Dopisi. Iz Ormoža. (Mestae volitve.) Daaes 23. jul. so se volitve v mestai zastop razpisale na 8. ia 9. avgusta t. 1., akoravao še eaa opravičeaa pritožba ai rešeaa. Proti tej razpiaaai volitvi pa so se aarodai volilci pritožili, ker ae je volitev III. razreda razpiaala v kavarai, t. j. v goatilai ,,zur Stadt Graz". V tej gostilni ae kujejo vse aakaae, vse prevare proti Sloveacem, ter se vrše ,,kaeipe" požaraih brambovcev; v tej krčmi so pred tremi leti ob volitvi sloveuake volilce aa cesto metali, tako da je morala c. kr. žaadarmerija priti ia letoa naj bi šli tje volit? To je aajvečja aesramaoat. To se pravi aaa v obraz biti. Naše volilce bi tam psovali, ali jih celo bili. Valed tega pa tudi upamo, da bodo višje gospodake aašej pritožbi vatregle ter odredile, da se volitev vrai v občinaki pisarni, kakor dosedaj, ae pa v krčmi pod koraaadom ,,feuerwehrcev". Za vsak slučaj pa prosimo aaše aarodae volilce, da se pripravljajo za volitev, tudi če bi se morala v krčnii vršiti, da se možato držijo, da bodo aeastrašeai stali, kakor se pošteaemu Sloveacu dobaja, da ae bodo avoje čaati ia pošteaja za par vrčkov pive prodali, ter da pridejo vsi ia oddajo eaoglasao svoj glas tistim goapodom, katere jim bode aarodai volilai odbor pri.javil. Iz Šaleške doline. (Odgovor.) Dopis od dae 7. julija 1888 je Celjska vahterca aa nemško preatavila, kakor je gotovo vaakemu zaaao. Ne vem, ali vabterčiai dopisaiki ae zaajo prav aemški ali pa aloveaski aečejo več zaati. Vahterca piše, da je ta dopis besedo za besedo prestavljea. Zakaj pa ai tega omeaila, da je gospod T. itd. Zakaj ni omeaila: ,,Bog živi Baše Sloveace, ki so te homatije igaorirali". To je Celjskim aemškutarjem tra v peti, ker čez mirae Sloveace v Šaleški doliai Be morejo aič re(:i. Kedar bodo zopet lačai ia žejai, le aaj pridejo v Veleaje ib Soataaj, mi jim bomo že dali toliko, da se bojo aajeli ia aapili. če bodo hoteli, dobijo tudi vaak ea krajcar. Mi Sloveaci v Šaleški doliai jih bomo vsikdar pri miru pustili, če še kedaj pridejo. Mi držimo dobro akupaj, med aami vlada aloga, ediaost ia mir. Mi omeaimo le še to, da aam jev čaat, 6e tak liat, kakor je vahterca čez aas slabo govori. Narodajak v Veleaji. Od sv. Bolfanka na Kogu. (Smrt) poakusila ae je v UBem tedau z jedaim aajmo6aejših mož našega kraja ia je tudi zmagala. Ta mož je bil tukajšaji trgoveo ia krčmar, g. Miroslav Vodopivc. Dae 11. julija sedel je 8 svojim prijateljem g. Schreiner-jem iz Ormoža pri mizi. Ob 5. uri popoludae stopi v sobo mož, ki Bam priaaša iz Ljutomera beli krub. Ta, kot domačia g. V., zacue pripovedovati, da ao mati ia dva brata g. Vodopivca aa amrt bolaai. Ta žaloataa aovica je rahločutnega Miroalava tako preauaila, da se je zgrudil raz atola ter za mrtudom izdibail svojo dušo. Pokojaik porodil ae je v Ormoži 1. 1859., kjer mu je bil oče c. kr. biležaik. Dovršivši četirirazreduico Ormoško, podal se je v Ptuj, kjer je abaolviral 3 razrede gimaazija. Ker pa ao mu med tem oča umrli, drugili pomočaikov pa ai imel. dal je tedaj šoli slovo ter šel v Celje trgovstva se učit. Tukaj se mu je zelo hudo godilo. Ko se je tega izučil, poda se v Trat, da bi pristopil k pomorakim vojakom; pa ni bil sprejet, ker je bil ae premlad. Od oadot vrnil se je tedaj čez Koroško zopet domov. Kaj je aedaj počel? Šel je zopet v štacuno, katere ai vec zapustil. Kot trgovski pomočaik služboval je v Rečici, Rogatci, Krškem ia v Kranji pri veletrgovci g. Krisperji; pri njem je bil aa podružuici poslovodja, Dve leti služil je tudi cesarja. Ko je priael od vojakov zopct v Krauj, zbolel je tako hudo, da se je moral podati v domačijo. Ko je zopet ozdravel, odprl je tukaj avojo lastuo štacuao ia krčmo. Pred lanskim poročil se je z gospodioao Dragico Fabijani-jevo, lekarjevo bčerjo iz Škofje-Loke na Kraajakem. Sedaj še le, kot 29-letuemu možu, začele so mu rožice cveati, pa prav malo si jih je utrgal. Zapustil je čez mero žalujočo soprogo ia 9 meaecev starega siaka — Milko-ta. Pokojaik bil je blaga duaa: sam svojo sukajo bi bil alekel ter jo podaril ubožcu ali nearečuežu. Pri požarih bil je tako pogumeu, da je večkrat celo na-se pozabil. Ako ae mu je kedo tožil, da ga — žuli, rekel je vsakokrat sočutuo: ,,Z,akaj pa aič ne rečete?" Bil je pevec in ,,peti b'lo vse mu aa sveti". Bili pa so mu tudi daai glasi, da smo ga v družbinskih krogih z vso pravico imeaovali nMirai-slavček" (Miroslav). Veokrat je pripovedoval, kako pojo Savinjski plavičarji. Rad se je poaaaal s tem, da je že večkrat aa Preširaovem grobu pel. Sprevodbil je jako lep. Krsta bila je vsa pokrita s kraaniaii venci. Ko so č. g. župaik v imeau rodbiae izrekli spremljevalcem hvalo, da so spremili pokojaika k večaemu počitku, ia ko ao pevci zapeli aagrobnico: ,,Nad zvezdami", jokalo je vsako oko. Te črtice naj poaeso tožao vest o smrti pokojaikovej v alovenski svet, katerega je oa srčao ljubil. Prijatelje ia zaaace njegove naj opomiajajo, da ae ga največkrat spomiajajo v molitvi; preveč pa aaj ae žalujejo, ,,Saj križ nain sveti govori, Da vidmo zopet ae aad zvezdami!" A. R. Od Kapele. (C erk v. s vecanoat.) Pri aas vršila se je dne24. juaija dvojaa avečaaoat. Svak preč. g. kanonika dr. J. Križaaiča, apoštovaai kmet Alojzij Kreft v Očeslavcih, oskrbel je prekrasao podobo Lourdake M. Božje. Očeslavske deklice priaeao lepo okiacauo podobo v Hlapoace do Domaajkove kapele. Milostljivi goap. kaaoaik, ki so bili naprošeai, da blagoalovijo to altarsko podobo Matere Božje, potrudili so se semkaj ter v spremstvu domačega župaika ia velike maožiae Ijudstva šli tje do omeajeae kapele aaproti. Kakib 250 belo-oblečeaib deklic bilo je k redu. Ko vzdignejo sv. matere Božje podobo, zadonijo milozvoneči glaaovi iz aeštevilnih mladih grl proslavljajo Brezmadežaico z lurako zvoaečo pesaijo, in velikanska procesija giblje se tje gor proti cerkvi, kjer je vse aatlačeao čakajočega ljudstva atalo med tem, ko je cerkev bila že vsa polaa. Ko se dolga vrsta belo oblečeaih deklic v cerkvi prikaže. radostncfgledajo vsi proti vratom, bode-li akorej videti tudi podoba Marijina in ko jo ugledajo zapazil si, kako je v maraikaterem očesu zaigrala biserno-avetla solza radosti nad miliao, ki aije iz obraza mojatersko izrezljaue podobe. Na prirejen prostor postavljeno podobo blago slovijo preo. g. kaaoaik ter stopijo naprižaico ia veraikom pomea svečaaoati razložijo, Marijo njihovemu češčeaju, a njih Marijiaemu mogočneaiu varstvu priporočijo, potem pa slovesai) veliko sv. mešo zapojejo na čast L. M. B. Stregli so jim zlatomešnik preč. g. dekaa Jož. Simoaič, vlč. g. 0. Em. Šlander, kapitular Admontski in domai-i župuik. — Po dovršeni službi božji se ljudstvo razide, a zbere se popoldae drugoč, ker vršila se je še druga svečaaost, — posvečitev aamreč povečaaega pokapališča. Po opravljeai večeraici šlo je ljudstvo moleč aa pokališče; strme je gledalo oadi slovesea obred ia — molčalo, utopljeuo v misli: ,,Glej! tukaj bo počitek tudi mojim trudaim kostem". Utia bil je velik. Počasi se ljudstvo razide in dobro razumevai vzviaeai pomea slavnosti, vrnilo se je tiho domu, ae iskajoč aikakega posvetaega razveseljevaaja; duše bile so aasičene s hraao nebeško. Daj Bog, da ta dobrodejai utis nikdar ne izgiae iz veraozvestih src. Vršiteljuslavaosti, preč. goapodu kaaoniku dr. IvaauKrižaaiču pa, kateri ao vročiao dneva a toliko požrtvovaluostjo preaašali ia ostaiim velč. gg. ki so se v poveličaiije slavaosti sem gor potrudili, vaklikaemo hvaležai župljaai: Bog Vam plati ia Marija!