I »h »J a vsak Četrtek. Cena mu Jc S K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ia Ameriko in drugia t nje drl a ve « K). — Posamezne Številk« se nrodalalo erllke se prodajajo po 10 vinarjev. ——— S prilogami: Haš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Bplsl in dopisi se poSilJajo •• Uredništvu „Demoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-seratl pa i Upravništvu „Dornoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— Stev. 18. V Ljubljani, dne 4. maja 1911. Leto XXIV. Ljubljana oči. Naši ljudje po deželi so večkrat nejevoljno gledali proti Ljubljani, češ, na kmetih pač zmaguje naša stranka, v (Ljubljani pa nikamor ne more. Zadnja leta res nismo imeli nobenega svojega |>ristaša v mestnem občinskem zastopu in pri vseh volitvah v deželni in državni zbor so liberalci dobili večino. Zdelo se je, kakor bi se v Ljubljani nič ne delalo. To pa ni bilo res. Med delavci, obrtniki in drugimi meščani je naša stranka marljivo zbirala svoje somišljenike in z resnim trudom je od dne do dne večala njihovo število. Voditelji naše stranke na kmetih so tudi v Ljubljani skrbeli, da se je širila S. L. S. vkljub nepopisnim težavam, ki jih ima tlelo krščanskih strank v vsakem večjem mestu. V takem mravljišču se stekajo ljudje od vseh krajev, in ne vedno najboljši. Posamnik je v velikem mestu ■mnogo bolj skrit, nepoznan in zato tudi mnogo prostejši. Priložnosti za razne neumnosti, zapravljanje in popivanje !je tam veliko več nego na kmetih. Razloček med ljudmi v premoženju in v Szobrazbi je neizmerno večji, nego na rvasi, ali v malih mestih, zato je tem tež-|je spraviti ljudi pod en klobuk. V velikih mestih izhajajo časopisi, izlahka se dobe vsakovrstni spisi in knjige. Med njimi je vse polno izmečka. Priložnost zapelje marsikoga, da se uda slabemu Iberilu in s tem krene na napačna pota. IZveza duhovnikov z ljudmi je po velikih mestih, kjer so velike fare, mnogo Ibolj ohlapna, nego na kmetih. Splošna navada, dobri duh, ki obvladuje celo Saro, pritegne na kmetih tudi take, da gredo k božji službi in zvršujejo verske (dolžnosti, ki bi jih sami od sebe kmalu Opustili. V mestih ni tega in prav lahko se človek odvadi cerkvi in s tem polagoma vsemu verskemu življenju. Socialna demokracija združuje delavsko ljudstvo in ga uri v boju proti veri in cerkvi; mlačna, že z visokih šol sem večinoma veri odtujena gospoda ima pa tudi svoje organizacije, ki delujejo v ravno tistem zopernem duhu. Zato se ne smemo čuditi, da po vseh večjih mestih, razen Dunaja, kjer je rajni dr. Lueger ustanovil tako mogočno krščansko- socialno stranko, zmagujejo socialni demokratje, oziroma liberalci. Že leta 1907 se je ob volitvah v državni zbor pokazalo, da imamo v Ljubljani lepo število svojih pristašev. Zdaj na belo nedeljo, ko se je prvič volilo po novem volivnem redu v občinski za-stop, se je pa sijajno izpričalo, kako napredujemo. Tretjina ljubljanskih volivcev je že danes v taboru S. L. S. in samo z največjo silo so liberalci topot dobili še pol glasa večine; izmed 45 jih imajo 23. »Domoljub« je o teh volitvah poročal že zadnjič in tudi danes na drugem mestu govori o tem. Zdi se nam pa vkljub temu potrebno, da dve naši reči, ki sta za našo politiko posebnega pomena, tukaj pribijemo: 1. Liberalci nimajo v Ljubljani večine volivcev za seboj. Pri volitvah na belo nedeljo, ki so pri njih volili vsi nad 24 let stari moški, so dobili nad 500 glasov manj od polovice vseh oddanih glasov. Naši pristaši naj si to dobro zapomnijo, če se pridejo liberalci kam ponujat na kmete, ali če bi liberalci na kmetih hoteli pri takih volitvah kaj rogoviliti. Poreko naj jim: »Pojte v Ljubljano 1 Tam ste imeli vse v rokah in sedaj nimate več niti polovice ljudstva. Tam ste edini imeli svojo moč v rokah. Ljudje so pa spoznali, da ste za nič in vas ne marajo. Ali naj vam zdaj, ko vas iz Ljubljane podijo, odpiramo kmečke občine? Ali naj vam zdaj kmetje zaupajo, ko ste v tistem mestu, kjer vas najbolj odblizu poznajo, izgubili vsa zaupanje?« Še nekaj 1 Kdor prebira liberalno časopise in jim količkaj verjame, mora misliti, da je Ljubljana popolnoma nepremagljiva liberalna trdnjava. Tako, kakor liberalci, se ne zna nihče bahati. Uspeh zadnjih volitev kaže, kako debele in predrzne so njihove laži. Kdor so neče dati zmešati, naj jim pokaže fige, 2. V Ljubljani so prvič volile na-i ravnost brez pooblastil ženske volivke. Zanje ne velja sicer splošna volivna pravica; volile so le davkoplačevavke in učiteljice na javnih šolah, toda že ob ti priliki se je pokazalo, kako globoko se vname tudi ženska za politično vprašanje. Vkljub liberalnemu nasilstvu, ki je naravnost divje rohnelo, zlasti proti redovnicam, ki so tudi morale vsled volivne dolžnosti, kolikor jih je bilo v volivnem imeniku, priti volit, se je veliko število žensk sijajno izkazalo. Ženska ni slabša od možaka, ko se gre za obrambo naših načel; nasprotno vnema, ki se je pokazala v Ljubljani, osramoti marsikakega mrzlega moža-ka. Za državni zbor ženske nimajo pra-vice. Kakor so pa mnoge ljubljanska gospe in delavke, ki same niso imela volivne pravice, delale in agitirale za našo stranko, tako se bo brez dvojbe zgodilo tudi sedaj o(b državnozborskih volitvah. Prepričani smo, da bodo niša dekleta in naše žene posnemale lepi zgled svojih ljubljanskih tovarišic. ftaoaaaaaoPPP0000^ Političen pregled naanacaaaouocaaaaao pogajanja 0 vojaškem kazen-skem redu med našo in ogrsko vlado — končana. Avstrijsko c. kr. ministrsko predsedstvo nam javlja: Pri zadnjem nedeljskem posvetovanju, ki so se ga udeležili vojni minister baron Schonaich, ministrska predsednika grof Khuen in baron Bienerth, justični minister dr. Szekely in vitez pl. Hochenburger, ogrski državni tajnik pl. Torv in generalni načelnik avditor Falk, so se končala pogajanja o vojaškem kazenskem redu. o katerih smo že zadnjič poročali. Vladi sta se medsebojno popolnoma sporazumeli in "se je~kon?no določilo doslej še neugotovijeno besedilo. julijski program novega državnega ZBORA avstrijskega. Načrt za julijsko zasedanje državnega zbora je že precej dogotovljen. Obe zbornici bosta imeli le kratko poletno zasedanje, ki bo trajalo tri dni. Zbornica se bo konstituirala, izvedla začasno volitev predsedstva, storila obljube, izvolila najvažnejše odseke in delegacije, na kar polagata krona in vlada največjo važnost. Če se to gladko reši, se pošlje zbornica z dietami na počitnice in se snide šele po jesenskem zasedanju delegacij k trajnemu delu. Gosposki zbornici se predstavi predsedstvo, v katerem bodo, kakor dozdaj, knez Alfred Windisch-Graetz, Alojzij Schonberg Hartenstein in Maks Egon Furstenberg. Ne misli se zopet poveriti prejšnje mesto v predsedstvu gosposke zbornice knezu Auer-spergu, ki se zopet povrne v gosposko zbornico, ker ne namerava več kandidirati v kočevskem volivnem okraju. napovedano in odpovedano potovanje srbskega kralja v budimpešto na obisk našega ce- sarja. Srbski kralj Peter je nameraval obiskati našega cesarja v Budimpešti. Ko je bilo že vse dogovorjeno, je pa obisk naenkrat moral izostati vsled hripavo-sti našega cesarja. Mnogo se je pisalo v Srbiji o tem obisku. Avstriji sovražno srbsko časopisje je bilo vsled tega obiska silno ogorčeno, ker bi se s tem utrdilo prijateljstvo med obema državama. In ko je bil obisk naenkrat odpovedan, so zopet prišla na dan razna ugibanja, da so te odpovedi krive nejasno politične razmere. Toda, da jc od-soditev povzročila zgolj skrb za cesar-levo zdravje, dokazuje ©bžalovalna ce-o katere istinosti ni vedane^v!^0 i so celo določili, kako se sme zvoniti ia postavno dovolili duhovščini se ženi>i. O, kolika sužnjost v imenu svobode in svobodne misli in to v prosvitljenciu 20. stoletju! — V Lizboni se je zbr;. i duhovščina, da zavzame proti novi i -stavi o ločitvi Cerkve in države s ve o stališče. Duhovščina je sklenila sv -in cerkvene pravice in svobodno izvr -vanje bogočastja z vsemi silami brani i. V kratkem se pod predsedstvom pa 1 -arha zberejo vsi portugalski škofje. 'A bodo svoje sklepe predložili sv. Očetu. vznemirljiva poročila iz mandžurije. — ruski vojni minister odpotoval v MAND-žurijo. Iz Peterburga se poroča, da dob -jajo iz Mandžurije tako vznemirljivi poročila, da se je posvetoval ruski n -nistrski svet o položaju in izjavil, da • položaj v Mandžuriji siten, a da i. kaže spuščati se v pustolovska podjei '. Iz Kirina se pa poroča, da so pozvali Kitajci vlado, naj odločno dela na da se vedno večji vpliv Rusije in Japonske v Mandžuriji omeji. Kako da • položaj resen, se razvidi, ker je o -.r ukazal ruskemu vojnemu ministru, da naj odpotuje v Mandžurijo, da organizira rusko vojake. Tudi v Tokiu so vznemirjeni, ker je kitajska vlada im - , novala za generalnega guvernerja Mandžurije Japoncem sovražnega Hao-Er-Hsuna. francozi vderejo v maroko. Maroko tvori preporno točko, zemljo, ki bi jo radi imeli Francozi, Špam i, morebiti pa tudi Nemci ali Angleži in Lahi. Francozom gre največ za to. da zadobe vedno večji vpliv v deželi. Tisti, ki so lačni maroške zemlje, zato neprestano nete ujx>re, da dobe prilik " posredovati, braniti svoje podanike, v resnici pa, da dobe povod zasesti deželo. Od zasedanja do polastitve jc pa en sam korak, vprašanje časa. Zdaj so noroča iz Maroka o novih puntih. Fran- zi so zato sklenili, da odpošljejo .000 mož v Maroko. Ta odločni iranski korak je najbolj nevšečen Špan-m. Nemci Francozom zdaj ne bodo agajali, niti na to nihče ne misli, da podaljša v Algocirasu za pet let skle-ena pogodba. Francozi so zdaj vse obro pripravili, da zasedejo trajno a roko. Iz Maroka samega se poroča o dno novih bojih med Maročani. Pro-ašen je bil zopet v Mekmecu novi sul-an, Mnlej Cin, brat sultana Mulej afida. ™ NGLEŠKI SVETOVNI VELIKAN NA LONČENI PODSTAVI. » Angleška zbornica se je te dni pedala nekaj ur z razmerami svojih kolonij, ki so zelo samostojne. Gre se za to, kakšno stališče da naj zavzamejo v mednarodnih zadevah. S tem vprašanjem se bo pečala tudi državna konferenca, ki jo sklicuje meseca majnika angleški ministrski predsednik. Samoupravne angleške kolonije Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika so se zadnja leta notranje tako uredile in utrdile, da so pričele obra-lati svojo pozornost tudi na mednarodne zadeve, ker se notranje rešujejo avtomatično. Najbolj se to kaže v Kana-di. Kanadska vlada se je namreč o naseljevanju Japoncev naravnost pogajala v Tokiju in sklenila s Francosko in Nemčijo trgovinski pogodbi, z Zje-( clinjenimi državami pa medsebojno pogodbo, kar je zelo polilo imperialiste. Tudi avstralska vlada kljub želji angleških politikov zelo odločno nastopa proti naseljevanju Indijcev, ki so celo nngleški podaniki. Kolonije nočejo več prispevati za angleško vojno brodovje in grade lastne vojne ladje, ki jim ne fn, poveljevala angleška admiralitet a. Državna enota, kakor jo je želel Cham-ficrlain, seveda zato trpi, in to tembolj, iker se velikanske angleške kolonije po Izgledu Zjedinjenih držav osvoje, kadar to hočejo . KANDIDATJE S. L. S. ZA DRŽAVNI ZBOR. 1. Franc Demšar. 2. Jožef Gostinčar. 3. Janez Hladnik. 4. Franc Jaklič. 5. Evgen Jarc. 6. Dr. Janez Krek. 7. Franc Povše. 8. Jožef Pogačnik. s 9. Dr. Ivan šusteršič. 10. Dr. Ignacij Žitnik. Razen župnika Hladnika, ki kandidira namesto dr. Hočevarja, so vsi kan--Mdatje bivši državni poslanci. Krmar Miliovič. Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvortli«. (Dalje.) »Nc, ne, župnik zdaj ne sme priti! Nikakor ne, mamica!« je prosila Vida, »zdaj moram jokati. Ko enkrat Ivo odide, se bom pa pomirila in ne bom na ničesar drugega mislila, kakor na oni srečni čas, ko se mi mož zopet povrne. Dokler ga pa vidim pred seboj in vem, da mu jutri v tem času več ne bom mogla zreti v obraz, pa res nc morem drugače kakor da jokam; res, nič drugega ne morem početi zdaj, ljuba mamica!« »Nikar vendar, moje dete! Da, ko bi ga tvoje solze mogle pridržati; toda od njegove dolžnosti ga vendar ne morejo in ne smejo odvrniti tudi solze. Le pomiri se! Kakor ti mora on pomagati nositi tvoje bolečine in tvojo žalost, tako si mu pa tudi ti dolžna, da mu lajšaš njegove bolesti in da mu ne obtežu-ješ po nepotrebnem slovesa. Poglej vendar, kako žalostno se ozira nate, ker ne maraš poslušati njegovih besedi, s katerimi te skuša tolažiti.« »Svojo desnico bi rad žrtvoval, samo da bi Vidi mogel prihraniti te solze; toda nemara ji ravno solze utešijo bol. Saj se ji bodo sčasoma oči zopet posušile, zakaj vedno si bo lahko rekla, da je vsaka ura, ki bo prešla, odkar jo bom zapustil, vedno bližje poletju in torej tudi najinemu svidenju.« »Toda leto je vendar tako dolgo,« je zopet začela tožiti mlacla žena. »Štirikrat tako dolgo je, kakor ti meseci, lci sva jih dosedaj skupaj preživela, in vendar se mi zdi, da sva bila že zelo dolgo skupaj, Ivo! — Babica ne pozna nevarnosti morja. Nikdar ji nisi pripovedoval o njih, kakor si to storil meni. Šo se spominjam, kako si mi pripovedoval, da se včasih ladja razbije, da večkrat pade kaka oseba čez krov v morje, da se ladja lahko vname in zgori in se pri tem nobena živa duša ne more rešiti.« »No, no, to je vse prav in res, toda vselej sem tudi pristavil, da morje ni nič bolj nevarno kakor suha zemlja. Če že hočemo govoriti o tem, nevarnosti je povsod dosti. Ali ni res tako, mamica?« »Seveda, seveda,« je stokala stara gospa, »smrt nas tudi na suhem lahko kaj hitro doleti. Danes meni, jutri tebi, pravi pregovor in res je tako.« »Prav res, mamica,« ji je pritrdil Ivo. »Upam si celo trditi, da se več nesreč prigodi na suhem kakor na morju. Toda čemu govoriti zdaj o smrti? Ljudje se ločijo in odidejo, pa se zopet srečno vrnejo; zakaj bi se tudi mi zopet srečno ne sešli? Če pa začnemo razmišljati in ugibati, kaj bi se vse lahko pripetilo, potem skrbi ne bo ne konca ne kraja. Človek mora zaupati v Boga in . . .« »Vidiš, to je prvo in najvažnejše,« ga je prekinila babica. »In potem iti na delo hrabro, z upanjem in zaupanjem, kakor bi smrti na svetu niti ne bilo ne. Ko se poslovim od tebe, Vida, ti porečem: Bodi zdrava do prihodnjega poletja! Poletje pride gotovo in zakaj bi s seboj ne prineslo tudi mene?« »Boga prosimo, da se bo tako zgodilo,« je pobožno pristavila stara mati. Tako so se pogovarjala in ugibala ta srca, ki so bila tako tesno zvezana med seboj v pravi rodbinski ljubezni in zvestobi, toda v resnici je bilo slovo prebridko in pregrenko in zato vsa tolažba in vse prošnje za Vido niso bile nič drugega kakor prazne besede. Danes na predvečer moževega, slovesa ni našla nobene tolažbe v misli, da čas ozdravi vse rane, danes je videla pred seboj le temo, dolgo in grozno, katere ni obsejal noben solnčni žarek. Bila je namreč Vida še popolnoma mlada gospa, šele tri mesece poročena, pa še je bila tako navezana na s/ojega moža, da je bila njegova prisotnost pogoj njene sreče. Pred osemnajstimi meseci se je zaročila, nekaj tednov, preden je Ivo na,-stopil svoje zadnje potovanje, pa dasi ga je v tem kratkem času zelo vzljubila, vendar jo takrat njegov odhod ni tako užalostil, kakor zdaj. Ko pa je postala njegova žena, tedaj je občutila z vsemi vlakenci svojega srca velikost svojega novega dostojanstva in svoje nove časti. Zdaj se je pa začel bližati vedno bolj čas ločitve njenega moža. To je bila za njeno srečo kakor temna senca. To misel si je skušala pregnati iz glave, trudila se je na vse načine, mislila na druge stvari, toda čimbolj se je bližala ura ločitve, tem slabejša in nemirnejša je postajala ona. In zdaj je ta ura prišla, Vida pa je stala pred njo brez moči, obupana, s krvavečim srcem. Ob času, ko je čitatelj.spoznal mlada dva zakonska, sta se.ravno prej povrnila z zadnjega izprehoda. Še enkrat s!a namreč šla skupaj pa navadni poti na izprehod kakor v slovo, a jima je bilo pri tem tako tesno in tako žalostno pri srcu, da se ne da izraziti v besedah. Saj so ju pa tudi obdajale samo znane, ljubljene stvari; vsaka stvarca, ki ju je le količkaj kdaj razveselila, je imela zdaj tako rekoč svoje ostro bodalce, ki ju je spominjalo, da so lepe sanje minile, da je njuna zakonska sreča, njuno življenje in bivanje, da so celo vsi njuni načrti in naklepi in upi" da je vse to prekinjeno in kakor inrtvo — za nedo-gleden čas. In zraven se jima je zdelo, da se srečne ure, ki sta jih preživela skupno v tem kratkem času, nikdar vett ne povrnejo. Mladi mož, ki je sam potreboval tolažbe, je storil vse, samo da bi pomiril in ohrabril ženo; napovedal ji je vsa mogoča tolažila, celo taka, o katerih je njegovo lastno srce dvomilo. A njegov upadel glas, ki naj bi nudil ubogi ženi tolažbe in moči, jo je le šo bolj vznemiril in u2a?ostil. Prišla sta do studenca, kjer sta tolikorat sedela, ko je ravno večerni mrak pokril zemljo in ko so že začele zvezdice ljubko blesteti — in tu je njega obvladala bolest in sc je zjokal nad ubogo ženo, ki je v njegovih rokah plakala kakor otrok. Zgodovina njune ljubezni je Lila tako preprosta, kakor je bilo preprosto življenje v trgu, v katerem se je odigravala. Ivo je bil doma v neki obmorski vasi blizu Pulja. Kavno se je povrnil z neke desetmesečne morske poti, ko je zvedel, da mu v Podgradu leži na smrt bolna teta, ki ga želi še enkrat videti. Zato je šel takoj v Podgrad. Ta teta je bila njegova edina šc živeča sorodnica; zato jo je iskreno ljubil. V njeni hiši, ob njeni postelji je spoznal gospo Zem-ljanovo, Vidino staro mater. Gospej Zemljanovi je mladenič dopadel, občudovala je njegovo čedno in krepko postavo, njegov pošteni značaj in njegovo nežno skrb, ki jo je kazal do bolne tete. Zato ga je povabila v svoje stanovanje in tu je spoznal Vido. Takoj jo je vzljubil in precej na to je spoznal in občutil, da je Podgrad neizmerno lepši kraj kakor njegova rojstna vas. Vida je bila nedolžna mlada deklica, ki je z vso skrbjo svojega srca ljubila svojo staro mater. Kmalu pa ji jo srce začelo biti tudi za zalega mladeniča in konec kratkega občevanja je bila zaroka. Medtem je teta umrla in zapustila vse svoje malo premoženje nečaku. Ta je do oklicev hranil ves denar pri gospej Zemljanovi. Bil je takrat osemindvajset let star in služil kot nadkrmar. Obljubili so mu pa, da bo s tridesetim letom postal kapitan. Ko se je torej čez eno leto zopet povrnil, je imel pred seboj le še eno leto kvmarstva in zalo jc gospo Zemljanovo poprosil za Vidino roko. In v treh tednih sta bila mož in Eena. Zadržka ni bilo nobenega. Razen gospe Zemljanove ni bilo nikogar več, ki bi ga bilo treba prositi za dovoljenje. On in Vida sta bila oba siroti. Vida je bila še prav majhno dekletce, ko je izgubila stariše, moževi so pa umrli pred par leti. Njegov oče je bil kapitan v službi iste pomorske družbe, pri kateri je zdaj tudi sam služil. Bil je to res izvrsten kapitan, zanesljiv in zvest in vešč svoje službe, zato je pa tudi mladi Milanovič kmalu dobil zaupanje svojih predstojnikov in so ga pridejali kot prvega pomagača kapitanu, kakor liitro je napravil izkušnjo. In čez leto dni bo Ze nastopil samostojno službo kapita-aovo, ko mnogi v tej starosti šele dospejodo službe drugega krmarja. To inali c™u-alal°' da 80 ga Predstojniki ki bi io utZli l In vkl)ub zavisti, ki bi ne priznal iz vsega v fu K, ' Milanovič tako vešč SrS,' t^Z morda že zdavnaj niso nosile jadran ske vode. Ko sta Ivo in Vida prišla na priž nico, je bilo treba preskrbeti primernega stanovanja. Zato je najel mladi mor-1 nar ono hišo, ki je stala ravno na koncu velike ceste in je bila torej na prav pripravnem kraju. Denar, ki mu ga je zapustila teta, je porabil za pohištvo in upravo in tako je pripravil mladi ženi in njeni stari materi udobno in lepo novo domovanje. Gospa Zemljanova je pa tudi sama imela nekaj pohištva in nekaj letnih dohodkov. K temu je prišel še vsakomesečni znesek moževe službe in tako jc začela nova družina novo in prijetno življenje. Do časa, ko je moral Milanovič nastopiti daljšo pot, je potekalo živlie-nje mladih zakonskih v neskaljeni sreči. Takoj po poroki sta šla na kratko ženitovanjsko popotovanje skozi Trst in potom ob Istri v moževo rojstno vas. Pa ker mlada žena ni bila vajena dolgega potovanja, sta se kmalu vrnila domov. Tri mesece skupnega življenja sta imela še pred seboj in to se jima je zdelo vnaprej lepa in dolga doba. Toda mali oblaček na obzorju njune sreče se je večal dan za dnem. Vida ga je opazila; vedela je tudi, da bo po treh mesecih zakrito nad njima vse nebo s širnim, neprodirnim oblakom, in zato se ni marala ozirati proti onemu mestu, ampak je rajši upirala svoj pogled na sinje nebo, kjer ni bilo niti seme kake meglice in je bila ob tem pogledu tako srečna, da se ni mogla predstavljati, kako bi mogel to rajsko svetlobo kdaj zakriti mračen oblak. Gospa Zemljanova in Vida sta imeli v Podgradu mnogo prijateljev, ki so jih zlasti zdaj, odkar se je Vida poročila, pogosto obiskovali. Celo prijazni gospod župnik se je odzval somintje na čašo kave in ob takih obiskih se je vselej razvila živahna zabava; včasih so bili žogo ali igrali kako drugo podobno igro, zraven pa so razmotrivali dnevna vprašanja, si pripovedovali vsak svoje dogodijaje in ugibali tudi v bodočnost; nikdar ni manjkalo smeha in veselja. Spomini na take srečne ure se ne izbrišejo zlahka, vedno vplivajo blagodejno na človeško srce in mišljenja in ob vsaki priliki se docela ožive. Tako je bilo tudi pri naših znancih. Še leta in leta, ko si že le težko razbral imeni gospoda župnika in gospe Zemljanove na pokopališču in ko je že njune grobove pokrival mah — se je Milanovič še vedno spominjal takih veselih ur in vselej mu jc oko porosila solza hvaležnosti. Zastor zadnjega dneva pred ločitvijo je padel, luči so otemnelo in po-gasnile, nebo se je docela prevleklo z neprodirnimi oblaki — in ob neutolažljivem plaku mlade Vide je zašel zadnji srečni večer, (Dalje prifo.) Sposluj očeta in maler. Ravnokar je odbila ura v zvoniku vasice B. štirikrat, ko se vsuje iz nasproti stoječe šole kopica otrok v starosti 12 do 13 let. Bili .so prvoobhajaru j, ki so se pripravljali za prvo sv. obhajilo. Večina otrok je zapustila šolsko dvorišče, le en del je še postal v gručii Bržkone so imeli kaj važnega med seboj. Tudi ti so se kmalu razpršili. Natančni opazovalec bi gotovo opazi), da so bili vsi otroci zamišljeni. Ne bi • se motil, ker vsi otroci so dobro vedeli, zakaj se je danes mala Završnikova Pavlinica tako jokala, ko so gospod župnik govorili o četrti božji zapovedi. Prav na koncu vasi je stala Završnikova koča. Ze pred leti je Završnik umrl in zapustil vdovo in tri otroke, med katerimi je bila dvanajstletna Pavlinica najstarejša. Vdova je Lila udana pijači in ni ga bilo dne, da ni bila pijana. Razume se, da kakor vsem pijancem tudi njej ni dišalo delo in ja zato beračila. Hišica je bila na prvi pogled še dosti čedna videti, toda ko si stopil v vežo, si takoj opazil, da tu ni reda in prave gospodinjine roke. Nesnaga, nered in revščina so se tu prijateljsko družili. Stopimo v hišo! Na stari črvivi postelji, kjer še blazine ni bilo, ampak le malo slame in kup cunj, jo ležala ženska srednjih let, zabuhlega , obraza, vdrtih oči. Takoj na prvi pogled si opazil, da je ženska velika oboževalka alkohola. Zraven postelje sta so igrala na tleh dva otroka, štiriletna deklica, ki se je igrala z izrczljavanjem podobic in sedemletni deček, ki sc jo tudi igral. Nista se zmenila za mater, kakor tudi ona ne za nju. Saj sta jo bila navajena gledati jo v takem položaju. Ubogi otroci, kako morejo spoštovati svoje starše, če jih vidijo dan zs dnem pijane! — Ravnokar je stopila; naša Pavlinica v sobo. Hitro odloži knjige in da malima kruha in mleka, njej sami se ne ljubi josti, preveč toži bolest njeno mlado dušo. More li deklica potožiti svojo bolest materi, ki jo dan za dnevom pijana in ki je pravzaprav ona vzrok njene žalosti? Gotovo no. Ko je nasitila mala dva, se jo pripravila, da bi spisala domačo nalogo za jutrišnji dan. Tedaj sc šele oglasi mati in pravi: »Jutri ne boš šla v šolo ,moraš z meii"i v mesto, kjer bo velika slovesnost. Najlepša prilika se mi nudi, da kaj več pri-beračim kot navadno. Pripravi si kako staro, slabo obleko in raztrgane Čevlje. Sedaj pa lezi, da bova jutri zarano /.o v mestu.« To je bilo vse, kar ji je imela povedati. Deklica je odložila pero in zvezek in si pripravila obleko in čevlje. V,, srce jo je bolelo, ko jc pomislila, da bo jutri morala pustiti šolo in iti z materjo beračit. Toda besede »Spoštuj očeta iii maler« so ji zvenele v ušesih. Spravila je bratca in sestrico spat in sc nazadnje še sama vlegla k počitku. Ni mogla zaspati. Tiho je ihtela in prosila Boga, da bi vsaj pomagal in i^ Ieobrnil mater, cla bi več ne hodila v csto beračit in da bi ne pila alkohol-h pijač. Končno so se ji vendar od rujenosti zaprle oči. Sladki sen jo je >jel ter rešil za nekaj časa tužnih isli. V prestolnici L. se je vršila danes lika slovesnost. Praznovali so sedem-setiletnico deželnega predsednika, dikanske so bile priprave za ta dan. cele okolice in tudi iz oddaljenejših ajev so privreli ljudje danes v glavno esto, da dostojno proslave sedem-f Sdesetletnico ljubljenega deželnega predsednika. Že na vse zgodaj so vrvele /trume po ulicah in vršili so zadnje priprave. Vse je mrgolelo zastav, vencev, Icvetlic itd. Še celo tla so bila pokrita s .cvetlicami. Posebno glavna cesta, kjer teo je imel peljati deželni predsednik, je mudila kaj slikovito podobo. V stolnici |je minila ravnokar služba božja. Ver-miki so v velikih gručah zapuščali cerkev. Veliki trg je kar mrgolel ljudi. Na ■Vseh obrazih si čital samo veselje in (radost. Pravkar se je približal voz s lktiežjo obiteljo. Urnebesni »Živijo« in l»SIava!« se oglasi in šopki najlepših jjcvotlic se kakor dež vsujajo na knežji »voz. Že sc je odpeljal voz in že so se (mislili raziti, ko se prikaže na cesti raz-itrgana žena s slabo oblečenim dvanajstletnim dekletcem. To sta naši znanki, Završnikova vdova in njena ihčerka Pavlinica. »Oh, dragi gospod, lusmilite se mene, revne, bolne žene, ki mora skrbeti za šest malih, nedoraslih otrok, in podarite mi mali dar!« S tako prošnjo se obrne do nekega gospoda. 9'es poseže ta v žep in ji da v roko £ svetlo krono, nakar odide. Kakor pu-I sčica so zbodle te besede Pavlinico v I JSrce. Hotelo se je, da bi naglas zakri-I tnla: »Mati, saj Vi niste bolni in tudi | nimate šest otrok, ampak le tri!« Zopet so ji prišle na misel besede: I Spoštuj očeta in mater! in zopet je po-> tlačila svojo bolečino. Tako je prosila 1 njena mati še večkrat in vselej je za-| Eutila Pavlinica bol v srcu. Vendar jo M ije vselej zamorila zapoved: Spoštuj.. .1 1 {V neki hiši je dobila mati en par črnih in en par rjavih črevljev. Od vsakega [para je obula en črevelj, druga dva pa I; proč vrgla. Polagoma se je stemnilo in |„ obe, mati in hči sta se napotili proti Vlomu. Prav na koncu mesta je stala /umazana gostilna. Pred njo se ustavi imati in pravi: »Pojdi domov in poskrbi, jče je vse v redu z otrokoma; jaz sem (tako lačna, žejna in trudna, da ne morem 'storiti ne enega koraka več naprej.« Predno ji je mogla Pavlinica kaj odgovoriti, je že izginila mati med durmi gostilne. Trpke misli so navdajale Pavlinico. Kaj mati menda nc vč, da je ona tudi ; njo cel dan hodila, torej da. je tudi ačna in trudna? — Toda ne, ona ima rav, kajti mali že težko čakajo doma ia svojo starejšo sestro. Zato je pospe-ila korake proti domu. Medtem se je .e popolnoma zmračilo. Svetle zvezdice zamigljale na jasnem nebu in izza riba se ie prikazala bleda lunam se počasi pomikala po nebesnem avodu. Deklica je začela teči. Kmalu se ji je prikazala domača vas v temnih ,črnih obrisih. Vse je bilo mirno, le kak pes-čuvaj je zarožljal z verigo. Zavila je v domačo hišico. Hitro je pogledala po bratcu in sestrici. Ta dva pa sta že mirno spala na tleh vsak pri svojih igračah. Zbudila ju je, da jima je dala jesti, potem pa ju spravila spat. Sama pa je čakala na mater. Dolgo je ni bilo. Pogleda na uro in kako se prestraši, ko vidi, da so se kazalci že premaknili čez deseto uro. Tako dolgo še ni nikdar izostala mati. Kako rada bi se vlegla, saj je bila vendar zaspana, toda skrb za mater ji ni dala zaspati. Vedno hitreje so se pomikali kazalci na uri. Naposled se odloči, da gre materi naproti. Skrbelo jo je, da ne bi kje pijana obležala ali pa se morda celo potolkla. Pogleda še enkrat po spečih otrocih, vzame svetilko in odide tiho iz hiše. Ni prišla do polovice pota, ko zasliši neko stokanje. Pošto ji, posluša in vzklikne: »0 Bog, to je moja mati!« Hitro steče tja, odkoder se je slišalo stokanje in res najde tam svojo mater, ki je ležala na tleh in iz ene rane močno krvavela. »Oh, ljubi otrok, sam Bog te je poslal meni na pomoč!« Te besede so se izvile ranjeni materi iz prsi, ko je zagledala svojo Pavlinico. Ta si ne pomišlja dolgo, ampak vzame žepni robec in obveže materi rano. Nato pa jo z veliko težavo vzdigne. Počasi se je priplazila s hčerkino pomočjo mati domov. Doma se je vlegla na posteljo. Ilči ji še enkrat od-veže rano, jo izpere in zopet obveže z drugo obvezo. Drugo jutro pokliče vaškega zdravnika; ta je bil prijazen, dobrodušen, star mož, na katerega se je lahko vsak popolnoma zanesel. Kon-štatiral je, da je dobila žena težke poškodbe na glavi in ji je zapovedal predvsem mir. Zdravljenje je precej hitro napredovalo; kajti po preteku nekaj tednov je že bila bolnica, hvaležna hčerki za udano in zvesto postrežbo, zopet zdrava. Ko sta nekega večera oba otroka že spala in je sedela Pavlinica na materini postelji in ji brala iz svetega pisma, potrka nekdo na vrata. V sobo vstopi že priletna, priprosto oblečena gospa. Ko jo je Pavlinica vprašala, kaj želi, je odgovorila, da bi rada govorila sama z materjo. Pavlinica se umakne v kuhinjo in trenutek kasneje je že sedela gospa na robu postelje vdove. »Ljuba žena,« tako je začela gospa svoj nagovor, »Vaš zdravnik dr. Lanišek me pošilja k Vam, da Vas pripravim za vsprejem v naše društvo. Jaz sem namreč predsednica društva za abstinentinje, ki si stavi vzvišeno nalogo, bojevati se proti trinogu alkoholu in njegovim žalostnim posledicam. Kako hud sovražnik človeštva da je alkohol, ste sami na sebi izkusili. Kajti alkohol je oni sovražnik, ki je Vas pahnil v tako uboštvo. Tudi boste Vi sami uvideli, kako potrebno je, da se obrnete proč od poti, na kateri ste in ki vodi v pogubo in se obrnete na drugo, boljšo pot treznega in zato srečnega življenja. Ko boste toliko zdravi, da si boste sami lahko z delom služili kruh, bo naša prva dolžnost, da' Vam preskrbimo službo. Do tedaj bo-i mo pa Vam naklonili malo podporo. Sicer pa zaupajte v pomoč Najdobrot-i lji vej šega. On, ki svojih ne zapusti, bo tudi Vam pomagal in z njegovo milostjo se bo Vam posrečilo najti mir in srečo, katere Vas je oropal alkohol, ki le omrači ljudem možgane in jim na-, videzno deli dobrote, v resnici pa ne-, srečo.« Globoko so ganile te besede Završ« nikovo vdovo. Kako globoko da obžaluje svoje dosedanje življenje, je izražala v besedah: »0 Bog, srčna ti hvala, da si mi poslal to nezgodo, da si mi s tem odprl oči. Pomagaj mi, ne zapusti me, da se poboljšam in obrnem na pravo pot!« Prijazna tuja gospa je še poizve-dela o njenih domačih zadevah, zapisala si in se poslovila prijazno od bolnice in Pavlinice z obljubo, da bo prihodnjo nedeljo zopet prišla in prinesla seboj pravila društva treznosti za ženske. S pozdravom: »Bog blagoslovi abstinenco!«, čemur sta odzdravili bolna mati in hčerka: »Bog Vas blagoslovi!«, se jc poslovila prijazna gospa. Kaj je obljubila tisti večer vdova Bogu, sicer nismo slišali, pa si lahko mislimo, da je sklenila popolno zdrž-nost od opojnih pijač. Zvesto je držala svojo obljubo. Že nekaj tednov pozneje vidimo mater in hčer v vrstah bojevnikov družbe treznosti. Pavlinica se pa zahvaljuje vs>ak dan ljubemu Bogu, da je njeni materi pomagal in jo obudil k novemu življenju. Nič več se ji ne zdi težko izpolnjevati četrto božjo zapoved: »Spoštuj očeta in mater!« in tudi trdno upa na obljubljeni blagoslov te zapovedi. Drobtlne. Milijonar po nedolžnem v ječi. Iz Bruselja se poroča 12. t. m.: Skoro on mesec je presedel v ječi angleški milijonar Brandreth, ki ga je lastnik hotela, v katerem je stanoval, naznanil oblastem zaradi sleparstva in pustolovstva. Brhndreth je namreč jemal pri raznih tvrdkah potrebščine na kredit, ker je spremenil smer svojega potovanja in ni pravočasno dobil čeka. Izposodil si je vsled tega tudi od hotelskega natakarja manjšo vsoto denarja. Ker se pa milijonar ni mogel zadostno legitimirati, so ga naznanili oblastem in sodnik ga je obsodil na dve leti ječe. Več kot dva meseca je rabila justična uprava, da je dognala, da so Brand-rethove navedbe resnične. Milijonar je uložil vsled postopanja belgijskih oblasti ugovor diplomatičnim potom. V e 1 i k a a s k shod ljubljanskega ženstva je priredila v četrtek, dne 27. aprila v Ljubljani S. L. S., na katerem je dr. šusteršič ožigosal lopovsko postopanje liberalcev pri ljubljanskih občinskih volitvah, zlasti nasproti volivkam. Shod, ki se ga je udeležilo blizu 3000 žen, je sklenil soglasno sledeče resolucije: »Krščansko ženstvo v Ljubljani pročestuje ogorčeno zoper podlo in topovsko obnašanje liberalne druhali dne 23. aprila t. 1. napram ženskim volivkam v obče, zlasti pa napram redovnicami Istotako profesinje najodločneje zoper podlo in surovo žaljenje krščanskega ženstva po liberalnih listih. Krščansko ženstvo se izreka solidarno in izjavlja, da ne miruje, dokler se ne stre sodrga, ki je v sramoto Ljubljani in njenemu prebivalstvu.« Zvršilni odbor S. L. S. je vzel izjavo dosedanjega gospoda državnega po-Blanca dr. Janko Hočevarja, da iz osebnih razlogov to pot ne more prevzeti kandidature, z iskrenim obžalovanjem na znanje; sklenil je soglasno izraziti dr. Janko Hočevarju prisrčno zahvalo za njegovo vzorno delovanje kot poslanec in izrekel nado, da se bo mogel v doglednem času zopet posvetiti javnemu delovanju. + V šmartnem pri Litiji se je vršil v nedeljo pod predsedstvom g. dekana Riharja izborno uspel shod. G. svetnik Povše jc med napeto pozornostjo volivcev razvijal gospodarsik program in dosedanje delo S. L. S. za kmečki stan. njen narodni in verski program, poudarjal uspehe in ugled naše državno-Eborske delegacije in predvsem zasluge načelnika dr. Šusteršiča. Osvetlil je bogokletno in sirovo ravnanje nasprotne stranke, pribil od stranke proglašen političen bojkot in ostro zavrnil »Slov. Narod«, ki hoče v sobotni številki umetno izzvati nasprotje med njim in načelnikom dr. Šusteršičem. Kadar liberalec prosi, zlata usta nosi, po teh dogodkih si bo vsak poslanec ogledal prosilca. Nato oriše dr. B,o ž i č novi občinski volivni red, njegov pomen v kulturnem delu S. L. S., naslika zadnje politične dogodke, zlasti v zvezi z ne-sramnostimi nasprotnega časopisja. Zbor je z velikanskim navdušenjem izrekel g. P o v š t u neomajno zaupanje in ga vnovič izbral za kandidata. Dalje se je sprejel oster sklep proti do-Kttt»\ellici D" ki priCo So»8ke mla- data Povšeta i„ L?, L- S - kandi- se pa še osebno obračali na kandidata z raznimi prošnjami. Občinske volitve. V Višnjigori je dne 29. aprila S. L. S. pri občinskih volitvah po novem volilnem redu zmagala v vseh treh razredih. Udeležba je bila obilna. Nasprotniki, ki jih je le malo, se niso udeležili volitve. Slava zavednim volilcem! Notar Hafner je odprl dne 1. maja t. 1. svojo pisarno v Ljubljani na Du- I najski cesti št. 32, hiši »Zadružne zveze :. Dejstvo, da je notar Hafner odločen jn-istaš S. L. Š. in da je bil notar Hafner baš kot pristaš S. L. S. kruto preganjan od nekaterih liberalnih sodnikov, da celo od nekaterih liberalnih kolegov, nam nalaga dolžnost, da no-iarja Hafneria vsi naši somišljeniki podpirajo. To storimo tem lažje, ker je on izmed ljubljanskih notarjev edini naš pristaš. Občinski odbor v Rudniku je v svoji seji dne 20. aprila 1911 podelil dr. Ivanu Šusteršiču, načelniku S. L. S., častno občanstvo v priznanje njegovega plodonosnega delovanja kot drž. in dež. poslanec, zlasti pa kot zaslugo za občino Rudnik. Prva občinska volitev po novem volivnem redu na Kranjskem se je izvršila v četrtek dne 27. aprila v Dragi ! pri Višnji gori. Če se je pa kje drugod j)roj vršila, naj se jia oglasijo. Izvoljeni so bili sami zavedni j)ristaši S. L. S. V mestu Višnja gora se je pa dva dni pozneje volilo. Tudi tukaj je zmagala S. L. S. v vseh treh volilnih oddelkih. Hrvaški akademiki na Gorenjskem. Preteklo sredo je odšlo iz Ljubljane pod vodstvom g. J. Kalana 18 vse-učiliščnikov hrvatskega akadenričnega društva »Domagoj«, ki sloji na krščanskem stališču, na Gorenjsko. V Medvodah jih je sprejel pisatelj g. Finžgar in jih gostoljubno pogostil g. Juvančič. V škofji Loki so si ogledali društveno dvorano in posojilnico. Pri Balantu se je vršil banket na čast hrvatskim gostom, kjer so bili res izvrstno postrežem. Prijazno so jih sprejeli tudi z vso priznano gostoljubnostjo gg. pp. kapu-cini. Lepo so prepevali menjavajo se hrvatski in slovenski zbori različne umetne in narodne pesmi. Navdušene napitnice so imeli g. svetnik A. Šinkovec, v imenu občinskih odbornikov g. J. Hafner, v imenu meščanstva trgovec in pa svetnik g. R. Thaler, pisatelj Fr. Finžgar, Iv. Baloh, katerim so odgovarjali predsednik »Domagoja«, g. Milko Kelovič in drugi. Do Šmartna pod Sv. Joštom sta jih na vozovih spremila gg Iv. Mikuž in Iv. Baloh, kjer so si ogledali znamenito sitarsko zadrugo. Od g župnika Al. Šare v Šmartnem so bili gostoljubno sprejeti. Pri Sv. Joštu jih je čakal dr. Krek. Naj bi ostali hrvau skim našim bratom ti dnevi nopozab-ljivi in naj bi seboj ponesli ideje, ki so prebudile naše ljudstvo. V okrajni cestni odbor kamniški sta imenovana Val. Benkovič, posestnik v Kamniku in 1. Orel, župan v Mengšu. Župnija Senožeče je podeljena č. g. I. Beštru, tamošnjemu župnemu upravitelju. Poročil se je v Ljubljani g. Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zvezi , z gdčno. Fr. Podlesnikovo. Našemu zvestemu pristašu najiskreneje čc- i-tamo! Pomožna akcija. Ker prihajajo na »Gospodarsko zvezo; vedno nove pri — nje od županstev, sporočamo, da morejo biti državne podpore deležne le naslednje občine: V postojinskem okrai-nem glavarstvu: Kilovče, Planina, I'o.;. kraj, Rateževo Brdo, Sturje, Ustje, Z -gorje, Gornje Vreme, Sinadole, Senožeče, Lože, V rem. Britof, Dol. vas, Famlje; v kočevskem: Starilog, M; !;i Gora, Polom, Kočevje, Lienfeld, Stara cerkev. Črni jiotok, Sela, Mozelj, Spod. Lop. Knežja lipa. Koprivnik, Nem Mi Loka, Kočevska Reka, Kočo, Goteni' , Borovec, Novi lazi. Draga, Trava, Fara, Banjaloka, Osilnica. Turjak, Veli' .s Lašče, Lužarje, liob, Sv. Gregor, Videm, Struge, Dane, Velike Poljane, Jurjeviea, Dol. vas, Ribnica, Sušje, Sodražica, Loški potok; v krškem: Šmarjem, Krško, Sv. Križ, Kostanjevica, Volil i Dolina, Gor. Polje; v kranjskem: Oslica, Smlednik; ljubljanska okolica: Vrhnika, Ljubljana; v logaškem: Ziri; v novomeškem: Dobrniče, Mimapeč, Prečna, Brusnice, Šmihelj, Trebit i ', Ajdovec; v litijskem: Muljava, Č.cšnr-ce, Krka; v črnomaljskem: Draga tu-, Drašiči, Petrova vas. Hočevar v Novem mestu. Iz Rudol-fovega se nam poroča, da je v nedeljo, dne 23. aprila, ob pol 1. uri popoldne dospel usnjar in posestnik Anton Hočevar, ki ga sodišče preganja radi hudodelstva goljufije. Radovednost je prignala obilo Novomeščanov k ob pol 11. uri dopoldne v Novo mesto dospelem vlaku; a so se zmotili. Hočevarjev zastopnik dr. Slane ter preiskovalni sodnik Kuder sta šla Hočevarju naproti mirnopeške postaje, kjer sta pa do sprejela in ga v »landaverju« pripeljala v Novo mesto, kjer je sedaj v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik se je pokazal zelo galantnega moža. Ni dvomiti, da bi ne bili pri celi Hočevar-jevi aferi udeleženi tudi njegovi kom- panjoni Smola ln pa Ogoreutz, kar bolno Se poročali. Pri Hočevarju so našli i krone gotovine. Romarski vlak iz Kamnika na Sv. Goro pri Gorici. Dne 27. maja pojde posebni romarski vlak iz Kamnika na Sv. floro pri Gorici. Vožnja po drž. železnici čez Jesenice, stane iz Kamnika do Gorice in nazaj 8 K 10 v. Na povratku se vlak ustavi za več ur na Otočah. Romarji tedaj lahko obiščejo tudi Breizje fin tam opravijo svojo pobožnost. Na-jtačneji vozni red, čas odhoda in prihoda romarskega vlaka bo kmalo naznanjen. Romarji naj se oglase pri vodstvu III. reda v Kamniku. Vid - Glince. Kn.-škof. ordinarijat . |je sporazumno sc. kr. dež. vlado ustregel prošnji posestnikom prijazne vasi-| ce Brd nad Vičem in jih izločil iz župnije Št. Vid ter priklopil župniji sv. Antona Viču. S tem je tukajšnja župnija narasla za dobrih sto duš in šteje sedaj nad 4500 prebivalcev. Vrli Brdovci so s pokanjem topiča pozdravili priklopitev k novi župniji. Mi pa z veseljem sprejmemo nove župljane, ker so vsi zvesti pristaši S. L. S. Vinska pokušnja. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani (dež. dvorec), priredi 4. in 11. maja t. 1. javne pokušnje domačih kranjskih vin. !Pokušnje se vrše od 4. ure popoldne !do 9. ure zvečer v zadružni poskuševal-mi kleti v Ljubljani pod kavarno »Evropa« na Dunajski cesti. Občinstvu se nudi s tem ugodna prilika za nakup dobrih, pristnih domačih vin.. Izžrebani porotniki. Za prvo po-rotniško dobo pri tukajšnjem deželnem sodišču, ki se prične dne 29. maja t. 1., so bili izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki: Babič Franc, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Chiautta Ivan, posetnik v Landolu; Ditrich Ludovik, trgovec v Postojni; Del Linz Leonhard, posestnik in trgovec na Razdrtem; Dornik Fran jo, kovač in posestnik v Zapricah; Drašler A., gostilničar in posestnik iz Borovnice; Eržen Gabrijel, trgovec in posestnik v Zapužah; Furlan Franjo, posestnik na iVerdu; Golob Valentin, trgovec v Ljubljani; pl. Garzarolli Emil, posestnik in gostilničar v Postojni; Homan Oton, posestnik in trgovec v Radoljici; Kr-žišnik Anton, gostilničar in posestnik v Žerovnici; Lebinger Henrik, trgovec in posestnik v Litiji, Lavrič Anton, gostilničar in posestnik v Planini; Mi-.chieli Ludovik, posestnik v Razdrtem; Mayer Karol, graščak v Ložu; Oblak tPrimož, posestnik v Smledniku; Olif-jčič Friderik, gostilničar in posestnik v Boh. Beli; Pavšek Ivan, posestnik; Pet-kovšek Ivan, strokovni učitelj v pok., .oba v Ljubljani; Polak Ferdinand, trgovec in posestnik v Kranju; Pintbah jjosip, posestnik v Ratečah pri Kranjski gori; Rotar Šimen, sprevodnik v p. In posestnik v Spodnji Šiški; Rant M., nadučitelj v pok. na Dobrovi pri Ljubljani; Samec Ivan, trgovec; Soklič Matevž, gostilničar in posestnik; Souvan r-eon, veletržec; Škof Anton, trgovec, vsi v Ljubljani; Štibilj Ivan, gostilničar v Šturjah; Stare Srečko, graščak na Kolovecu pri Brdu; Toman Srečko, kamnosek in posestnik; Velkavrh Pavel, mokar in posestnik, oba v Ljubljani; Višnar Karol, gostilničar in posestnik na Jesenicah; Weiss Ivan, trgovec in posestnik v Kamniku; Zajec Franjo, brivec v Ljubljani; Zelen Ivan, posestnik v Senožečah. — Nadomestni porotniki: Ažman Mihael, želez, strojnik in posestnik; Banko Ignacij, gostilničar in posestnik; Navinšek Emil, brivec in posestnik; Novak Ivan, klavec in posestnik; Škerlj Josip, špediter in posestnik; Zajec Ivan, klavec in posestnik, vsi v Ljubljani. Slovenec občinski svetnik v Ameriki. V Pueblo je bil pri občinskih volitvah izvoljen Slovenec Mat. Jerman z veliko večino. Mat. Jerman je bil rojen leta 1880. v vasi Tuševdol, črnomaljska fara. Prišel je v Pueblo s svojo še živečo matero Katarino Jerman za očetom Jakobom, kateri je umrl dne 26. februarja 1911, leta 1888., torej kot osemletni deček. Posledice pijanosti. V neko hišo na Dunajski cesti v Ljubljani se je bila vtihotapila 161etna, brezposelna služkinja Uršula Gerjavič rodom iz Brežic ter tam ukradla z mostovža pet sveč in izpila liter mleka. Nato se je podala v klet in ukradla skozi okno iz skladišča dve polliterski steklenici brinjevca. Nato se je vsedla na stopnice ter naglo izpraznila eno steklenico. Vsled tega se je tako opijanila, da je nezavestna obležala na stopnicah, kjer so jo našle hišne dekle in izročile policijskemu stražniku, da jo je pustil prepeljati na magistrat. Poklicani zdravnik je odredil, da so jo prepeljali v deželno bolnišnico. 100 K preveč plačal je nek kupec iza voli na sejmu v Mokronogu lansko jesen. Kupec je šel domov skozi Mirno. Kje se dobi denar, se zve v župnišču pri Sv. Trojici, pošta Tržišče. Priti mora kupec sam, da se ga spozna kot pravega lastnika. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4V2% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. Soc. demokraška poštenost. V Kas-selu je prišlo socialistično stavbeno društvo v konkurz. Vrednostnega blaga je oblast dobila za 2508 K, vse tir-jatve pa znašajo 369.939 K. To je grozna vsota, za katero bodo v večini oškodovani mali obrtniki in trgovci. In rdeč-karji vpijejo po »Napreju«, da so najbolj poštena stranka, ki hoče vsem dobro, toda v resnici pa skrbe voditelji edinole za svoje bisage. Pošten delavec ne bo nikdar sledil taki stranki — Opozorili bi »Naprej« naj poroča o sodni j-ski obravnavi, ki se je vrštila pretekli teden v Gradcu. Tam je bilo obsojenih več rdečkarjev, ki so sleparili pri kon-sumu, ki je kajpada propadel. Tu je mnogo gradiva za pisanje. Gorenjske novice oaaaaDaaoaaciapnng Slej inserati ig Iz okolice Kranja. »Nihče se ne zgane«, tako sem zaklical sam pri sebi zadnji smejni dan, ko sem bil v Kranju. Zakaj se nihče ne zgane? Da bi nam kmetom iz okolice nekoliko oči odprl in nam povedal to-le: v katere prodajalne in gostilne v Kranju sme pravzaprav pošten mož iz okolice, ko pride v ponedeljkih v Kranj, zahajati. Tako kot je sedaj, ne sme biti več! Zadnjič enkrat so kmete iz okolice tru-moma vlačili pred sodnijo, ker se je reklo, da hujskajo, da se naj mleko podraži. Kdo je napravil ta umazanost? Kranjski liberalni meščan! Kdo je pa meščan v Kranju? Liberalno zagrizeni trgovci in uradniki, ki vladajo sedaj na kranjskem magistratu. Tem ljudem je kmet iz okolice med tednom in ob nedeljah neumna sodrga, v ponedeljkih pa, ko polni njihove prodajalne in gostilne, se mu pa od gospodarja do zadnjega komija vse klanja in prilizuje. Ti ljudje so zagnali zadnjič strašen krik, ker se je hotelo mleku postaviti za en ali dva vinarja višjo ceno. Mi pa moramo ponižno molčati, ko nas po svojih štacunah odirajo. Pri tem pa uganjajo neumno zagrizeno politiko proti kmetu. Ali mora biti tako? Ne! Zganimo se sami in se dogovorimo kako in kaj. Za danes bom povedal samo en zgled. Trgovec Chrobat v Kranju živi samo od kmetov. Ko pa so bile zadnje volitve v okrajni cestni zastop, je mož najprvo obljuboval, da bo z nami volil, na volišču je pa na prav nelep na^ čin snedel besedo in volil z liberalci Ali je to možato? Zato svoji k svojimi Ako se po tem ravnamo, bo kmalu liberalni zmaj v Kranju lepo ponižna ovca. — Kmet iz R. g Moravče. Cestni odbor za brdski okraj. Dologo časa smo že gojili željo, da dobimo to važno stvar v svoje roke in letos se nam je izpolnila. Cestni odbor je naš. V ponedeljek smo imeli volitev načelnika in njegovega namestnika. Oba sta naša, zavedna moža, tako da z veseljem gledamo v bodoč- 71 n ost. Kako so se potili liberalci, kako so hoteli naše razdvojiti, o tem morda ob kaki drugi priliki. Za danes to pribi-jemo, da se je liberalno gospodarstvo nehalo, da smo tudi tukaj pomedli. Iskrena hvala vsem našim gg. županom iz okraja, ki niso šli na limanice liberalcem, dasi so jim obetali zlate gradove, posebno pa našemu neumornemu 'Antonu Cerarju, podoma Ce Martinku iz Moravč, ki naj bo prepričan, da ga ne samo moravška dolina, ampak tudi daleč nr, okoli vse globoko spoštuje. Cestni odbor sestoji iz šest naših odbornikov in štirih liberalcev. Franc Peterka iz Kokošenj načelnik, Ignacij Ivlopčič, župan iz Moravč, njegov namestnik. Odborniki naši: Cerar iz Moravč, Flerin župan iz Ihana, Izlakar, župan iz Hrastnika in Pestotnik, župan iz Blagovice. Liberalni odborniki: Šimenc iz Dola, Ralme, notar na Brdu, Pevc iz Ihana in baron Rechbach iz Krumperga. S takim izidom pri yolivah nam je pomoč deželnega odbora zagotovljena. Zato na delo, novi cestni odbor, da ljudstvo spozna, da je izbralo prave zastopnike. ■— Živinorejska zadruga se formelno ustanovi v nedeljo popoldne ob 3. uri. Zato pridite na shod vsi gospodarji, katerim je kaj mar zboljšanje plemena. Pokažite, da tudi v naši dolini ne spimo, pristopite k zadrugi, ker le po njej nam je mogoče dobiti deželno podporo, le po njej nam je mogoče ustvariti boljše razmere. Ne bojte se no-votarij, ne držite se samo starih navad —- kakor so oče delali, tako bom tudi jaz — ker skušnja po drugih krajih nas uči, da je tudi v tem oziru treba napredka. Dobro pleme, luč, zrak in čednost v hlev in moravška dolina bo še na veliko boljšem glasu zaradi svoje lepe živine, kakor pa do zdaj. — Liberalna posojilnica. Naše ljudstvo je ogorčeno nad liberalci, ki ne izplačujejo hranilnih vlog, zato pozivljemo sodišče, da naredi konec nerodnostim. Kako je mogoče odobriti računski zaključek, ki ne izkazuje pravega stanja. Če je taka revizija pri liberalcih, potem se vse neha! In kdo je teh razmer kriv? Učitelj Toni a n in njegovo gospodarstvo. Hišo je zidal, ki velja veliko več kot stotisoč — prihodnjič, če hočete prinesemo precej natančen račun — o kateri pa je celo na občnem zboru izrekel, da jo niso zidali radi tega, da bi se izplačala, samo odpisovali bodo leto tea letom, pa bo šlo. To je gospodarstvo, kajne! Zato proč od takih ljudi, katerih mnogi se že zdaj kesajo, da so jih poslušali, a kesanje po smrti je prepozno. L i b e r a I c i t i r j aj o tudi za dolg, katerega nikdar človek naredil ni, zato pazite! Nedavno nam je prinesla neka oseba opomin, v katerem jo tirjajo za obresti za štiri leta od 100 kron, katerih nikdar dobila da 50 se zmotili, ne velja, tevž^1',®?1^,?" m r t. Ma. -ifviSdf^BSsrsarss potjo ga jc napadala slabost, zato se je hotel v bližnjem mlinu nekoliko odpo-čiti ter splezal po lestvi vanj. Padel pa je z lestve tako nesrečno, da se jc poškodoval na glavi in skoraj gotovo zlomil tilnik. Blagi ranjki je bil vseskozi mož poštenjak, povsod in vsem priljubljen. Še isti dan si je na dražbi prisvojil cerkveni sedež, v nadi, da ga bo še leta in leta užival. Pa smrt prekrižala je njemu in njegovi družini vse namene Zapušča vdovo in osem nedoletnih otrok. — Neizprosno nam je bela žena v mesecu aprilu gospodarila; ugrabila nam je celo vrsto najboljših mož. Bog bo vsem plačnik, zapuščenim pa to-lažla. g Na Krtini so dobili novo zvonove veliki teden. Zvonovi so iz llillzerjeve tovarne z Dunaja. Veliki zvon tehta 46 starih centov. Srednji pri tridesetih, mali pa pri petnajstih. Sploh so Krtin-ci vredni posnemanja, kajti v jeseni so napravili orgije, sedaj pa zvonove. g Čemšenik. V nedeljo dne 5. marca dopoldne, ko so ljudje odšli k deseti sv. maši, začelo je pri mojem poslopju goreti. Ko so ljudje na potu v cerkev zapazili ogenj, so se takoj vrnili gasit. Z neutrudljivo pridnostjo in požrtvovalnostjo so ogenj pogasili. Pogorel je le kozolec, obvarovano pa je bilo skoraj tik stoječe gospodarsko poslopje in hiša in obvarovana tudi sosedna hiša. Zato se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi takoj na pomoč prihiteli in me obvarovali še hujše nesreče. Najtoplejše pa se tudi zahvaljujem domači vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, pri kateri je zavarovano moje poslopje. Takoj, ko ji je bil požar naznanjen, je škodo cenila in mi brez pridržka vse izplačala, za kolikor je bil zavarovan po ognju uničen kozolec. Priporočam zato vsakemu, da zavaruje svoja poslopja pri vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. — Znojile, župnija Čemšenik, dne 28. aprila 1911. — Jakob Medvedšek, posestnik. g Šmartno pod šmarno goro. Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo dne 7. maja ob 3. uri popoldne predstavo »Sinovo maščevanje, ali spoštuj očeta«. — Vstopnice se dobijo od 1. ure naprej. Vabimo vse prijatelje poštene zabave, domače in iz sosednih župnij. g Iz Železnikov. (Zahvala.) Bridki so bili dnevi, ki sem jih preživel od 18. do 22. aprila, ko sem stal ob smrtni postelji in ob odprtem grobu svojega predragega očeta. Grenka je bila kupa, ki sem jo moral izpiti, pa bila je osla-jena od toliko sočutnih src. Vsem in vsakemu posebej se najsrčnejše zahvaljujem. Zahvaljujem se svojim predragim bohinjskim rojakom, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba, zlasti članom bratovščine sv. Uršule. Zahvaljujem se prav posebno tudi svojim dragim faranom, ki so prihiteli iz Železnikov, da spremljajo mojega očeta na njegovem zadnjem potu v tako častnem številu. Zahvaljujem se zlasti zastopstvu občinskega odbora železniškega z gospodom županom na čelu in vsem drugim, ki so ali pismeno ali ustmeno izrazili, da sočustvujejo z menoj. Naj Vam vsem Gospod d& veselih in solnčnih dni tukaj na zemlji. Če pa pridejo bridke ure nad Vas, pa želim, da najdete tolažbe, kolikor sem je našel jaz. — Valentin Marci č, župnik. g Cerklje na Gorenjskem. V nedeljo dne 7. maja ob 3. uri popoldne bode imela Hranilnica in posojilnica pri Pe-trovcu svoj redni občni zbor. Takoj potem bode pa občni zbor »Živinorejske zadruge«. Hranilnica je imela 1,170.00!) kron prometa. — Zidanje« Društvenega doma« prav dobro napreduje. S Lavi,a se jc čez zimo dobro posušila, sedaj jo snažijo in delajo notranjo opravo. — »Noiranjec« je prinesel dvakrat, kakor kurja čreva dolg članek o shodu v Cerli Ijah pod »milim nebom« za železnico. Vsakdo, kdor je bil zraven, ve dobro. da sta se Babčev fantek in Toni;:ž iz Pešate zelo urezala. Fantek je pova-bil vse liberalne in naše poslance — pa ni nihče prišel. Ako licde šla železnic:, nam jo bodo preskrbeli naši po6lam i brez »fantka« in Tomaža! Na druge 1 i-dalosti, ki se bero v »Gorenjcu«, sj:! ■ > i i ne bomo odgovarjali. Kaj nas briga, <•<; osel riga! — Na Spodnjem Brniku si izgubili č. g. Baltazarji Bartola, ki e kot duhovnik v pokoju okoli 30 b t opravljal tam službo božjo. Sedaj je š 1 91 letni starček v Sodražico k svojim sorodnikom. Naj mu dobri Bog poplača njegovo gorečnost v službi božji! g Križe pri Tržiča. Imenik za dvžav-nozborske volitve je bil postavljen i i ogled do 3. maja. Vseh volivcev v kriški občini je 445 in sicer 2 iz goriške župnije, 112 iz dupljansko, 331 iz kriške. — Občinske volitve, ki so bile lansko loto dne 4. avgusta, niso nikoli postale piv-vo,-nočne. Preden je bil ugovor zoper te volitve rešen, je prišel v veljavo nov občinski volivni red. Tako je ostal stari občinski odbor in bo gospodaril do izvolitve novega občinskega odbora. Kd. j bodo občinske volitve, se ne ve. Eni pr; -vijo, da takrat, ko bo na počitnicah listi liberalni študent, ki je zadnjič tako pridno agitiral za sedaj vladajoč) stranko. Bomo že videli, če res. — Neki socialni demokrat zaničljivo piše v »Napreju«, da so kriški čevljarji narobe izobraženi. Kako je pa rdeči dopisnik izobražen, kaj se je naučil v socialno deniokraški šoli, je pokazal ravno s tem dopisom. Narobe izobrazba se nahaja le pri socialdemokratih. — Veliko sredo je utonila v jarku pri mlinu v. Rctnjah mlinarica Marija Zupan. Dobili so jo kmalu, poskušali so Jo obudili k življenju, a je bila že mrtva. — V torek, dne 25. aprila ob 11. uri ponoči je nastal v Pristavi ogenj v tovarni za opeko, ki je last barona Karla Borna. Zgorela je vsa tovarna, rešili pa so žago, ki je tik opekarne. Okoli 40 delavk in precej delavcev je ob zaslužek. Kakor se čuje, bodo tovarno nanovo postavili. g Hranilnica v Kranja. Iz letnega poročila »Hranilnice in posojilnice v Kranju« posnemamo sledeče zanimivo podatke. Hranilnica je začela poslovali ilne 4. novemibra 1907. »Gorenjec« jo jo strastno napadal, to je hranilnici tako pomagalo, da je že v treh letih narasel denarni promet nad letnih tri milijone kron; same hranilne vlogo znašajo 1 milijon 216.306 K 99 v. Ker posluje reel-no in kar najceneje, se nanjo z zaupanjem obrača mesto in okolica; iz istega razloga je znašal čisti dobiček kljub ogromnemu prometu le 5696 K 77 v, kar zavodu ni v sramoto, ampak v čast. — I |V odbor so bili na letošnjem občnem zboru zopet izvoljeni najuglednejši možje okraja: gg. R. Marenčič, trgovec, načelnik; A. Koblar, dekan, podnačel-nik; V. Sitar, kaplan; A. Sušnik, c. kr. profesor; K. Windischer, posestnik; Bifž Zabret, tovarnar; odborniki. V' nadzorstvo pa gg. A. Dokler, c. kr. profesor; J. Likozar, trgovec; M. Mayr, pi-vovarnar; dr. Fr. Perne, c. kr. profesor; t J. Ručigaj, gostilničar. — Kdor se za zavod bližje zanima, naj zahteva računski zaključek za leto 1910. — Hranilnica posluje v »Ljudskem domu« vsako dopoldne, ob semnjih pa tudi popoldne, da je tako mogoče vsakteremu se ravnati po geslu: Svoji k svojim! g Tržiške novice. Volitve v splošno delavsko bolniško blagajno so se končale z zmago krščanskega delavstva. Socialni demokratje se niso upali blizu, je bilo grozdje prekislo. Odslej se bodo volitve vršile na tri leta, tako je sklenil občni zibor. — Pogorela je docela opekarna barona dr. Borna pri Tržiču. Škoda je ogromna. Lastnik je bil eavarovan za veliko vsoto. Kakor se čuje, ne namerava gospod baron več graditi opekarne, s katero je imel mnogo stroškov. — Dne 21. aprila bo slovesni blagoslov novega gasilnega doma in fastave gasilcev. — Lepo so se obnašali rajni svobodomiselci na veliko soboto, ko se jc pomikala procesija po trgu. Eden je nahrulil požarno brambo s klerikalno bando, drugi jo je mahal mimo vernikov z »Naprejem« v žepu, okna svobodomiselnega notarja so bila brez vsake razsvetljave. Jc že prav, da sp razni brezverci pokažejo v pravi luči. g Odbor Knjižnice slov. dij. zveze v Hrašah se tem potom najvljudneje zahvaljuje onim gospodom, ki so šli naši prireditvi na Belo nedeljo tako blagohotno na roko, zlasti prečast. kanoniku, potem vsem, ki so pomagali priti do tako lepe in bogate knjižnice in denarno isto podprli, kakor g. Bulovec, g. kaplan, g. Jane in gospa Bogataj iz Radovljice; dalje zlasti g. Muliovcu, ki nam je dal brezplačno prostor za predstavo in g. Kunsteljnu iz Hraš, ki nam je z navdušenjem šel na roko s svetom in dejanjem in ki sta oba pokazala, da imata smisla za narodovo probujo. Zahvaljujemo se še vsem, ki so nam s knjigami sli na roko. Posebno veselje in zahvalo pa izraža odbor pevskemu zboru, ki je e veseljem in navdušenostjo povzdignil celo prireditev in rešil čast sebi in knjižnici. Knjižnica je bogata. Vsak, kdor hoče Citati in želi razvedrila, naj' marljivo sega po knjigah. Oglasi naj se pri knjižničarju v Hrašah št. 26. Uradne ure: vsak dan po šesti uri zvečer, v nedeljah in praznikih pa od 7. do 9. ure dopoldne in od pol 1. do pol 2. ure popoldne. — Odbor. d Iz Dobrniča. Pred kratkim časom so tukajšnji zvonovi naznanjali tužno vest, da je mlada mamica v 25. letu svoje starosti, Virgilija Rajner, soproga Fran Rajnerja, gostilničarja in sotrud-nika »Vzajemne zavarovalnice« na Dobravi, udana v božjo voljo morala umreti. Neverjetno, a resnično, da neizprosna smrt umori tudi naj blage j še srce! Ker je bila rajna Virgilija do izpremembo svojega stanu zvesta dru-žabnica dobrniške Marijine družbe, se je njenega pogreba udeležila družba polnoštevilno z zastavo in svečami, kar je bilo nekaj ginljivega. Tako je lepo! d Litija. V nedeljo, 30. aprila se je vršil sestanek volivcev litijske občine vsled razpisanih novih volitev v občinski odbor. S. L. S. postavi kandidate v vseh treh razredih. Na sestanku se je določilo število mož za posamezne vasi. Katere može žele imeti v odboru, to naj določi vsak kraj posebej. Volili pa bomo skupno določene kandidate. Za podrobno delo se je izvolil zaupni volivni odbor. Kdo bo prihodnji župan, o tem bo odločal občinski odbor, kadar bo izvoljen, ne pa kak breški Šepec. Ta liberalen taberhar se je prikradel na shod gotovo najet in tam hotel nekaj terorizirati. Če bi se hitro ne izmuznil ven, bi mu že pokazali vrata naši možje. Sveta dolžnost vsakega volivca je, da se udeleži volitve in glasuje enotno za določene može. Kdor se volitve ne udeleži, krši disciplino in pomaga s tem liberalcem, takega ne bomo več priznali za našega somišljenika. Vsi po na delo k častni zmagi z geslom: En Bog, ena vera, eno ljudstvo, združeno v Slovenski Ljudski Stranki, katera naj zmaguje in vlada! d Prečna, Prav prijetno veselico je imela tukajšnja dekliška Marijina družba zunaj na prostem. Mladenka iz družbe nam je prav korajžno deklami-rala; nato so pevke popevale: »Veš o Marija«, »Rožmarin« in »Kdo bi zmiraj tužen bil«, ki je posebno ugajala. Sledila je tombola s 70 dobitki. Največ veselja, pa tucli največ drobiža nam je pa dala gdčna. goska-gaga-zapravljivka; vsak dan je bila v gostilni (ker je bila tam kupljena), zato je prišla na boben in bila na šaljivi dražbi prodana za 44 kron. TO je bilo veselja z njo! Teden pozneje pa je imela mladeniška družba svojo zabavo s tombolo. Mladina! Če hočeš, se tudi brez nerodnosti lahko pošteno veseliš! d Ajdovec pri Žužemberku. Naše pevsko in izobraževalno društvo »Škr-janček« je priredilo na belo nedeljo veselico. Vrli fantje so se kot pevci prav dobro obnesli in lepo proizvajali par pevskih točk. Spevoigra »Kovačev študent« je dosegla nepričakovano lepo uspehe; igralci so se vtopili v svojci vloge in nam tako živo predstavljali, da smo z veliko napetostjo sledili dogodkom. Pa tudi Štipko Tiček nam jo napravil veliko zdravega smeha. Veliko zaslugo si je pridobil s tem gospod or-ganist, ki je fante izvežbal in petjei spretno vodil, pa tudi gospod učitelj, ki je s svojim krasnim tenorjem sodeloval pri petju in pri igri. Popotnik Trebnje - Št. Janž. Popotnik sem znan, zato palico v rok<5 vzamem in mahnem jo dol za vodo; ' za mirensko strugo, ter živo prežim, da kaj novic za »Domoljuba« dobim. Liberalci pa nič se me kaj ne vesele, nekako od daleč se me že bojč; zato pa lc v »Domu Slovenskem« brbljajo in s potepuhom me zmerjajo in ščegelajo, Jaz pa ne zmenim se za njihov srd, veselo jo maham ob palici oprt; prav vse kote preiščem in zbiram novice, vesele in žalostne, pa tucli bodice, ker vem, da jih »Domoljubovci« radi imajo, veselo prebirajo in pri njih kramljajo; za liberalno zmerjanje in psovke sem gluh in pravim: »Slovenski Dom« — piši mei v uh! Tole pesemeo sem zapel in jo ure-" zal po trebanjsko-mokronoški dolini; pa kukavica mi je vmes pritrjevala a svojim ku-ku ter mi še dolgo življenje prerokovala, na veliko jezo liberalcev, ki bi radi videli, da bi me prej ko mogoče vrag vzel. V vasi Draga pri Šent Rupertu je pogorela velikonočno nedeljo ena hiša in dva kozolca; zažgal je neki otrok. O tem požaru je povedal svetu »Slovenski Dom«, ki je hvalil Prelihovo Mici, gotovo zato, da bi to zvedel ženin v Št. Janžu. Kdor je to bral, se je pač smejal, ker vsak Šent-ruperČan ve, da je Mici dobra le z jezikom — kadar zabavlja čez klerikalce. Zvedel sem tudi, da imajo v Št. Rupertu liberalci nekega fanta v sVoji sredi. Tega fanta pa svarim, naj pusti pril miru poštene ljudi. Vso stvar dobi lahko v roke sodišče. Zastrupil se je v roko J. Dolenšek in je umrl v KandijL Iz Št. Ruperta jo uberem v Mokronog in izvem, da obrtna zadruga v Mokronogu vabi učence k preizkušnji. Fantje, nobeden tja! Dokler se boclo preizkušnje vršile v gostilni in se potem popivalo — toliko časa ne. Pojdite raje v Ljubljano. Tam se vrše preizkušnje v šolah in potem ni popivanja. V mokro-noški zadrugi bomo tudi pomedli z liberalci. Iz Mokronoga grem skozi Tržišče, kjer izvem, d;a bodo 16. maja občinske volitve. Možje Tržiščanje! Lo dobro se držite in može kot so Flajs in Jelene pustite pri liberalnih časopisih. V Krmelu sem naletel v Levičarjev! trgovini na razprodajo. Mož je liberalk nega kalibra in pri ljudstvu nepriljub-> ljen, zato jo bo odkuril. Prav tako! d Na Vačah jc bil 27. aprila pogreb najstarejšega moža cele župnije. Blagi pokojnik Matija Rozina s Konja je prekoračil DO. leto; bil je namreč rojen dne !>i. februarja leta 1821. Naj v miru po-Od deželnega odbora je prišel civa sadjarski učitelj g. Humek pogledat drevesnico naše kmetijske podružnice. Prav tako, sc je vsaj osebno prepričal, koliko podpore zaslužijo naši liberalci, ki mečejo denar proč za nepotrebni betor. pri ograji. Po naše bi hrastovi koli tudi zadostovali. Kaj je rekel zaradi zanemarjenih drevesc, o tem naj še za danes molči zgodovina. Kako potrebna bi bila n. pr. pri naši kmetijski podružnici dva »ključarja« — cla rabimo ta izraz, — bi vsaj vedeli, za kaj se jo porabilo tistih 600 kron. Za kmetijsko podružnico, gasilno društvo in svojo posojilnico naj naprednjaki vo lijo ključarje. Treba bi bilo. Da bi pa kdaj volili ključarje za farno cerkev, Ka to pa še danes ni take postave. — Dne 29. aprila je prišel našo pošto nadzorovat poštni komisar, ki je poštarja opomnil, naj opravlja svojo služl>o tako, da ne bomo imeli opravičenih pritožb. Upamo, da v uradu ne bo poštar nič več kazal svojega strankarskega mišljenja. Če nam naši časopisi ne bodo rodno dohajali, bomo morali še storiti korake. Želimo pa, da bi o tej 6tvari ne bilo treba več govoriti. — Ali naj rečemo katero o naši stranki stranišča ali stranki sodrge? Ni treba, ker bi našim liberalnim ostankom s tem izkazali preveč časti. Če v tisti liberalni listič, s katerim si mi niti črevljov ne obrišemo, piše Ivozjek ali Peruci, nas prav nič ne briga. Nevoščljivi ste nam in jezi vas ,ker morate hoditi v hlev. Mi gremo svojo pot, tista čeda pobov in druge svojati pa naj se med seboj pretepa in tozari. Nas nič ne briga. Dragi, ali si že videl psička na verigi? Priklenjeni kužek laja toliko časa, dokler greš mimo, ugrizne pa le tistega, ki mu pride preblizu. Pusti liberalca z lopo in v. grdo pri miru, pa se ne boš kosal. Svoji k svojim! d Kmečka zveza za Belokrajino je v svoji zadnji odborovi seji v Črnomlju razpravljala o važnih zadevah in storila med drugim zlasti te važne sklepe: '1. Visoki deželni odbor se povpraša, kaj misli glode cest: a) Metlika—Gabro-Vec—Lešče, b) cestna zveza (1 km) državne ceste pri Dragovanu z okr. cesto Krvavčji vrh čez Lokvico in c) Rosal-nice—Kozji hrib ukreniti, ker se je prosilo, da sc sprejmejo med deželne ceste. 2. Ker se je zemljišče, odmerjeno za novo državno cesto Suhor—Metlika nekaterim posestnikom jako čudno cenilo, da se je enemu posestniku za 40 m' izplačalo le 38 vinarjev, zato se npozarja kompetentna oblast, da imenu!* l* £cnilcc Posestev može-posest- SSčeki^f°1Znali po vrednosti zem- roča Kmečko , To pa Pripo- Btemfe zlasti sedai &Ctetnim obla" Žasu cen tevv najkrajšem toča Kmečkazveza k™ JiV* 1 »tem še zlasti SSJ J?ff^J™ ^u cenitev zcmlAka S zgradt nove železnice, posebno še tudi, ker se je baje za črnomaljski okraj že imenoval cenilec, ki se na kmetijstvo in zemljišče malo razume. 3. Visoki deželni odbor se opozori, da glede javnih poučnih predavanj vselej vpraša tajništvo Kmečke zveze, ker drugače ne bo uspehov. 4. Visoki deželni odbor se naprosi iznova, da bi se zavzel za vrborejo v Belikrajini. 5. Visoka vlada naj ne daje več novih gostilniških koncesij v Belikrajini, ker je že teh itak preveč. Samo v Metliki je zdaj 40, reci: štirideset koncesij. V ta namen se Kmečka zveza obrne do vseh faktorjev, da se to doseže. 6. Napravi naj se nova cesta Črnomelj — Vojna vas — Zastava — Cerkvi-šče—Griblje in dalje proti Metliki. d Hinje. Zadnje tri tedne se je pri nas mnogokaj izpremenilo. Na tiho nedeljo smo imeli prvič igro v novih prostorih izobraževalnega društva. Soba, s kojo sedaj razpolaga naše društvo, je kakor nalašč za to svrho. Bodi tu izrečena gospodarju Šporarju iskrena hvala, da se je pokazal tako požrtvovalnega ter nam prepustil dve obširni sobi, da smo prišli končno do tako pripravne dvorane. — Med tem časom ste bili že dve predavanji še dobro obiskani. Govoril je domači ka-pelan »O razmerah, ki vladajo zadnje čase v Ameriki« in »Alkohol, naš sovražnik«. — V nedeljo, 30. aprila je bil I. rodni občni zbor izobraževalnega društva. — Kmalu nam mladeniči uprizorijo lepo predstavo: »Pravica ge je izkazala«. — V kratkem, kakor ču-jemo, izgubimo vnetega g. podpredsednika našega društva, namreč gospoda župnika, ki jo namerava ]>obrati v pokoj. Dal Bog, da bi dobili šc bolj navdušenega naslednika, ki bi pomagal društvu na noge s tem, da bi se od sedanjega kapelana zasnovani načrt izpeljal, namreč postaviti svoj dom. d Iz Kresnic. Tukaj se je ustanovilo slov. kat. izobraževalno društvo. V nedeljo, 23. aprila, je prišel sam gospod Povše, naš rojak, in je zbrane navduševal za branje, zlasti branje kmetijskih spisov. Sam bo pošiljal društvu več časopisov in je podaril tudi več knjig in jih bo še. Za rojake vneti gospod poslanec je tudi nagovarjal gospodarje za živinorejsko zadrugo, ki se bo po njegovem prizadevanju kmalu ustanovila. Lepa hvala, gospod poslanec! Vi možje pa na delo, saj bo vse v Vašo korist! d Loški potok. Cesto k cerkvi na Tabor je dal občinski odbor popraviti, pot se razširi, napravi kanale ter obsadi s kostanji. Prevesna večina občine ta ukrep veselo pozdravlja in vsak tujec, ki je šel enkrat k cerkvi, je smatral popravo poti za nujno potrebo. Tudi prejšnji odbor je bil pred leti in leti že isto sklenil, popravil je bil pot in zasadil, pa le pri seji in na papirju, sedanji zastop ima pa srečo in veselje isto izv siti. i'a naredba deli usodo z drugimi mnogimi, sklenilo se je in zapisalo marsikaj, a izvršiti mora sedanji zastop. Da m na nc bila poprava poti preveliko breme davkoplačevalcem, je sklenil ob« činski zastop, da se pobirajo najprvo prostovoljni prispevki in ostalo nepokrito svoto se poravna iz občinskega denarja. Da je ta ukrep pameten in zla, sti večjim davkoplačevalcem koristen, to je očividno, saj sedaj bo prispeval kak zasebnik in druge osebe, ki bi sicer nc prišle v poštev. Toda nekomu to ni prav, našim žlahtnim neklerikalcom. Tem gospodom prehuda modrost ia skrb za blagor občine narekuje vse druge misli. Da morajo obgodrnjati to novo delo, to je gotovo, in sicer zato, ker oni niso zraven. Pa še nekaj, ti ljudski dobrotniki menijo, da je krivično in v veliko škodo občanov, če se pot popravi s prostovoljnimi doneski, češ, vse se mora iz občinske blagajne. Seveda so sklonili takoj pritožbo na glavarstvo zoper ta ukrep. Do danes pa še niso vlo. žili pritožbe, menda jim je kak modro j« ši dopovedal, da prostovoljnih darov ne ubrani nikdo. Gotovi pa smo, da če bi bil občinski odbor sklenil stroške ]>o-prave poravnati iz občinske blagajne, i)i zagnali še hujši krik o slabem gospodarstvu klerikalcev. Tako se lovijo ti žlahtni neklerikalci, da pokažejo svojo modrost kot zopetni bodoči občinski možje. Sicer se za njih mnenje bore malo kdo še zmeni, razun par kimajofih omizij, pa vendar omenjamo to, ker se še dobe kalini, ki sc lovijo na njih li-manice. Morda se odpro oči tom aH onim vlovljcnim gimpeljnim. d Loški potok. Igro »Tihotapec«, petdejanko, priredi bodočo nedeljo po večernici telovadni odsek Orel v »Dru-i štvenem domu«. d Iz Tržišča. Letos imamo volitve na vseh konceh. Komaj minejo ene, že pridejo druge. Pri deželnozborskih vol litvah smo splošno vsi volili in tudi izvolili g. Vehovca, le nekaj »mandelj« cev« je drugače volilo. Te je pospešil g. župan Knez, ki se je naveličal župansko časti in se odpovedal neprijetnemu žu-panovanju. Škoda zanj, ker bo težko dobiti njemu enakega. Sedaj pa skuša zlesti na županski stolec drug mož, ki je zagrizen liberalec od pete do glave. Ta mož je usiljivi Flajs. Že pri zadnjih volitvah je stresal svojo modrost ali bolje sitnost, da so ga bili kmalu vsi siti, ker je hotel, da povsod obvelja edinole njegova. Hotel je stopiti na županski stolec, pa je bil previsok. Letos se bo bolj pognal, bo pa zato še bolj odletel nazaj; tako bo odletel, da bo izletel iz odbora. Pa čemu se toliko trudi? Ali za blagor občine? Ne, njemu je blagor občine deveta briga. On išče le sobe in svoj žep. Kajne, očka Flajs, dosedanji župan je bil premalo liberalen, vi si želite bolj liberalnega, in ker sti vi najbolj zagrizen liberalec v občini, hočete postaviti sebe. Le škoda, da ne bo šlo. Vo-lilci vsi dobro vedo, da ni Flajs nič bolj učen kakor drugi volilci. Če zna kdo vino poceni kupiti in ga drago prodajati, ni še zato nič bolj učen. Liberalen krčmar naj bi pri nas komandiral? Ncl Mož, ki ima celo kramarijo brezverskibl časnikov, nesramno »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Slovenski dom« in »Svobodno misel«, tak mož naj komandira in župani svojim šnopsarjem in oglarjem, ki mečejo težko zaslužene krajcarje v njegovo liberalno bisago. Možje volilci, izberite si za odbornike može, ki so ugledni kristjani in dobri gospodarji. Volilo se ne bo več na glas, ampak tajno. Nobeden ne bo vedel, kaj boš zapisal, nikomur se ne moreš zameriti. Zato pa nad pet sto volilo jili bo, da Flajs nam županil ne bo. d škocjan pri Mokronogu. Našo župnijo je poskusil osrečiti s »Slovenskimi domi« poleg drugih tudi neki prekupec Bon po imenu. Naročal je umazani list ljudem zastonj. Mnogi so ga že nazaj poslali. Upamo, da ne bo nobeden mazal svoje hiše s to cunjo. Glede Bona bodi rečeno samo to, da jc oskrbljeval konje tudi za zelo dobro katoliške može v oddaljene kraje. Zana-prej naj kupčuje s »Slov. Domom«. d Škocjan pri Mokronogu. Zaradi besed gospoda nadučitelja Benedičiča, da čo hočejo iti (otroci) v komedjo, naj prinesejo jajc, če nimajo groša, jo bil neki orok občutno topen, ker je hotel doma vzeti jajec. d Iz Tomišlja. Zadnji dopis iz To-mišlja v »Domoljubu« je zelo razburil naše liberalce. Seveda je vso laž, kar je »Domoljub« pisal, saj resnico pišejo po njihovem mnenju samo liberalni časopisi, klerikalci pa lažejo. Z Petrom in Jurijem Janežičem se ne bomo pričkali, sta prevelike ničle v naši župniji. Samo to jih vprašamo, kdo pravzaprav dela že toliko let prepire v naši župniji, kdo vsako leto dela tožbe pri sodniji proti poštenim in krščanskim ljudem, ali nc liberalci? Ali dela župnik prepir, ako svari ljudi prod prepiri in branjem slabih časopisov, ali ni to njegova dolžnost? Malokateri župnik je prestal toliko obrekovanja, kolikrat bi bil lahko tožil, a jc raje vselej potrpel, a vi liberalci tožite za vsako malenkost, tako sto kunštni, klerikalci pa neumni, a pri sodniji vsoloj pogorife in advokate plačujete. Peter Jancžič je dobil dva dni zapora za dolg jezik, a županova žena, katero jo tožilo kar devet liberalcev na besede Petra Janežiča, jc. bila oproščena. Žgur Matija, oče naše učiteljice, je zbobnal polno dvorano liberalnih gu-laža lačnih agitatorjev v sodno dvorano, češ, da bodo slišali, kako bo obsojena županova žena iz Tomišlja, a so šli z dolgimi nosovi iz dvorane. Najbolj je pri tem zanimivo, da je dobila tisti dan v loteriji skoro 2500 kron in je tako zadela dvojno loterijo, pravični Bog jo je precej poplačal zato, ker je po nedolžnem preganjajo, a naši liberalci so kar zeleni od samo nevoščljivosti. Tudi kar je »Domoljub« pisal o naši učiteljici, je vse zlagano, saj ona zmirom ljudem trobi, kako »Domoljub« laže. Mi vam pa povemo, blagorodna gospica Marija Žgur, da je laž dopis v »Slov. Domu«; mi vam ne verjamemo, akoravno ste se široko podpisali. Kdaj je župnik vam in očetu prepovedal v tomišeljsko cer- kev hoditi? Kateri župnik ima to oblast, saj je cerkev vsem prosta. Da vam jc pa župnik vzel klop v presbiteriju, je storil zaradi tega, ker ste z odkimava-njem kritizirali njegove govore, prepovedali otrokom pozdravljati s »Hvaljen bodi Jezus Kristus« in s svojim društvom naredili toliko prepira. Ali je vaš oče tisti, ki ni bil deset let v cerkvi? Ali pa jc tisti gospodar, ki o Božiču v Ljubljani za celo leto opravi sveto mašo? Kar se tiče izpolnovanja stanovskih dolžnosti, jc vsej župniji znano, da so šli otroci skoro vsak teden ali štirinajst dni eno dopoldne ali popoldne domu, precej ko se je imela šola začeti, in so rekli: »Učiteljica je bolna«. Mi smo nekaj časa verjeli, da jc bolna. Odkar je začola svoje društvo po gostilnah voditi in ji gostilniški dim od tobaka in ropot ni škodoval, odkar je z mizarjem Janezom Svete hodila po plesih in gostilnah in ji ni škodovalo, od takrat ne verjamemo več njeni bolezni. Odkar je imela disciplinarno preiskavo, pa ni več bolna. Prihodnjič bomo pisali, kdo hodi v bolj pošteno družbo, učiteljica ali nadučitelj in kdo je večkrat šoio opustil. d Na Zaplazu je tretjo nedeljo po veliki noči, dne 7. maja, ob 10. uri romarski shod v čast sv. Jožefu. Pričela so se pri cerkvi zopet zidarska dela. Skušali bomo cerkev znotraj izdelati. Izdelana bi bila že zdavnaj lahko, ako bi imeli dovolj drobiža. Prosim torej posebno premožnejše Slovence, da pripomorejo dovršiti cerkev Matere božje. — H. P o v š e , župnik. n Vipavska mladina! Dno 7. maja so vrši romanje vso vipavske slovenske mladine v Log k brezmadežni Devici. Na čelu romanja korakajo naši Orli. Apeliramo na vso našo mladino, da se pridruži temu zletu ter tako javno manifestira za svoje krščansko prepričanje. Vipavska, pokaži, kaj imaš in pre-moreš! Mladina, na dan! Spored je slede i: I. Do tričetrt na 8. dohod Orlov v Log. II. Ob 8. uri tiha sveta maša za Orle. III. Ob 10. uri slovesen govor br. p. Bonaventure: »Naši mladini« in sveta maša. IV. Javni ljudski mladinski shod na prostem. Govori br. Vojteh Jeločnik. V. Kosilo. VI. Litanije ob pol 2. uri. VII. Nato občni zbor vipavskega okrožja Orlov. n Hrašče pri Hrenovicah. Na Belo nedeljo je pri nas priredila Kmečka zveza krajevni shod po § 2. Vršil se je v prostorih »pri grofu«. Marsikdo je spoznal potrebo zveze in mnogo jih je tudi pristopilo k zvezi. Seve, da bi se jih lahko priglasilo še več. Nekateri raje poslušajo take ljudi, ki prav malo čutijo s kmetom, pač pa trobijo v liberalni rog, ki nima nobenega drugega cilja kot nered, nerodnosti in pa kaka pija- ča. To sc je tudi to pot pokazalo. Naš kovač in nekaj drugih njegove baze »o skušali tupatam nekaj ugovarjati, seveda tako, da jih nihče umel ni. Zavzeli so sc tudi za »pipčarsko društvo« v IIi 'ašah. Res, za ljudi take vrsto ni druzega kot »pipčarsko društvo«, društvo, ki bi jim pomagalo plačevati »ceho«. — V ponedeljek po Beli nedelji p.i jo edon zopet iz one »pipčarsko družbe«" lic dil po vasi, ginjen od vinca še prejšnjega dno ter klical: »Prav, da so v Ljubljani zmagali liberalci, kar zastavo bi obesil na hišo.« Bolje pa bi bilo, da bi klical: »Spet me je premagal alkohol, kaj bo z nami? Če bo tako šlo, mora propasti celo naše pijano — čem reči »pipčarsko društvo«. — Zato pa, možje Ilraščani, vsi v Kmečko zvezo! n Dobrova. Telovadni odsek Orel na Dobrovi je 30. aprila uprizoril igro »Ropoštev«. n Iz Idrije. Kakor je že poročal »Slovenec«, je c. kr. ministrstvo za javna dela prejšnji teden poslalo v Idrijo ravnatelja Julija pl. Jablanczyja, da v entedenskem vrtnarskem tečaju pouči hčere in žene rudniških delavcev, kako naj umno obdelujejo svoje zelenjadne vrtove, da bodo iz njih dobivale kolikor mogoče veliko in dobre zelenjadi. Imenovani gospod je prinesel s seboj tudi nekaj praktičnega, nam dosedaj nepoznanega vrtnarskega orodja, ki ga je na Dunaju kupil po naročilu c kr. ministrstva. Posebno zanimanje so vzbujale takozvane kopalne vile, ki se rabijo za kopanje zemlje mesto pil nas jbičajnih lopat. Te vile imajo pred našimi lopatami to prednost, da se z njimi zemlja z lahkoto dovolj globoko pre-koplje in zrahlja. Tečaj se je vršil vsak dan dopoldne v gospodinjski šoli čč. ss. uršulink za deset učenk gospodinjske šole, popoldne pa, če je vreme pripuščalo, na šolskem vrtu za deset že odraslih delavskih žen in hčera. Pouk sam je bil večinoma praktičen, le kadar je vreme nagajalo, tudi teoretičen. Učenke so se učile, kako je treba vrt pravilno obdelati, posejati in posaditi. Seveda so morale učenke po navodilu vse delo same opravljati. Posebno važnost se jc polagalo na sejanje v vrstah in vmesno saditi. Učenke so vsemu pouku zelo pazljivo sledile in upati je, da bo ta tečaj rodil obilen sad, če bodo to. kar so se učile, upotrebovale na svojih lastnih vrtovih. Ob koncu tečaja se je mod učenke razdelilo nekaj orodja in več vrst raznega semena. Gospod Ja-blanczy je povedal, da je videl take tečaje prvič v Švici, kjer se vsako leto z uspehom vrše na raznih krajih za vse sloje. Ker so ti tečaji zares koristni, bi bilo želeti, da bi se pogosteje vršili tudi po naših krajih. C. kr. ministrstvu za javna dela pa moramo biti hvaležni, da je ukazalo prirediti tečaj, ker je s tem pokazalo, da ima dobro voljo, povzdigniti blagostanje trpečega rudarja. — V nedeljo varstva sv. Jožefa ima Katol. delavska družba sveto mašo pri sv. Antonu ob pol 8. uri. Zvečer ob osmih je v Didičevi dvorani zabavni večer, kjer 62 Francozi pri rudniku gospodarili, če ko sem se jaz likal«, ali kak drug Ale- bode le mogoče, bodo tudi slike s skiop-itikonom. — Ker je gospod Gostinčar zadržan la teden, kakor je obljubil, bodo že naznanjeni volilni shodi povsod za cn leden pozneje. □□aauuaoacaaauuuDg D ~ ___ 0 anaaaaaanciaaPPPPP loisre knjige Silvin Sardenko, Marijino kraljestvo na Jutrovem. Cena 50 vin.; na 10 izvodov cn izvod zastonj. Knjiga obsega dve krasni pesmi in dvanajst lepili beril o češčenju Matere božje na Jutrovem. Vsa knjiga je pisana krasno, preprosto in poljudno, prepletena z lepimi zgodbami in nauki; vsak jo bode lahko razumel in bral z velikim veseljem. — Knjigo posebno priporočamo kot vzpodbudno berilo v mesecu m a j n i k u; primerna je tudi za darilo ob raznih priložnostih. Izmed občinstva nam prihajajo obilne pohvale o tej knjižici, ki jo razveselila in ganila preproste in učene. Siava Brezmadežni, cerkvena pesmarica. I'o p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni ka-pelnik in vodja cecilijanske šole v Ljubljani. — Cena broširanemu izvodu 1 K 20 v., v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 v. — Katoliška Bukvama v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešeno pesmarico izdala v novem natisu. Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirke znane napeve. Ker je bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmere na terkveno-glasbencm polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je "še par drugih napevov domačih skladateljev. Večinoma napevov je tudi harmonikarja zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. — Gospod prireditelj se je strogo oziral na to, da jc ohranil, kolikor je bilo mogoče, original stare izdaji- — Priredba te dobrodošle pesmarice, ki ie prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, ne potrebuje nika-koršnepa priporočila. Opozarjamo samo naše pevske zbore, katerim bode omenjena pesmarica izborno služila, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica ne bode razposlala. Ljubljanske slike. Ljudska knjižnica, 14. zvezek: Alešovčevi spisi 4. in 5. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena i K 80 vin., vez 2 K 60 vin. — Nepotrebno je vnovič in vnovič povdarjati, Teje iz vsch Alešovčevih spisov SnS^.6111 narodni duh in prisrčen, časih šaljiv, časih pa tudi rezek šovčev spis, si je sam vstvaril o Alešov-cu kot pisatelju sodbo, ki ne potrebuje nobene hvale več. Kdor pa hoče spo-znati, kako zna Alešovec s svojim kot puščica ostrim dovtipom bičati, ta naj bere njegove »Ljubljanske slike«, ki nam nudijo zgodovinsko podobo nekdanjih ljubljanskih razmer. Pred našimi očmi se razprostira bela Ljubljana kakor je bila pred 40 leti polna za- 1 grizenih nemškutarjev in po njenih ( ulicah vidimo korakati razne stanove, ( katerih slabosti Alešovec v svojih sli- j kali tako do golega razkriva. Knjiga bo poleg prisrčne zabave nudila bravcu tudi obilo dušnega užitka, radi česar jo toplo priporočamo, kakor Alcšovče-ve spise sploh. o a! a al POLJSKO - JUGOSLOVANSKE KONFERENCE. Krakov, 1. maja. V Krakovu je bil včeraj konferenca vodilnih poljskih politikov z inerodajnimi osebami Jugoslovanov, kjer se je razpravljalo, kako ustvariti tesnejše razmerje med Poljaki in Jugoslovani v državnem zboru. Med Jugoslovani so se osobito v tem smislu izjavili bivši zbornični podpredsednik Pogačnik, deželni glavar vojvodine Kranjske dvorni svetnik Šuklje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe in voditelj hrvaške kmečke ljudske stranke Radič, ki so naglašali, da bi bili za oba naroda ugodni uspehi. Načelnik S. L S. dr. Iv. Šusteršič je brzojavno pozdravil konferenco. Zvečer je bil banket, na katerem se jc napivalo ožji polit ičfti zvezi Poljakov in Jugoslovanov. Ustanova za boj proti jetiki. V New Torku je umrl na jetiki milijonar Pa-tien. Zapustil je ustanovo 2 milijonov dolarjev za preiskovanje in zdravljenje jetike. Pred nekaj leti je vseučilišču v Ilinoisu dal v ta namen 5 milijonov dolarjev, tako da je v ta namen dal skupno 7 milijonov dolarjev. Milijonarjeva oporoka. Večkratni milijonar dr. Jožef Senta v Kašavi je zapustil več stotisočakov za dobrodelne namene. V oporoki je zahteval, naj sežgo njegovo truplo na grmadi v gozdu, pepel naj pa porabijo za gnoj Svojim dolžnikom jc odpustil vse doigove Oporoko je končal trivialno: »Finitala comedia! Pfej!« Rop v ilorentinski stolnici. V slav-noznani ilorentinski stolnici so ponoči Id. t. m. roparji oropali vse dragocenosti, vredne 80.000 lir. Samoumor afričanskega preiskovalca. Znani afričanski preiskovalec in časnikar Agosto Franzoi se je ustre, lil 13. t. m. v svoji vili pri Turinu. Star je bil 60 let. Zgorela cela vas. Več otrok zgo-relo. V občini Vizvar na Ogrskem je 14. t. m. uničil požar celo vas. Zgorelo je 20 hiš. Tudi več otrok je zgorelo. Gasiti vsled hudega vetra ni bilo mogoče. Zakladi denarja. Iz New Yorka poročajo, da so v kraju Sainin-Brelade v državi New Yersey izkopali velike zaboje, polne zlatih novcev. Skupna vrednost odkritega zaklada se ceni na poldrug milijon dolarjev. Zaslužek v Ameriki. Poljedelski oddelek vlade severo-ameriških držav je razglasil statistiko o mezdah, ki jih dobivajo poljedelski uslužbenci v Združenih državah. Glasom tega poročila so mezde poljedelskih uslužbencev bile v letu 1910 višje, kot kedaj v minulih letih, razlikujejo sc pa po raznih državah. Ako se povprečno vzame • vse države, dobi poljedelec na mesec 27.50 dol., dočim je pred 20 leti iznašala plača na mesec 18 33doI. Najvišja mezda se plačuje v daljnjem zapadu. Ta-j mošnji povprečni zaslužek iznaša M 48 I dolarjev brez hrane in 3260 dol. s brano vred; v prvi vrsti stoji Nevada z 54 dol. Polom prideta državi Montana in Washington, kjer znaša povprečna plača 50 dol. Najnižjo mezdo plačuje South Carolina, namreč 1650 dol. V. j državah takozvane nove Angležke in v severno atlantskih državah je iznašala povprečna mezda 33-19 dol. Mas-i sachusetts je na prvem mestu z 37.">0 j dolarjev. S hrano so prinašale povprečne mezde 2165 dol. V južnoatlantških državah je bila povprečna mezda brez hrane 1975 dol in 1377 dol. s brano, West Virginia dela izjemo z 29 dol. V severnih osrednjih državah, vzhodno od Misisipija je znašala povprečna mezda 3181 dol. Od vseh teh držav sc je plačalo v državi Wisconsin 3725 dol., kot najvišja mezda. S brano je bilo povprečno 2294 dol. V južnih osrednjih državah je znašala plača 2190 dol. brez hrane in 15 23 s hrano. Gladni Indijanci. Iz Ottawe Ont., Canada, v Ameriki se poroča: Iz Ivas-vvanin okraja so došla poročila, da so Grcen Indijanci vsled velikega gladu napadli naprave Hudson Bay Co., da bi dobili živila. Napadi so bili odbiti Vlada je zdaj poslala v okraj konsta-. 1 blerje z živili. Glad je povzročila dol" ga in huda zima. Velik požar v Tahavi. Velikan sle Požar je uničil v Tahavi 50 hiš, med njimi tudi judovsko sinagogo. šest oseb zgorelo. V ruski vasi Gorni je ob požaru zgorelo šest oseb. 300.000 mark dolga je zapustil v Berolinu tamošnji stavbenik Beutzen in pobegnil. Vaše zdravje zdravo, Vaša dobra počumost se zooet vrnp .,. , " .'"." ~~------»»e se ojacijo, vase spanje posiane "<"»» 'p^tatfsf ioM '™lb0i!° i^J*"* .Va-!e. °a živd' mi5i«. »"« « M Vas* spanje ppsiap« Velike ustanove. »N. Fr. Presse« poroča, da je podjetnica Marija We-ber v Raksu, ki je umrl vsled srčne kapi, imenovala v oporoki za univerzalnega dediča dunajsko juridično fakulteto v svrlio razdeljevanja ustanov revnim dijakom omenjene fakultete. Dalje je zapustila tudi 250.000 K za 25 ustanovnih postelj v raznih bolnišnicah in več legatov po 40.000 K in 20.000 kron za v razne druge dobrodelne namene. Lakota na Kitajskem. Na južnem Kitajskem 3,000.000 Kitajcev strada. Boje se, da izbruhnejo nemiri, če vlada ne priskoči stradajočemu prebivalstvu na pomoč. Plazovi. Iz Curilia poročajo: V Gop-pensteinu (kanton Wallis) so pridrli v dolino veliki plazovi. Nek plaz je zaprl reko Lonza, vsled česar je bližnja vas v nevarnosti pred povodnijo. 50 otrok zastrupljenih s pokvarjeno Jedjo. Iz Berolina poročajo, da je v nekem zavodu v Crefeldu obolelo 50 otrok vsled zavžitja pokvarjenih jedil, kakor tudi neka postrežnica. Dva otroka sta že umrla, trije pa so v smrtni nevarnosti. Ostali bodo bržkone okrevali. Zavod so zaprli ter uvedli preiskavo. Na slovanskem jugu najboljše dro-le (kvas) so vsekako iz drožame Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Slovenska Straža ima od njih lep dobiček. Priporočamo jih naj-topleje. Agitirajte za nje! Hišo s 55 nadstropji grade v New-Yorku. Hiša sama bo imela 35 nadstropij stolp nad hišo pa 20 nadstropij. Nemšk?' cesar in prestolonaslednik komponista. Iz Berolina poročajo, da dernentira generalna intendanca kraljevih gledališč vest, da pripravljata nemški cesar in prestolonaslednik skupaj novo opereto. Gostilničarka ustrelila gosta. V Marzilji je ustrelila v noči 11. t. mes. gostilničarka Duilermoz nekega pijanega gosta, ki ni hotel plačati dolga ter ji je grozil z nožem. Gostilničarka se jc sama javila policiji. Po desetih letih aretovan morilec. Iz Hanovra se poroča, da je bil 11. t. m. v Haste pri Wunstorfu aretovan železniški delavec Fischer, ki je priznal, da je umoril ritmojstra Krosigka 22. januarja leta 1901 v Gumbinu. Ako je ta Izjava aretovanega Fischerja resnična, se bo preiskalo, ker se misli o njem, da je umobolen. nnaaoEnEiEBEnnonD Za kratek čas □□aaaanaaaaaaaaan Uganke ali zastavice. Razširjevalna zastava. • predlog. * • • ptič. • • • • del telesa. ........ mesto. StlrjaSka zastavica. 1* a a a b b b n n 0 0 r r r u u Sestavi 4 besede tako, da si bodo v vprečnih m navpičnih vrstah enake. Skakaltca. ke pel te pač pti- čo na- jzra- tr- ne re p ro- v na- nje- ša tem ke ca pa že pro- pre- pa- ga kri sto sto sr- jaz ko- to bi ca >„ V ce na če gar tla- 1 tuj- če v če ne I sr- go- pe- j ska-J 1. ničla; 5. nagon. Rešitev ugank ali zastavic. Rešitev polnilne nganke. nabor; 3. Narva; 4. načrt; Lovro. Kje je lovec? V vsaki hiši lahko Izostanejo velike neprijetnosti pralnega dneva, ako se namoči perilo ia na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago. Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je pona> rejen In težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobfo čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni ekstrakt »Ženska hvala". LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 26. aprila: 26, 20, 44, 42, 83. Dunaj, 29. aprila: 73, 50, 9, 28, 76. Gradec, 29. aprila: 21, 51, 57, 47, 3. Rešitev zastavice. Delavci so sedeli pri mizi ^n so se delili s plačilom. Rešitev račje zastavice-Rokoko. Skrivalnica. Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za deset vinarjev. j£axigen ^Idealno odnafalno sredstvo v obliki »adežnih tablet, zanesljivo milega »člnka. Izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-30. Dobivalo k se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Bradj. Dunaj 1., rleischmarkt t. Krepkost In nežnost sta pač redkokdaj tako složno zedinjeni, kakor t Franckovi sladni kavi. Le-ta je izvrsten prida tek in nadomestek za kavo, je krepkejša kot žitna in figova kava ter vendar zelo prijetne nežnosti. Dobiti jo je skoraj v vsaki špecerijski prodajalni* Na blagohotna vprašanja naznani tvrd-ka Henrik Francka sinovi v Zagrebu rade volje najbližnja dobavna mesta, i 1200 ni«. KM katar, Inffnenco /n piJuCne bolezni odstranjujejo zdravniki uspešno s Sirolin,Rodie", najboljšim varstvom proti tuberkulozi. Sirolin „Rodie" vzbuja slast ln se lahko vilva in bi moral biti pri pre-lilojenju v vsakem gospodinjstvu pri rokah. V lekarni naj se Izrecno zahteva Sirolin ..Roche". Priporočamo novo trgovino z manufakturnim blagom. Jesih & Windischer LJUBLJANA, Stari trg Stev. 1 (prej bazar) postaja električne železnice. 1210 (8) 42 Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, dne 2. maja 1911. Deželni pridelki; Pšenica . . Rž...... Ajda Ječmen . . . Oves...... Proso belo. . Proso rumeno Koruza stara Koruza nova Leča ..... Grah..... Laneno seme Grašica ... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rioničan . Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula...... Krompir...... Zelje veže . . Zelje kislo brez soda ....... Repn svefa* - . . Repa kisla brez soda....... Brinje ...... Kumna..... I Orehi....... Gobe suhe . . . .1 Jezice....... Želod ...... Sjnrekovi storži Seno....... Slrma...... Stelja...... 24 ' 40 19 i 20 10 i 40 17 i S. 80 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . Teleta težka . Teleta mala . . . Prašiči...... Koštrun! . . . . Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 2U0-— do . . Maslo surovo od K 2(10'— do . . . Slanino sveln (Speli)...... Slanina prelta- jena ....... Mast svinjska . Loj......... Jajca 100 kom ftSanci..... Golobi....... Raca........ Gos ........ Kolonijalno na debelo i 2S0 — 300 - 1US 1 — I 178 1 - 150 — 85 ! — SO 3 >0 0 60 Rlž Rantfon od K 25- do .... i «6 1 — Kava Santos od j K «62 - do . . . I l'08 - Sladkor...... I 811 ,5 Petrolej......H 28 , 75 i4ii eee=^e Učenko ----- ki bi imela meščansko šolo, ter je poštenih štari-Sev iz boljše hiše sprejme takoj za trgovino z mešanim blagom Ivan Ziherl, trgovec Mokronog. Proda nnrnrjnn na Dolenjskem obsegajoče se PUiSbMVU hišno poslopje, njive, travnik, gozde, vse skupaj meri 18 oralov. Stalna :ena K 9200. Več pove oskrbnik Jožef Hočevar, Sv. Križ 1 p. Mokronog. 1415 Jaz sem 131 gorski - domači Kaleč razpošiljam lazlično blago 40 do 60 metrov ostankov I. kakovost K 18'-. II kakovost 2! K po povzetju, zajamčeno pristno pralno, brez napake: kanafase, delene, platno, polplatno, nim-burško tkanino, krisete, brisače, bel gradel, oksforde, cefire, sa-tin, lastnoročno izdelano, krasno trpežno v dolgostih od :i-15 m. Fr. Marschik, Češka Cerma, pošta Mod, Orlovsko gorovje. Pošljem pol tucata čisto platnenih žepnih robcev 160 '.'(lil cm K 15 .1 tucat belili Ja.iuart! platnenih brisač 60. K; z puhom 24 K; posamezne pernico Hi K, 12 K, 11 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50,1 K ; pernice J1« cm dolcie, 1" cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8' ,21 k : blazine 90cm dolqe, 70cm Široke, 1 K SO, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernico iz močnega, pasastegn gradla IP0 cm dolge, llbcm Široke, 12 K 80, 14 K so. Pošilja proti povzetju od K 12 vKie tranko. Znmena dovoljena, za nepovoljno dennr nazaj. Cenik zastonj In franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. kcdaj tako ugodno priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci za damske obleke in bluze. Ang . c flr okusni vzorci za srajce, bluze itd Kanafas živahne barve za postelne prevleke. Oksford za moške srajce za vsakdanjo vporabo, ' * Izborna kakovost. Pepita bi go za obteke in bluze. Modrikast blago za kuhinjske predpasnike in obleke za- doma; za samo zelo močan. Platno belo D - KT Vsi ostanki popolnoma brez napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov 3-10 metrov. Nikak riziko. Naročite taltoj. Dal]e 40 metr. finega p atna za životno In posteljno perilo za K 19-50. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost 160 cm Široke, H2B cm dolge, komad K 2'65. Najmanj se odda 6 kosov, hazpošllja se po povzetju! Mnica Jalti Kantor. BaUy uri Hactiodu UM. £&alni/ci ** c^krnerifco "Materi telijo 4%vbrv, po cent in _ jxvnes!/ivplu&i0. za govedo, konje in pran. Kmetovalci! tančno na zavijanje, ki je postavno zavarovano in na pristnost znamke. Varujte se prav posebno pred redilnim praškom, ki se ponuja na deželi po zelo visokih cenah od okoli idočih krošnjarjev in agentov. Gre se navadnft za manjvredno, pogostokrat mogoče niti za neškodljivo reč; že veliko kmetov je bilo na ta način ogoljufanih. Važni migljaji za kmetovalce. Ako se doda k živežu Richterjev redllnl prašek za živino, se živini poveča veselje do žretja, pospeši se dobra prebava in pravilno odvajanje. Richter-jevi redllnl praški za živina so se izkazali že več vrst let.tatisteffoo sredstvo za pitanje in za rejo .živine; t£so ftaj-boljše sredstvo proti boleznim' v kosteh domače živine in služijo posebno za rast in okrepitev okostja. Noben kmetovalec ne bi smel opustiti uporabo Richter-]evega redilnega praška za živino, Ti praški niso nobeno tajno sredstvo,- (udi nikako zdravilo. Ti so na podlagi natančnih poskusov praktičnih kmetovalcev iz najbolj učinkujočih sestavin aromat. rastlin in iz soli napravljeno dietetično domače sredstvo in prosti strupenih snovi. Kot taki se smejo povsod prosto prodajati in se dobe povsod v večjih in boljših prodajalnah. V slučajih bolezni domače živine svetujemo kmetovalcem, da ne pozabijo poklicati živinozdravnika. G. MM-juva lekarna jri v Welsn, Gorenje"Avstrijsko. Ustanovljena pred letom 1700. Manjkati ne bi smel v nobenem kmetijstvu zdravniški povodec pri telenju. Olajša pri težkih porodih in napačni legi. Že več let pri tisočih posestnikih v uporabi. Mnogoštevilna hvalna priznanja. Kompletna garnitura K 3-—. Gosp. prof. dr. Kari Kellcr na porod, kliniki c. kr. živinozdravniške visoko šole na Dunaju piše: Povodec pri telenju je bil na porod, kliniki z največjo zadovoljnostjo uporabljen in se uporaba istega najbolj priporoča. Izredno praktični pripomoček za živali, ki se preobžrejo ali ki trpe na požiralnik. Tudi pri ščipanju konj kakor je dokazano je velike koristi. — Velik požiralnik (za govedo) K 6-—, majhen požiralnik (za teleta, ovce) K 5-—. Velški redilni praški za živino se dobe: Jos. Deisinger, Škofjaloka; Ivan Kranjc, Borovnica; F. Dolenz, Kranj; Fr. Mlakar, Lesce; Brata Kobč, Novomesto; Rudolf Brundula, Guštanj; Rud. Cebulj/Prevalje; R. I). Taurer, Dobrlavas; Lebinger & Berg-1182 3 L mann, Litija. 1 uo z vinarja obialnili siros-kov-za tiro in.HP z mojim pat. mescem z motnim pri-tiskam in za suroaio rije od 16 HP naprej; 4 tfo 5 vin. -prr mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dalje 2—tO HP tudi stoječe motorje Tvornlca motorfev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Pautusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi moteni. 315 ! Najlepše blago! ?.i Jamske obleke, črne salonske obleke, površnike, plašče itd., zajamčeno dobro, trpežne in pristne kakovost! dobavlja Frant Marek :oyama zasukno. Lifaerec. Ccclty Prodaja na drobno in debelo Tovarniške cene. Priložnost za najcenejši nakup - Zahtevajte vzorce! 1101 Naročajte,Slovenca' MEJeS* RB VBVSmBčSI Sukna, volne, svile, ceflrja in še raznovrstno drugo peritno blago za spomladansko in poletno sezono. Svetuje se," cla si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in čudovito nizko ceno tvrdke: GORICA, Corso G. Verdi 7, in Via Scuole 3. 780 Naročite vzorce, ki se Vam jih pošlje zastonj in franko 1 ffieižef 4 K eritall Izvir zdravja so brezalkoholne šumeče limonade ki se napravijo z lili šumečimi i?, malin, cltron, jagod, črešenj, dišečih jagod, ki se prodajajo kot pastiije po 'i in 4 vinarje v p.rent. vrečicah po 2 in 5 vin. VsakolC.iia poraba 81) miljonov kosov f-dina izdelovalllica: 1104 Prva CeSka akcijska družba za oriental. sladorne in Čokoladne izdelke. Kralj. Vinogradi prej A. MARŠNER. Zolo.ia: Dunaj, XI., Tlteobaldgasse 4. Najcenejša in najhitrejša vožnja v i!fcso == je s cesarskimi brzoparniki = , Kronprin essin CScIlia" „Kaiser Wilhelm II." - „Kronprinz Wilholm" 160 „Kaiser W Ihelm der Grosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari TISlerjevI gostilni. Kdo gre z menoj v sveto deželo? Kabini: dobrega hlapca pridno deklo in eno vzgojiteljico otrok. Plača jio dogovoru. Kupim tudi lopo satovje od bučel po najvišji I. Eberwein, Bled, lan ? močna, trezno hlapa s® h konjem, katera bi morala voziti hlode iz gozda na parno žago, se sprejmeta pri Oskrbništvu turjaške grajšžine v Hammerstielu, pošta Studenec-Ig. 1361 Uradne ure od 8. rano ito 7. ure zvečer Ustredlli banka Podružnica českych sporiteien vp™fdc.U Osredn. banka čtSklh hranilnic. Pontcrossc 2. Vloge na knjižice: li 7 °/ ** 4 /0 Premijne vloge: 4 , Vloge v tekočem računu in vloge Tiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52 t - Oddelek za v a dlje in kavcije. - Uradne ure od B. raco do 7, ure zvečer. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem! Pripravna birmanska darila. .\ikelnasta tira z verižico ... K 4-50 in napr, „ ••,",'„ boljše vrste,, „ 1 rava srebr. moška ura ....,, 7-60 " " n n z verižico ,, 9*70 !.' " » ,, „ boljše vrste „ 12--„ „ tira z dvoj. pokrovom „ 10-75 ,,", , v 1'osebno fina „ 20-—„ 14-karalna zlata ura.....' 44 _ " » » .1 boljše vrste ,',' 70,80,100 Pra\t"etdTka,:raZVC,iŽ,C0 K 0'Šo Prava srebr. „' boljše vrste 12- " " " » » N zdvoj.pokr. „ 18— ' " r, posebnoflna „ 1«-— 14-karat. zlat« damska ura . . . \\ 20-_ " " •• 11 » boljše vrste " Bo, 40,60 " Vse j. j ' "•»•'.i. z ooesK brebrna zavrat. verižica „ Pozlačen« „ u-k. zlata „ " „ ;; Srebrna dolg« verižica za uro . Amer double-zlata verižica za uro 14-kar. zlata, dolga v finih škatulah - „ , II :: .h-; »» 45"- , »» Uhani, zlato na srebro K I 80 in nip 14-Varatnl zlati uhani „ 5 80 „ „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8 - „ „ t diamantom . . . „ 2f— „ „ « pravimi briljanH . „ »O — „ „ Razpošiljanje Wafla na vsekraiesve, Hkonaro.no „aflone nfla„ ** umnimi H. Siiffner - Liubliana tovarna „r v Švici J2 n*™** Sv. Petra cesta M 8 Tovarniška znamka „IKO". -