota pri Selah za osebni praznik; gospe Elizabethi Stern iz Železne Kaple za osebni praznik; gospe Nežici Urschitz z Raven pri Rožeku za 80. rojstni dan; gospe Frjani Krištof iz Dra-gožič pri Šentjakobu za osebni praznik; gospe Zori Weber iz Šentjakoba za osebni praznik; gospodu Janezu Räketu z Blata za osebni praznik; gospodu Fricu Kumru z Blata pri Pliberku za življen-ski jubilej; gospodu Janezu Zanklu iz Male vasi za osebni praznik; gospe Ivanki Paulič iz Šmihela za osebni praznik; gospodu Alojzu Vavtiju z Rut za osebni praznik; gospe Mariji Verz z Bistrice nad Pliberkom za osebni praznik; gospe Tereziji Goltnik iz Pliberka za življenski jubilej; gospodu Lojzu Krištofu iz Vidre vasi za osebeni praznik; gospe Marici Prešern s Hriba ob Baškem jezeru za rojstni dan; gospodu Hanziju Fischerju iz Srej pri Škocijanu za 67. rojstni dan in god; gospodu Slavku Slugi za god; gospe Mariji Müller iz Kota pri Miklavčevem za osebeni praznik; gospe Jožefini Traun iz Kota pri Miklavčevem za osebeni praznik; gospodu Primiju Mlečniku iz Sel za rojstni dan; gospodu Leu Kristjanu iz Šel za rojstni dan; gospodu Alojzu Vavtiju, p.d. Kajžnikovemu očetu iz Repelj za 60-letnico; zakoncema Amaliji in Alojzu Vavtiju iz Repelj za 35-letnico skupnega življenja; gospodu Ivanu Gaberščku, p.d. Jovancovemu očetu za 84. rojstni dan; kolegu Mirku Bogataju, vodju slovenskega oddelka ORF za okrogli življenski jubilej. Vsem slavljenkam in slavljencem iskrene čestitke iz uredništva Slovenskega vestnika! SUPERSENZACIJA! GRILC in STURM na zatožni klopi ! JANKO MESSNER, mojster zmerjanja, z njima obračunava! Njegova drama ip^ v celovškem Mestnem gledališču / Stadttheater, soboto, 23.5/92, ob 15. uri je prvi in neponovljivi dramatizirani škandal koroških Slovencev! Ne zamudi, priskrbi si vstopnico v Naši knjigi ali pri gledališki blagajni! Stoisits: Paketabschluß sollte auch Österreichs Minderheiten nützen Obvestilo Sporočamo, da je muzej NOB pri Peršmanu od 1. maja 1992 dalje odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure. Obisk priporočamo odraslim, predvsem pa mladinskim in šolskim skupinam. Obenem je to tudi lep izlet v čudovito naravo. Zveza koroških partizanov Judovska maša Jom kippur, v sredini kantor solist Marjan Terček, vse slike: Franci Ruiitz iz spleta mohamedanskih pesmi. Maša latinskoameriške osvobodilne cerkve s solistoma Karlijem Krautzerjem in Stankom Pörtschem. Koncert „Pesem upanja“ v Šentjakobu navdušil Izjemen glasbeni dogodek Malokateremu zboru uspe s svojim delovanjem v glasbeno kulturo naroda vnesti toliko novosti kot prav šentjakobskemu Rožu. Niso še prav izzveneli akordi pesmi ponižanih in razžaljenih narodov, ki jih je zbor z mnogimi nastopi predstavil zelo različni in mednarodni publiki, že nas je presenetil s snopom štirih maš pod skupnim imenom Pesem upanja. V farni cerkvi v Šentjakobu se je za petkov premierni koncert zbralo veliko število poslušalstva. Pričakovanje je bilo veliko, izjemen glas-beno-kulturni dogodek je napovedovala že scena, sestavljena iz velikih platnenih trakov s poslikavo Huga Wulza, napetih med zelo funkcionalno pomično ogrodje. Ta je omogočala hitro spreminjanje ambienta, hkrati pa služila tudi za zaveso. Prva od štiridelnega koncerta sicer ni bila maša, tudi nima avtorja, razen šentjakobskega zbora in dirigenta Lajka Milisavljeviča. Lahko bi jo imenovali muslimanska maša, sestavljena pa je iz azana ah klica k molitvi in šestih ilahij in kasid, pobožnih in vzgojnih pesmi muslimanov, ki jih prepevajo pri svojem bogoslužju. Tenorski azan je odlično izvedel (zapel) Franci Spitzer. Oglasil se je z vrha kovinske kulisne konstrukcije kot pravi Mue-zin z minareta džamije, melodije in besedila pa se je naučil brez not, samo s kasetnega posnetka. Ostale psemi iz tega muslimanskega opusa je s tenorskimi soh solidno vodil Štefan Ressmann. Zelo zahtevna je bila judovska maša Jom kippur, kar pomeni dan sprave, deseti dan po judovskem novem letu. Mašo je komponiral veliki skladatelj judovske reformistične ameriške smeri Sholom Secunda. Solo je pisano za izvrstnega tenorista, zato je zbor za njegovo izvedbo pridobil gosta Marjana Terčka iz Ljubljane. Ta je res zahteven, predvsem pa tudi zelo dolg solo odpel izvrstno, zbor pa mu je dobro sledil. Kompozicija vsebuje mnogo disharmoničnih pasaž, po svoji zvočni arhitekturi pa bi mašo upravičeno lahko imenovali krik bolečine ah pesem prošnje. Drugi del koncerta se je začel s pravoslavno mašo velikega srbskega skladatelja Stevana Mokranjca Božen-stvennaja liturgija. Ta bogoslužni rukovet nam je bil po jeziku in bogati harmonski zvočnosti precej bližji. Sola sta pela Karli Krautzer in Hanzej Wuzella, zbor pa ju. je, radeljen po glasovih, zelo dobro podpiral. Tudi ta maša je precej obsežna in vsebuje kar devet petih molitev. Za višek koncerta je zbor prihranil najbolj atraktivno južnoameriško mašo Miša Criola argentinskega sklada- telja Ariela Ramireza. To je v svojem bistvu ljudska maša osvobodilne teologije. Spremljana je z južnoameriškimi tipičnimi instrumenti, kot so čarando in bobni, in tudi postavitev pevcev ni tradicionalna, temveč dopušča, celo zahteva, več gibanja. Tenorska sola sta pela Karli Krautzer in Stanko Portsch. Predvsem slednji je presenetil z intonančno čistostjo in „ravnimi“ vstopi. Maše pa so bile zelo dobro izdelane tudi režijsko. (Marjan Sticker). Postavitve, menjavanje kostumskih dodatkov in vključevanje originalnih instrumentov so celotnemu koncertu vnesli dodaten čar. Ob zaključku pa še drobne pripombe: celoten koncert je za poslušalce, predvsem pa za pevce, nekoliko predolg. Skrajšati bi bilo mogoče predvsem judovsko mašo. Brez škode za njeno glasbeno izpoved. Tudi Parabola o prstanu iz pesnitve Modri Natan, čeprav je smiselna, koncentraciji pevcev in poslušalcev ne koristi/preutrujenost je bilo čutiti pri zadnji maši Miši Crioli. Zaključek koncerta pa bi bilo treba režijsko bolje izdelati ah pa se o njem vsaj dogovoriti. Dobrohotne pripombe pa seveda v ničemer ne zmanjšajo izjemnosti glasbenega uspeha, prizadevanj dirigenta in njegovih pevcev. . „ . F J.Rovšek Literarna nagrada „Vstajenje“ za leto 1991 Vinku Ošlaku Komisija literarne nagrade „Vstajenje“, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, je na sedežu Slovenske prosvete v Trstu ocenila 22 knjig , ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski pesniki, pisatelji in strokovnjaki. Po temeljiti presoji se je odločila, da literarno nagrado “Vstajenje“ za leto 1991 podeli knjigi Vinka Ošlaka „Saj ni bilo nikoli drugače“ (Iz dnevnika 1978-1979), ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu 1991. Podelitev nagrade je bila pretekli teden v Trstu, finančno pa jo je podprla Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Ošlaku v dnevniku ne gre toliko za zapisovanje privatnega doživljanja, ampak za soočenje s časom zunaj njega. Pri tem ga je spremljala na eni strani ostra socialna občutljivost (sam je okusil tudi rudarsko delo), na drugi pa prav tako močna etnična občutljivost. Prav čut za etos ga dela izjemnega med povojnimi slovenskimi mlajšimi pisci. Kar pa daje tej žlahtni vsebini posebno ceno, je stil. Ta je bistven, brez lepotičenj, a zato rezek, jasen in učinkovit, nagnjen k ironiji in paradoksu. K temu je dodati še Ošla-kovo kulturno razgledanost, od tehnike do filozofije, ki je njegova posebna ljubezen. Iz dnevnikov odmeva tudi tržaško zamejstvo, na katero vežejo pisatelja prijateljstvo z Alojzom Rebulo, študijski dnevi Draga, urejanje Celovškega zvona, kulturne prireditve. E. Susič novi ravnatelj Slonja Upravni svet Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slo-ri) je na svoji seji 4. maja v Trstu obravnaval predlog znanstvenega sveta inštituta glede imenovanja ravnatelja in po podrobni razpravi sprejel utemeljitve in predlog znanstvenega sveta z 12 glasovi za, 3 vzdržanimi. Na osnovi tega sklepa je bil imenovan za ravnatelja Slorija prof. Emidij Susič. Upravni svet je tudi sklenil, da bo v najkrajšem možnem času razpravljal o programu dela inštituta, ki ga bo predstavil novoimenovani ravnatelj. Na teh osnovah bo lahko konkretno nadaljeval razpravo o sanacijskem načrtu inštituta, ki se še vedno nahaja v izredno težavnem finančnem položaju. Dokončni sestav vseh organov inštituta, njihovo redno sestajanje in javno razpravljanje je vsekakor osnova, ki zagotavlja, da bo inštitut lahko izvedel sanacijske ukrepe tako, da bo v največji možni meri ohranil ustvarjalne in delovne potenciale inštituta, je zapisano v tiskovni izjavi Slorija. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, 14.5. 19.00 v občinski hiši v Dobrli vasi Javna seja občinskega sveta Občina Dobrla vas Četrtek, 14.5. 20.00 v KSšŠ/Gradec Mondscheing.9 Koncert koroške Funk-Jazz elite KsŠš/Gradec Četrtek, 14.5. 20.00 v Domu v Tinjah Literarni forum z Žarkom Petanom - Zdajšnji slovenski trenutek v žarometu besede Dom v Tinjah Petek, 15.5. 14.00 v šoli v Šentpetru pri Šentjakobu Bil je škrjanec... (Ephraim Kishon) gostuje: Mestno gledališče ljubljansko KKZ in Višja šola v Šentpetru Petek, 15.5. 20.00 v Mladinskem domu SŠD v Celovcu Bilje škrjanec... (Ephraim Kishon) gostuje: Mestno gledališče ljubljansko KKZ, Mladinski dom SŠD, Modestovdom, Provincialna Sobota, 16.5. 9.00 v Domu v Tinjah Čstilne naprave in kanalizacija - seminar o pravnih in tehničnih vprašanjih; prijave: 0463/512528 (Milka Hudobnik) PUAK Sobota, 16.5. 20.00 v farnem domu v Selah Bil je škrjanec... (Ephraim Kishon) gostuje: Mestno gledališče ljubljansko KKZ, KPD „Planina“ Sobota, 16.5. 9.00 v Domu v Tinjah Zgodbe iz vsakdanjega življenja - mozaiki naše skupne zgodovine, 2. del; vodi: dr. Marija Makarovič Dom v Tinjah Sobota, 16.5. 19.00 pri kapelici na Zg. Rutah Koncert Marijinih pesmi izvajajo: „Radiški fantje“ SPD Radiše Sobota, 16.5. 20.00 v dvorani v Škocijanu Koncert „S pemsijo v vigred“ sodelujejo: SPD Danica, Trio saksofonistov, mladinski zbor, otroški zbor in zbor Vinko Poljanec Zbor Vinko Poljanec Sobota, 16.5. 14.30 v Domu v Tinjah „Moja mladostna leta“ - Popoldan domačih pripovednikov z Blažem Kordežem, Anastazijo Johano Hebin in Cirilom Rudolfom; vodi: dr. Pavle Zablatnik Dom v Tinjah Sobota, 16.5. 19.30 v Domu v Tinjah Koncert MoPZ „Valentin Polanšek“ Dom v Tinjah Sobota, 16.5. 20.00 v farni dvorani v Šmihelu Folklorni večer „Babja hojset" - nastopata: Folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi in MoPz „Gorotan" iz Šmihela Katoliško prosvetno društvo Sobota, 16.5. 20.00 v farni dvorani v Žvabeku Koncert - nastopajo: družina Lipuš, Mlada Podjuna, pevsko-instrumentalna skupina Žvabek Oktet Suha „Drava" Nedelja, 17.5. 22.50 na letališču v Celovcu Otvoritev „Brazilskega tedna ÖIE Nedelja, 17.5. 14.30 v dvornai ljudske šole v Kotmari vasi Koncert ansambla Jožeta šumaha SPD Gorjanci Nedelja, 17.5. 15.00 v kulturni dvorani na Ziljski Bistrici ZRCALCE - igra za otroke; nastopa otroška igralska skupina iz Škofič SPDZila Torek, 19.5. 9.00 v Domu v Tinjah Vigredna dela v hišnem vrtu; predava: prof. Edith Santler-(nem.) Dom v Tinjah Torek, 19.5. 20.30 v Domu umetnikov v Celovcu Raymond Federman (ZDA) in Peter Torberg (prevajalec, ZRN), bereta „Noč k 21. stoletju“ v okviru cikla „Flucht“ UNIKUM RAZSTAVE CELOVEC - Deželna galerija - Arnulf Rainer -Slikarji Vetrinja v 19. stoletju (vernisaža 13. 5., 19.00, - do 31.5.) - Mohorjeva knjigarna - fotografije Ivana Klariča - Petrochem, Pischeldorferstr. 128 - vernisaža umetniških del iz zbirke ljubljanske galerije Lala - Dom umetnosti, avstrijska galerija - Harald Schreiber „Benetke-Toscana-mnogo prijateljev in mi“ (do 23. 5.); - velika galerija - Gertrud Weiss-Richter „Mešane tehnike 90-92“ (do 23. 5.); - mala galerija - Manfred Bauer „mišljeno in zgrajeno“ (do 16.5.) - Galerija Carinthia - Grafika iz Poljske med figuracijo in abstrakcijo (do 23. 5.) TINJE - Galerija Tinje - Marina Alber-Brnabič, slike s kredo in oljem (do 5.6.) SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Franz Brandl (do 17. 5.) BOROVLJE - Puškarski muzej - Ovoritev 1. maja (do 26. 10., od ponedeljka do petka 10 -18, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9-12). Prijave za skupine: turistični urad (Verkehrsamt), telefon 04227/2600-31 ali 41. PLIBERK - Galerija Werner Berg - otvoritev 17. maja (odprta vsak dan od 10.-12. in 14.-16. ure. Vabilo Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu prireja v nedeljo, 24. maja 1992, ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu ŠOLSKO AKADEMIJO ob 35. obletnici ustanovitve ZG in ZRG za Slovence in ob 30. maturi Poleg raznih skupin Zveze gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci Slovenskega prosvetnega društva Radiše.S tem drutvom je slovenska gimnazija letos pobratena. Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence SLOVENSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0&3/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Prihodnji petek in soboto gostuje na Koroškem Mestno gledališče ljubljansko s kar tremi predstavami Kišhonove tragikomedije „Bil je škrjanec...“ V petek, 15. maja ob 20. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschallee, v soboto, 15. maja ob 14. uri v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu in zvečer ob 20. uri v farnem domu v Selah. Priljubljeni izraelski humorist Ephraim Kishon v bridko smešni uspešnici opisuje, kaj bi se zgodilo, če nesmrtna Shakespearova ljubimca Romeo in Julija ne bil umrla, ampak bi se „srečno“ poročila. Iz dveh zaljubljenih golobčkov bi se - tako pravi Kishon - tudi onadva v teku let spremenila v zdolgočasena zakonca. Tudi sam Shakespeare jima ne bi več mogel pomagati... Iščemo tajnico z znanjem obeh deželnih jezikov Prijave na naslov: dr. Miran Zwitter, odvetnik, 9020 Celovec, Karfreitstraße 3. telefon 0463/50540 Naročite in širite Slovenski vestnik Vaš list s formatom! 9020 Celovec, Tarvieser Strahe 16 0463/514300 18.10-19.00 Sreda, 13.5. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Anton Svetina - prvi slovenski notar na Koroškem. - Pomladanske pesmi Četrtek, 14.5. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 15. 5. Koroški liki (R. Vospernik), Jezikovni pogovor (J.Messner), Raziskovalni projekt (F. Merkač); Sobota, 16.5. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 17.4. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (župnik Jože Valeško) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 18.5. Podjunski strojni krožek - samopomoč med kmeti se vse bolj uveljavlja Torek 19.5. Partnerski magazin Komaj se je končala sezona 1991192, že so si sankači skupno z odborom SŠK Obir zastavili nadalnje športne cilje. Od prihodnje sezone dalje bodo pri sankaških tekmah veljala nova pravila. Športne sani bodo lahko vozili samo še šolarji in mladinci, starejši sankači pa bodo morali tekmovati izključno s tekmovalnimi sanmi. Fridi Osojnik, Pavli Ošina, Franci Ošina in Richard Osojnik (manjka Wili Uršič). SŠK Obir - sankači optimistični Tudi teža sani bo tako pri športnih kot tudi pri tekmovalnih spremenjena. Zato bo treba nabaviti sani, kar bo klubsko blagajno precej obremenilo. Brez sponzorske pomoči gotovo ne bo šlo! V prihodnji sezoni pa se bo ekipa tudi okrepila z naraščajem, ki je na tekmah za pokal - Obir potrdil talent in zaupanje. V tej zvezi je treba omeniti, da so bile na pobudo društva po daljšem premoru spet izvedene tekme za pokal -Obir (desetič). Prav to tekmovanje in ostale sankaške tekme v kapelskih grapah so pomembne za uveljavitev mladih talentov. Nasploh so bili sankači SŠK Obir v sezoni 1991/92 kar uspešni - žal pa so o tem slovenski mediji premalo poročali. Sodelovali so na 7 tekmah, ki so štele za deželno prvenstvo in na 4 tekmah za pokal - Obir. Dvakrat so dosegli prvo mesto (Fridi Osojnik, Rihard Osojnik) in trikrat drugo mesto (Franci Ošina, Fridi Osojnik, Rihard Osojnik). Da pa niso bili še bolj uspešni, pa je vzrok v tem, da na domačih tleh niso imeli primerne proge za treninge. Ker SŠK Obir v zadnji sezoni ni izvedel kakšne pomembnejše tekme, proga ni bila primerno pripravljena, poleg tega pa so še v pozni jeseni po njej vozili tovornjaki. Treba pa je tudi povedati, da si je društvo zavestno, kar se tiče proge, po naporni lan- ski sezoni, ko je izvedlo koroško deželno prvenstvo — privoščilo „kratko pavzo“. V prihodnji sezoni pa SŠK Obir spet namerava izvesti kako pomembnejšo tekmo. Da mu bo to uspelo in da bo čim prej nabavilo nove sani, sta sankaška sekcija in odbor društva že začela s pripravami. Vsekakor je treba reči, da je sankaška sekcija optimistična za prihodnost. Mag. Mirko Oraže „Vzbudi se Sloven“ Verkaufe R4 um 3.000,-Schilling, motormäßig la. Die nächsten 50.000 km sind gesichert. Herr Reichmann, Herwiggasse 4, 9020 Klagenfurt/Celo-vec, Telefon (0463) 36503. Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu izdaja skupno z ravensko gimnazijo v spomin na ustanovna ravnatelja teh dveh šol dr. Joška Tischlerja in dr. Franceta Sušnika bibliofilsko posebnost, in sicer rokopisno revijo „Vzbudi se Sloven“, ki so jo izdajali dijaki celovške klasične gimnazije v šolskem letu 1915/16. Njen mentor je bil dr. Sušnik, njen sodelavec pa med drugimi dr. Tischler. Ta literarno in kulturnopolitično izredo zanimiva publikacija bo izšla 20. maja t. I. in bo vsebovala poleg faksimilirane revije (ca. 120 strani) še poseben snopič s posvetilom in s spremno študijo prof. Toneta Sušnika, sina bivšega ravenskega ravnatelja. Ker sta prav dr. Sušnik in dr. Tischler igrala pomembno vlogo v zgodovini šolstva koroške regije, sodi ta bibliofilska izdaja revije „Vzbudi se Sloven“ na knjižno polico vseh, ki jim je razvoj našega intelektualnega naraščaja pri srcu. Posebno priporočljiva je knjiga za vse absolvente slovenske gimnazije. Podrobnejše informacije dobite v ravnatlejstvu slovenske gimnazije. TRIBUNA BRALCEV Ne razdirajte! Tudi jaz sem se v sklopu Rožanskega izobraževalnega tedna udeležil diskusije „Kdo naj zastopa koroške Slovence“. Predsednik NSKS je tedaj izrazil idejo o ukinitvi NSKS in ZSO, namesto obeh pa naj bi izvolili novo zastopstvo koroških Slovencev. Volilno pravico naj bi imeli vsi tisti koroški Slovenci, ki so včlanjeni v katerokoli kulturno, gospodarsko ipd. društvo. Novo zastopstvo naj bi štelo 27 članov, ki bi iz svoje srede izvolili 7-članski Izvršilni odbor. Vsaka 4 leta pa naj bi bile volitve. Dolgo sem razmišljal o tem predlogu in spoznal, da je to fantastična utopija, ki ne ustreza realnosti med koroškimi Slovenci. Člani moje družine aktivno spremljajo kulturno in politično življenje slovenske narodne skupnosti na Koroškem, niso pa vsi včlanjeni v kako kulturno ali drugo društvo. Če tega iz kateregakoli razloga ne bi hoteli, ne bi imeli volilne pravice. Prepričan sem, da je takih Slovencev na Koroškem zelo veliko. Take volitve bi ljudi silile, da se včlanijo v društva, nastalo bi tekmovanje, kdo bo za to nagovoril več ljudi, nastalo bi vprašanje, kdo se še sme včlaniti in kdo ne, kdo je pravi Slovenec in kdo ne. V Selah je pribl. 500 Slovencev. Tisti, ki se tej zahtevi ne bi podredili, bi bili izrinjeni iz narodne skupnosti, kot leta 1930, ko so napredne Slovence izključili iz vodstvenih struktur koroških Slovencev in se jih je pretežni del asimiliral. Najboljši primer je bila naša občina Borovlje. Prepričan sem, da se večina slovensko govorečih v takšen narodnostni kataster ne bi včlanila. Volilni boj bi namreč nujno privedel do tega, da bi se v društvih začelo razdvajanje v dobre in slabe Slovence, v privržence teh in onih. Dober primer za to je na boroveljski diskusiji izjava občinskega odbornika EL iz Galicije Uranka, ki je bilčovskim socialistom očital, da niso pravi Slovenci, ker pač to in ono v zadevi jezikovne enakopravnosti v Bilčovsu še ni urejeno. Osebno poznam moje prijatelje v tej občini, predvsem bivšega župana in podžupana, ki sta svoje otroke vzorno vzgojila v zavedne Slovence in poštene občane. Njihovi otroci pa to izročilo zavestno nadaljujejo. V resnici bi take volitve pomenile neke vrste ugotavljanje manjšine. Potemtakem KHD s svojo zahtevo po ugotavljanju manjšine leži na „pravi liniji“! DGNP Šmihel vabi na jubilejni Concert Pliberk / Bleiburg Schwarzl-Saal v soboto, dne / am Samstag, den 16.5.1992 • 20.30 POSOJILNICA-BANK BOROVLJE razpisuje delovno mesto knjigovodkinje oz. knjigovodje Zaključena trgovska akademija ali gimnazija oz. trgovska izobražba in ustrezna praksa je zaželena. Dobro obvladanje obeh deželnih jezikov ter znanje EDV je pogoj za sprejem. Nastop službe možen takoj! Pismene ali telefonske prošnje prosimo nasloviti na POSOJILNICO-BANK BOROVLJE poslovodstvo Postgasse 4 9170 Ferlach/Borovlje tel.: 04227/3235-12 Prepričan sem, da bi volitve po predlaganem modelu pripeljale do razdora med koroškimi Slovenci na terenu. Mi danes potrebujemo odprtost in moderne ideje, ne pa zaprtost in lastno preštevanje. Koroški Slovenci smo si pač politično in ideološko različnih mnenj. Tako bo tudi ostalo. Obe osrednji organizaciji, ZSO in NSKS, v bistvu pokrivata „levi in desni tabor“. V najosnovnejših vprašanjih pa potrebujemo dogovor. Tak, ki bo držal. Pripadniki ZSO moramo skrbeti zato, da bo ta organizacija moderna in atraktivna. Na občnem zboru smo v to smer že storili pomembne korake. Pripadniki NSKS naj bi storili isto. Le tako bomo dosegli, da bosta osrednji organizaciji koroških Slovencev to, kar od njiju pričakujemo. Vse funkcionarje in člane slovenskih društev pozivam, da temu razdiranju in nakanam ne nasedejo. Marko Wieser, Slovenji Plaj-berk Finanzverwaltung — Familienfeindlichkeit? Bei einer Berufungsverhandlung am 8. April 1992 GZ 132/3-3/89 hat der Senat der Finanzlandesdirektion für Kärnten eine unverständliche Entscheidung getroffen. Ein kinderreicher Kleinunternehmer hat in der Aufbauzeit des Betriebes, die vom Staat gewährte Familienbeihilfe, aufgespart und als Darlehen dem Betrieb zur Anschaffung der Betriebsanlagen zur Verfügung gestellt. Bevor er den Betrieb dem Sohn übergab, hat er das angesparte Geld, wie vorgesehen, behoben und für die Kinder verwendet. Da der Betrieb ohne dieses Privatdarlehen - das von der Finanzverwaltung als Eigenkapital betrachtet wurde - nicht bestehen konnte, wurde bei der Bank ein Betriebsmitteldarlehen aufgenommen. Nun anerkennt die Finanzverwaltung dieses Betriebsmitteldarlehen nicht als Betwebsschuld und die darauf entfallenden Zinsen, die etwa 100.000 Schilling jährlich ausmachen, nicht als Betriebsausgabe. Gegen diese Entscheidung wird zwar beim Verwaltungsgerichtshof eine Beschwerde eingebracht, aber ungeachtet der Entscheidung des VGH bleibt sowohl bei der FLD, wie bei den Besitzern der Handelskammer, der Landwirtschaftskammer und der Arbeiterkammer - soweit diese dafür gestimmt haben -der Makel nicht nur Unternehmer, sondern familienfeindlich zu sein, denn dem Familienvater das Recht abzuerkennen über die vom Staat bezahlte Familienbeihilfe nicht frei verfügen zu dürfen, ist nicht nur gesetzwidrig, sondern auch unverständlich. KR Franz Rutar, Eberndorf/ Dobrla vas Posojilnica-Bank Celovec r.z.z o.j. vabi na redni občni zbor ki bo v četrtek, 21. maja ob 18. uri v kulturnem domu na Radišah. Člani prisrčno vabljeni! SLOVENSKI VESTNIK - SPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Po zmagi nad Treibachom: Je SAK že opravil svoje mojstrsko delo? Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so pretekli petek že opravili odločilen korak k osvojitvi naslova koroškega prvaka in s tem tudi v kvalifikacijo za vstop v drugo zvezno ligo! V gosteh so prepričljivo premagali Treibach s 3:0, ker pa so najnevarnejši tekmeci izgubili, se je prednost povečala na celih sedem točk. Le izredna smola bi slovenskim nogometašem še preprečila načrte. Piše Ivan Lukan Igra v Treibachu je bila zagotovo najboljša, kar so jih nogometaši prikazali navijačem v vigredni sezoni. Moštvo trenerja dr. Ivana Ramšaka je od prve minute zaigralo sproščeno, borbeno in na visokem tehničnem nivoju, nasprotnik, ki je na svojem igrišču skorajda napre-magljiv, v tej tekmi ni imel nobenih možnosti, da bi zaustavil igro SAK. Po številnih nevarnih napadih se je nasprotnikova mreža prvič zatresla v 25 minuti, ko je Lippusch hladnokrvno izkoristil zmedo v obrambi. Domačini v prvem polčasu niso imeli niti ene resne priložnosti za zadetek, v drugem pa je edini nevarni strel zanesljivo ubranil Preschern. Tekmo pa je - kot v preteklih dveh - spet odločil „goleador“ Manfred Hober, tokrat s čudovitim prostim strelom iz kakšnih 30 metrov natančno v zgornji levi kot. Tretji gol, prav tako lep in tehnično mojstrski, pa je prispeval „terminator“ Marjan Sadjak, ki je uspešno zaključil izredno lepo kombinacijo SAK. Veselje po zmagi med igralci in navijači SAK je bilo veliko, vsi pa so si bili edini, daje SAK s to zmago že opravil svojo mojstrsko delo in si že pet tekem pred koncem zagotovil osvojitev naslova koroškega prvaka. 1:0 za SAK: Hermann Lippusch je izkoristil zmedo v obrambi Treibacha in zatresel nasprotnikovo mrežo. Marjan Velik: „To je bila mojstrska igra, danes ste videli prvaka!“ Zmaga Železne Kaple, hud poraz Bilčovsa Švedi spet svetovni prvaki! Moštvo Švedske je uspešno ubranilo naslov svetovnega prvaka v hokeju na ledu! V tekmi za prvo mesto je v Pragi prepričljivo opravilo s Finci (5:2), ki so se prvič v zgodovini svetovnih prvenstev prebili v finale. Med drugim so premagali Češkoslovaško, ki je bila tokrat „le*‘ tretja, ter Kanado. V 22. kolu nogometnega prvenstva v spodnji ligi-vzhod so nogometaši iz Železne Kaple v Borovljah osvojili obe točki (1:0) in ohranili odlično četrto mesto na lestvici, hud poraz pa je doživel Bilčovs, ki je proti prvemu na lestvici, Velikovcu, izgubil kar z 0:6. Tekma med Borovljami in Železno Kaplo je bila borbena in na dokaj visokem nivoju, v korist Kapelčanov pa sta jo odločila odlični vratar Rus ter napadalec Reinwald, kije uspešno zaključil klasični protinapad. Cilj trenerja Jožeta Fere je sedaj 3. mesto. Selani zadeli petkrat! Veliko zmagoslavje na stadionu pod Košuto: domači nogometaši so nasprotniku iz Wölfnitza zabili kar pet golov in so tako nadalje na dobri poti za osvojitev naslova prvaka v 2. razredu E ter za vstop v 1. razred. Junak tekme je bil Oraže s tremi goli, po en gol pa sta prispevala Travnik in Pristovnik. Selani so s 33 točkami na tretjem mestu, toda s tekmo manj kot vodeče Žihpolje (34 točk) ter z enakim številom kot drugouvrščena Pošta iz Celovca. Neporaženi Namiznoteniški igralki Marti Oraže (leva) in Nadja Fojkar sta na finalnem tekmovanju v Šentvidu ob Glini postali deželni prvakinji. Uspešna dvojica je premagala Železno Kaplo in celovški KACs3:0, Šentvid pa s 3:1 in tako neprem-gana osvojila prvo mesto NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA Treibach - SAK 0:3 (0:1) Treibach, 700 gledalcev, sodnik Kandolf (zelo dober); postava SAK: Preschern; F. Sadjak, Savič, Pappler, M. Kreutz, M. Sadjak, Galo, dr. Ramšak, Hober, Lippusch, Urschitz (83. Blažej). Goli za SAK: Lippusch (25.), Hober (62.), M. Sadjak (84.). FC Mölltal - Klopinj 1:0 (1:0) Mölltal, 450 gledalcev, sodnik Fischer (povprečen); postava Klopinja: Sylle; Ogris, Woschitz, Mitklautz, Fister; Kulmitzer (75. Glabonjat), Urank, Klatzer (70. Pitschko), Vojkovič; Blajs, Kraßnig. Ostali rezultati: Šentvid-Breže2:0 (0:0), Trg - Matrei 1:3 (0:2), Lienz - ASK Celovec 2:0 (1:0), ATS V Wolfsberg - VSV/Beljak 1:1 (1:0), Pliberk - WAC 1:2 (1:1), Lendorf -Wietersdorf 1:0 (1:0). SPODNJA LIGA-VZHOD Velikovec - Bilčovs 6:0 (3:0) Velikovec, 250 gledalcev, sodnik Živkovič (povprečen); postava Bilčovsa: H. Schaunig; Weichboth, Parti, Krainer (74. Ramusch), Schellander, Rauter (46. S. Hobel), Schle-mitz, W. Kueß, G. Schaunig, Quantschnig, J. Kueß. Atus Borovlje - Železna Kapla 0:1 (0:0) Borovlje, 200 gledalcev, sodnik Rupitsch (odličen); postava Železne Kaple: Rus; Baloh, Kukoviča, Köck (85. Lippusch), Oši-na, Grubelnig, Reinwald, Germadnig, Wi-char, Kucher, Schorli. Gol za Železno Kaplo: Reinwald (60.). Ostali rezultati: Bad St. Leonhard - Vetrinj 0:3 (0.2), ASV Celovec - Oberglan 0:0, Kot-mara vas - Liebenfels 1:0 (1:0), Žitara vas -Žrelec 5:0 (3:0), Mostič - Šentandraž 3:3 (2:3). 1. RAZRED D St. Michael/L. - Globasnica 2:0 (2:0) Šmihel/Pliberk - Metlova 1:3 (0:1) Ostali rezultati: Dobrla vas - Galicija 3:4 (3:1), Frantschach - St. Stefan/L. odpovedano, Smarjeta - Reichenfels 4:1 (1:0), Labot -Ruda odpovedano, Šentpavel - Grebinj 1:3 (0:0). 2. RAZRED E DSG Sele - Wölfnitz 5:1 (2:0) Goli za Sele: Oraže (3), Travnik, Pristovnik. Ostali rezultati: Uršla gora - DSG Borovlje 0:2 (0:1), HSV Celovec - Žihpolje 0:2 (0:1), Welzenegg - Dholica 1:2 (1:1), Poreče -Kriva vrba 4:3 (2:1), Bistrica v Rožu - Grab-štanj 3:2 (1:1), Pošta - Donau 3:2 (1:1). Celovška Austria drsi navzdol! Konec vseh sanj za celovško Austrio: po čudnih dogajanjih in odpovedi službe trenerju Alojzu Jagodiču je v soboto sledil športni „out“ za koroškega drugoligaša. Moštvo je izgubilo tekmo proti Donaufeldu z 1:2 in sedaj zaostaja že pet točk za mestom, ki bi mu zagotovilo obstoj v ligi. 1. SAK 25 13 11 1 46:14 37 2. Wietersdorf 25 12 6 7 38:27 30 3. WAC/Kor. 25 11 7 7 37:21 29 4. Matrei 24 9 11 4 29:21 29 5. Lienz 25 11 7 7 30:27 29 6. Pliberk 25 10 8 7 37:28 28 7. Wolfsberg 24 10 8 6 35:30 28 8. Trg 25 11 6 8 29:24 28 9. Breže 25 9 6 10 39:38 24 10. Šentvid 25 10 4 11 31:33 24 11. Treibach 25 9 5 11 30:33 23 12. Z-Bank 25 8 6 11 24:35 22 13. Mölltal 25 7 6 12 21:34 20 14. SV Lendorf 25 7 4 14 25:43 18 15. ASK Cel. 25 2 12 11 17:37 16 16. Klopinj 25 1 11 13 18:41 13 1. Velikovec 22 15 5 2 38:10 35 2. Žrelec 22 11 8 3 38:21 30 3. Vetrinj 22 10 6 6 28:22 26 4. Železna K. 22 10 4 6 31:21 24 5. Borovlje 22 8 7 7 32:28 23 6. Žitara vas 22 7 7 8 26:24 21 7. Bilčovs 22 8 5 9 19:30 21 8. Mostič 21 6 7 8 25:25 19 9. ASV 22 5 10 7 36:42 20 10. St. Leonhard 22 7 6 9 20:37 20 11. Šentandraž 22 6 7 9 24:23 19 12. Kotmara vas 22 7 3 12 28:33 17 13. Oberglan 22 5 7 10 25:37 17 14. Liebenfels 22 5 5 12 18:35 15 1. Šmihel 22 13 7 2 55:15 33 2. Metlova 21 12 7 2 53:18 31 3. Ruda 21 12 5 4 40:16 29 4. Smarjeta 22 11 7 4 33:22 29 5. Žrelec 22 8 8 6 46:40 24 6. Globasnica 22 9 5 8 30:31 23 7. Šenstefan 21 6 10 5 32:27 22 8. Šmihel 22 8 6 8 36:35 22 9. šentpavel 22 7 8 7 30:32 22 10. Frantschach 21 6 6 9 35:38 19 11. Griffen 22 4 9 9 29:51 17 12. Galicija 21 3 8 10 16:30 17 13. Lavamünd 21 3 6 12 26:65 12 14. Reichenfels 22 1 4 17 17:58 6 1. Žihpolje 22 14 6 2 39:17 34 2. Pošta 22 15 3 4 55:20 33 3. Selc 21 14 5 2 49:23 33 4. Borovlje 22 11 8 3 38:20 30 5. Kriva vrba 22 9 6 7 42:30 24 6. Wölfnitz 21 7 8 6 34:24 22 7. Donava 22 10 2 10 52:45 22 8. Poreče 21 8 5 8 38:36 21 9. Bistrica 21 6 7 8 35:34 19 10. Heeressp. 22 6 7 9 35:36 19 11. Dholica 22 6 5 11 24:42 17 12. Uršla gora 22 4 8 10 30:50 16 13. Grabštanj 22 2 5 15 24:59 9 14. Welzenegg 22 0 5 17 17:76 5 14 golov: Pirker (Wietersdorf). 12 golov: Hober (SAK), 11 golov: Paulitsch (Breže), Niederegger (Matrei). 10 golov: Lippusch (SAK), A. Par (Treibach), Eberhard (ATSV Wolfsberg), W. Krap-pinger (Breže). 9 golov: Urschitz (SAK), Schrammel (WAC).