kfaaj» j^ued daily «SM Sundays sai PROSVETA GLASILO SLOVENSKE Cesa lista Je $6.00 st matter January M. ISO. at fea tha Act of Coagraa of March S. ISIS. OWE PODPORNE JEDNOTE » i i ■ -------— OSPCAOO. ILL«. PETtK. I, NOVEM1RA (HOV. IK 1141 pr«\ Law 2067 South Lawodaie Ave. Oftyce of Publication:* MST South Uwndaie Ave Subscription $6.00 Yearly 9TEV.—NUMBER WO Acceptance tor mailinf et special rate of postage provided Zavezniki zdrobili osiščn armado na afriški fronti General Montgomery naznanil popolno zmago. Britski tfnki prebili osiseno bojno črto. Italijani in Nemci beže proti Matruhu. Okrog 30,000 italijanskih vojakov v pasti. Ameriški letalci bombardirali osisčne ladjo*—Rusi v ofenzivi na dveh frontah.—Ameriške čete na Guadalcanalu napadajo japonske pozicije Kairo. Egipt 6. nov.—General B L. Montgomery j"e naznanil, da je zavezniška ofenziva na egiptski fronti rezultirala v popolni in absolutni Zmagi. Osišč-na sila je bila zdrobljena v severni Afriki. Ofenziva se je pričela pred trinajstimi dnevi z napadi na osiščno bojno črto pri E1 Akmeinu. Poročila s fronte pravijo, da ostanki Rommelove armade bete proti zapadu v smeri Matru-ha in da so jim zavezniške čete a petami. Bežeče Italijane in Nemce bombardirajo ameriška ¿d britska letala. Britski tanki Operirajo v ozadju osiščne črte in čistijo ozemlje. Zavezniška zmaga je odvrnila ' nevarnost, ki je pretila Egiptu s ! strani sovražnika v zadnjem ju-: niju, ko je ta prpdrl na ozemlje, Leddaljeno samo 60 milj od Alek-[nndrije, glavne egiptske luke S s britske mornarične baze. Ameriška in britaka bojna le-so včeraj bombardirala ne zalagalne ladje pri Ben-aju, 500 milj proč od egiptske ute. Pet ladij je bilo poško-v napadu. 6. Moskva, 5. nov. — Sovjetske Čete na stalingrajski fronti so odbile vse nemške napade na svoje pozicije, se glasi uradni komunike. Na dveh drugih frontah, na severopadni strani Stalingrada in obali ob Črnem morju, so Rusi v ofenzivi. Nemško poveljstvo je moralo potegniti elitne čete s stalingraj-ske fronte in jih poslati na se-verozapadno fronto, da reši levo krilo armade pred porazom. Ruskim brambovcem na tej fronti ao priskočile na pomoč nove čete. Nemci so vrgli nadaljnje tanke v boj proti Rusom na kavka-ški fronti. Ljute bitke ao v teku na ravnini nekaj milj do Nal-čika, mesta, ki so ga Nemci okupirali zadnji teden. To leži v vznožju Kavkaškega gorovja. Rusi so razbili 45 nemških tan Berlin. 5. nov. — Vrhovno poveljstvo naznanja, da se je ruski poskus prekorsčenje reke Volge ns severni strsni stalingrajske fronte izjalovil. Rusi so izgubili dva traneporta in eno topniško pri tem poakuau. nor.—ftelijfftelnrf^ Poveljstvo dalje srdite bitke nadaljujejo v zapad-nem sektorju ksvkaške fronte ln na ozemlju ob reki Terek. V akciji so nemška bojna letala, ki neprestano bombardirajo ruske pozicije. ' UOS. Act of Oct S, lflT, authorised on June 4, 1918. Japonske brutalnosti razgaljene Pokol ji kitajskih jetnikov London. 5. pov. — Veat iz New Delhi j a, Indija, razkriva japon-ska sverstva in brutalnosti nad kitajekimi jetniki v Singaporu, Burmi in Malaji. Ta pravi, da so Japonci po padcu Singappra polovili v%e Kitajce in jih priBi-lili v kopanje svojih lastnih grobo v. Potem so jih postavili v vrsto in japonski Častnik je odsekal glavo prvemu Kitajcu v vrsti, nakar so vojaki odaekali glave drugim. " Nato so morali Kitajci v drugi vrsti pokopati mrtvece in izkopati nove nove grobove pred eksekucijo, ki je bile Izvršena nt isti nsčin. To klanje je trajalo neprenehoma deaet dni. Japonci ao polovili tudi devet tisoč kitajskih deklet in jih poslali v bördele. Angleški zunanji minister Anthony Eden je pred več me-kov v bitki na tej fronti in ubili >Beci razkril klanje angleških čez dva tisoč vojakov. fvojakov, ki so jih Japonci ujeli v Hongkongu, kakor tudi posilstva Žensk, med ksterimi so bile tudi bolničarke. Oddelek Rdečega križa se zunanje zadeve je pravkar objavil vsebino pisem osmih snglešklh vojakov, katere so JsBdifil ujeli v Hong iada okrog 30,000 vojakov je v pasti na južni strani Fuke, tgipt, in pi-eti ji uničenje. Brit-ika osma armsda je prodrla 70 hilj daleč od začetka ofenzive. Italijansko armado, ki je v ne-nrnosti uničenja, tvori pet pe-lotnih regimentov in ena oklop- u divizija. Carigrad. Turčija. 5. nov. — Poročila iz Grčije pravijo, da je Hitler potegnil štiri vojaška di-róije iz Rusije in jih poslal na «pptsko fronto na pomoč arma-4» feldmaršala Erwirta Romme-l». da ustavi zavezniško ofenzivo. Vojaki so se ukrcali na transporte v grških lukah in od ( m na fronto preko Sredo-«mskega morja. Nadaljnja nem-«a divizija je odšla v Egipt iz «*ke luke ob otoku Kreti. Mtitro. Egipt. 5. noy. — Nem-■e in italijanske čete beže proti B Dabi. luki ob Sredozemskem *>rju. pod pritiskom zavezniške toorožene sile. Beg se je prijel. ko so zavezniki prebili o-"6no bojno črto pri El Ala-meinu »n zadali strahovite udar- ** »evražniku. » Ameriška bojna letala mečejo wnbe na bežeče vojake. Osma nt*ka armada prodira naprej ; «oro bn-z odpora a strani nem-*lh >n italijanskih čet. Prvi ^Jaski 'Kidelki so dospeli do toč-* ki je oddaljene ssmo osem- •"¡¡f milj od Sredozemskegs «torja Zavezniki .majo premoč v tan kih. t,./Kn i*1' B.,j„J topovih in letalaki I leule podpirajo o- ■"v" britske armade. Te ao v Z;r!Jlh dneh aestreliU 300 letal v spopadih v zra- , 'n riafl*ljnjih triato ns tleh "•PHih na letalilčn. . ^ijtuk >rneriških. letelcev **neral A C Strickland. Ol £Tbn'' vodil napad ne To-"M* no bazo v Libiji ob . ^ vkem morju. V Keiro v**t pravi, da ao bombe ^ fJSi1'- c mole in militarist*--i>rsve ter zanetile ogromne vWaški transporti ns ^ J " Uzm| Tobruke so biU C/^» tK»mberdirenJs iz Waahlngton. D. C« 5. nov. — Ameriške čete in pomorščaki na Guadalcanalu, največjem otoku Solomonove grupe, ao, še vedno v ofenzivi. Izvršili so več uspešnih naskokov ns jsponske vojs ške postojanke in prizadjali sovražniku težke izgube. Mornerični department pravi, da se je ofenziva v malem obsegu pričela zadnji pondeljek in se še nadaljuje. Operacije čet in pomorščakov podpirajo bojna letala z bombardiranjem japon ekih pozicij. Mornerični tajnik Frank Knox je prej poročal, da so Japonci izkrcali nove čete na vzhodni strani letališča, ki ga drže ameriški pomorščaki. On je tudi opozoril na nevarnoat vrnitve enot ja-ponske bojne mornarice, ki ao ae zadnji teden umaknile s pozori šča bitke na morju pri Guadal canalu. Melbourne. Avstralija. 5. nov — Avstralske čete še vedno prodirajo naprej na Novi Gvineji, odkar so okupirale Kokodo in Oivi, japonaki bazi. Japonci le niso mobilizirali svojih sil zs uspešen odpor. Vest iz glsvnegs stana generala Douglaaa MacArthurja pra vi, da Japonci utrjujejo svoje pozicije ne zepadni strani Olvi-ja ln ae pripravljajo za odpor. Hrvaški mornarji zasegli dva italijanska parnika London, 5. nov. — Četniška armada je zanesla borbo proti odšču na obal Jadranskega morja po poročilu, ki ga i« dobiU goalovanska ubežna vlada v Londonu Hrvaški mornarji ao zalegli dva italijanaka P*mika s U>. vorom vred v septembru v bllži-I obrežja in u- VODITE-ZRAJO NAČRT e, Turčije in Odposlana ao bila 10. julija in ne omenjajo japonakega pošto-paofi nsprsm ujetnikom. Udeči križ pošilja vojnim u-itnikom in civilistom v inter-nacljskih taboriščih v Evropi živila in druge potrebščine. Vsak teden pošlje okrog 159,000 zavo-ev. Stroški znašajo okrog $48,-000 na dan. Rdeči križ je apeliral tudi na privatne dobrodelne organizacije, naj priapevajo živil« in druge potrebščine za vojne ujetnik« in int«rnir«nce. ■ 1 i Apel za pomoč farmarjem Pomanjkanje delavcev vznemirja kongres Wsshln0on. D. C» 5. nov. ~ Kongreaniki in senatorji U po-ljedelskih drŽav so apelirali na Donalda M. Nelsona. načelnika odbora za vojno produkc^o, in generala Heraheyje, direku>rja federalnega nabornega urada, naj storita korake, d« delavci o-stanejo na farmah. "Prepričani smo, d« bo nasUlo pomanjkanje živeža. 6e se bo delovne sils ne fsrmsh Ae nadsljs črpsls," glssl spel. MProdajsnje farm sUlno narašča in farmarji morajo prodajati in pobijsti živino, ker ne morejo zmagovati dela." Apel dalje naglaša, da bodo ameriški vojni napori prizadeti, 0e bo šlo v tej smeri naprej. Kongreaniki in osnetorji omenjajo poročilo cenzusnega biroja, v katerem je rečeno, de je čez milijon delavcev zapustilo fsrms v zadnjih mesecih in odšlo v industrijska središče Neleon je na konferenci i re- Opozicija proti kon-delavcev E VLAD-OV mnaL Wsshlngtee, D. C. 5. nov. — Načrt, ki gn )e Paul V. McNutt, načelnik Jcomisi)» za mobilizacijo človeške sile, piedložil predsedniku Roogfimlta, je lazvsl opozicijo pri vodlUM1 unij Kongrese industrijskih organizacij. TI ao ga pobijeh pri zaslišanju pred senatnim odsekom za delo in vzgojo in trdili, da ne bo rešil problema. ; j ' John Green, predaednik unije ladjegradvišklh delavcev, je dejal, da nI pomftnfkanja delavcev ladjegradnlfkl industriji, za-eno pa ae je lirsael za ustanovitev posebnega odbore, v Čigsr očje naj bi spadala oblast i razpolaganja delovne sile. On je priporočil tucfi reorgani-ziranje sedanjih vladnih odborov in agentur, Id so demonatri rali svojo nespdiobnost pri vanju probrt&jov. Ven Bittner, podpredsednik jeklarske unij0, je dejal, da bi bile konskripcija * delavcev u dela v vojnih industrijah neemi aelna v tem čtgu, ko je na tisoče jeklarskih delavcev brezposelnih, nadaljnji tisoči pa delajo le nekaj dni v tednu Reid Robinson, predsednik u nije Mine, MU1 & Smelter Work- * J.SS&S1. cije med uredniki odbora za vojno produkcijo in naborno ad-ministracijo. Sledenja je poslala mnogo rudarjev, ki so bili uposlenl v rudnikih bakra, v armado in jim morala potem deti dopust. Odredbe, katero je pred dvema messceme uveljavila Mc-Nuttova komisija, dokazuje, de •e problem delovne sile ne more rešiti ne te nsčin. Nsmen te je omejitev prehteftčsnjs delsv-cev iz ene Industrije v drugo. Domače vesti Z Inka pate v "Aldl" Chicago. — Clkašku opere odpre avojo sezono jutri (sobota) zvečer s "Aido," v kateri naato-pi hrvaška aopranistka Zinka Milanov v glavni vlogi. Čikeški rojaki ae gotovo spominjajo Zinke in njenega krasnega petja, a katerim jih je navdušile v dvorani SNPJ v aprilu 1040, ko je pele na proelavi desetletnice čikaške federacije naše jednote. Nov grob ne farmak Willard, Wia. - Dne 27. okt. je tukaj umrl alovenski farmar Anton Papež, star 75 let in rojen v Podlipl pri Ajdovcu n« Do-lenjskem. V Ameriki je bU o-krog SO let in zapušča več pmo-ženlh hčera ter vnukov. Nov grob ▼ Weel VirginUl Pierce, W. Ve. - Pred dnevi je tukaj umrle Ana Zalar, roj. Bovka, stara 50 let in dom« is št. Vide nad Cerknico. Zapušča moža, sina ln dve hčeri. Pokopana je bile v Akronu, O. Laval izročil parnike osišču Francoski socialist pozdravlja odpor proti nacijem London. 5. nov. — Pierrc Laval, načelnik vlade v Vichyju, je izročil 35 parnikov zavezni-niških držav, ki so obtičali v francoakih lukah po izbruhu vojne, Nemčiji in Iteliji. To vest je naznanil predatavnik britake-ga pniniatrstvs za ekonomsko vojno. Trije pernlkl so že dospeli v Genovo, italijanako luko. Par-niki ao danski, norveški, holand-akl in angleški. Trinajst parnikov bo dobila Nemčija, oatale pa Italija. Ti bodo vrženi v promet na Sredozemskem morju in bodo prevažali Čete, orožje in bojne potrebščine oaiščni armadi v Egiptu. Chicago. 5. nov. ~ Andre Philip, francoski socisllst, ki Je# pobegnil is Prsncije v Anglijo in •e Um pridružil odboru borbenih Prsncosov, ki mu načeluje general Cherlea de Oeulle, ln je nedavno doapel v Ameriko, je včeraj prišel v Chicego, kjer m nahajajo njegovi otroci. V ras govoru s rfportsrji je dejal, da bombne eksplozije, ki so se pri petlle v desetih frsncosklh mestih, so dokas naraščajočega odpora proti Lsvslu ln drugim ss govornikom kooperacije med Francijo in osiščem. On je po-zdrsvll orgsnisirsn odpor proti ttlHHiPBHp Elllnwood, Kana. — Dne 17, oktobra je tukaj umrl alovtnaki duhovnik Anton Podgoršek, star 75 let in dom« od KrškeJ», V Ameriki je bil 54 let in župniko-val j« po Ksnsesu, ColorSdu ih Ls Sallu, ni. Zadale lete je živel čisto sam med tujci, . Vesti !a Minneeoie w eeiMie te Duluth, Minn. — Dne I. nov. je v Hibbingu umrl John Pov ..........____ še, Star 60 let ln doma od nekod Ledjem in napovedal, da se bo na Notranjskem, ki je vodil gos- povečsl. NEMŠKA SPIONA-\ V AMERIŠKIH REPUBLIKAH davni stan ipiontktga kroika v V al parai»a BIVŠI ARGENTINSKI PREDSEDNIK NAPADEN Menlevldeo, Urugvaj. 5. nov. — Posvetovalni odbor se obrambo držav zapadne hemlsfere je objsvll poročilo ameriške vlade, ki dokasuje, ds Ima nemški špi-noeki krožek, čigar glevni sten je v Valparaisu, Čile, svoje sgen-te v sedmih drugih lstlnskih re-publiksh. Poročilo clUrs 71 slu-cajev dokazane špionsžs Hitlerjevih agentov. Ameriške vladi je asstsvila poročilo ns podlagi ugotovitev svojih detektivov in sporočil, ks-tere je prestregls federalna komunikacijska komlsijs. Nemški špioni so pošiljsll informacija dirgktno v Hamburg s tajnih rs-diopoataj v čileju. Špioni so poročali poveljnikom nemških podmornic o kretSnju ameriških in ssvesnlšklh parnikov ns Atlsntiku ln Karlbej-skem morju, da so jih lahko ns-psdll ln potspljsli. Vlsds v Berlinu je dobivale od špionov tudi informscije o jradnji utrdb ns obali južnoameriških držav in pošiljanju orožje (n drugege bls-ga is Združenih držav. tllno, potem pe groserljo star naseljenec v Minnesotl in zapušča tri slnovs ln tri Mere. — V tukajšnji bolnišnici je dobro nnersfliin mlak Maks i New DulUthš: ga, eden grob ne femah Greenwood, Wls. — Pred ne-ksj dnevi je tukaj umrl Albin Princ, star 15 let. Njegovo trup-Ifl je bilo odpeljenon v St. Peul, Minn., kjer je bilo uptpiljeno Deček sspuščs starše in brsta. James Wiahart, rasiakovalni direktor «silje United Automobile, Alroreft St Agricultural Implemsnt Workers, je dejel, de je v svtnl Industriji, ki je bila preurejena za produkcijo tankov, letel in vefsttlh motornih vocil, sedej uposlenl h okrog 900,000 delavcev 1n ds se bo število v prihodnjih mesecih povečelo ne 1,400,000, flkoro vsi delavci, ki ao bili odslovi Jeni zaradi preureditve, so bili ponovno uposlenl. Ameriške ladjedelnice zgrnile 81 parnikov VVaahlngton, D. C., 5. nov — Federalna pomorske komisija je naznanila, de ao ameriške ladjedelnice zpsdlle v oktobru SI tovornih peralkov, dvanajst manj kot v septembru. Tonaže novih parnikov sneša 800100 ton. Program se prihodnje leto določe zgradnjo parnikov s tonsžo šest milijonov Ion Spor med Nelsonom in Byrnesom "ii ' ». '. naj iartruira krajevne nenie. nej odlože ekcljo glede vHüici. poljedelskih de-leveev v *rm*do. Sene tor Norria is Nebreskr se je pridružil apelu in tafnvtl. de velike armada, katero ni m'jgoóe naštevati S« lit mJ* i" potnike. "Ugotoviti bo trabe, kako vrtiko ItaLianTeo semaš6ev»l' «• W «armado lahko Wiks oprami " ^ LZZin** čolnov, PHIdje, ki so jo podpissli iseieon je na wnitremi a ww u^imtm t\,-,t \i Is t«*e oz sAvust fc«rsat IX bo morale vlede poeUviti mejo-| v obsegu oborožene sile. "Dokler se meje ne doseže, moremo skrbeti te ravnotežje," je dejel I "Moje mnenje je. de je dostav, ljenje iiveže srmedl prav teko potrebno kot d ► tajnik Cleude Wlckerd Ameriške čete v Sinji , in Palestini London, 4. nov —Ceenlkarska agen t ure Bsehenge Telegraph poroča it Cerigrede, da »o ameriške čete doepele v Sirijo in Palestino In se pridružile brit- Zid je zbirajo denar za Ruse Chicego, 5. nov. — Ne seeten ku predstavnikov židovskih grup. ki se je vršil sinoči v Orchestra Hal 11, je bila zbrana vsota 917,000 ze pomoč Rusom Ns sestanku sta govori U Kholem Aach, židovski pieeUlj. In rebt-nec Maurice L. Perzweig, kl je nedavno prišel v Ameriko Is Londons. Aires. Argentine. 5, nov. — Grupa naoljem nsklonje-nih nsckmiistov je nspsdsls s gnilim ssjUsm^n ktopotdl bivši predsednik Auguitin P. Jfusto, pred hotelom Plsss. Nacionalisti so nspedli tudi Justo-ve pristaše, V akcijo je bile po-svsns policija, da naredi mir. Več oaeb j« policije srttirals. Justo je snsn kot sovražnik osiščs in prijatelj ssvssnikov. On bo ksndldlrsl ss predsednike v prihodnjem letu. NedsvnA se je prijsvil ss službo v brazilski armadi, ki gs j« Imenovala u čsst-nega generale. Demokratje obdrže večino v kongresu Republikanci doblU devet sedelev v senatu Washlsgten. D. C.. 5, nov, — Zmaga republikanske stranke pri torkovih volitvah js snlžsle demokratsko večino v obeh kongresnih zbornicah. V nižji bodo demokratje obdržali 319 sedežev. v višji pe 97. V sedenjem kongreeu imajo 395 sedežev v nižji zbornici In 95 v senetu. Kljub nesnstni večini, ki jo bodo imeli demokratje v obeh sborniceh, je očitno, de je stranka doživela nejveČji poraz pri volitvah v sadnjih desetih letih Rooneveltove administracije Republikanci so ispodrinili demokratska guvernerje v petih držsvsh in obdržali vse prejšnje governerske posieije Večine, ki jo imejo demokratje v kongreeu. ne pomeni dosti Mnogi demokratski senatorji ln kongreaniki Is južnih -držav so roakeionerji In ti bodo še nedelje nagajali Rooeevdltovi administraciji Ti In republikanci bodo tvorili moč« no koalicij^ v prihodnjem kongreeu In ga kontrolirali skim voješkim posadkam Prebivalci obeh dežel ao posdravlll prihod ameriških vojakov. Nemci ustrelili 50 Slovencev London, % nov. — Poročilo is iern« Švice, previ, de so Nemci ustrelili 50 slovenskih talcev na Gorenjskem In ae teko maščevati sa umor nekega urednika. Glasovi iz PROSVETA the ENLIOHTEHMENT lenjfkem, ne v Savinjskt dolini, kakor je bila poročeno. • Ko pišem te vrstice, >o sedaj pri nas najhujši volilni boji. Vsak kandidat se hvali in obljublja, kako bo dober za delavce. Sedaj ti tudi večkrat piše; in prosi, ko pa ima delo, na .odgovornem mestu, te pa več ne pozna. Louis Barborich, zastopnik. , ———— • : S pota | To pišem 2. novembra. Zamišljen sem daleč tja v Ljubljano, kjer som pred 34 leti prižigal sveče na grobu Lundra in Ada-miča. To omenjam, kep me je dobri rojak J. Bartol že tretjič opozoril na pomote. Qn je svo-ječasno živel v Calumetu, Mich., sedaj pa živi v Californiji. Kar se pomot tiče, kdo jih ne dela, posebno če k«j več piše. Prvič me Je opozoril, ko sem nekaj pisal c iem in domneval, da je doma z Notranjskega, kot jaz. Ali me je pismeno opozoril, da je z Dolenjskega, blizu notranjske meje. Drugič me jo opozoril, da sem preveč milj zapisal, ko sem omenjal in "meril" tisti viseči mpst Golden Gate med San Franciscom in Oak-landom v Californiji. Rekel je, da je precej krajši kot sem zapisal. Jaz sem se takrat vozil, ne po mostu, marveč z iadjo po ovinkih ali okrog rta proti kraju, kjer je imel svoj dom pisatelj Jack LondonskiJi mnogo pisal pri luninem svitu. Tam se namreč pri luninem Svitu vidi kot podnevi, odsev pa kaže dve luni. Most gre po ravni Črti, jaz sem pa opisavel ovinkasto cesto, koder sem se takrat vozil. Naravno je, da po tej poti nanese mnogo milj več. % Nedavno pa me je ta rojak opozoril glede mojega dopisa, ki sem ga pisal septembra ö 34-let-nld, ko sem bil na pogrebu Lun-dra in Adamiča v Ljubljani in zapisal, da je ob odprtem grobu govoril dr, Tavčar. Mr. Bartol lme je opozoril, ds je govoril Hribar, ne Tavčar. Torej kje so letos 2. novembre moje misli, moji spomini . . . Tsm, kjer sem ¿red 34 leti tretjič zapuščal ljubo Slovenko sku-paj s pokojnim Buhom. Letos je 20 let, odkar je on umrl v bolnišnici St. Marys v Duluthu, Mlnn., kjer to pišem. Drugega novembra 1908 sva si podala roke in odpotovala lz stare domovine vsak svojo pot. On je šel proti Rimu, jsz pa prot} $vici. Kako s težkim srcem sem ono jutro zapuščal Planino na Notranjskem. Pred odhodom sem se podal na grob mojih staršev in klečal, ko so vsaj za mene tujerodcev is jušne in vnhodne Evrope je postals večje, od k .y do 29.5; 14.9 od^otkov tujerod-cev je prihajalo it izvenevrop-skih deiel. Te spremembe jd;jpo mnenju Censai Bureauja pripisati višji povprečni starosti priseljencev ix severne in rs pad ne Evrope in dosledno njihovi Višji mortaliteti.» • Jugoslovani Leta 1930 ja bilo 211,416 ljudi v Združenih državah, ki so itjv vili, da so ae rodili v Jugoslaviji; leta 1940 ja njih število ppd-lo na 161,093» kar'pomeni zm^n/-šanje sa 23.7 odstotkov. Kakor zgoraj omenjeno, znaša zmanf-1 šanje fca celokupno tujeroano prebivalstvo 18.S odstotkov, ; u Spodaj nsvajamo desetorico držav, kjer ja ¿Vilo največ jugoslovanskih priseljencev. Te so iste drŽava kQt lata 1930, malce pa v drugačnem redu. Lata 4|30 je bila PennaylvaiUa, ki ja imela največ Jugosiovsnov; leta 1040 je bila na Čelu drŽava Ohio. Država New York, ki je prva za mnoge tujerodne fkupine, jé bila le sedms po redu zs Jugoslovane leta 1930, pomaknila se je pa leta 1940 z«t eno mesto naprej in je bila pr*4 Wlsconsinom. 1140 1990 Ohio .................. 31,264 38,84* Pennsylvania ...«28,495 40,102 Illinois................21,921 28,173 , Michigan...........12,517 16,468 California---------14,517 U,743 j New York 9,742 10,917 Wisconsin 8,463 12J66 MinnesoU .....w.. 7,390 8388 j Indians ......a«.* 5,342 6¿4t Washington ...... 3,439 4,761 . Uta 1940 ja btto 831,720 ljudi v Združenih drtavah, ki so prijavili anags izmed jugoslovanskih jezikov kot atojo materinščino. Censué Bureau osnačuie kot "materinščino" glavni jezik, ki ga je dotičnik, ko je bil otrok, govoril doma;" Od teh 331,720 ljudi se ¿e 146,160 rodilo v staram kraju, 174,880 j« bilo v Ameriki rojenih otrok jugoslovanskih staršev in 1W80 je bilo v Ameriki rojenih otrok turodnih staršev jugoslovauskegs pokol j e-nja, ki so izjavili, da glavni jt-zlk, ki so gs govorili doma v mladih letih, je bil jugoslovanski. Sledeče tsbele podajejo bolj po-drobne informacije. Prejšnje ljudska štetja—ona leta 1980 ln 1910—so dsls podatke o materinščini zs prvo In drugo generacijo, nsmreč IS priseljence in njihove tukaj rojene otroka ln ljudsko Štetje Hrta 1930 ja dalo take informacije za prvo generacijo. Ljudsko štetja lata 1*40 ja bilo prvo, ld* je uključilo tretjo ln kaanejša generacija. Srbski Slovanska Narodna Podporna Jednoto SS37-5I So. Lawndala Ave. Chka#o. Illinois QLAVNI ODBOR vestice, novice in dopisi iz naselbin. w „ y i Knjigo zlasti dičijo premnoge slike o domovini in njenem ne-hanju v pretečenih letih in današnjih dneh preganjanja. Cena koledarju je letos malo povišane, kar so stroški za tisk ogromni, draginja je tudi pri papirju uščipnila. Cena je 75 centov, ki jih bo pa vaak rojak rade volje odrajtal, ko bo knjigo videl. Koledar obsega skoraj 300 strani. (Gornji dopis je priobčim v zameno zs dopis o Ameriškem družinskem ^koledarju, ki bo pri-občen v decembrski številki A ve Marije. Uredn.) nosijo napise: Groppo universitario Italiano—Giuventu Italiana Doppolavoro in podobno. yai stari spoipeniki slovenske kulture so izginili." Nova pravila za t takojšnje italijanske državljane Department of Justice., Washing ton.on. D. C. Justični department je razjasnil sRltp, po katerem so bili italijanski inozeipcl Izvzeti iz klaai-fikaclje sovražnih inozemcav, kakor je naznanil generalni pravdnik Biddle v svojem govoru ob Kolumbovi proalavj v New Yorku v ponedeljek, 12. oktobra. Ta odločba Ima za posledico, da bodo vsi nenaturalizirani italijanski državljani, živeči v Združenih državah, oproščeni od potrebe, da se ravnajo pospravi-lih o potovanju ip drugih omejitvah, naloženih na sovražne inozemeo, ko je ts dežels stopila v vojno. Oni prevzamejo zopet isti položaj inozemcev (nasproti onemu sovražnih inozemcev), ki so gs Imeli pred dnem 8. decembra 1941. x Ts odločbs ps stopi v veljavo šele po polnoči nedelje, dne 18. decembra. Do tedaj morajo ubogati iste odredbe o sovražnih inozemcih kot poprej in morajo biti zaprti osiroms podvrženi in-ternsciji zs vssko prekršitev. Izjema se ne razteza na one Italijane, katerih internacija ja bila ukazana. Njih značaj osts-ne nespremenjen toliko časa, dokler po mnenju genaralnaga pravdnlka predstavljajo nevarnost za notrapjo varnoat drtel«, Oni, ki so bili Upuščeni pod parolo, se bodo nadalje morâll ravnati po vseh pogojih svoja parole. Edward J. Ennis, ravnatelj oddelka za kontrolo sovražnih inozemcav, ja navedel štiri vrsta regulacij, od katerih so Italijanski inozemcl oproščeni vslad določbe generalnega prsvdnika; 1. Omejitve potovanja.—Italijanski Inozemcl morajo potovsti kamor koli hočejo, ne da bi jim bilo trebe dobiti dovoljenje od fsderslnegs prsvdnika. 2. Omejitve o spremembi blvs-liščs sli uposlenosti,—Italijanski Inozemci niso več primorani dobiti do voljen j s za ts ke ipremem -be. Spremembe edrese ps je trebe prijaviti v smislu zakonu o registraciji inozemcav v Phila-delphljl. ' 3. Certifikati identifikacije.*-Itaiijanski Inozemcl nimajo več dolžnosti nositi s seboj teh «ar-tifikstov. Naj pa ae ti certifikati ne uničijo, oziroma nsj se na pusti, da pridejo v tuja roka. 4. Omejitve o posesti fotagrsf-skih aparatov, krstkovalnlh rs-dioaparatov in drugih prepovedanih predmetov, — Julijanski inozemcl smejo sedaj imeti vse ta predmete v svoji p os—H. Zs enkrst pa naj na prosijo ga* povrnitev teh predmetov, ki ao bili prodani vladi. Bodo Ža obveščeni, ko bo vlada pripravljena, ds Jim povrne te predmeta. Dodatno vojni department aranžira, da sa dvigne prapaved nočnega izhoda (curfew) In potovalne omejitve za italijanske inozamce v vojaških okrajih za-pedne obeli. MATH arraovicH. ur^nmh VINCSNT CA1NKAR -______ F. A. VIDIH .......... mthko U Klim. JACOB ZUPAN _________u___ DONALD J. LOTRICJH_______ RUDOLPH LISCI Î_______ - ----- ------Bok IT. Arma, Normo. —lis Tonar Si.. Luaarno, Po. HSU Muakoka Avo., Clavóla»*, Ohio ---„VOS Poroti AVO., John»town, Po. ftl 8. IMth Slraat, Ctovoioo«. Ohio FRANK BAITS, I MILAN MBOVESl ANDREW OHUM JOHN OI.IP........... FRED MALO Al..... MOI Bo. Lawn dal« Avo., Chloafo. tU. —1M0B Arcada Avo.. Clovolond, Ohio ~.......—...IÎ1M Snodan, Datrott, Mich o. Proapaot Avo.. Clorando* M Uta, lil ......--------.JI WaatoloK Avo.. Poru. m. Glasovi iz naselbin Izšel ja Koledar Ava Marta, ki neal letos naslov Slovenski Koledar, ^ ? „v f. V **§, ko#ko preganjajo slovensko knjigo In slovanski narod, nam morebiti vsaka slovanska knjiga, tudi fr Je samo Ko-Udar, riragoee*»klad, ki naj jo z veseljem prabramo. Letošnji IStovanski Koledar" ja le MU pnkapljive obMk*. vsebina ja pa tako pestra, da ko-ladarja bravec ne bo preje izpustil ls roka. predno «a ne prsbe-ra. Vsebina la ves posvečena slovenskemu življenju. Knjiga naj bi bila nekfcl» kronika vensldk bojev In slovanskags življenja v letih najstrašnejše krize v zgodovini natega naroda Temu ao posvečen« pasmi, po- DOLGA ROKA S, M. OABDEMHXBE (Se nadaljuje.) Sploh pe je nekaj čudnega pri teh zločinih — čeprav ao tako vnebovpijoči, povzročajo pravzaprav le malo hrupa, ker nimajo onih senzacionalnih okolščin. Le sliši ae o njih, ne vidi pe ae pravzaprav ničesar, ker občinstvo vendar nima vpogleda v rodbinsko življenje in torej tudi ne more presoditi, koliko žalosti in obupa vlada v taki nesrečni rodbini. Če bi krasno hišo pognali z bombo v zrak, bi učinek za ubogo mater skoraj ne mogel bili hujši, nego grozno prepričanje, da so ukradli njenega otroka. V onem hipu bi bila smrt za njo blagodejna. In čeprav si njen soprog pravi, da ne sme dopustiti, da bi ga bolest preobvladala, ker le tako more tolažiti svojo soprogo ter pod vzeti vse korake, da najde svojega otroka, vendar pa ga je ta usodepolni udarec tako potrl, kakor nisem nikdar pričakoval." Connersovo pripovedovanje je kar najbolj na me učinkovalo. Skoraj sem se bal, da bo začel obupovati nad svojo nalogo, kajti iz njegovih besed sem slišal neko pritajeno brez-nadejnost. * 1 1 '-r^mlM "Ali mislite, da bo vaša pomoč že prepozna?H nem vprašal plaho. Njegov odgovor mi je pokazal, kako zelo se je v svoji notranjščini bavil s težkočo tega slučaja.. "Od vseh problemov, katerih rešitev sem do-zdaj poskušal," je odgovoril, "je U nedvomno najnepreglednejŠL Če gre pri tem zločinu le za izsiljevanje — kakor vse kaže/— tedaj mo-1 rejo biti storilci rodbini popolnoma tuji. Tega mnenje je menda tudi policija. Potem je zasledovanje določene sledi popolnoma izključeno, ker so tisoči zmožni tako dobičkanosnega zločina. Naj bo mala žrtev blizu ali daleč skriU — z« nas je, kgkor da bi se vdrla v zemljo. Gotovo se boste še spominjali onega senzscionslnsga ropa otroka, najgroznejšega, s katerim se je kdaj pečala javnost, mer«m namreč odpeljsve malega Charleya Rosss.--Zadeva zdaj — čez leta — navzlic vtem govoricam, ki so razširjene, še vedno ni pojasnjena. Vsled tegs pra-vim še enkrst, drsgi prijatelj, od vseh zločinov, vštevši celo zsvrstni umor, je ta zločin najgroz-nejši." Goreča rdečica je pri teh bessdsh zalila njegov temni obraz. In čutil sem, kako to izvan-rcdno razburjenje tega sicer tako mirnega človeka še bolj zvišuje moje-aanimanje za to zadevo. "Vprašali ste me," je Conners počasi nadaljeval, "če bo moja pomoč že prepozna. Mogoče. Enega vas ps morem zagotoviti. Do sedaj sem občutil za vsakega zločinca, ki ssm gs zssledoval, saj iskro sočuta, skušal sem vsak prsstopck ns ta ali oni način oprostiti in vsdno sem se vprsšal, aH ne prideta oba nagiba, siromaštvo in nevednost, tudi tu v poštev. Ko sem ps snoči videl mrs. Ellls, vem, da U zločin nasprotuje vsem človeškim čutom. Celo najgro-zovltejše zver bi ne bila zmožna tega dejanja. Vsled tegs vsm obljubim — če se mi ne posreči, otroka zopet dobiti, hočem gs maščevati — brez milosti, brez sočutja, to mi zapoveduje moj nepremagljivi čut, ki je tako trden, tako nepre maki j Iv, kakor temelji zemlje." Connersovo mišljenje ml je postajalo vedno bolj zagonetno. In čudno, kakor vse njegovo obnašanje, je bilo tudi njegovo govorjenje. Zdaj logično — stvarno, tupatam celo zmerno In suhoparno, zdaj je zopet govoril patetično in s retoriko, polno slik In prispodob, ki je pričala njegovo ljubezen do romantike; redkoma gs je prevzela strast. Razen tega pa je bil, ne da bi bil gostobeseden, odkritosrčen. Če sem pe mi-, sli 1, ds mu vidim ne dno duše, tedaj je hipoma postal molčljiv. O slučajih, s katerimi ae je bevll, se je navadno izražal s sigurnostjo in nekako humoristično. Več sekund trajajoče molčanje, ki je sledilo njegovim resnim besedam o slučaju Ellis, sem končno jez prekinil z vprašanjem: "Kaj je do sedaj storila policija?" { "Vse, kar zahteva položaj; njene odredbe ae ne morejo prav nič kritizirati. Kaj bi mogla tudi drugega storiti, nego stražiti okolico mesta, kjer se je zgodil zločin, iskati osebe, ki so bile tedaj v sosedstvu, in vse dognati, kar se more Izvedeti o vozu sa led in pa o avtomobilu? Na podlagi teh zaaledovanj je prišle policij* dP zaključka^ da v tem slučaju pe gre za akt maščevanja; tega mnenja sem tudi^A, kajti po mojem prepričanju je bil zločin izvrše^ le v to s^rho, da ae Izsili večja vsota denarja. Kako zvito in premišljeno so šli zločinci pri tem na delo, dokazuje okolščina, da do . sedaj še nihče ni stavil takih zahtev na rodbino." "Ali aa temu čudit*?" sem vprašal napeto, "Seveda smatram to za precej značilno, če lopovi, KI skušajo tiger tako hitro iz svojegs ropa iztisniti kapital, da jih U prevelika naglica izda, tako previdno čakajo. To je ravno ona pametna poteza, ki jam jo prej poudarjal. Lopovi Čakajo, da bodo starši otrokovi vsled ved* negs strahu in upanja tako potrti ln zbegani, da si ne bodo upali ničessr več pod vzeti proti roparjem in da jim bodo dovolili vsako zahtevo. S tako grozno Špekulacijo na uničujoči učinek muke;polne negotovosti morejo lopovi iztisniti več nego en milijon." "In vi smatrate za izključeno, da bi se mogli zssledltl zločinci?" "Policija nI do sedaj ničesar dosegla in tudi* jaz blodim le v temi, vendar pa še nikakor nisem izgubil upsnja. Prvikrat v svojem življenju se ne vzbuja v meni nikakršno usmiljenje z zločinko — kajti oni vražji načrt, omehčati žrtve s čakanjem, mi dokazuje, da se je mogel poroditi le v ženskih možganih, ker le — ta more najboljša presojati učinek takega dejanja." "Ali ste o nedolžnosti otrokove varuhinja popolnoma prepričani?" "Z ozlrom na vse, kar sem slišal o; njenem značaju — da. V EUlsovem gospodarstvu so razen zakonske dvojice en Kletar, kuhar, poml-valka, Karollna Wells in en lakaj, nadalje pd-gojiteljlca miss Grsce Musrice, bivša učiteljica, o kateri še nisem dovolj Informiran. Ta je hči nekega propadlega zdravnika, ki je na tako slsbem glasu, ds se ksr ne morem oproetltl nekega suma napram njemu. Doktor Charles Msurlca Ima rasen ts hčere še enegs sina, ki js — kakor njegova sestra — hitro odločen, zapustil očetov dom, ko mu je postalo bivsnje Um neznosno. Ta značajnost postavlja v ugodno luč brata in aestro. Mladi mož je bil baje nato nastavljen v neki trgovini za koleaa ter je postal pozneje Šofer; ker ps od tedaj nI občeval niti s svojim očetom, nltl s svojo sestro, so gs kar zgroibl. Vse osebe v Elllsovem gospodarstvu so bile natančno zaslišane, ne da bi se pri tem proti kateri teh oseb pojsvil ksk sum." ¡1 "Kakšni odnoftaji vladajo zdaj med doktorjem ln njagovo hčerjo?" sem vprašal. "Nikakršni, in'sicer že par let. O vzgojiteljici imajo v Ellisovi fclii ravno tako kar najboljša mnenje, kakor o nesrečni otroški vartihlnjl, ki je od žalosti in bolesti kar izven sebe. (Se nadaljuje.) V ' - j s—sas—Opni sestanku doma pokazala veličastna slika. Morda vec ko tisoč letečih psov je viselo z glavami navzdol po vejah dreves, |lyal tik živali. Po svojih nočnih orgijah so prhu-tarji prespavall dan v hladnem, temnem in čistfan ozračju listja. Le zdaj pa zdaj se je ta ali ona žival spustila z veje in odletela na drugosnesto, ako se s sosedom nista mogla sporazumeti za prostor. Pri tem je nastal v družbi nefcak namir, zaslišalo se je nejevoljno cviljenje in prhutanje posameznih živali na desno in levo, ki pa ni trajalo dolgo. Nekatere manjše veje so se kar šibile pod težo teh lepih živali prijazno pasjo glavo. Čudne živali so visele obešene s kremplji zadnjih nog na vqje, mreno pa so imfle stisnjeno ob telesu, ki je bilo kakor s plaščem ogr-njervo. Nekaj časa sem mirno stal in opazoval to originalno družbo. Potem sem se splazil v neposredno bližino. NameHl sem puško in izstrelil navaden naboj. Dve živali sta takoj padli na zemljo. 'Mnogo jih je odletelo, druge-se niti niso zavedale nevarnosti in so ostale mirno na svojem mestu; Tudi tam, kamor sem pomorU, so visele še trt živali, pa tudi te so počasi druga drugo poklale mrtve na zemljo. Smrtno zadete živali so cremplju zadnje noge tako dolgo, dokler ni popustilo mišičevje. Lov letečih psov ne zahteva podnevi nobenih lovskih spret nostl, streljanje teh živeli je le naVhdna strelna vaja brez vsa ke zanimivosti. Med ustreljenimi psi sem dobil samico, ki je imela pod mreno popolnoma t^epoškodovanega mladiča. V srdu sem začutil nekako bolest in kes, ko sem videl, kako so Je mladič, krčevito držal svoje mrtve, a še vedno tople matere, Nič se nI zmenil za mene, yse njegovo življenje e tičalo'v njegovem gobčku, ki ,0 Je vednOvJasal mleko iz mrtvega materinega telesa . . . O rliu ln domačih šlvallh Še tisti daii smo prišli na obsežno planjavo z Velikimi in cve- V džunglah belega slona Doživljali in vtisi s pohodov po notranjoeti Zapadae Indije Ing. Perdo Lupša (Nadaljevanje.) Lepa tropična noč je legla na zemljo V naši okolici je bilo vse mirno. Le po drevju je šu mel lahen veter, zdaj pa zdaj se je oglasil nočni ptič, is gosda jo bilo slišati srnjaka. Naonkrat jo nekaj zaropotalo. Vstal sem in pogledal, kaj bi moglo biti. Bil je moj uradnik, ki je vrgel poni jevo sedlo na*zemljo. Pripovedoval je, da je takoj'po na-Um odhodu pozval nekaj ljudi, da bi mu pomagali tekati isgub-I j enegs ponije Po daljiem laka nju so našli samo še ostanke ii vali. ki jo je tiger »zmešani NI mu torej preoetaialo drugega, kakor oprtati sedlo na pleča in jo ubrati peš sa nami Tako je prišel a sedlom tet pleča la čen in izmučen le precc» potno ponoči do nas. Visoko gori v vrhu veličast nega drevesa je viselo gnezdo velike azijske ali kraljevske če- Videl aem nekoč, a to je bilo ______________r _ prej, črnega medveda, kako najvišje drevje? kjer obesi svoj je visoko gori v vrhu drevesa bele philng lusng. Vedel sem io, ds si U čebela kaj rsds edini sstnlk na močno vejo v zavetju drevesnega bela je po obttki. močno podobna našemu Izdelani sstnlk Ima več ko kvadratnega metra plaskva in nanese vsnj ena sama družina 20 do 30 kg medu. Moje spremetvo si jo zaželelo medu. Pogumen mož Is družbe je splezal na drevo ln dolgo plamenioo polgal vso čebeljo družino. Medu smo Imeli vsi dovolj, mlade ličinke pa ao bile posebne slaščica ss ielodoo mojih tovarišev. < Ponekod smo našli po votlih drevesih tudi phung phlong. ae-stro naše evropahe čebele. Po bambusovi džungli pa je kaj roda gnezdila mala čebelica ning* Po barvi in obliki je na moč podobna naši čebeli, velika po jo komaj kakor naša muha. Navadno postavi na drobni bambusovi veji na teiko doatopnoss koncu grma samo po en sa talk v obeegu treh do štirih kvadratnih decimetrov. Med te se mi je adel najbolj okueen, vo> hko bolj kakor od čebele phtfeig phlong; med kraljevske pe sploh ni nič kaj okusen. strastno lizal med kraljevske vrha. Ta če-Mobele, ne da bi se količkaj zme. barvi in piku ftil za srdito obletavanje čebel 1tl mu zaradi goatega in debelega, kožuha niso mogle do živega To je bila zabavna slika, ki se le redkokdaj vidi. LefteM psi • Proti poldnevu smo dospeli do ■toke, ob katerem je karavana kaj čass počivala. Živina so je pasla, nekaj mož se je kopalo v potoku, drugi ao stikali po bregu. tretji so jedil svoj rU in kari, jaz pa aem stal ob potoku in jih gledal Ko tako nekaj «asa Stojim, zagledam veliki ptici podobno žival, ki je plavala po zra ha. Bil je leteči pes. Poklica najbližjega moža. da mi pri pu 4 ko Hitela sva skozi go- ičsvo in visoko trsvo (aiang olangL ki nama je segala do glave. da sva prišla do strel/anja. fes jo fte vedno plaval nad drev jem Pomeril sem, de bi ustrelil. toda tovariš me jo prijel »oko in rekel: "la j Ing. na i, mi ik mak" (no strel js j. gospod, velik.. jih je še) Plašila sva sa ipMrih Oto me-trov po šumi, ko se mi je nena točimi laotskimi naselbinami sredi bujnih nasadov tropične-ga sadnega drevja. Daleč naokrog se je razprostiralo lepo urejeno riževo polje s številnimi prekopi, vodnimi zatvornicami in drugimi napravami za umet no namakanje in dovajanje vode, ki je potrebno za uspešno gojenje rlža. Vsepovsod jako primitivno delo, toda vsak inženir mora priznati, da je tudi preprosta ljudska roka včasih zelo spretna in izumljiva. Najstarejše kronike poročajo, mE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE da je bil riž Laotom, Siamcem, ¿snom, Burmancem v in vsem drugim narodom Zapadne Indije glaven pridelek. Marsikatere narodne ceremonije, katerih ao se udeleževali z velikim zanimanjem celo vladarji, ao dokaz spoštovanja in velikega pomena, ki ga je imelo poljedelstvo kot podlaga narodnega življenja v vseh krogih. Laotski narod si je v tem pogledu ohranil razne verske ceremonije. Semkaj spada "rek na", to je prvo oranje, ki se vrši v obliki brahmanskih obredov pred prvim deževjem, navadno meseca maja, ko se prične delo ns polju. Bili so časi, ko je vladar sam prijel za plug in kot prvi orač otvoril čas oranja. (Dalje prihodnjič.) C WAR STAMPS .............. Trinerjevo grenko * Vitaminom B-l potu zmage Mi bomo brez dvoma Ampak vsi moramo pomatatil povanjem bondov m dr£nJ lega života v dobrem zdravju! potrebuje zdrave ljudi ¿¿J nerjevo grenko vino Jc obdrfi jo reputacljo kot zanesljivi čnica ki milo odvajalno ■ zadnjih M let. S njegovo 3 mesjo Vitamin B-l, ki a apeUt in prebavo, je Trs grenko vino zdaj št boljfel tudi ceneje, ker se je vrnilo ! jo staro 18-unčno stekleni«] vajte ga kakor je določeno! klenici. Dobi se v vseh | ampak strogo zahtevajte u| Trinerjevo grenko vino z 1 nom B-l. Ako ga ne morete! v vali soseščini, tedaj pošlji aU $6.50 na Jos. Triner Corp S. Ashland Ave., Chicago, dobili bodete eno ali šest s Trinerjevegs grenkega vina minom B-l poitnine prosto- ROJAKI SLOVENCI- RELIANCE FEDERAL SAVINGS & LOAN M Vam naznanja, da poeojejemo denar na prva teke (First Mortgages) pod najboljšimi pogoji in vsesa, PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na sapadni mesta Chlcaga. > V slučaju, da rabite denar ss posojilo, obrnila m naš urad. kateri aluši v polno zadovoljstvo slovet ga naroda še nad 34 let. Točne In poštena postrežba Vam Je sagoiovljsna našem podjetju. Za Vašo naklonjenost ao Vam priporoči LEO JURJOVEC Sr., pr« RELIANCE FEDERAL SAVINGS & LOAN ASSOCIATION 1004 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. - CANal 71 GEORGE W_____ . ^ Institute 0« Technology v aaglettinl Spisal snani profesor na Stevens Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OP MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje ln v slikah pokale temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vporabo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete, pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vsm bo ta knjiga zalo koristna ln mnogo potrebna.—1000 slik ln risb. 576 strani, trdo vezana knjiga Stane SAMO >110,—Poitnl-no plačamo ml. Naročite pri KNJIGARNI 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY, 110 West lšth ST, NEW YORfe.—Zaloga nI velika. Naročite to vaZno knjigo ša TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dola k „ • Tiska vabila za veselice in shode, vizitr časnike, knjige, koledarje, letake itd.| slovenskem, hrvatskem, slovaškem, angleškem jeziku in drugih . . VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHl .... Vsa pojasnila daje vodstvo . . . . Cene smerne, uaUsko delo prve Pišite po informscije na naalov: SNPJ P RIN T E RY 9067-59 S. Lasmdale Aveaue - • Chicago, TEL. ROCKWELL 4004 NAROČITE SI DNEVNIK PROS'1 Pe sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči aa U.i Pro»«io Je edea. dva. tsl. Š«M aU pet šlaMV to sne drušiaa k asi stfi Ust Psesveta stane aa vse eneha. aa člane ali »silan. HM rtne naročnino. Kes pe člani še plačajo pri asssmanh.il* k. se Jim lo prišteje k aaročnlaL Torej sedsj ni J«**« da Je Ust predrag as člaae SNPJ, Ust Prosveta Je vsi. gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki hI rad ČUal list mk das. Pejesailoi—Vselel kakor hitro kateri teh članov preneha blU čl SNPJ. ali če se preseli proč od družine ln bo sahtev»! ss« "g* tednik, bode moral tisti član is dotične dntiine. ki je tako .ku* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu, 1* in obenem doplaiatl dotično vsoto listu Prosveta. Ako te«, stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vwto naroetu« jet Ctcero in Chicago Ja W 1 tednik in--------J ■ |n------ ..............-J s:..........-.t Ih^eJ d»ntrj« liai, ki Js »sla —» «— * PROSVETA. SNPJ. 1007 Se. Leenadale Am m 9 PrileAsne »sllljsm sa list v»eto • S. 0. 4 ft. Uitavlt* t»