rz
jtečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GL^SB
n
list slovenskih .delavcev y Ameriki«
u
I
The largest Slovenian Daily in the United States.
lmed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON : CHELSEA 3878
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
NO. 217.
STEV, 217.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 16, 1929. — PONDELJEK, 16. SEPTEMBRA 1929.
TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXYTL — LETNIK XXXVII.
NASILJA NAD STRAJKUJOCH V GASTONIA, N. C.
K0MPAN1JSKI PRIG AN JAČI IMAJO NA VESTI ŽENSKO, KI SE Jfe MRTVA ZGRUDILA NA JAVNI CESTI
Šerif je imenoval za svoje pomagače petdeset članov Ameriške Legije. — Vsi so obrožni z revolverji, — Njihova naloga je ščititi "življenje in lastnino". — Strajkarsko zborovanje je bilo preprečeno.
GASTONIA, N. C., I 5. septembra. — Pod streli linčarske drhali, katero so zbrali podjetniki, ter Jt direktno in neprikrito pomočjo oblasti, je padla da nes stavkujoča tekstilna delavka, vdova in mati petih otrok, Mrs. Ellie Wiggins, stara 35 let.
Nahajala se je v skupini stavkarjev, ki je dospela iz šotorišča v Bessemer City s tovornim avtomobilom v South Gastonijo, kjer je bilo napovedano
zborovanje stavkarjev.
Na javni deželni cesti se je naenkrat pojavil nasproti truka avtomobil, vsled česar se je moral truk
ustaviti.
V naslednjem trenutku pa se je pojavil drugi avtomobil, iz katerega je bila oddana cela salva strelov na stavkarje, in Mrs. Wiggins je padla mrtva
na tla.
Splošno je bilo znano, da je treba pričakovati za včeraj popoldne nasilij.
Serif je zbral vse svoje sile ter iTnenoval še petdeset posebnih serifoy. Tega pa ni storil, da prepreči izgrede proti stavkarjem, temveč, da zatre vsak odpor stavkarjev ter nudi drhali garancijo, da lahko nekaznovana izvršuje nasilja.
Kot pomožne šerife je imenoval Lineberger petdeset članov Ameriške Legije, ki so se že večkrat izkazali kot pravcata straža kapitala.
Vsi pomožni šerifi so bili oboroženi z revolverji in puškami, da zavarujejo " življenje in lastnino"*. Niso pa imeli naloge zavarovati življenja stavkarjev in unijskih uradnikov.
Pod varstvom te velike sile se je zbralo nekako dva tisoč oseb, stavkokazov in priveskov fabrikan-tov v South Gastoniji ter pokazalo jasen namen/ da ne dovole štrajkarjem zborovati.
Člani te drhali so nosili na suknjah posebne znake, da na ta način preprečijo zamenjavo. Drhal se je takoj lotila dela.
Ko so dospeli na lice mesta Li-ston Oaks, publicitetni ravnatelj mednarodne delavske obrambne organizacije, njegova žena Margareta in par drugih, je drhal ustavila njihov avtomobil ter vse preiskala.
Pri Oaksu so našli revolver, nakar so jih spremili v šerifov urad. Tam sta bila stavljena Oaks in njegov spremljevalec pod tisoč dolarjev varščine. Policisti pa niso preiskali niti enega člana drhali, da-siravno je bila najbrž večina oborožena z revolverji.
Najeteže so privedli iz velike razdalje. Avtomobili, s katerimi so dospeli so stali poi milje daleč na o-beh straneh deželne ceste. Drhal je postavila svoje straže na vseh cestah, ter preprečila vsa stavkarsfca zborovanja.
Naenkrat pa je dospelo poročilo, da se bliža mestu tovorni avtomobil s tekstilnimi stavkarji. Rečeno je bilo tudi, da so vsi stavkarji težko oboroženi. Približal se je avto-movil v katerem se je nahajala Mrs. Wiggins ter par stavkarjev, moških in žensk.
Kmalu nato Je dospelo poročilo o streljanju. Vest je bila tako negotova, da so policisti domnevali, da se vrši bitka, nakar so oboroženi s puškami in plinskimi bombami pohiteli na dotično mesto.
) Našli so pa l« mrtvo žensko in
OKRAJNI PRAVDNIK USMRČEN
Ustreljen je bil, ko je za* vozil v garažo. — Napadalec je pobegnil v avtomobilu. — Dokazilni materijal ukraden.
BORGER, Texas, 15. septembra. Okrajni pravdnik John Holmes je bil ustreljen iz zasede, ko se je včeraj zvečer pripeljal z avtomobilom domov. Njegova žena in tašča sta ga spremljali ter sta hoteli oditi iz garaže v hišo, ko so padli trije streli, in okrajni pravdnik se je zgrudil mrtev na tla.
Napadalec je bil skrit v neki prazni hiši, sedemdeset korakov, vstran. Sosedje so videli, kako je napadalec po umoru pobegnil, a ga niso mogli spoznati. Dobili so le odtise njegovih nog.
Uradniki, ki so danes preiskovali zavratni umor, so objavili, da je izginil važen dokazilni materijal, ki ga je nameraval Holmes uporabiti v procesu proti Williamu Walker-ju, notoričnemu bančnemu roparju, ki je obdolžen umora dveh pomožnih šerifov. S pomočjo pogrešanega materij ala bi bilo mogoče j dokazati krivdo obtoženca.
Oblasti so mnenja, da je bil napadalec v zvezi z Walkerjevimi prijatelji.
FAŠISTIČNI SVET JE BAJE PREOBŠIREN
V Italiji je sedaj tudi kritika dovoljena, edinole temeljev fašistične revolucije ne sme nihče kritizirati.
ITALIJA BO NASPROTOVALA
Italija bo najbrž zahteva-*la glede bojnih ladij po-	~
popolno enakost s Fran-j \ okraju Cassell ne sme^ cijo. — Francozi proti	prodajati šoferjem
SUHAŠKO GIBANJE V NEMČIJI
Cecilovemu načrtu.
LONDON, Anglija, 15. septembra. Ker sta Anglija in Amerika tako blizu dogovora glede mornariškega skrčenja, da morejo le povsem nepričakovani dogodki preprečiti popoln sporazum, je pokazalo danes angleško časopisje vse svoje navdušenje nad izgledom končnega uspeha.	*
Zaenkrat le še čakajo, kakšno stališče bodo zavzele Italija, Francija in Japonska napram predlagani konferenci petih mornariških sil glede skrčenja oboroževanja na morju.
Upati je, a se bo ta konferenca sestala tukaj meseca decembra. Najbolj prepirljiva bo seveda Italija. Francija je že namignila potom
----------------------°-----1-------| ^^
svojih delegatov v Ženevi, da bo na- I kriminalni 6protovala uveljavljenju načrta1 lorda Cecila, naj se skrči število I mornariških rekrutov. Nekateri do- ! mnevajo da bo Francija uničila | sporazum na konfereci.
Italija je pa je vendar glavna nasprotnica tega načrta. Mussolini je že namignil, da bo zahteval enakost s Francijo v vseh razredih bojnih ladij na temelju nekega dogovora. ki je bil že uveljavljen s Francijo v tem oziru.
Noben politični ali mornariški izvedenec v Lonclonu pa ni prepričan. da bi Francija ugodila laki zahtevi in vsledtega so že pričeli razpravljati o konferenci treh sil, brez Italije in Francije.
Dobro je znano, da se Japonska zavzema za mornariška skrčenja, da pa zaenkrat še ne more tega storiti, dokler nima dogovora glede; mornariške sile. V takem slučaju bi se vršila konferenca le med Zdr. državami, Anglijo in Japonsko.
alkoholnih pijač. — Prohibicija bi uničila nemško vinogradništvo.
FRANKFURT, Nemčija, 15. sept. Tu zborujoča nemška Protialkohol-na Liga je sprejela resolucijo, ki se je izrekla proti uporabi vseh radikalnih eksperimentov in postav v j boju proti alkoholu.
Zavzela pa se je za javno vzgojo prebivalstva, ki bi opozarjala ne j nevarnosti zauživanja alkohola ter | naj bi se tudi s pomočjo industrijo ' in trgovine vprizorilo boj za dosego počasnih, a gotovih uspehov.
Pri tej priliki so govorili odlični j nemški učenjaki.
Tako je rekel naprimer berlinski zdravnik dr. Hoffmann, da deset gramov alkohola že zmanjša zanesljivost šoferja, pilo- ! ta ali strojevodje.
večje število stavkarjev. Avtomobil je bil prevmjen. Neki štrajkar je izjavil, da je njegov tovariš po prvih strelih skočil v vodo ter pobegnil v gozd, a tega ni bilo "mogoče dosedaj ugotoviti.
Mfs. Wiggins, ki je bila več let zaposlena v American Mill v Bessemer City, je bila ustreljena skozi prsa.
Njeno truplo so prenesli v bližnjo farmersko hišo ter položili na verando, zavito v rjuho. Več stavkarjev, ki so še ostali pri truplu, je hotelo nekaj izjaviti glede tega dogodka, a pomožni šerifi so jim takoj prepovedali govoriti.
Kmalu nato je pričelo prihajati veliko število ljudi iz South Gasto-nije, in šterifi so bili prisiljeni postaviti straže okrog hiše.
OBSEDNO STANJE
V PARAGUAY!)
ASUNCION, Paraguay, 13. sept. Po celi deželi je bilo včeraj proglašeno obsedno stanje, potem ko je senat odobril predsednikovo sporočilo s prošnio, naj odobri ta korak. Prošnja je bila posledica pisanja opozicijskega časopisja, katero
smatrajo kot nevarno za mir držati
ve.
Obsedno stanje je v večini južnoameriških republik uporaba modificirane oblike vojnega prava. Poslužujejo se ga v skrajnih prilikah, kot je vojna ali vstaja, ko se smatra drastične odredbe za potrebne.
RIM, Italija ,15. septembra. — V Beneški palači se vrši sedaj veliko zborovanje fašistične stranke. To je dalo ministrskemu predsedniku Mussoliniju priliko, da priporoči svoj fašizem ter ga stavi nad francosko revolucijo.
Branil je potrebo stroge diktature z njemu lastno zgovornostjo ter govoril nato o reorganizaciji italijanskega kabineta, katerega je o-značil sedaj bolj fašističnim kot je bil kdaj prej.
* Rekel je tudi, da prenese diktatura tudi kritike, vendar pa ne sme nihče kritizirati temeljev fašistične revolucije.
S celo ploho besed je odklonil ponudeno resignacijo fašističnega gneralnega tajnika Turratija. Nadalje tudi ni hotel označiti fašistov-ske stranke kot politično enoto, pač pa je izjavil, da mora biti fašistična stranka organ države. Tajnika fašistične stranke mora imenovati kralj.
Rekel je. da ima fašistična stran-ga več kot en milijon članov. Razen tega ima tudi ženske in mladinske organizacije. Ustroj fašističnega velikega sveta bo modificiran. Zdaj ima dvainpetdest članov, kar je dosti preveč, da bi bilo mogoče ohraniti tajnost o važnih sklepih.
Tudi ta Mussolinijev govor pa je izzvenel s frazo o francoski revoluciji, ki je napram fašizmu baje obledela s svojimi tremi besedami o prostosti, enakosti in bratstvu.
Tem bolj jasno se pa blešče fašistična gesla o avtoriteti, redu in pravičnosti.
Mussolini mora imeti zelo slab spomin, če govori sedaj o pravičnosti, ko stoka nebroj italijanskih podanikov pod kruto silo fašističnega jarma.
>
TRUPLA RAZKRITA
_V RHEIMSU
RHEIMS, Francija, 15. septembra. — Več trupel, o katerih se domneva, da so trupla ameriških vojakov, padlih tekom svetovne vojne, so našli včeraj delavci, ki grade grad Des Grandes Bois v bližini tukajšnjega kraja.
Delavci so takoj obvestili oblasti, j ne da bi nadalje motili trupel' in! vsled tega je ostala njih identifi- ' kacija nejasna.
Nasprotoval je tudi mnenju, da ne škoduje ponižna čašica žganja zmožnosti slehernega, ki izvršuje kak odgovoren poklic.
Med nemškimi železničarji se neprestano veča število takih, ki se popolnoma vzdržujejo vsakega al- t kohola.
Na kongresu pa so govorniki tu- i di priznali, da bi nenadna uvedba \ prohibicije uničila nemško vino- : gradništvo ter dovedla do resnih go spodarskih komplikacij.
i
BERLIN, Nemčija, 15. septembra.! Tudi v Nemčiji je bil uveljavljen ! zakoniti predpis v boju proti alkoholu.
Predsednik vladnega okrožja Cassella, dr. Friedrichsburg, je prepovedal vsem šoferjem zauživati alkoholne pijače. Ta prepoved je vzbudila velik protest, ker so ljudje takoj pričeli opozarjati na vzgled Ameriko ter njeno zavoženo prohi- I bicijsko politiko.
Dr. Friedrichsburg pa je izjavil, j da nima njegova odredba nobenega 1 ■stika z narodno prohibicijo. Ra-zentega pa obstajajo v Nemčiji tudi razne prepovedi zapuživanja alkohola za strojevodje in policiste.
NADALJNI NEMIRI V PALESTINI
Angleži so vrgli v ječo 24 Arabcev, katere so zalotili pri plenjenju židovske kolonije. — Zionisti razpravljajo o pogojih.
JERUZALEM, Palestina, 15. sept. Židovska brzojavna agentura je izjavila danes, da je bilo štirinajst Arabcev iz vasi Hulda obsojenih na šest mesecev ječe, ker so dobili pri njih lastnino, ukradeno iz židovske kolonije. Arabski list "Felestin" je sporočil, da je policija zaplenila vreče moke, ki so vsebovale puške in po stt nabojev municijč.
V Haifi so razveljavili odredbo, tikajočo se obsednega stanja. Promet na cestah je dovojen do devetih zvečer, a vse prodajalne in kavarne morajo biti že ob osmih zaprte. Vlada namerava dovoliti ljudem, da smejo biti d' desetih zvečer na cestah.
Zionistični veliki svet zahteva od angleške vlade, naj nudi vsem Židom, ki so bili oškodovani v Palestini, polno kompenzacijo za vso škodo, katero so trpeli na zdravju, lastnini ali pa drugače.
KITAJCI ZAVRNILI PONUDBO
Kitajci nočejo mirnim potom uravnati spora s Sovjetsko Unijo.—Oja-č e n a mobilizacija v Manžduriji.
ZEPPELIN SE JE VRNIL DOMOV
FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija. 1 13. septembra. — Graf Zeppiin se je vrnil včeraj zvečer v svoje do- j mače pristanišče, potem ko je vpri-' zoril osem ur trajajoči polet preko Porenske ter severne Nemčije.
RAKETA V SVETOVNEM PROSTOR«
BERLIN, Nemčija, 15. septembra. Profesor Oberth, ki si je pridobil prvo nagrado na pariškem kongresu za vožnjo z raketami, bo kmalu mogel poslati v svetovni prostor raketo, "zgrajeno po njegovin načrtih. Ustroj rakete ni še znan. vendar pa si obeta iznajditelj velik uspeh.
ANGLEŠKE ČETE SO PRIČELE ZAPUŠČATI PORENSKO
BERLIN. Nemčija, 15. septembra. Izpraznjenje tretje zone zasedenega porenskega ozemlja, se je pričelo danes, ko je majhen oddelek angleških vojakov odšel iz Koenig-steina, majhnega kopališča v bližini Wesbadena. Preostanek vojakov bo odpotoval dne 23. septembra v dveh posebnih vlakih. Oženjeni vojaki so odšli naj prvo in izpraznjena poslopja 'bodo zspet izročena nemški stanovanjski komisiji. Prebivalstvo prvega mesta, ki jc bilo na ta način oproščeno, se je vese-lio tega, vendar pa se je vzdržalo vsake demonstracije.
DEO ZA TRGOVSKI D0G0-GOVOR S TURČIJO
------I
CARIGRAD, Turčija. 13. sept. — Sedaj se vrše v Angori uvodna pogajanja med ameriškim poslanikom v Turčiji Josph Grew-om in turškim zunanim ministrom, dr. Te v- j fik Rudži bejem za turško-ameri-ški trgovski spor. Sedanji trgovski j odnosa j i med obema deželama so i vodeni od dogovora, ki bo ugasnil meseca aprila.
MOSKVA. Rusija, 15. septembra. Včeraj je bil objavljen tukaj odgovor kitajske vlade, v katerem slednja odklanja sprejem ruskih pogojev za prijateljsko uravnavo kitajsko-ruskih diferenc v Mandžuriji.
V posebni poslanici, naslovljeni na Nemčijo, je ruski zunanji urad ponovil obdolžitve, naperjene proti Kitajski. Obenem je tudi citiral rekord glede aretacij in umorov ruskih državljanov.
Po kitajskih koncentracijskih taboriščih se širijo bolezni. Skoro sleherni dan najdejo kako truplo sovjetskega državljana brez glave. Istočasne zagotavlja poslanica, da ni bil sovjetski memorandum z dne G. septembra obrnjen proti razmeram na Kitajskem in da Rusi niso cuitali ničesar nemškim konzulom, ki imajo nalogo ščititi sovjetske interese na Kitajskem.
MUKDEN, Mandžurija, 15. »ept. Kitajska špijonažna služba je sporočila danes, da so uradniki v Vla-divostoku dobili od sovjetov sporočilo, da so bile odredbe glede vojnega stanja poostrene.
Uradni komitej pravi, da so so-vjeti mobilizirali vse sile, ki jih imajo na razpolago na sibirski fronti in da so poklicali vse poveljnike na tajno konferenco.
Nadalje je rečeno v komunik«ju, da so sovjetske oblasti aretirale v Vladivostoku sedem tisoč kitajskih prebivalcev.
General Čang Tso Hian je sporočil v Mukden, da pričakuje njegova armada Vsak trenutek napada.
U
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROOA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK
V AM E M KI


PIRATI UJELI KAPITANA
ŠANGHAJ, Kitajska, 15. septembra. — Dvesto in petdeset dolarjev v zlatu zahtevajo kot odkupnino pirati, ki so oropali norveški par-nik "Botnia" ter ujeli kapitana in njegovega prvega častnika.
"Botnia" je nasedla na pesek v bližini Hajkova, nedaleč od Šang-haja, in tr'-oj so obsuli pirati par-nik v sampanih. Poveljeval jim je mlad Kitajec v inozemski obleki, ki govori izvrstno angleščino. Norveški konzul je naprosil nankinško vlado, naj pride na pomoč kapitanu in pomočniku.
MENIH OBSOJEN N A
DESET LET JEČE
MOSKVA, Rusija, 15. septembra. Menih Zekune; kojega proces je vzbudil v Kijevu splošno pozornost, je bil za svoj zločin sorazmerno le lahko kaznovan. Obsojen je bil na deset let ječe. Kot že poročano, je umoril mlado nuno, s katero je živel dalj časa v ljubezenskem razmerju.
Prednica samostana, ki je vedela za to razmerje, je baje na&u-vala Zekuna k umoru.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem | ceniku:
	v Jugoslavijo			
Di».	B00 ........	t ».SO	Lir	1M
u	1,000 .......	$ 18.40	M	too
M	1,500 ........	$ 46.75	M	300
M	8,000 ........	$ 90.50	M	500
U	10,000 .. ....	$180.00	II	1000
v Italijo
I t.7S
$11.90
$64.31
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikih dolarjih, op*- j »arjamo, da smo vsled sporazuma t noOm zvssam 9 štorom kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. 1
I Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; | za $50 — $l; za $100 — $2; za $200 — $4;
za $300 — $6.
1 Za izplačilo večjih zneskov kot gora J oavedeno. hsriil v dinarjih | lirah ali dolarjih dovoljujemo fte bolj4« pogoje. Pri velikih ff rilih priporočamo, da m poprej s nam eporasunste gieds 1	aakasila.
8 IZPLAČILA PO POtTI SO REDNO IZVftftKNA V OVIH OO TftCN TKDNlS
| NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLK t&TTEB HM
PRISTOJBINO 75o.
SAKSER STATE BANK
OOBTLANDT STREET, ToUphomox
trcrw TOBK. X
0590 T

"CI L A S NARODA"
NEW YORK, MONDAY. SEPTEMBER 16, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 5. A.
Prank
f Own*}. and Published by 6LOVENIČ PUBLISHING COMPANY <A Corporation) ; PxockkuU	• Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 8*6 W. Udh Str«*, iimli *f Manbatan, New York City, N. Y.f
GLAS N A R ODA (Yeioe of tbe People)
Issued Every Day Except finndajs and Holiday*.
Za. celo leto velja list sa Ameriko
In Kanado _____________________90.00
Za pol leta ________________________.$3.00
Za četrt leta ......................|1j60
Za New York sa celo leto .......Jff.nft
Za pol leta ______________________$3.50
Za Inozemstvo sa celo leto_____37 JO
Za pol leta...........................43.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
^Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", ill W. »th Street, New York, Ji. Y. Telephone: Chelsea 8S78
■a^aiiaaMimiflniwi^^
MACDONALDOVI CILJI
Dan, ko bo prišel angleški ministrski predsednik Mar Donald v Ameriko, da se posvetuje z ameriškim predsednikom Hoover jem, se bliža.
Menda se bo MaeDonald že 4. oktobra izkrcal v New
Yorku.
MaeDonald je sila vztrajen državnik, pošten in mož-beseda. Obenem pa tudi samozavesten.
( e bi količkaj dvomil, da njegovo poslamtvo ne bo uspelo, bi najbrž ne hodil v Ameriko.
V	kakšnem svojstvu pravzaprav prihaja ta angleški državnik, ki je zdaj že vdrugie načelnik angleške delavske vlade?
Tekom zborovanja JLige narodov je pojasnil smernice pogajanj in dogovorov med Združenimi državami 111 An"
Poudaril je, da ne gre samo za mornariški dogovor med Anglijo in Ameriko, pač pa naj bi bil ta dogovor samo tKvod za splošno, vse civilizirane narode obsegajoče razo-roievanje na kopnem, na morju iii v zraku.
V	najkrajšem času je pričakovati popolnega sporazuma med Waaliingtonom in Londonom. Resnično, delo se bo pa šele tethij pričelo, ko bodo v dogovor vključeni vsi narodi sveta.
— Zadeva se ne tiče tako zelo nas in Amerike, — je rekel MaeDonald. — Oe bi Amerika in Anglija znižali svojo eilo na suhem, na morju in v zraku, je s tem završe* no komaj prvo poglavje velike naloge . Jaz in Koover si prizadevava skleniti pogodbo, ki bo za svet istotako velikega pomena kot je za Anglijo iri za Združene države. Vsledtega predlagam, naj slične dogovore sklenejo tudi drugi narodi in naj smatrajo vse, kar midva osebno dose~ ževa, za nekaj zgolj provizoričnega. Ko bodo vsi narodi najinega mnenja in prežeti za najinimi ideali, se bomo lahko spridom lotili uspešnega dela.
Te besede angleškega državnika so točne in jasno dokazujejo, da ima v mislih splošno razorožitveno konferenco, na kateri bi ne bile zastopane samo velesile, pač pa tudi drugi narodi.
< V bo ta konferenca sklicana na podlagi dolgoletnih
priprav Lige narodov ter začela s svojim delom, ali če bo stopila v akcijo na pobudo Washingtona oziroma Londona, je stranska stvar.
Poglavitno je, da se bo uresničila po dolgih letih obotavljanja in čakanja.
Narodi hrepene po resničnem miru, in vse, kar bo prispevalo k dosegi tega eilja» ho pozdravljeno z največjim
vosel^cm.
V	svojem drugem govoru je šel MtfcDonakl še dalje.
Med silovitim ploskanjem zbranih državnikov je iz* ja\ il, da je sporazum med Washingtonom m Londonom
takorekoe že sklenjen.
Z vso silo svoje oeobuosti je pozval angleški državnik ua rode, naj posvete vse-svoje napore s t van miru, ne na pripravam za vojno.
Oe bo MaeDonald predrl, se bo ideja-splošnega razo* roženja v dogledni bodočnosti približala svojemu vresni-
cenju.	'	f.-
rnmusumm
"GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Amez&ki! —Naročajte ga!
Hud zaljubljenec.
Na Vodnikovi cesti v Zeleni jami je prišlo ponoči do velikega krava-la in kamenjanja. 22-letni mizarski pomočnik Rudolf je namreč stopil ob imenovani uri iz veže bližnje hiše, a sta ga na cesti pričakala njegov oče in mačehe. Nedalel vstran pa je stal tudi delavec Miha. Čim je fant stopil iz veže, ga je pozdravila mačeha s prav krepkim pozdravom. Besed pa Rude ni smatral za pozdrav, zaradi česar se le vjezil. Oče mu je pričel očitati, da je zapustil svoje prejšnje dekle in se po neumnem navezal na drugo. Beseda je dala besedo, in slednjič je razljuteni oče skočil m sinom. Ker pa ga ni"mogel vjeti sam, mu je pomagal Miha. Rude se je tega kmalu otresel, nakar je pograbil kamen Ln ga zalučal vanj. Ranil ga je v nogo, da je takoj klec-nll skupaj. Pozneje je pograbil že drugi kamen ter ga vrgel v mačeho, nakar je pobegnil.
Oba poškodovanca sta hudega Rudeta prijavila policiji.
Samomor starčka.
Za mrtvašnico v Svečini so našli 60-letnega posestnika Iv. Mar-holda obešenega Pogrešali so ga že več dni in so bile vse poizvedbe za njim zaman. Ker je bilo truplo že v razpadajočem stanju, je moral vsekako viseti že več dni. Kaj je gnalo starčka v obup, še1 ni znano
Smrtna nesreča pod vlakom.
Kakor javljajo zagrebški listi, se je nekemu potniku, ki se baje piše Strgar, pripetila na kolodvoru v Brežicah grozna nesreča. Ko se je vlak ustavil, si je z vodo hotel u-gasiti žejo. Medtem pa se je vlak že zočel pomikati. Pohitel je k vlaku ter neprestano skušal skočiti na stopnice vlaka. Pri tem je padel pod vagon, ki ga je dobesedne zmečkal. Ostal je na mestu mrtev.
Kam je izginil?
Že več dni se v okolici Ljubljanr širijo vesti o strašnem umoru v vasici Šujci pri Dobrovi.
Pri posestniku Alojziju Vrhovcu je na prevžitku živel njegov, baje nekoliko omejen brat, star okrog 50 let Pri hiši je imel izgovorjen kot in nekaj tisoč dinarjev. Bahal se je pa, da ima prihranjenih blizu 50,000 dinarjev in toliko obleke, da se lahko devetkrat preobleče.
•Kakor so pri hišah s prevžitkarji nesoglasja sploh pogosta, tako tudi pri Vrhovčevlh ni bilo vse v redu.
E:
Nedavno, baje okrog Velikega šmarna je .prevžitkar Vrhovec izginil iz vasi. Ker je večkrat kam šel. se vaščanom njegova odsotnost ni zdela sumljiva, pač pa so pripovedovali, da so ga zadnjikrat videli pozno ponoči z bratovim hlapcem Francetom Lešnakom v gostilni pri pijači. Ko so gostilno zaprli, sta pivca odšla spat na hlev.
Za zadevo so se začeli zanimati orožniki in izpraševali so tudi hlapca Franceta. Hlapec je pa naglo odšel s .travnika, kjer so spravljali otavo. skočil je v avtobus, da so ga orožniki s kolesi dohiteli pri Češ-nivarjevi gostilni na Hrestaricah. Pri hišni preiskavi so našli pri njem baje okrvavljeno srajco pogrešanega in nekaj drugih sumljivih stvari. Prevžitkarja pa niso še našli niti iivega niti mrtvega.
Da se zadeva pojasni, je orožni-štvo aretiralo posestnika Alojzija Vrhovca in njegovega hlapca Franca Lešnaka ter dva ključavničarska vajenca in jih oddalo v zapore deželnega sodišča.
Kot rečeno, še ni znano, kaj se je zgodilo s prežitkarjem Vrhovcem ln zato tudi ni govora, da bi bil kdo drugi osumljen umora. Najprej treba najti pogrešanega Vrhovca in Žele potem bo preiskava dognala,, kaj je na stvari.
Smrtna kosa.
Po kratki mučni bolezni Je preminula v Ljubljani Marija Kovačeva.
— V Zagorju ob Savi je preminula Kodica Korinškova, trgovčeva soproga, stara šele 22 let.
K NEMIROM v PALESTINI
sumi
f! '.i na
Peter Zgaga
O muzi k i in petju.
jmf "
Na sliki vidite skupino Arabcev, ki povzročajo zadnje dni Židom iri angleški vladi velike neprilike v Palestini. Med Židi in Arabci j? bilo že dolgo časo orikrito sovraštvo, ki je izbruhnilo na dan, ko ze je razvnel sper zastran Sala-menevega zidu in Omar j eve mo-šeje. Pri eni«ami priliki so usmrtili Araoci 65 Židov. Spodaj vidite palačo arabskega voditelja emira Aboullaha.
Iz Jugoslavije.
SAM0KQR V BAYAKI
HAVANA, Cuba, 13. septembra. — Havana Je imela tekom preteklega tedne običajno visoko število samomorov, in policija skuša sedaj dognati, kaj je vzrok temu. Najbolj priljubljena metoda je biki usmr-čenje s strupom.
Strašen zločin v slavonski vasi.
V malem selu Brožanci v Slavoniji se je te dni odigrala grozna drama. Seljaka Steva Piraca so našli z razbito in preklano glavo ubitega v postelji. Ubila ga je njegova priležnica s katero je živel v divjem zakonu.
Pirac, ki je bil redom Ličan. se je bil nedavno naselil v malem sc-lu, kjer ~e je seznanil z dekletom, v katerega se je zaljubil. Njeni roditelji so odločno nasprotovali zakonu. dekle pa ni popustilo in k?r se ni cmelj poročiti, je s Piracom živela v divjem zakonu. Piran pa je bil nasilnež, pretepač in pi.ianec in kmalu se je oscvražil v selu. Nihče ga ni maral. Pretepati je začel tu- : di svojo ženo. I:i se je kmalu priče- i !a kesati, da n: poslušala svojih rc- ! diteljev.
Pirac Je postajal vedno bolj nasilen. pretepal je žene ob vsaki priliki in zapil ves denar. Končno sc je žena naveličala trpljenja in je iklenila napraviti konec. Pretekle dni ponoči je v .spanju s sekire u-bila moža.
i
Pri obdukciji trupla so ugotovili da mu je zadala štiri udarce s sekiro po glavi, dobil pa je tudi su- < nek z nožem. Žena je izjavila, cin zanjo ni Lilo drugega izhoda.
Policija sumi, da je še nekdo sodeloval pri zločinu, ker noža nikjer ni našla.
Nasledniki Čaruge in Prpiča.
29. avgusta okrog polnoči se je posestnik pristave v Lukašu. v samotnem naselju v okolici Subotice prebudil iz spanja in zagledal pred svojo posteljo dva močna, oborožena in maskirana človeka, ki sta takoj navalila nanj. Dvignila sta ga iz postelje, ga zvezala in mu zamašila usta z robcem. Posestnik Abel Šebek ni imel niti časa, da bi vzkliknil na pomoč. Prebudila se je tudi njegova žena in ko je videla, kaj se dogaja, je skozi prvo okno skočila na dvorišče. Pri vseh izhodih hiše in dvoiišča pa so imeli razbojniki postavljene straže in je žena že po par korakih enemu izmed razbojnikov padla v roke.
Ko so razbojniki v sosednji sobi j pretepali njegovo ženo, da ""bi zvedeli od nje, kje je skrit denar, se je posestnik rešil vezi ter tudi on poskusil zbežati skozi okno. Komaj pa je pomolil glavo skozi okno, je že dobil od zunaj stoječega tolovaja tak udarec, da je padel nazaj v sobi. Potem so razbojniki tudi njega pretepali ter mu grozili, da ga ubijejo, ako ne izroči denarja. V hiši je spal tudi Šebekov vnuk, ki je istotako skušal - uteči skozi okno. Razbojniški stražarji so tudi njemu preprečili beg ter potem sami
pretaknili vse shrambe in kote v hiši. Pri temeljitem preiskovanju hire pa niso našli več kakor okrog 3GG0 Din. v bankovcih in manjšo vsoto siebrnega denarja.
Šele proti jutru so odšli i<: hiše. kjer so pustili zvezana ln od udarcev napol ones vešče na posestnika in njeeovo ž^no. Na malega vnuka sc pozabili in ta je potem stekal po pomoč k sosedom, ki so pomagali težko poškodovanem Šebeku jr. njegovi ženi. Na zasledovanje razbojnikov ni bilo misliti in tudi alarmirana crožniška patrola se je drugi clan vrnila brez uspeha.
Rarabojniki .se potikajo tudi o-kiog Vinkovlcev. Te dni so zvečer ustavili kmeta Jasip? ^lojsta, ki se jo z vozem vračal v domačo vu. Mrzovič. Razbojniki so bili oblečeni v vojaške uniforme in oboroženi s puškam' .
Napadeni kmet je imel pri sebi samo en dinar in pol ter so ga razbojniki v jezi. ker ni bilo plena, pretepli s puškinimi kopiti Ln mu zagrozili, da ga ob prvi priiiki ubi- i jejo. če bo komu pravil, kaj se je pripetilo.
Drzen roparski napad.
V Prnjavoru v Besni so vdrli štirje maskirani razbojniki v stanovanje pravoslavnega popa Rakiča. Hiša stoji popolnoma na samem in je približno dva kilometra oddaljena od Prnjavora. Pop je sedel z ženo v sobi. ko so vstopili razbojni-
; ki z naperjenimi puškami. Zahtevali so, naj dvigne roke kvišku, nakar mu je eden izmed lopovov zvezal roki na hrbtu. Zahtevali so, naj pove. kie ima skrit denar. Rakič in ; žena sta prestrašena zatrjevala, da nimata nobenega denarja. Roparji so nate preiskali vso hišo in odnesli 4000 dinarjev ter pobrali razne dragocenosti. Ko so odšli, so zapietili popu, da se eno uro ne sme ganiti , iz hiše, ako hoče ostati pri življe-j nju. Čez eno uro je pop odhitel v j mesto in prijavil dogodek oblastim, '.ki sedaj iščejo drzne napadalce.
Cigani med seboj.
j Pred sodiščem v Sremski Mitro-vici se je te dni vršila razprava pro-i ti ciganoma Lazarju in Ljubi Jova-| noviču. očetu in sinu. k: sta ubila j v piepiru svojega brata oz. strica : IvOlana Jovanoviča Prepir je nastal v ciganskem taborišču, ker se je Lazarjev konj pasel pred Milanovim šotorom, ki je brata pozval, naj ga odpelje. Med obema je na-I stal prepir in pretep, v katerem ; je Lazar brata udaril z vilami po ; glavo, vzel svojemu sinu Ljubi, ki mu je priskočil na pomoč, nož iz rok in pričel na tleh ležečega brata ž njim obdelovati, tako da je siro-1 mak kasneje težkim poškodbam v bolnici podlegel. Lazar Jovanovič je bil obsojen na pet let ječe. njegov sin Ljuba pa je bil oproščen.
Razpravi je prisostvovalo mnogo ciganov, ki so bili razdeljeni v dva j tabora in so se po razglasitvi obsodbe stepli. Stražniki so seveda kmalu napravili red in jih zapodili iz sodne dvorane. Državni prav-dnik je bil z obsodbo zadovoljen. Lazar Jovanovič pa se je pritožil.
Glavna privlačna sila,
ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg tpčnega poslovanja
Popolna varnost
pri nas naloženega denarja.
Obresti po
44%
mesečno obr est o van je.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Jaz nisem muzikaličen. toda le-j po petje in godba mi prevzameta dušo in srce.
Hrepeneča pesem, ki jo poje mladenka. zmagoslavni vriski, ki jih pošilja vasovalec s hriba v hrib, u-Lrana umetne melodija ali po prešerne petje naših fantov — vse v: je nekaj tako iepega, da se človek nehote uživlja v lepoto.
Nr >a pesem je vesela in loieja ob-on^rn. in je težko reči. če jo ves:-lje ali tožba prevlada.
Ali sle ze slišali fanta peti: "Ti si ur'ce zamudila, ko gorelo if* rr-ce"?
Koliko očitanja in zmagoslavja je v teh besedah!
In ko pravi nazadnje: "Jaz si hočem drugo zbrali", — je šlo že v.se zmagoslavje .k vragu in bi najrajši padel okeli vratu tisti, "ki je ur'ce zamudila?"
Ali ste slišali peti našo to/bo in cbtcžbo "Morje Aarijansko".' Da jo je pelo par sto pevcev? Saj to že ni več petje, lo je buča oje in preteče valovanje nagega morja.
In vsaka naša narodna pesem, čp je prav zapeta, odgrinja našo čudno mehko duše, ki z vriski tolaži 5 vej o bolest in z bolečino zatajuje veselje.
Ali ste že opažali, kako prisiljeno korajžo si daje lantič v "Kegimen-tu". Že pojejo "fantiči" res iz srca, morajo imeti nehote solze v očeh.
Čudovit je vpliv citer ali liavte, v tihem pomladnem večuru; kot ogenj je žgoča pesem ogr.;kih ciganov in kljubujoče petje pomorščakov.
In dunajska muzika!
j Najbrž se ima nji Dunaj v veliki meri zahvaliti, da še živi. ko ga je pustila usoda samega in osamljenega g'-j valov'h Donave.
i In cerkveno petje! Če je kje po-dar razloček med življenjem in smrtjo, ga boste slišali v "Aleluji" in "Misereru".
Celo lajna ima vpliv na človeka. Že v$aj name. Kadarkoli slišim lajno — po New Yorku jih je zdaj že bore malo — se nehote in nevede spomnim domovine.
Zamorska pesem je zategnjena težba. v tožci sempatam jedek vzknk. Kaj ta vzkrik? Blisk veselja ali udarec z bičem, kdo ve?
Nekaj podobnega se bo spočelo v našem Prunoriu. če ne bo suženj-; stva kmalu konec.
Kajti sužnji menda po vsem svetu približno enako pojo.
O vsem tem sem mislil in premišljeval, ko sem bil te dni v prijateljevi kleti. Prijatelj je šel nekam po opravkih in mi je rekel: — Pa kar tukaj počakaj. Zunaj je prevroče. Bom koj nazaj. Tisti v kotu še teče, je že dve leti star.
Razgledal sem se in videl štiri po-lcvnjake, postavljene v vrsti, polne vrelega mošta.
Vse lepo počiščeno in posnaženo, klet termačna. kakor se kleti spodobi.
In poleg sodov debelo bruno, kajti stola ne sme biti v pravi kleti.
Iznad sodov je visel še košček špeha in par klobas, najbrž pozabljenih in lanskih ker so bile bolj drenu kot klobasam podobne.
Kaj bi človek sam v taki tišini?
Na bruno sem sedel in začel študirati, s čim bi napolnil svojo kolono. Kajti včasi mi res zmanjka snovi in moram seči po prepovedanem blagu.
Toda prijateljeva beseda mi je zadostovala. Če bi brez besede odšel, bi mu bil rekel zanjo.
Ko sem se pri petem, dve leti starem odžejal, se je šumenje, prihajajoče iz ostalih štirih sodov, strnilo v ubrane akorde, ki so ustvarili melodijo, katera mi je še drugi dan šumela pa ušesih.
To me navdaja s plaho slutnjo, da sem vseeno nekoliko muzikaličen.
Razprava je vsled tega že vsaj deloma upravičena iz dveh razlogov:
zato, ker se bliža sveti Martin in pa zato, ker je ameriškim Slovencem napočila dob^, da si pevci kljuke podajajo.


*QLA8 NARODA"
NEW YORK, MONDAY. SEPTEMBER 16, 1929
Die LARGEST SLOVENE DAILY tn U. S. A.
Protižidovsko gibanje v Palestini.
DNEVNA'ZGODBA
} Dogodki, .kakršni se baš sedaj od-	k Omarjevi diamfli. 'svetinji, ka-	bistvo teh (^Lf med- vojKo po ve-l pred dnevi so se razširile vesti,
igravajo v Palestini, niso na vzho-	mor roma pobožni muslimanski	čini zvest zaveznik Angliie. Ničj^ ^ prj p0žarevcu ubili nevarne-
du nič novega, in le okoliščina, da	svet. To dovoljenje'je dvignilo sil-	manjše ni ogorčenje proti Židom j ga srbskega hajduka Ivani Babe-
to pot velja srd orijentalcev Židov-	ne proteste židovskih naseljencev,	v najnaprednejši muslimanski dr-j ^ strahuje že več let vso po-
skem priseljencem, jim daje večji	ali angleška vlada se je skliceva-	žavi Egiptu, kar je zopet v škodo. žarevsko okolico. Obiasii S3 raz-
pomen nego so ga sicer deležni vse	la na nesporno pravo vseh držav-	interesom imperija. j pisaje za njegove glavo že 100 ti-
hujši spopadi na azijski celini. . Ijanov do tega javnega prostora.	Angleška vlada bo morala valiti j ^ dinarjev .Iz Polarčv^a pjrc ajo.
Napetost med obema semitskima	Prodor se je izvršil v času, ko se je	med naklonjenostjo avtohtonega t da so vest 0 smrlj Bab?jiča razši-
narodoma pa je najnovejša data-	voditelji palestinskega židovstva	ljudstva, ki se brani tuje ekspanzi- \ ril- njegovi-pa j duši. da bi tako za-ma in ima svoj začetek palestinske države,
TAJINSTVEN BEG HAJDUKA BABEJBČA
MICA KEPA:
Huda mi Je predla takrat v Sarajevu ob otvoritvi mojega modnega sale na. Oprema stanovanja ii ateljeja mi je pcžrla zadnje vinarje. Od potov in pripravljanja pa
MILOSTI V A
12 zapiskov ši-*ilje.
•	---- * i-------------------------	-	-	i iui lfjtri^u»i y<j j uusi, uu ui mnu ta-
.četek v ustanitvi	mudili na kongresu v Curihu in so	je in na čegar strani stoje milijo- j brisaU 23 njim sied orožnikom in
ki naj b i po	bili tako ob svojem povratku po-	ni *n milijoni britskih podanikov. ; obia8tem
__.It: - -1__n	A.___, . . ____i :____-______________I „ „ 1,1 !	; „	Ir r. '
sem bila duševno in telesno popolnoma izčrpana. In sedaj, ko je bilo pravljala črne kodre, ki so silili iz
v.se v redu in pripravljeno, ni hotelo biti dela od nikoder ... Krojač tn dve pomočnici so tudi že nose-dali tri dni pri lepih, popolnoma novih šivalnih strojih brez dela. Vsi trije so bih zaposleni z edinim delom, ki je bilo v hiši — s šivanjem mojega plašča. -Krojač je prirejal reverje in ovratnik, ali. kakor se po krojaško pravi, fazono. Pomočnici ita si kratili čas t naudarjanjem žepnih delov, rokavov in podloge. Ob strani je sedela vajenka, drobno bosansko dekletce, zatopljena v svoje delo. Na krpici belega platna se je urila v šivanju gumbnic. Kadar je napravila posebno lepo gumbnico, jc veselo vzkliknila: "Uf sedaj sem zadela!" Jaz sem drobila iz sooe v sobo. Od časa do časa sem odprla okno in pogledala na ulico v nadi, da morda vendarle zagiedam prihajati kakšno damo z zavojem.
ponudila stol. Toda ona se ni vsedla, cam. Le kar saldiran račun mi po-
niti se zmenila zame — obrnila mi šljite." ' ^ , Balfour j evi deklaraciji z dne 2.	stavljeni pred izvršeno dejstvo.	ter med naklonjenostjo peščice ka-i
je hrbet in se je vstopila pred ->- Zelo je bila v zadregi, a jaz tu- novembra 1. 1917. bila nova domo-	Sklicali so protestno zborovanje	pi talis tov, ki hočejo oživotvoriti j Babejič sam je obljubi! 5 tisoč
gledalo. * di. Ne vem, kaj me je zmotilo, da Vina Židov ob popolnem jamstvi!	nakar so Arabci odgovorili z istim	zahteve nekoliko zapoznelega in la-1 dinarjev totemu, ki mu prinese
"Ejr kako sem rdeča v. lice, ka- sem rekla — "značaj"! "Poklic" bi prvenstvenih pravic arabskega pre-	sredstvom. Obe zborovanji je via-	natičnega cionističnega nacijona-1 glavo seljaka Marjana Simeunovi-
kor rak!" se je smejala in je po- bila morala reči. Srbohrvaščine sem bivalstva. Sožitje med mu-limani	da dovolila In s to grobo politično	liizma. Zadovoljiva rešitev tega pro-; ča iz vasi paznice, kjer je bil haj-
L; žid« je bilo doslej vedno br<z pogreško tako rekoč pospešila de-	blema bo nad vse težavna in bo duk Babejič tudi rojen. Babejit in
vseh trenj, zato tudi sedanjim spo-	monstracije ter njim sledeče pobo-	zahtevala veliko porcijo državniške Simeunovič sta že dolgo smrtna so
pod klobuka na celo.
se šele učila, pa se mi fe večkrat kaj zareklo.	,
Jaz sem nemo občudovala njen lepi ravni hrbet in njen^ lepo pra-!
________ vilno rast. Oblečena je bil v tem-j
takorekoč novlšrijem kostum, ki je bil pač
nekoliko iz mode — toda iz finega blaga in lepo narejen.
"Lepo je raščena," sem si mislila in veselilo me je. šivati zanjo.
"Kdo neki je ta dama? Tako elegantna je — toda vedenje....?
Hamal .ie položil zavoj z blagom na mizo. Potem je izvlekel izza pi-j sane nagubane pasice tobačnico i i si je z veliko spretnostjo izsvalj-J kal cigareto, ki je pa ni prižgal.! nego si jo je zataknil kako svinč-• nik za uho.
Ko se je dama dovoij nazrcalila, je z orokavičenimi rokami iz vleki j, iz torbice nekaj drobiža in je odslovila hamala.
"Daleč je do vas. Doli v mestu bi se morali nastaniti, gospa "ali go-in- spodična, ali kar ste že!" se je za-
e
'Gospodična sem!" sem odgovorila nekoliko pikirano.
"Tu je blago za kostum. Pa lepo mi morate napraviti kostum!" je govorila. "In do nedelje mora biti gotov! V nedeljo grem na izlet '.i hočem imeti obleko na vsak način — da veste!'
"Samo dva dni imamo še do nedelje!" sem se branila zaradi lepšega. "In tudi pomeriti moramo obleko. Za prihodnji teden pa vam lahko vstrežem.' '
Nič ni rekla, le namrdnila se ie. Potem je stopila za pregrajo h krojaču. "A — plašč delate?" je rekla.
Prva pomočnica, simpatični telieentno deklo, je uganila moje smejala, misli: "Pozno ste naznanili otvoritev. gospodična. Dame so oglas komaj brale "
V zadregi sem zaprla okno. Sklonila sem se nad mizo in pričela listati po žurnalih. Toda svojih misli nikakor nisem mogle usmeriti na kakšno delo, vedno in vedno io se vračale h plačam mojih treh po-magačev, ki že tri dni šivajo, pa niso še nič zaslužili.
Nenadoma je glasno zapel zvonec. Kar poskočila sem. Vajenka je planila v predsobo odpirat. Brž sem pograbila .ravnilo in kredo in sem začrtala — kar tjavendan — nekoliko črt na ostanek blaga, ki je Je-. "Saj bo kmalu gotov. Za koga pa žal razprostrt na mizi. Pomočnici bo?" je vprašala, sta bili kakor elektrizirani: urno; "Za neko baronico," se je zlagal sta pričeli obračati rokave, meriti | prefriganec.
žepe in šivati s strojem podlogo j "Za baronico? Tako...." se je za-Najbolj smešno pa je izgleda! kro- j čudila.
jaček. Stisnjen v dve gubi je sedel' Okrenila se je k meni in vse na svojem nizkem stolčku in je z bolj prijazna in vljudna je bila s' urnimi kretnjami napeljaval bele menoj.
Molčali sve potem o značaju — in dotična rubrika je ostala prazna.
Kostum se je izvrstno posrečil. In vajenka ga je odnesla. Tudi račun sem bila priložila.
"No — kaj se je pripetilo?" sem se prestrašila, ko je planila vajenka v sobo — vsa rdeča v lice in nisem vedela ali se joče ali se smeje.
"Pomislite, gospodična, milesti-va ni milostiva!' In zopet je bušni-la v smeh. I "Kaj pa je potem, če ni milostiva?! Govori vendar spodobno!"
"Sužkinja je — pomislite! Po i celi hiši sem iskala milostivo Vin-; dlih, pa mi nihče ni vedel povc-i dati, kdo je. Naposled, ko sem po-I vedals. še ime, si je domislila hišnica. da služi doli v gostilni neka Kati.... "Kati pa milostiva!" O. kako se je smejala! Potem sva šli 5 hišnico doli v gostilno. In — pomislite, gospodična — tam je Kati pomivala posodo. Ko me je zagledala. si je obrisala roke v predpas-j nik in mi je potegnila obleko iz rok. Potem, potem ..."
"Ja že dobro, Kosora!" sem zajezila nadaljno pripovedovanje.— Gospodična Kati lahko postane prav kmalu gospa — pa tudi milostiva — kdo ve?..„ Povej, kaj je z računam. In če je z obleko za-voljna!"
"To pa to. Zelo ji je bila všeč. Tu je denar!" je položilo dekletce denar na mizo. "Kar je več, je pa moje — prosim."
V nedeljo sem šla na izprehod.i Krasen dan je bil in ob Miljački je mrgolelo šetalcev. Za menoj je korakala vesela družba: mnogo sme-1 ha in sablje so rožljale.... Stopila sem v stran in pustila družbi pro-j
padom ni mogoče pripisati verskih	je. Ni dvoma, da bo vlada v krat- modrosti,
motivov, marveč edino posoodar-	kem času z vojaško silo lahko vzpo- p , _
ske in politične razloge.	stavila mir in red, ali s svojo nesp^-
Z ustanovitvijo palestinske drža-	metno taktiko je vendar izzvala te- OREGON
ve se je začela namreč med Židov-	žak problem, ki ga bo treba rešiti. Oregon City, J. Koblar. skimi nacijonalisti živahna akcija ( Zamerila se je kapitalistom, zla-
za poselitev pradomovine židovske-	sti ameriškim, ki so inicijatorji in PENNSYLVANIA: '
ga ljudstva z židovskim eJemen-	velikodušni podporniki židovske
tem, ki naj b ina prorodnih tleh	akcije v Palestini, na drugi strani
osnovali samostojno narodno državo. Narodno zavedni židovski kapitalisti so žrtvovali ogromna denarna sredstva za kolonizacijo in iz vseh delov sveta sc se začeli seliti Židje v Palestino in Ustanavljati vasi in mesta, česar ta narod ne pomni že skoro par tisoč let. Do !. 1926. se je število židovskih prebivalcev v Palestini podvojilo ter doseglo s priseljevanjem okoli 160 tisoč duš. V tem letu je nastopilo nazadovanje kolonizacije, došlo ie do občutne krige in celi tisoči taz-očaranih naseljencev so jeli zapuščati novo domovino.
Letošnji vsežidovski kengres v Curihu se je temeljito pečal s to krizo in napravil podroben načrt za novo kolonizacijo, ki bi no nekoliko letih dala deželi svoje obeležje, dosegla večino in s tem tudi politično oblast in premoč nad domačim arabskim ljudstvom. Domačini Arabci, ki so že od slrede 7. stoletja po Kr. gospodarji deže-'
pa razburila ves muslimanski svot, ki je velevažen faktor, v svetovnem britskem imperiju. SolidarnoMt muslimanskih narodov se je pri itj nnuki zopet močno pokazala iu Anglija bo morala računati z ogorčenjem, ki je objelo Mezopotanijo, Arabijo ter preko Irana doseglo mogočen odmev tudi v Indiji, kar je čič, A. Skerlj. tembolj važno, ker je bilo prebi- Farrell> Jerry okorn.
Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek.
Crafton, Fr. Machek.
Export, G. Previč, Louis Jupan-
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega; prejemate, je razvidno,, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, i temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem-sledečih naših zastopnikov.
CALIFORNIA Fontana, A.
Hochevar
le, so že zadnja leta vedno nepri-jetne čutili ekspanzivnost novih San Francisco, Jacob Laushin
priseljencev, ki jih ji podpiral sila mednarodnega kapitala. Prihaja- j COLORADO io je do ostrih političnih sporov in Denver, J. Schutte | morda ne bo brez podlage trdi-| pueblo, Peter Culig, John Germ, tev angleških liberalnih listov, .-'.a Frank Janesh, A. Saftič.
Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk.
je s številom židovskega prebival-, stva rastla tudi njegova prepotent-nost. V ostalem tudi dr. Bergmann,' profesor jeruzalemske univerze, pri- INDIANA
znava v člankih raznih nemških ti-; Indianapolis, Louis Banich stov, da so dobre odnošaje med Ži-
di in Arabci pokvarili cionisti s ILLINOIS
niti po fazoni.
Stasita mlada dama je vstopila.
svojim pretiranim narodnim šovi-
"Saj mi boste naredili kostum do nedelje, gospodična? Kar vam
Za njo se je prikazal na vratih po1 prepuščan zaradi fazone. Kar po turški oblečen hamal. ipostreščekM svoje izberite in naredite. Lepo na-iep, visok možakar, z mnogimi za-j rejeno naj bo in fin materijal daj-
voji.
Pozdravila sem damo in sem
m WVWWWW
Nova živahnost!
11neb.te te občutka "potrtosti". Pramagajte ncr. vosnost ali isgubo teka e Severa'« E»Ork*, ki vam pomaga Jeati boijle. spati boljše m as počutite bolj-ie. Dobite danes pri lekarnarju steklenico.
£§ORKA
j te zraven!" je naročala, jij Dala sem se pregovoriti in za pomeriti sve določili drugi dan popoldne.
Kar objela mi "je, tako je bila vesela.
Potem sem ji vzela mero.
"Cenjeno ime in priimek — prosim;" sem jo vprašala, ko sem odprla knjigo za mere in naročila. "Kati Vindlih, se pišem." "Značaj — prosim." sem nadaljevala.
"Moj značaj? Da — moj'značaj.... Mislim, da ni slab. Nikjer ne osta-} nem nič dolžna. Vse pošteno pla-
sto pot.
"O, dober dan, gospodična!" :e pozdravil znan glas. Ozrla sem se.
Bila je moja milostiva, moja prva y defcli yrelo in najmanj^
naročnica, v svojem novem kostu-j	zadostoval, da je prišlo,
mu. Ponosno je korakala med dve-, ^ ^^ ^ fervavega obračunn-: ma postavnima vojakoma - mor-; y	r znano -ma
da sta bila celo oficirja - kaj vem,I ^ narQd y Jeruzalemu ^ojo naj-! ko se na uniforme in na zvezde nc razumem.

«
Pošljite nam
s i
|| in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
j! in prepričani smo, da boste potem | j j	stalni naročnik.	M
Velik
STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
m HQTMWlttifSn&S
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu.
CENA
GLAS NARODA f
216 W. 18 STREET NEWY0RK
-
...........iv" m p"
T*
večjo svetinjo: "zid jadikovanja *. kjer pravoverni Židje objokujejo davno minulo slavo svojega naro-( (Ja. Prostor pred zidom pa je javna pot in angleška vlada je na žel}o muslimanov odstranila vse ogra-; je, s katerimi so si Židje hoteli pri-posestvovati ta trg. Dovolila je da- Joze Zelenc" Ije muslimanom, da so na koncu u- j^j^^aq lice prodrli zid sosednje hiše in si otvorili preko tega prostora dohod,	^
Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek
in
Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martini Koroshetz.
Krayn, Ant. Tauželj. Luzerpe, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek.
Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdlrc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. SkerlJ, Fr. Schifrer.
West Newton, Joseph Joyan Willock, J. Peternel.
UTAH
Helper, Fr. Kreba.
WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet.
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok.
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko.
viažnika in stxezeta drug drugemu po življenju. Orožniki so vedeli, da be Babejič sktual p. i pnU:l ubiti Simeuncvka in so j £lalno stražili njegovo hiio v zasedi.
Pred dnevi se je Babejič res pojavili v bližini Simeunovič eve hiše z dvema svojima pajriašarr.a. Orožnik so vse tri pozvaii. naj se uda-jo. kar pa razbojniki seveda niso storili, temveč sc poskai:a!i v bližnji jarek. Orožniki sn začeli streljati in je borbi trajala nekaj minut. Razbojnikom, ki so streljali s samokresom, se je posrečilo pobegniti v noč. .Homoljski srezk: poglavar je organiziral za Babejičem velik lov. Naslednjega dne so tudi u-gotovili. da so orožniki ponoči ranili Babejiča, kar sta p trdili tudi :!ve deklici iz Laznice, ki sta pasli v bližini ovce. Po boju v bhžini Si-meunovičeve hiše so tudi na.šii ^iedo • e krvi.
Deklici ^ta izjavili ,da sia videli, kako je seljakinja Ana Fusulovič s krpo obvezala krvavečo roko nekemu oboroženemu moikemu. Po episu S3 ofclusti prepričane, da jc bli ranjencc Babejij. Na kraju, kjer je seljakinja obvezovala razbojniku rano, so na.šli krvave krpe in mlako krvi. Orožniki so takoj prijeli in zaslišali Ana Fu-uiičevc. ki pa je odločno zanikala, da je nudila razbojniku prvo pomoč. Na dan. ko so razbojnikai skale orož-niške patrulje iz vseh okoliških sre-zov, so njegovi pajdaši razširili vest, da je Babejič že mrtev in da so ga našli v nekem jaiku v bližini vasi Breze. Orožniki so poslej zaman iskali s pomočjo številnih oboroženih kmetov pobeglega raz->ojnika.
UMOR RADI DOZE
ZARADI UMORA ŽENE OB SOJEN NA 20 LET JEČE
— /
MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M>jF. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich
Vaški mizar Rajko Račič iz Ko- j j^jjj^esoTA vanluka se je, pred tremi leti oženil j chisholmnj Frank Gouže, A. Fa-z Ljubinko Marovičevo, čeprav je ! ^^ frank. Pucelj. njegov oče zakonu odločno naspro- | ^ jQS j Peshel> p, sekala, to val. Nevesta je bila namreč zelo j revna, dote ni imela in premoženja i tudi ne. Očeta je to jezilo in j,e za- j podil sina iz hiše. Zakonca sta j kljub temu živela v lepi slogi. Ro- j dila se jima je tudi hčerka, ki je j MISSOI^I njuno vez le še bolj utrdila. Toda j gt lq^ a NabrgoJ. žena Ljubinka. ki je bila bolj rah- j MONTANA
Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich.
lega zdravja, je nenadoma obdela na očesih. Ženin vid je čimdalje bolj pešal.. Mož je imel Ljubinko zelo rad in storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da jI olajša bolečine. Preprosil je očeta, <ia jih je vzel pod streho, obiskal številne zdravnike, toda nihče ni mogel ženi pomagati. Rajku se jejzagrenilo življenje in je zato sklenil, da napravi vsemu konec. Neke noči so našli .ženo v.postelji mtrvo. Mož, ki ga že več dni ni bilo domov, jo je namreč ponoči zad&xil in nato pobeg-niL Pozneje so ga prijeli v Kraljevem.
Epilog grome rodbinske §e je te dni odigral-pred .sodiščem, kjer je bil Račič obsojen na 20 let prisilnega dela r	\
Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA
Omaha. P. Broderick. N^W YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle.
orao
Barberton, John Baiant, Joe Hitl. Cleveland. Anton' Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rodman, Anton Simcich, Math, g^pniir EucUd, P. jtejt . " i' , Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant in J. KumSff Niles, Frank ^Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rftohar Youngs town, Anton -KUcelJ.
V Stari Moravici sta se te dni sprla dobrovoljca IHja Rujačič in Maksim Buharica, ki sta bila sicer dobra prijatelja. Buharica je zvečer v gostilni pozabil cigaretno oo-zo. Zato se je vrnil. Rajačič je dozo za šalo skril. Med prijateljema je nastal prepir. Buharica je vstal in zapustil gostilno, kmalu pa se je vrnil in prosil gostilničarja, naj ga pusti v gostiino. češ, da mora govoriti z Ilijo. Buharica je stopil k prijatelju, in ga osorno. vprašal, če Vsak zastopnik izda potrdilo 73 . ima njegovo dozo, Ilija je smeje svoto, katero je prejel. Zastopnike pritrdil. Buharica je nenadoma po-rojakom toplo priporočamo.	rtegnil iz žepa nož in sunil prijate-
lja šestkrat v prsa tako, da je bil
Naročnina za "Glas Naroda:
nesrečnež takoj mrtev. Morilca so
Za eno leto $6.; za pol-leta $3.; i Priieli in izročili državnemu prav-za štiri mesece $2.; za četrt leta: dništvu
$1.50.	!____
New York City je $7. celo leto.
Naročnina za Evropo je $7. za celo leto.
ADVERTISE in "GLAS NARODA**


som
Mali Oglasi
"	'	1 «	■»,
imajo velik uspeh
1

"O LAI NARODA'
NEW YORK. MONDAY, SEPTEMBER IS. 19«*
The LARGEST SLOVENK DAILY Kt B. 8. C
I yiiuuw.wgiwmiH - MM!';-
:12K®:a33BE
Skrivnost sestre Marlen.
■ i. - .-Jut-.iLJ Vf-n.-J« ROMAN IZ ŽIVLJENJA.	SOK'
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
Mislila Je nato, da bo morala nekega dne zapustiti hišo Horsta, ko bi stanovala njen j neka druga mlada ženska. V takem slučaju si bo morala poiskati službo, ki bi odgovarjala njenim zmožnostim in v takem slučaju bi bilo izpričevalo zelo koristno.
—Nikdar ne more škodovati, gospod Zeidler, kajti človek ne ve, kaj vse bo prineslo življenje. Jaz sem tudi nekoliko častilakomna ter bi rada videlo črno na belem, kaj sem vredna. Ali Je za take slučaje učnih listin ali pa izpričeval?
Stari gospod se Je dobrodušno zasmejal.
—	Torej vi hočete biti diplomirana, gospodična Marlen?
—	Da. če že imenujte to tako.
—	Dobro, to lahko dobite, ceio potrjeno od trgovske zbornice, čf vam dela to posebno veselje.
Marlen je energično prikimala.
—	Da, to bi mi napravilo veliko veselje.
—	Vil ste majhna, častihlepna deklica, — sc je šalil on.
—	Ali Je to tako hudo? — je vprašala ona.
—	Ne, gotova ne. Vi boste dobili izpričevalo.
—	Pošteno. — ne olepšano.
—	Nikake skrbi! Jaz gotovo ne bom zaostajal za resnico.
Marlen se je nasmehnila.	«
Jaz rada imela resno, trgovsko izpričevalo, dovršeno v obliki
in veljavnosti.
—	No, dobro. To boste daii v okvir ter obesili nad svojo pisalno mizo.
—	Tega gotovo ne bom storila. Sedaj pa sva že prišla do vaše hi-..e. gospod Zeidler! Le hitro skočite noter. Glejte, da se vam ne za-Fmodi pečenka, kajti drugače bo gospa huda, da sem vas tako dolgo vlačila naokrog.
Zeidler se je zasmejal.
Da, če se ji zasmodi pečenka, potem je kopec njeni milini, Sedaj pa je še vedno dovolj časa.
—	Torej na svidenje jutri zjutraj, gospod Zeidler. — in ne pozabite izpričevala.
—	All se tako strašno mudi?
—	Ne. a jaz bi ga rada imela, da lahko črno na belem dokažem svojo vrlino.
Smeje sta si podala oba roki in Marlen je nato odhitela.
Katja Vanderheyden je odjadrala s Haraldom po Ačin reki navzdol. Pihala je ugodna sapica in jadernica se je pomikala hitro naprej.
Harald se je pokazal napram Katja zelo vitežki in dostojen. Njegov pogled Je zopet pozorno premotril njeno postavo in enkrat je povlekel celo nežno preko njene roke, ko se je preveč strastno obrnila vanj. Njena želja, da bi izgovoril odločilno besedo, pa ni bila izpolnjena. — kajti Harald ni bil človek, ki bi se nepremišljeno odločil za kako važno življensko vprašanje.
Njegov mir je napravil Katjo nervozno in nestrpno. Konečno se Je jezna vrgla v naslonjačo ter skrila svoj obraz. Tudi to pa je ni do-vedlo do cilja.
Medtem pa sta se peljala naprej.
Jadra so se veselo napela v vetru. Srečale so jih številne druge jademice in ljudje, ki so sedeli v njih, so pozdravljali.
V pristanišču Oleh-Lo je imel Harald opravka v skladiščih tvrd-ke. Katja pa je medtem ostala v jahti, ki se je leno zibala po valovih. To jo je napravilo trudno in naslonila se Je, zaspana, nazaj v blazine. Ko se je Harald vrnil, je že trdno zaspala. Smehljaje je zrl k njej navzdol.
Prebuditi pa je ni hotel, pač pa je jadernico nalahno odpel ter odjadral na otok Wei, kjer je imel v prosti luki še nekaj opravka.
Veter je bil ugoden.
Brzo Je plula jadernica po valovih in Harald je sedel nasproti Katji ter gledal nanjo. Ležala je tako mirno in pokojno kot kak otrok. Njemu Je bilo žal, da Jo bo moral prebuditi, ker so se bližali otoku ter bo moral izstopiti. Ni pa je mogel pustiti spati naprej, ker je bilo v pristanu vse polno ladij, ki so prihajale ter odhajale lz proste luke.
Lahno Je položil svojo roko na njeno rame.
—	Gospodična Katja! — je rekel mirno. — Ona je zaspano pome-iikala z očmi ter se nato hitro vzravnaila.
Začudena se je ozrla naokrog
—	Moj Bog, kje pa sem? Jaz mislim, da sem spala*
Harald se je nasmehnil.
—	Skoro eno uro, gospodična Katja.
Katja je bila še bolj presenečena ter se ozrla nanj v zadregi. Nato pa se je razjezila.
—	Ker ste me pustili toliko časa čakati pri skladišču. To je bilo tako strašno dolgočasno.
—	Jaz sem vam takoj rekel, da ni zabavno jadrati z me a gospodična je hotela na vsak način iti z menoj, — je, rekel, napol v šali in napol resno
Katja se je kujavo ozrla vanj.
—Da, jaz sem trmoglava ter hotela iti z vami — in mogoče še več.
— Pa kaj zato. vi se ne brigate za mene.
—	Mogoče vendar, — ljuba, mala Katja, — je rekel mehko.
Prijel Jo je za roko in ona se je ozrla vanj s koketnim. strastnim
pogledom.
—	Recite še enkrat: — Ljuba, mala Katja! — je zahtevala.
Harald pa je zmajai z glavo.
—	Kaj takega ne storim na povelje. Takoj bova pristala. Sedaj bodite pa previdna, potegniti moram skupaj jadra!
—	Rekli pa boste še enkrat, pozneje, ko boma sama.
—	Mogoče, če me bo srce gnalo k temu, drugačne ne.
—	Kaj moram storiti, da zopet rečete?
—	Biti dobra ln prijazna, gospodična Katja.
Katja je jezno vzdihnila.
—	To sem že dolgo časa. Kako dolgo naj bom še dobra in prijazna? '	. !
Pri teh besedah je jezno poceptala z nogama.
Harald pa se je dvignil ter pričel vleči noter jadra.
—	Kolikor časa hočete, — je rekel.
Čar te ure pa je bU končan.
Katja pa Je zrla za njim s plamtečlmi očmi. Vsaka kretnja njegove postave Je bila močna in samozavestna. Nobena stvar ga nI mogla rpraviti lz njegovega običajnega mira. S tem spoznanjem je vstal v nje velik srd. Kljub temu pa je tudi podžgal njeno željo, da ga lastuje.
Poslovil se je uljudno, a formalo od nje ln prosila ga je, naj se ne jezi. če bo moral zopet čakati nanjo.
On je odšel mirno po svojih poslih in ko se je vrnil k Jahti, se Je Katja ie vedno kujala.
Ne da bi se dosti brigal za to, je pripravil zopet jahto za potovanje proti domu. Katja ga je od strani opazovala in raditega se jI je moral smejati..
—	Zakaj se smejtete? — Ja Je vprašala jezno.
—	Ker delate tako kisel obraz, gospodična Katja.
—	Meni pa ni prav nič kislo pri duši.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne cita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici.
MODERNE METODE LEČENJA UMOBOLNIH
potovanje ni nikaka zabava. Sedaj pa
—	To vem. Tako trgovsko bo kmalu vse prestane.
Kramljal je naprej, veselo in neškodljivo. Katja je konečno pristala v to. dočim je bila znotraj še vedno jezna. Čutila je zopet, da je izgubila vso moč nad njim.
Precej razočarana vsled uspehov jadranja, je dospela Kačja domov. Harald se je poslovil takoj ter takoj obiskal svoje lastno stano-*,ane. Grizoč si ustnici, je nodila Katja nekaj časa po sobi gorindol. Tedaj pa je vstopila domača služabnica ter se nasmehnila svoji gospodinji.
Jezno je udarila Katja s soinčnikom po njej.
—	Zakaj se mi režiš, neumna stvar, jo je nahrulila.
Deklica se je prestrašena umaknila. Udarec je pustil rdeč trak na goli roki deklice. Z menim očitkom se je ozrla deklica proti gospodinji.
—	Spravi se mi s poti! — je zakričala Katja ter zopet dvignila preteče sohičnik.
Tedaj pa je skočila služabnica previdno na stran.
V tem trentuku pa se je pripeljal avtomobil gospoda Vanderhey-dena.
Ko je bila Katja sama s svojim očetom, ga je pričela obsipavati r strastnimi pritožbami.
Potožila mu je. da je bil Harald Horst tako mrzel ter oodklonjeva-len napram njej. Bil je tako dolgočasen tekom vožnje z jadernico, da je zaspala.
—	Sedel je poleg mene kot kak štor. Niti pogledati me ni hotel. — Ti boš moral govoriti ž njim. On mora postati moj mož. Nobenega drugega nočem za moža, — je rekla jezno.
Stari gospod pa ji je pogladil roko.
—	Potrpi, Katja! — Harald ni mož, ki bi lahkomišljeno sklepal zakon. Ti moraš biti ljuba in dobra.
Katja je nemirna skomignila z rameni.
—	Kako dolgo še?
—	Počakaj va še-štiri tedne. Če se ne bo izrekel do tedaj, bom govoril ž njim. Včeraj te je gledal kot gleda moški žensko, katero hoče vzeti. Vsled tega potrpi.
Katja se je zopet ugriznila v ustnico.
Strpljivost je bila čednost, v kateri se ni nikdar urjla in zakaj na-ki? Ona je bila vajena da so bile izpolnjene vse njene želje. Razvcn-tega pa si je že dolgo želela Haralda za moža in tako so potekli tedni, ne da bi Harald izpregovoril odločilne besede. Ravno, ker so bili njegovi čuti bolj prevladovanl v tej igri s Katjo, se ni hotel več pustiti podjarmiti od njih.
Že davno se je seznanil z mislijo, da poroči Katjo, a ni hotel govoriti, dokler bi se mu samemu ne poljubilo. Sam si je naložil preizkusno čas ter hotel čakati do konca meseca, predno bi pojasnil celo stvar Katji.
(Dalje prihodnjič.)	#
Kako dresiram svoje pse.
(Konec.)
Dva dni pozneje sem učil Mike-u, kako* se zapirajo napol odprta vrata. Držal sem kos gumi ve je cevi na vratih in velel Miki: "Zapri vrata!" Psiček se je postavil na zadnje noge, se oprl s prednjimi ob vrata in je skušal doseči cev. Seveda so se vrata pod njegovo težo zaprla. To je moral nekajkrat ponoviti; vsakokrat sem držal cev proti vratom in poveljeval: "Zapri vrata, Mike!" Najbolje je, če si pri dresi-ranju redkobeseden; besed boai malo, pa samo kratke, da jih lahko pes spravi v zvezo z dejanjem.
Šestič ali sedmič nisem več držal cevi pri vratih, marveč sem le velel "Zapri vrata, Mike!" in«iapravil kretnjo z roko, v kateri sem prej držal cev. Pes je takoj skočil kvišku in vrata zaprl. Zvečer je bil že tako daleč, da je zapiral vrata, kadarkoli sem hotel.
Nekaj dni pozneje sem ga učil, da mi prinese copate. Začel sem tako, da sem se vsedei v naslanjač in vrgel copato na drugi konec sobe. Miko jo je a por tiral, kakor sem ga naučil. To sem ponovil nekajkrat in, vedno velel razločno: "Pri-nesi mi copate, Mike!" Nato sem prekinil, položil copate v kot, vze v roke časnik in jel čitati. Mike je stal negotovo pred menoj in ni vedel, kaj prav za prav hočem .
Tedajci ga pogledam in mu velim: "Prinesi mi copate, Mike," pri -čemer napravim z roko majhno kretnjo v smeri proti copatam. Takoj steče po nje in zdaj mu po-kaiem, da sem zadovoljen z njim.
Po petnajstih minutah, ko je imel pes priliko, da obrne svojih misli na drug predmet, vržem copate z nog in rečem: "Prinesi mi copate, Mike!" Pes ni nič reagiral, niti tedaj ne, ko sem napravil kretnjo z roko. Potem sem moral znova začeti z aportiranjem.
V teku časa se je Mike naučil, prinašati drva z dvorišča in jih polagati v skrinjo za drva; znal je najti v sosedni sobi zaželjen predmet in ga prinesti, zaprivši vrata za seboj; odpiral in zapiral je vsaka vi;ata itd.
Vse to je delalo njemu prav tako zabavo kot meni. Jaz nikdar ne u-porabljam biča, ki mi tudi pri pasji vpregi ne služi. Nosim ga se seboj tako kot policaj svoj "pendrek", kot znamenje avtoritete. Le če nastane kak prepir ali priteče mimo tuj pes in se hoče z mojimi spre-ti, zažvižgam malo z bičem. Če niso psi vajeni biča, tedaj je bič veliko bolj učinkovit nego sicer.
Še nekaj: Jaz ne maram pokvariti psov s tem, da bi jih skušal čim prej navaditi raznih spretnosti. Preneham tudi tedaj, ko bi se pes hotel še igrati. Dokler se oo dobra ne nauči enega, ga ne začnem učiti drugega trika .
Dejal sem "ie, kako važno je, da pokažeš psu svoje priznanje. Toda to še ne zadostuje: pes mora opaziti, da imaš pri tem svoje veselje. Če vidi, da si navdušen, se bo znatno bolj utrdil, da si napravi večje veselje. Taka je pasja natu-ra: psi sploh sila dovzetni.
Vse švedske državne umobolnice so pod vodstvom prof. Wigerta. ki velja za najboljšega strokovnjaka na tem polju. Švedska vlada posveča lečenju duševno bolnih veliko pozornost in odkar Je poverila vodstvo umobolnic profesorju Wiger-tu, se je položaj teh nesrečneže v dosti zboljšal. Wigret leči umobol-ne po novih metodah. Umobolni se lzprehajajo vsak dan na svežem zraku, igrajo tenis, poslušajo radio in koncerte, skratka dostopno jim je vse, kar potrebuje kulturen človek. Največjo pozornost pa posvetna prof. Wjgert individualnemu lečenju umobolnih. Kot ravnatelj največjega švedskega zavoda za u-mobolne je izjavil, da kolektivno lečenje umobolnih njihovo stanje samo poslabša. Stare metode, ki se odlikujejo po brutalnosti in krutosti, je treba nadomestiti z indivial-nim negovanjem, pojedincev, polnim sočutja, ljubezni in usmiljenja. z nesrečneži, ki morajo prenašati strašne posledice krute usode.
V	vsakem duševno bolnem moramo videti pokvarejno uro, ki jo mora urar skrbno pregledati in popraviti. če se sploh da. pravi prof Wigert. L:.žji primeri duševne bolezni se lečijo v prijetni okolici, navadno v razkošnih vilah sredi bujnega zelenja in cvetja. Težje primere je pa treba strogo ločiti od lažjih. Da prežene duševno bolnim težke, strašne misli, ki jim neprestano roje po glavi, jim nudi lahko osvežujoče de^o z najrazličnejšimi kretnjami in izprememba-mi. ki so jim prijetne. Poleg tega jah zabava s svetlobnimi slikami, godbo, petjem, tenisom, čitanjem radijem, telovadbo, solnčnimi in zračnimi kopelmi itd. Lahko se iz-prehajajo po velikih parkih okrog zavoda in noben umobolni ne sme čutiti, da je zaprt ali da ga kdo o-pazuje. Nekaj čisto novega so ženske strežnice, ko poslujejo v umobolnicah z mnogi večjih uspehom, nego moški.
V	državnem zavodu za umobolne v St. Larsu je izleeil prof. Wigert 70^ bolnikov tako, da so porabni za vsako delo. Nad 40% umobolnih so mogli brez skrbi izpustiti iz zavoda. Na Švedskem je tudi več društev. ki skrbe za umobolne.
Prof. Wigert je ustanovil za izle-čenje umobolnih posebno pisarno, ki jo vzdržuje država in ki preskrbi umobolnim službo, čim jih izpuste iz zavoda.
Kretan je Parnikov
— Shipping News —
iS i eprembra:
»n^nria, Chubourg Gtoic Waabingicn. Br.'tnen
R/nftam. Boulogne »ur Mer, Rotterdam)
Cherbourg.
SLEPČEVA OSVETA
PASJE MESO - PASJA STEKLINA
lz Olomouca poročajo: — Pred kratkim je povozil avtomobil nekega psa. ki je bil last tvorničarja Schneiderja. Tvorničar, -videč, da žival ne bo okrevala, je izročil psa pazniku Trčki in mu naročil, naj ga ustreli in zakoplje. Trček pa je živel v revščini in je tako težko prehranjeval svojo družino z devetimi otroci, da je sklenil žival odreti. Žena je spekla pasje meso in vsi
V neki vasi blizu Cordobe na Španskem se je odigral te dni epilog tragedije, stare že nad 8 let Pred dobrimi osmimi leti sta se sprla dva vaška f^nta, Jose Miran-ad Serrano in Aleandro Sanches Serrano. Iz prepira se je razvil pretep in Aleandro je nenadoma potegnil iz žepa samokres. Jose je o-itrmel. videč pred seboj cev naperjenega samokresa. To je bilo zadnje. kar je v- del. Samokres je bil zastarelega modela, vendar je pa strel zadostoval da je Jose oslepel. Aleandro je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na večletno ječo. Slepi Jose je ostal doma .Spočetka je mislil, da ne bo pre-oolel težkega udarca, pozneje se je pa navidezno sprijaznil z bridko u-sodo. Narava mu je nadomestila vid 5 tem, da sta se mu sluh in tip bolj razvila. Naučil se je izdelovati igrače in tako se je skromno preživljal.
Lani je vrnil Aleandro iz ječe. Z njegovim povratkom se je /ise zelo izpremenil. Noč in dan je razmišljal. kako bi se mu osvetil. Vedno je nosil s seboj nabrušeno bo- j dalo. Vsakega človeka je pozdravil. misleč, da zasliši Aleandro v glas. toda zaman si je prizadeval srečati fanta, ki je zakrivil njego- • vo nesrečo. Osem mesecev je za- ' man iskal Aleandra. Končno je o- j pustil svojo namero in začel je raz- j mišljati o drugačnem načrtu osve- j te. Pri kovaču je naročil železen • zaboj in preskrbel si je vse potrebno za peklenski stroj. Neke temne noc-i se je priplazil do hiše. v kateri je stanoval Aleandro, položil je peklenski stroj k zidu in prižgal vrvico. Potem se je umaknil na varno in čakal na eksplozijo. V naslednjem hipu je nastala strahovita eksplozija in slepce va fantazija je že videla, kako je vrglo v zrak razmesarjeno Aleandrovo truplo. V resnici pa ekplozija ni imela težjih posledic. Peklenski stroj je porušil samo zid, Aleandro je pa ostal v hiši nepoškodovan. Jose se je dal zjutraj aretirati in je vse odkrito priznal.
Ko ga je sodnik vprašal, če obžaluje svoje dejanje, je odgovoril, da obžaluje, da je Aleandro odnesel zdravo kožo.
19. septembra:
Stuttgart. Boulogne »ur m«-n
30. septembra:
Frani«, Havre
0<> -nt»lc. Cherbourg
l~apla.'<], Cherbourg, Antwerr*n
Aufuitu.', Napt^i, UelUivs
21 sepjte.-hra:
MiJwaufct-e, c'.-' •>■ urg Hamburg Volrndain, liouli-gtie aur Mar. >tot-t*-rdam
MliiRi-kahdi, Cherbourg
23. septembra:
RriMilutc, ChfrU.urg, Hamburg
25.	septembra:
Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg, I4remen
26.	septembra:
i>r«*si!»-n. Cherbourg. Breman
27.	septembra.
11»- «lt- J-'ranre, Havre »"•'!; aiiia. Tr»l H"«ri. T'.-. Cherbourg
IVniiikni. Cherbourg. Artwerpen lu-rlin. Cherbourg, Hremni 1 1'fI ter darn, ilouiugr:« aur Mer. Rotterdam.
23. septembra:
Alhrr! Ratlin. Cherbourg. Hamburg. Levathun. Cherbourg
1. Jes«n*hi Izlet, — sap. I., "II« da
Trance".
okt 18. "II* da
2. Jesenski islet. Franc-"
Soiifni skupni i*l«t. — >. dec., "II« de F-anca".
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najb«lj ugodna pot sa ootovanj« na ogromnih oarniklh:
! FRANCE 20. sept.: 11. oktobra
«7 P. M.» <6 P M.) II.E Dt FRANCE 27. srp.; 18. okt.
«4 P. M i <7 P. M i
MEXIQLE 9. oktobra. <11 A. M • i ' Najkrajša oot po ttiunic! V^akO je v posebni kabini s vaanit moderni ml u6ubno*t' — Pijafa In slavna francoska kut in la !ireJno alike cent VpraJa.'t* kalsregakoi ooobla4£an«g* agenta
FRENCH LINE
1« STATE STREET NfcW YORK. N. V
so ga jedli. Posledice niso izostale: i kmalu so vsi člani Trčkove družine zboleli na steklini. Morali so jih odpeljati v Pasteurjev zavod v Pragi, kjer jih zdaj zdravijo.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen poto.ati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled nase «*«»Ifo-letne izkušnje Vam m< :amor?mo dati najboljša poi&anila in priporočamo vedps ie prvovrstne br/.o-parnike.
Tad: nedriavljani zam»rcjo potovati v stari kraj as obisk, tods »»■eskrbeti morajo dovoljenje sa po*ruiiev (Return Permit) iz Washington*, ki je veljaven xa eno leto. Brez permita j« sedaj nemogoče priti nazaj tndi ▼ teku 6. mesecev in »sii se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovunjem ▼ stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odr»cio7*njem in oni, ki potujejo preko New York*, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj ve jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelce*. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni .žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedriavljanov, ki so bili postavno prlpuščenl rto deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSERSTATE BANK
82 CORTLANDT STRKET NEW YOBJC