t~rtkl 
alnik 
6 
LETO 1980 
STROKOVNA REVIJA 
Gozdarski v.aslnik 
SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT 
SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY 
L E T O 1980 o L E T N 1 K XXXVIII o š T E V 1 L K A 6 
p. 249-296 
Ljubljana, junij 1980 
VSEBINA - INHAL T - CONTENTS 
Mag. Jože Ajdič in 249 
Stanko Brodnjak 
Ocena razvojnih možnosti Gozdnega 
gospodarstva Maribor za obdobje 
1981 - 1985 z vidika nekaterih prob-
lemov v gozdarstvu 
Assessment of development possibi-
lities of the Regional forest manage-
ment organization in Maribor for the 
period 1981-1985 envisaging some 
problems in forestry 
Mag. Slavka Kavčič 257 Stabilizacija v gozdarstvu 
Economical stabilization in forestry 
264 Gozd in divjad v Sloveniji 
Po LIFE 271 Al i bo padla trdnjava tropskega pra-
gozda 
Mag. Igor Smolej 275 Projekt Jari - milijardno tveganje ? 
Lado Eleršek 278 Splošni podatki o gozdovih in goz-
darstvu držav Evropske gospodarske 
skupnosti 
Janko Kalan in 283 Klasificiranje in raziskovanje rast i šč 
Marjan Zupanč i č 
285 Gozdarsko vozilo 
TAM 170 T 14 KOP 4 X4 
288 Iz domače in tuje prakse 
289 Književnost 
293 Društvene vesti 
295 Zapis na bukvi 
Naslovna stran : Ali bo 
letos ži rovo leto - foto M. Aljančič 
TISK čGP DELO 
Gozdarski vestnik Izdaja 
Zveza Inženirjev in tehnikov 
gozdarstva ln lesarstva 
SR Slovenije 
Uredniški svet: 
Marjan Trebežnik, predsedn ik 
mgr. Boštjan Anko 
Branko Breznik 
Janez černač 
Rozka Debevc 
Hubert Dolinšek 
Vilijem Garmuš 
dr. Franc Gašperšič 
Marjan Hladnik 
Marko Kmecl 
Vitomir Mikuletič 
mrg. Franjo Urleb 
Uredniški odbor: 
mrg. Boštjan Anko 
dr. Janez Božič 
Branko Breznik 
Marko Kmecl 
dr. Amer Krivec 
dr. Dušan Mlinšek 
dr. Iztok Winkler 
Odgovorni urednik 
Editor in chief 
Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. 
Uredništvo in uprava 
Editors' address 
YU 61000 Ljubljana 
Erjavčeva cesta 15 
:Liro račun - Cur. acc. 
50101-678-48-428 
Letno izide 10 številk 
1 O issues per year 
Letna naročn ina 180 din 
Za ustanove in podjetja 600 din 
za študente 1 OO din in 
za inozemstvo 360 din 
Subscription 360 din 
Ustanovitelj ici revije sta Zveza 
inženirjev in tehnikov gozdarstva 
in lesarstva Slovenije ter samo-
upravna interesna skupnost za 
gozdarstvo Slovenije. 
Poleg njiju denarno podpira iz-
hajanje revi je tudi Raziskovalna 
skupnost Slovenije. 
Po mnenju republiškega sekre-
tariata za prosveto in kulturo 
(št. 421-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za 
GV ni treba plačati temeljnega 
davka od prometa proizvodov. 
UDK 634.0.903(497.12) 
OCENA RAZVOJNIH MOžNOSTI GOZDNEGA 
GOSPODARSTVA MARIBOR ZA OBDOBJE 1981-1985 
Z VIDIKA NEKATERIH PROBLEMOV V GOZDARSTVU 
Mag. Jože Ajd i č (Maribor)* in Stanko B rod nja k (Maribor)* 
Ajd ič, J. in 8 rod nja k, S.: Ocena razvojnih možnosti Gozdnega 
gospodarstva Maribor za obdobje 1981-1985 z vidika nekaterih problemov v 
gozdarstvu. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 6, str. 24~256. V slovenščini s 
povzetkom v nemščini. 
Avtorja na osnovi razčlenjenih zaviralnih in pospeševalnih dejavnikov 
v sedanjem sistemu gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji iščeta pota, ki 
bi gozdno gospodarstvo v prihodnjih petih letih pripeljalo do splošno zna-
nih in nespornih družbenih ciljev na tem področju. Sugestije so povsem 
konkretne. 
Ajd ič, J. in 8 rod nja k, S.: Assessment ol development possi-
bilities ol the Regional forest management organization in Maribor for 
the period of 1981-1985 envisaging some problems in lorestry. Gozdarski 
vestnik, 38, 1980, 6, pag. 24~256. ln Slovene with summary in German. 
The authors are searching for the ways which could be able to lead 
the forest economy, within the next five years, to the generally established 
and indisputed social objectives in this area. Suggestions derived are 
realistic and based on the analysis ol hampering and promoting lactors 
existing in the actual system of the forest economy in Slovenia. 
1.0. Uvod 
1.1. Splošna načela 
Gozdarstvo je kot panoga dejavnosti izredno specifično in raznoliko v poslov-
nem procesu. Zakon o gozdovih govori o gozdu kot posebni dobrini splošnega 
pomena in predpisuje zanj tudi posebno varstvo in poseben način gospodarjenja 
z njim. 
Socialistična republika Slovenija je po zakonu o gozdovih razdeljena na 14 
gozdnogospodarskih območij. Gre torej za teritorialno delitev celotnega sloven-
skega gozdnega prostora. Znotraj vsakega gozdnogospodarskega območja naj 
z gozdovi praviloma gospodari ena delovna organizacija. Pri tem gre za gospo-
darjenje z gozdovi v zasebni in družbeni lasti. 
Poslovni sistem je kot posledica takšne opredelitve gospodarjenja z gozdovi 
usmerjen k izpolnjevanju poslovnih ciljev. Za gozdarstvo bi lahko opredelili na-
slednje temeljne poslovne cilje: 
• Mag. J. A., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor in S. 8., dipl. inž. gozd., 
Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa cesta, 62000 Maribor, YU. 
249 
zadovoljevanje družbenih potreb po lesu, 
zagotavljanje trajnosti gozdov v njihovem biološkem smislu in trajnosti gozdne 
proizvodnje in donosov v smislu stalnega naraščanja prirastkov, 
trajna krepitev produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč in sestojev in 
ohranjanje in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. 
Naloge s področja gospodarjenja z gozdovi morajo zato uporabljati skupno 
delavci v združenem delu s področja gozdarstva in združeni kmetje-lastniki 
gozdov. 
Delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Maribor, ki ji je v smislu 9. člena 
zakona o gozdovih zaupano gospodarjenje z gozdovi v družbeni lasti in z gozdovi, 
na katerih je lastninska pravica, je samoupravno organizirana prek temeljnih 
organizacij združenega dela gozdarstva in temeljnih organizacij kooperacije goz-
darstva. Delavci in kmetje, združeni v temeljnih organizacijah, skladno z zal<onom 
opravljajo vse proizvodne naloge in samoupravno odločajo o ustvarjanju in 
delitvi dohodka. 
1.2. Osnove :za usmeritev razvoja 
V mariborski občini obstajajo pomembne prednosti za pospešen razvoj goz-
darstva, lesarstva in še nekaterih drugih dejavnosti. Te prednosti do danes še 
niso v polni meri izkoristili, ker se pri gospodarjenju z gozdovi pojavljajo pospe-
ševalni in zaviralni dejavniki: 
a) Pospeševalni dejavniki: 
velika gozdnatost v občini, ki znaša nad 42 %, 
velika ohranjenost gozdov, še posebej v Pohorsko-Kozjaškem masivu, 
velika tradicija gospodarjenja z gozdovi in lesni predelavi, 
visoka stopnja strokovnosti pri gospodarjenju tako v družbenih kot zasebnih 
gozdovih, 
relativno dobra odprtost in dostopnost gozdov, 
lesnopredelovalna industrija ima poleg kmetijstva in voda edina lastno suro-
vinsko osnovo, zato ima gozd pomembno komparativne prednost, 
večnamenske funkcije gozda. 
b) Zaviralni dejavniki: 
neracionalna samoupravna organiziranost gozdarstva, ki slabi povezavo z 
lesno predelavo in onemogoča usmerjanje blagovnih tokov, 
razdrobljenost gozdne posesti, ki onemogoča enotno in usmerjeno politiko 
investiranja, še posebej pri izgradnji gozdnih komunikacij, ter enoten tehnično­
tehnološki razvoj in racionalno izrabo obstoječih proizvodnih kapacitet, 
neracionalna organizacija skupnih dejavnosti, permanentnega izobraževanja 
in usmerjene kadrovske politike, 
prenizka akumulativna sposobnost gozdarstva, 
razdrobljenost lesnopredelovalne industrije in predimenzioniranost njenih ka-
pacitet, kar povzroča slabo izkoriščanje le-teh in pogojuje povečanje pritiska na 
etate, 
premajhna zavzetost in skrb lesnopredelovalne industrije za vlaganja v raz-
širjeno reprodukcijo gozdarstva ter s tem krepitev lastnega surovinskega za-
ledja. 
250 
2.0. Problematika gospodarjenja z gozdovi 
2.1. Splošno koristne funkcije in lastništvo gozdov 
V uvodu poudarjeni temeljni poslovni cilji po ohranjanju in krepitvi splošno 
koristnih funkcij gozdov prihaja v določena nasprotja z ohranjanjem zasebnega 
lastništva v gozdovih. 
Po zakonu o gozdovih je gospodarjenje z gozdovi skupno tako za gozdove v 
družbeni kot zasebni lasti. To določilo pa v nadaljnjem tekstu zakona ne daje 
prave ingerence gozdnogospodarskim organizacijam za njegovo uveljavljanje. 
Dejstvo je, da je ohranjanje splošno koristnih funkcij gozda širši družbeni interes, 
zasebno lastništvo gozda pa dediščina naših družbenoekonomskih odnosov. 
Problem je posebej izrazit pri drobnolastniški strukturi gozdne posesti, kadar 
obravnavamo tisto kategorijo lastnikov, ki nimajo statusa kmeta in jim lastništvo 
nad gozdom praktično ne predstavlja vira prihodkov. 
Sistemske rešitve za to področje, ki je specifično za SR Slovenijo, bi zago-
tovile gozdarstvu neprimerno boljše pogoje za celovitejša gospodarjenje z 
gozdovi. 
2.2. Proces združevanja gozdov v gozdnogospodarskem območju Maribor 
Leta 1963 je zakon o gozdovih SR Slovenije z namenom, da bi uredil sodobno 
gospodarjenje z gozdovi, predpisal skupno gospodarjenje z gozdovi v gozdno-
gospodarskem območju, in sicer v enotni območni gozdnogospodarski organi-
zaciji. 
Temeljni cilj skupnega gospodarjenja z gozdovi pa kljub predpisu tedaj ni 
bil v celoti uresničen. Iz enotnega gospodarjenja je izostal del družbenih gozdov, 
s katerimi gospodarijo kmetijske, prometne, industrijske, turistične, zdravstvene 
in druge delovne organizacije in društva. V gozdnogospodarskem območju Ma-
ribor je tako še vedno 4.020 ha družbenih gozdov zunaj skupnega gospodarjenja. 
Zaradi neenotnega gospodarjenja z gozdovi pa niso prizadete le gospodarske 
funkcije gozdov, temveč v veliki meri tudi njihove varovalne in socialne funkcije. 
Ob spoznanju družbenega pomena skupnega gospodarjenja z gozdovi je 
medobčinska gospodarska zbornica za Podravje skupaj z družbenopolitičnimi 
organizacijami podravske regije že v preteklem letu začela z združevanjem goz-
darstva in dosegla prve rezultate v priključitvi KK Ptuj-TOZD gozdarstvo. V 
občini Maribor, v kateri je razdrobljenost največja, pa se ti procesi odvijajo zelo 
počasi. To zavira nekatere druge procese, saj je integracija gozdarstva v ob-
močju pogoj za nadaljnje integracijske povezave gozdarstva z ~lesno predelavo 
v enoten kompleks, ki bo zagotavljal gospodarno poslovanje, večjo delitev dela, 
skupne naložbe usmerjene v izvoz, odpiranje novih delovnih mest in integralno 
izrabo celotne lesne surovine. Le-ta se še ne predeluje doma in gre kot surovina 
v izvoz. 
2.3. Enak obseg proizvodnje in dohodek 
Uveljavljanje načela trajnega gospodarjenja z gozdovi zahteva od gozdarjev 
tudi ohranjanje enake glavnice pri lesni masi. To pomeni, da lahko govorimo o 
praktično enakem obsegu proizvodnje. Proizvodnjo sicer lahko povečujemo z 
intenziviranjem gozdnogojitvenih del in boljšim izkoriščanjem sečnlh odpadkov, 
vendar do razumnih meja. Takšna prizadevanja bi zagotovila v naslednjem sred-
251 
njeročnem obdobju naraščanje proizvodnje in s tem tudi blagovne proizvodnje po 
stopnji 0,8% na leto. To je praktično tudi vse, kar lahko gozdarstvo ponudi 
na področju večanja blagovne proizvodnje, toda pri zagotovljeni enostavni re-
produkciji. 
Razširjena reprodukcija je v gozdarstvu izredno dolgotrajen proizvodni proces, 
ki zahteva velike naložbe, donosnost pa je vprašljiva, saj je časovno izredno 
odmaknjena. Takšnih naložb gozdarstvo samo ne zmore. 
S sprejetjem Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-
hodka v letu 1980 (Ur. list SRS št. 3/80) je panoga gozdarstvo postavljena v 
izjemno težak položaj. Pri enakem obsegu proizvodnje je namreč praktično 
nemogoče zagotoviti realno rast dohodka. To pa pomeni po določilih navede-
nega dogovora tudi nazadovanje realne rasti osebnih dohodkov. če upoštevamo 
še dejstvo, da so trenutni osebni dohodki v gozdarstvu pod poprečjem go-
spodarstva v SR Sloveniji, je vsa problematika še toliko bolj resna. Ob določenih 
trenutnih težavah pri zaposlovanju bodo neugodna delitvena razmerja dohodka 
in čistega dohodka povzročala še večje težave pri zaposlovanju v bodoče. 
2.4. Gozdne prometnice in njihov javni pomen 
Osnovni pogoj za intenzivno gospodarjenje z gozdovi je dovolj gosto in kva-
litetno cestno omrežje, ki omogoča prevoz lesa s sodobnimi prevoznimi sredstvi 
čez vse leto. Znano je, da sta bila Pohorje in Kozjak vse do pred 25. leti prometno 
popolnoma zaprti območji. Izjema so bile le kamionske ceste do večjih naselij. 
Z intenzivno izgradnjo gozdnih prometnic v zadnjih letih so bile dograjene: 
osnovne povezave, ki omogočajo racionalen prevoz lesa iz vseh gozdov. Po-, 
sebej pomembno je dejstvo, da so gozdne ceste prometno povezale številne 
manjše vasi, zaselke in tudi posamezne kmetije ter kmetom tako omogočile ne le 
obstoj, ampak tudi modernizacijo kmetijske proizvodnje. 
V prihodnjem planskem obdobju 1981-1985 bo potrebno obstoječe gozdno-
cestno omrežje še spopolniti. Posebej pomembna naloga je postopna moderni-
zacija cest z razširitvijo ozkih tras, ublažitvijo preveč ostrih ovinkov, zamenjav 
vseh lesenih mostov s trajnimi konstrukcijami in končno postopno asfaltiranje 
najpomembnejših in najbolj obremenjenih cest. Ker bodo tako urejene ceste 
rabile tudi drugim dejavnostim (turizmu, kmetijstvu, vojski), je potrebno zagoto-
viti sofinanciranje ostalih asociacij. Pri izgradnji gozdnih prometnic bi morale 
pomembnejša vlogo odigrati predvsem banke, s tem da bi gozdarstvu zago-
tovile dolgoročne kredite po zmernih obrestnih merah. Izgradnja gozdnih pro-
metnic bi morala dobiti status prednostnih naložb, še posebej zato, ker bomo 
večino gozdnih prometnic gradili v obmejnih in nerazvitih območjih. 
2.5. Blagovna proizvodnja lesa v zasebnih gozdovih 
S stališča pridobivanja lesa za nadaljnjo predelavo iz gozdov v zasebni lasti je 
pomembna struktura gozdov glede na velikost gozdne posesti. Velikost gozda, 
ki je v lasti enega lastnika v posameznih karakterističnih območjih je zelo raz-
lična. Velike gozdne posestnike srečujemo na Pohorju in Kozjaku, skrajno raz-
drobljen! pa so gozdovi v ravninskem delu Pohorja. 
Poprečna velikost zasebne gozdne posesti v občini Maribor je razmeroma 
nizka. Po gospodarskem pomenu gozdov v kmečkem gospodarstvu lahko razde-
limo zasebne gozdove v naslednje 3 kategorije: 
252 
Velikost Površina 
posesti ha 
1 
do 3 ha 5.737 
3-20 ha 8.299 
nad 20 ha 4.060 
Skupaj 18.096 
% 
31,7 
45,9 
22,4 
100,0 
Gozd. posestniki 
število 
6.538 
1.267 
104 
7.909 
1 
% 
82,7 
16,0 
1,3 
100,0 
Poprečna 
velikost 
posesti v ha 
0,88 
6,55 
39,04 
2,28 
Gozdovi prve kategorije služijo v glavnem 'le zadovoljevanju lastnih potreb 
gozdnih posestnikov po lesu, za prodajo pa sekajo v njih le malo in občasno. 
V drugo skupino spadajo mešana kmetijskogozdna kmečka gospodarstva, ki so 
v večji meri odvisna od gozda in jim predstavlja dohodek od prodaje lesa važen 
dopolnilni vir zaslužka. V tretjo kategorijo gozdne posesti z več kot 20 ha 
•gozdov pa štejemo gozdne kmetije, pri katerih glavni del dohodka izhaja iz 
gozdarstva. 
Razdrobljene gozdove manjših posesti so v preteklosti skoraj povsod preko-
merno izkoriščali, zato so danes osiromašeni lesnih zalog in degradirani na 
velikih površinah. Bolje ohranjeni so ostali gozdovi velikih posestnikov, ki so 
ob normalnem izkoriščanju lahko dobili iz svoje posesti dovolj sredstev za nor-
malno gospodarjenje in vlagali tudi v razvoj kmetijstva. Posebno pereč problem 
pa je, da se struktura gozdne posesti iz leta v leto menja in to v smeri vedno 
večjega drobljenja posesti. Dokajšnje površine gozdov so prešle v zadnjih letih 
tudi v nekmečke roke. 
Navedeni problemi neugodno vplivajo na blagovne tokove lesa, ki odhaja v 
pretežno slabo predelanem stanju mimo usmerjenega gospodarjenja na trg, med-
tem ko lesna predelava ostaja brez potrebne surovine. Trend upadanja blagovne 
proizvodnje iz zasebnih gozdov je viden in iz leta v leto večji, saj se dotok 
zmanjšuje s stopnjo 3 do 5 %. 
Poseben problem je individualno žaganje lesa na zasebnih žagah. Zaganje 
na njih presega že vse razumne meje za porabo v kmečkih gospodarstvih. Zato je 
potrebno omejiti tak način nesmotrnega razžagovanja lesa in poostriti kontrolo, 
ker se pojavljajo prekupčevalci, ki si nekontrolirano prisvajajo dohodek od utaje 
davkov in drugih obveznosti. Na tak način izgublja družbena skupnost znatna 
sredstva pri davkih občanov, prometnem davku, prispevku za biološka vlaganja 
v gozdove in stroških gospodarjenja. Družbenopolitičnim skupnostim priporo-
čamo, da navedeno problematiko prouče in zakonsko sankcionirajo. 
2.6. Usklajevanje interesov pri prostorskem planiranju 
S stališča gozdarstva je v mariborskem gozdnogospodarskem območju po-
membno predvsem naslednje: 
razmejitev površin med kmetijstvom in gozdarstvom, 
uskladitev gozdarstva z interesi turizma, 
ohranitev zelenega pasu v mestnih sredinah. 
Ze dolgo smo priča pojavu, da družbeno kmetijstvo in tudi kmetje opuščajo 
obdelavo na površinah, ki so za kmetijstvo manj primerne. Take površine spon-
tano zarašča grmovje, ki v daljšem časovnem obdobju preide v gozd. S pred-
hodno rajonizacijo zemljišč in njeno klasifikacijo po pomembnosti, seveda v 
soglasju z vsemi uporabniki (KZS, kmeti, kmetijskimi kombinati, KZ, občinami), bi 
dobili podatke za usklajen prostorski plan. Na ta način bi gozdarstvo odstopilo 
253 
zemljišča v nižinskih predelih, ki so primerna za kmetijsko proizvodnjo, danes 
pa jih prekrivajo manj donosni gozdovi in plantažni nasadi topole. Na drugi strani 
pa bi kmetijstvo odstopilo površine, ki se zaraščajo v hribovitih predelih in bi jih 
gozdarstvo lahko smotrno uporabilo za snovanje novih gozdov. Poudarjamo, da 
gozdarstvo pri tem ne želi večati gozdnih površin na račun kmetijskih, ampak 
le prispevati svoj delež k smotrnejši izrabi vseh površin. 
Z razvojem turizma na Pohorju se kažejo vse večje potrebe in tudi zahteve 
za krčenjem najbolj donosnih gozdov, katerih površine uporabljajo za izgradnjo 
rekreacijskih objektov za zimski in letni turizem. Zavedamo se, da gozdarstvo ni 
'samo sebi namen, zato moramo upoštevati tudi interese drugih uporabnikov 
prostora. V zvezi z uskladitvijo interesov panog gozdarstva in turizma je naročena 
ekološka študija za Pohorje. Na osnovi izsledkov ekološke študije se bomo morali 
odločiti, kaj je za gozdnogospodarsko območje Maribor pomembnejše: pospeše-
vati razvoj turizma na škodo gozdarstva, a11i dati prednost gozdarstvu in to z 
vidika zagotavljanja lesne surovine in ohranjanja splošno koristnih funkcij gozdov. 
Pohorje s svojimi ohranjenim! gozdovi je surovinska osnova dobro razviti lesno-
predelovalni industriji, pogoj za obstanek višinskih kmetij, regulator vodnega 
režima dravskih elektrarn. Nudi tudi možnosti za razvoj turizma in pogojuje zdravo 
človeško okolje. Te ugotovitve moramo vgraditi v planiranje usklajenega razvoja 
tako turizma kot gozdarstva in drugih posrednih koristnikov prostora in gozdov. 
Zaradi nenačrtnega krčenja obmestnih gozdov bodo morale občinske skupšči­
ne čimprej sprejeti ustrezne odloke o zelenem pasu mestnih središč. 
2.7. Povezava gozdarstva, lesarstva in trgovine 
V načrtovanem srednjeročnem obdobju mora priti do večjega povezovanja 
med gozdarstvom, lesarstvom in trgovino. 
Z družbenega in tudi gospodarskega vidika je proces povezovanja gozdarstvo 
-lesarstvo-trgovina odvisen od interesov delavcev, da si zagotovijo večji priho-
dek in povečajo učinkovitost poslovanja tako v gozdarstvu kot v lesni predelavi. 
Te interese je mogoče uresničiti prek tako zastavljenih poslovnih ciljev, s 
katerimi bomo lahko: 
ustvarili pogoje za dohodkovno povezovanje, 
ustvarili pogoje za pravičnejšo delitev akumulacije, 
ustvarili pogoje za delitev proizvodnih programov s specializirano veliko 
serijsko proizvodnjo, 
ustvarili pogoje za: 
skupno planiranje, 
delitev dela, 
racionalizacijo transporta, 
združevanje sredstev za naložbe, 
odpiranje novih delovnih mest, 
skupni marketing, skupno obdelavo podatkov in 
integralni poslovni informacijski sistem. 
3.0. Zaključne misli 
1. Na področju lastništva gozdov bo potrebno razmisliti o boljših sistemskih 
rešitvah in tudi na ta način ustvariti gozdarstvu pogoje za celovitejša gospodarje-
nje z gozdovi. 
254 
2. Proces združevanja družbenih gozdov v eno delovno organizacijo je po-
trebno čimprej zaključiti. To mora biti tudi splošen družbeni interes, ki mu bo v 
zaključnem delu sledila še racionalnejša samoupravna organiziranost. 
3. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 
1980 je za gozdarstvo praktično nesprejemljiv. Gozdarstvo je potrebno obravna-
vati ločeno, kot panogo dejavnosti s posebnim, širšim družbenim poslanstvom 
in ne samo z vidika njegove lastne ekonomije. 
4. Zaradi javnega značaja gozdnih prometnic bo potrebno v financiranje, 
in sicer pri izgradnji in vzdrževanju Je-teh, vključiti tudi ostale porabnike. Pred-
vsem moramo zagotoviti, da se v financiranje pri izgradnji cest v večji meri 
vključi še lesnopredelovalna industrija in banke z ugodnejšimi krediti. 
5. Povečevati bo potrebno blagovno proizvodnjo lesa predvsem v zasebnih 
gozdovih. Kmete lastnike gozdov bo potrebno bolje dohodkovno povezati prek 
temeljnih organizacij kooperacije. Omejiti bomo morali pretirano lastno uporabo 
lesa v kmečkih gospodarstvih, saj je mnogokrat vir prekupčevanja z lesom. Ravno 
tako bo potrebno omejiti individualno žaganje lesa na zasebnih žagah, ki pred-
stavlja neracionalno trošenje lesne surovine in presega dejanske potrebe po-
sameznih kmečkih gospodarstev. 
6. S prostorskimi plani bomo morali dokončno razmejiti interese med uporab-
niki prostora. Za gozdarstvo je pomembna razmejitev predvsem pri: 
uporabi gozdnih oziroma kmetijskih zemljišč, 
usklajevanju interesov gozdarstva in turizma in 
ohranjanju zelenega pasu v mestnih središčih. 
7. Pri povezovanju z lesnopredelovalno industrijo in trgovino mora gozdarstvo 
kupoprodajne odnose v celoti zamenjati z dohodkovnimi odnosi. Prek skupnega 
prihodka in skupnega dohodka bodo ustvarjene tudi boljše osnove za poslovno 
tehnično sodelovanje in pravičnejšo delitev akumulacije. 
Povzetek 
Od gozdarstva se v srednjeročnem obdobju 1981-1985 mnogo pričakuje. 
Zaradi deficita pri proizvodnji lesne surovine je gozdarstvo postavljeno pred 
dejstvo, da poizkuša na vse možne načine večati proizvodnjo in še posebej bla-
govno proizvodnjo. Načrtovani etati so zastavljeni smelo, enako tudi obseg 
gozdnogojitvenih del. Ob teh ciljih se pojavljajo tudi problemi, ki delujejo zavi-
ralno; lahko jih razvrščamo po različnih kriterijih. Za gozdarstvo trdimo, da lahko 
s pomočjo svojih strokovnih in ostalih institucij mnogo problemov reši samo 
znotraj svoje panoge. Danes bi želeli opozoriti predvsem na tiste, ki jih gozdarstvo 
samo ne more rešiti, saj so takšnega pomena, da zadevajo interese skoraj vseh 
občanov, gozdnih posestnikov in ostalih uprabnikov prostora. Mednje sodijo: 
nasprotje med splošno koristnimi funkcijami in lastništvom gozdov, 
problem neenotnega gospodarjenja z družbenimi gozdovi znotraj gozdnogo-
spodarskega območja, 
zagotavljanje realne rasti dohodka ob enakem obsegu proizvodnje, 
gozdne prometnice in njihov javni pomen, 
blagovna proizvodnja lesa v zasebnih gozdovih, 
usklajevanje interesov pri prostorskem planiranju in 
povezovanje gozdarstva, lesarstva in trgovine. 
Pri reševanju navedenih problemov potrebuje gozdarstvo podporo javnosti. 
Bilo bi namreč zelo nerodno in tudi neodgovorno, če bi to, kar smo v srednje-
ročnih pianih zapisali, ostalo samo na papirju. 
255 
EINSCH~TZUNG DER ENTWICKLUNGSMOGLICHKEITEN DER FORSTDIREKTION MARIBOR 
FOR DIE PERIODE 1981-1985 VON STANDPUNKT EINIGER FORSTLICHER PROBLEME 
Zusammenfassung 
Die Forstwirtschaft soli in der mittelfristigen Periode 1981-1985 viel leisten. Wegen des 
Defizits bel der Produktion des Holzrohstoffes steht die Forstwirtschaft vor der Forderung, 
mit allen moglichen Mitteln die Produktion zu steigern und dabei insbesondere die Pro-
duktion fur den Mark!. Die geplanten Etate sind energisch festgesetzt, desgleichen der 
Umfang der waldbaulichen Arbeiten. Solche Ziele bringen auch Probleme, welche hemmend 
wirken; di ese konnen nach verschiedenen Kriterien gruppiert werden. Fur die Forstwirt-
schaft gilt, dass sie fahig ist, mit Hilfe ihrer eigenen fachlichen und anderen lnstitutionen 
viele Probleme selbst zu losen. Hier soli for allem auf jene Probleme hingewiesen werden, 
die von der Forstwirtschaft allein nicht gelost werden konnen, dass sie so bedeutend sind, 
dass sle die lnteressen fast aller Leute, Waldbesitzer und ubriger Raumbenutzer betreffen. 
Das sind undzweidentig die folgenden Probleme: 
Gegensatz zwischen den allgemein nutzlichen Funktionen des Waldes und den Kate-
gorien des Waldbesitzes. 
Problem der uneinheitlichen Bewirtschaftung der gemeinschaftlichen Walder innerhalb 
der forstwirtschaftlichen Region von Maribor. 
Sicherung des reellen Wachstums des Einkommens bel gleichbleibendem Produktions-
umfang. 
Verkehrslinien im Wald und deren offentliche Bedeutung. 
Holzproduktion fUr den Markt in Privatwald. 
lnteressenausgleich bel der Raumplanung und Verbindung der Forstwirtschaft, Holz-
wirtschaft und des Handels. 
Die Losung der angefOhrten Probleme ervordert die offentliche Unterstiitzung der 
Forstwirtschaft. Es ware namlich unangebracht und verantwortungslos, wenn die mittel-
fristigen Plane auf dem Papler bleiben wurden. 
Prvi natiskan bibliografski pregled gozdarskih strokovnih prispevkov je izšel v 
BIBLIOGRAFIJI GOZDARSKEGA VESTNIKA 
V bibliografiji so poleg bogato dokumentiranega pregleda razvoja revije Gozdarski 
vestnik po leksikografskih pravilih zbrani in razvrščeni vsi prispevki, ki so izšli v 
Gozdarskem vestniku od prve številke leta 1938 do leta 1977, ko je revija štela 
35 let izhajanja. 
Za iskanje prispevkov v bibliografiji (kazalu) so bralcu na voljo trije vhodi: tematski 
(po decimalni oxfordski klasifikaciji) ter vhoda po avtorjih in abecednem redu. 
Knjiga obsega približno 250 strani, ima format vestnika in je izšla v 1000 izvodih. 
Uredniški svet je sklenil, da jo bodo naročniki revije lahko dobili po simbolični ceni 
50.- din. Lahko jo naročite z dopisnico ali po telefonu (20-588). Dobili jo boste po 
pošti »PO povzetju«. 
Zaradi racionalizacije poslovanja (stablizacija!) pa je zaželeno, da Društva inženirjev 
in tehnikov gozdarstva zberejo interesente ter pošljejo skupinsko naročilo. 
Uredništvo 
256 
UDK 634.0.67:634.0.903 
STABILIZACIJA V GOZDARSTVU 
Mag. Slavka Ka v či č (Ljubljana)* 
Ka v čič , S.: Stabilizacija v gozdarstvu. Gozdarski vestnik 38, 1980, 
6, str. 257-263. V slovenščini. 
Avtorica obravnava letošnje strateške gospodarske usmeritve v Sloveniji 
ter njihov odraz v gozdnem gospodarstvu. Ugotavlja, da so stabilizacijske 
usmeritve premalo selektivne, zlasti velja to za gozdarstvo, kjer se ostalim 
proizvodnim neugodnim prvinam, pridružijo še zelo neenakomerni naravni 
pogoji. 
Ka v čič, S.: Economical stabilization in forestry. Gozdarski vestnik, 
38, 1980, 6, pag. 257-263. ln Slovene. 
The author deals with the strategic economical orientations of the 
current year in Slovenia and their reflection in the forest economy of this 
country. She states that the stabilizing orientations are not selective enough 
especially in forestry where some inevitable unfavourable elements are 
joined by very unstable natural conditions. 
1. Nujnost stabilizacijskih ukrepov 
Letošnje leto je zadnje leto tega srednjeročnega obdobja in zato za uresničitev 
zastavljenih ciljev za obdobje 1976-1980 izredno pomembno. Za minuli del tega 
srednjeročnega obdobja, zlasti za leto 1979 so značilne negativne težnje (čeprav 
ne gre prezreti tudi nekaj uspehov) na področju reprodukcije, pri posameznih 
oblikah porabe, na področju obvladovanja cen, na področju uvoza in izvoza ter 
na področju obvladovanja denarja v reprodukcijskem procesu. Izrazito neugodne 
težnje na teh pomembnih področjih aktivnosti so oslabile akumulativno in repro-
dukcijsko sposobnost gospodarstva in s tem zavrle razvoj samoupravnih družbeno-
ekonomskih odnosov. Zato je leto 1980 tisto, v katerem je mogoče s korektivnimi 
akcijami ustaviti ali vsaj omiliti izrazito neugodne težnje iz prejšnjih let (predvsem 
iz leta 1979). Takšne cilje odražajo tudi resolucije (zvezna in republiške oziroma 
pokrajinske) o uresničevanju srednjeročnega plana za leto 1980. Značilnost le-
tošnjih resolucij je, da bolj kot resolucije iz prejšnjih let terjajo od delovnih ljudi 
in vseh družbenih dejavnikov stabilizacijsko ravnanje, ki se mora odraziti pred-
vsem v: 
pospešenem združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osnovah; 
racionalnejšem izkoriščanju vseh proizvodnih dejavnikov, predvsem pa v boljši 
izrabi delovnega časa, manjši rasti zaposlovanja, zmanjševanju proizvodnih stroš-
kov, varčevanju z energijo in boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti; 
hitrejšem povečevanju izvoza, raciona:lnem nadomeščanju uvoza; 
umerjeni rasti cen; 
krepitvi akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva; 
omejevanju investicij v meje razpoložljivih sredstev in njihovem usmerjanju 
v proizvodnjo, ki zagotavlja stabilnejše odnose na trgu, naraščanje izvoza in 
zmanjševanje odvisnosti od uvoza ter ustvarjanju večjega dohodka na osnovi 
uporabe znanja sodobne tehnologije in produktivnosti dela; 
* Mag. S. K., dipl. oec, VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda 
Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 
257 
zmanjševanju vseh oblik neproizvodne porabe, zlasti pa osebne, splošne in 
skupne porabe. 
V resolucijah so dane le glavne usmeritve. Podrobnejša navodila o ravnanju 
delavcev pri določanju posameznih aktivnosti pa so dana predvsem v: 
1. Zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za 
izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na 
službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propa-
gando, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov za intelektualne storitve ter izdat-
kov po pogodbi o delu v letu 1980; 
2. Zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za finansi-· 
ranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1980; 
3. Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 
1980 v SR Sloveniji. 
čeprav imajo zlasti omejitve pri izplačevanju dnevnic in nadomestil za pre-
vozne stroške na poslovanje gozdarskih organizacij združenega dela izreden 
pomen, bomo v sestavku analizirali le vp.liv dogovora o uresničevanju družbene 
usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 na plan razporejanja dohodka in 
čistega dohodka. Vzrok je predvsem v tem, da se dobro gospodarjenje v samo-
upravnih organizacijah gozdarstva mnogokrat kaže drugače kot v drugih organi-
zacijah materialne proizvodnje. 
2. Določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka 
v letu 1980 v SR Sloveniji in njihov namen 
Dogovor je, kot smo že rekli, eden izmed izvedbenih aktov resolucije. Za 
razliko od drugih aktov, ki veljajo za območje celotne Jugoslavije, velja ta dogo-
vor le za območje SR Slovenije. Za področje usmerjanja razporejanja dohodka v 
letu 1980 je namreč vsaka republika sprejela svoj dogovor. 
Dogovor vsebuje družbene usmeritve za razporejanje dohodka na sredstva za 
csebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela in 
v delovnih skupnostih. Dogovor ne posega na področje delitve sredstev za osebne 
dohodke med posamezne delavce, kar pomeni, da ne posega v sistem delitve 
po delu in rezultatih dela. Iz tega izhaja, da dogovoru ni mogoče očitati, da 
zavira izpopolnjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela. Lahko bi rekli 
celo obratno. Ker se po določilih dogovora sredstva za osebne dohodke oblikujejo 
glede na velikost dohodka, bodo v temeljnih organizacijah nujno morali sprejeti 
takšen sistem delitve sredstev za osebne dohodke, da bodo več dobili tisti delavci, 
ki so k dohodku več prispevali. 
Seveda pa tudi ni mogoče zanikati, da preveliko omejevanje sredstev za 
osebne dohodke lahko privede do opuščanja sistema delitve po delu in rezultatih 
dela. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce je poleg 
drugega treba upoštevati tudi socialno varnost. Ta vidik pri razporejanju sredstev 
za osebne dohodke pa lahko pomeni angažirati prevelik delež razpoložljivih sred-
stev za osebne dohodke za delavce, ki opravljajo nižje ovrednotena dela in. 
naloge, čemur nujno sledi uravnilovka. 
V dogovoru so opredelitve glede oblikovanja sredstev za osebne dohodke v 
temeljnih organizacjiah materialne proizvodnje in temeljnih organizacijah družbe-
nih dejavnosti. Vendar bomo, ker analiziramo vpliv dogovora na gospodarjenje 
gozdnogospodarskih samoupravnih organizacij, ki sodijo med materialno proiz-
vodnjo, izhajali le iz tistih opredelitev dogovora, ki zadevajo materialno proiz-
vodnjo. · 
258 
Dogovor določa v 3. členu, da naj delavci v teme:ljnih organizacijah, ko 
planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za leto 1980, upoštevajo 
usmeritev resolucije in planirajo 25% počasnejša rast osebnih dohodkov od 
rasti dohodka. Pri planiranju rasti sredstev za osebne dohodke pa naj delavci 
poleg splošne usmeritve upoštevajo še: 
nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke 
tam, kjer je rast dohodka občutno nad poprečjem in manjšega zaostajanja tam, 
kjer je rast dohodka pod poprečjem; 
primernost manjšega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke od rasti 
dohodka, kjer je večji del rasti dohodka ustvarjen z izvozom; 
nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke v 
tistih temeljnih organizacijah, v katerih v letu 1979 niso zagotovili počasnejše 
rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka; 
nujnost sorazmerno manjšega oziroma večjega zaostajanja rasti sredstev za 
osebne dohodke od rasti dohodka v tistih temeljnih organizacijah, kjer so osebni 
dohodki sorazmerno nižji oziroma višji od poprečnih osebnih dohodkov na za-
poslenega v gospodarstvu v SR Sloveniji. 
3. Nekateri kazalci gospodarjenja gozdarskih samoupravnih organizacij v letu 1979 
in plan za leto 1980 
V gozdarskih delovnih organizacijah so združene temeljne organizacije zdru-
ženega dela, ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lasti in temeljne organizacije 
kooperantov, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lasti. Ker pa se, zaradi različnih 
pogojev gospodarjenja in različnega načina proizvodnje, pokažejo ob sicer ena-
kem delu drugačni poslovni rezultati v temeljnih organizacijah združenega dela 
in drugačni v temeljnih organizacijah kooperantov, bomo gospodarjenja in plan 
prikazali :ločeno za gospodarjenje z gozdovi v družbeni lasti in ločeno za gozdove 
v zasebni lasti. 
3.1. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela in plan za leto 1980 
Za gospodarjenje z gozdovi v družbeni lasti je v SR Sloveniji oblikovanih 58 
temeljnih organizacij. V letu 1979 je bilo v teh temeljnih organizacijah zaposlenih 
4543 delavcev. Iz planskih aktov za leto 1980 izhaja, da se bo število zaposlenih 
povečalo za 1 %. 
V letu 1979 je bilo iz gozdov v družbeni lasti ustvarjenega 1,264.752 tisoč 
dinarjev dohodka. Planiran dohodek za leto 1980 je 1,453.434 tisoč dinarjev ali 
15% več od realiziranega v letu 1979. 
V lanskem letu je bilo za osebne dohodke porabljenih 590.913 tisoč dinarjev 
ali 47% realiziranega dohodka. S planom za leto 1980 je predvideno da bodo 
porabili za osebne dohodke 45% dohodka. Planiran obseg sredstev za osebne 
dohodke je 652.795 tisoč dinarjev oziroma 10% več od porabe v letu 1979. 
Planirani mesečno razporejeni dohodek za osebne dohodke na zaposlenega je 
le za 9% večji od realiziranega v letu 1'979. V letu 1979 so bili poprečni mesečni 
osebni dohodl<i 10.839 din. Del dohodka, ki so ga delavci v teh temeljnih orga-
nizacijah namenili za svojo skupno porabo je znašal 98.404 din, plan za leto 1980 
pa je 106.189 tisoč dinarjev, ali za 7% več od realizacije leta 1979. Sredstva za 
akumulacije, ki so bila v letu 1979 oblikovana v višini 98.736 tisoč din, so zavze-
mala 8% dohodka. Plan za leto 1980 predvideva da bo tovrstnih sredstev za 
42% več od leta poprej, ali 140.068 tisoč dinarjev. Delež sredstev za akumulacije 
naj bi se torej v letu 1980 dvignil na skoraj 10 %. 
259 
3.2. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah kooperantov v letu 1979 in plan za leto 1980 
čeprav zavzema količinska proizvodnja v gozdovih zasebnega sektorja prek 
50% celotne proizvodnje gozdnogospodarskih delovnih organizacij, je doseženi 
dohodek v temeljnih organizacijah kooperantov, ki gospodarijo z zasebnimi goz-
dovi, precej nižji kot pa v temeljnih organizacijah združenega dela, ki gospodarijo 
z gozdovi družbenega sektorja. Vzrok je predvsem v tem, da opravijo v temeljnih 
organizacijah kooperantov večino proizvodnje kmetje lastniki gozdov, v temeljnih 
organizacijah združenega dela pa delavci. Delo delavcev plačujejo iz sredstev za 
osebne dohodke, torej iz dohodka, delo kmetov pa iz celotnega prihodka in 
pomeni za temeljno organizacijo kooperantov materialni strošek. To je tudi vzrok, 
da je v temeljnih organizacijah kooperantov zaposlenih trikrat manj delavcev kot 
v temeljnih organizacijah združenega dela. 
V letu 1979 je bilo v temeljnih organizacijah kooperantov doseženega 493.421 
tisoč dinarjev dohodka. Plan za leto 1980 predvideva 21 % povečanje, število 
zaposlenih pa naj bi bitlo večje za 6 %. 
Sredstva za osebne dohodke so znašala v letu 1979 170.510 tisoč dinarjev, 
kar je 35% dohodka. Plan za leto 1980 predvideva za osebne dohodke 33% 
dohodka ali 198.013 tisoč dinarjev. Poprečni mesečni osebni dohodki so bili v 
letu 197911.714 din, v letu 1980 naj bi se povečali za 9%. 
Ceprav so za leto 1980 planirana sredstva sklada skupne porabe manjša kot 
so bila realizirana v letu 1979 (indeks je 95), je predviden obseg sredstev za 
akumudacijo le za 16% večji od doseženih tovrstnih sredstev v letu 1979. To 
pomeni, da je predvidena rast sredstev za akumulacije celo nižja od predvidene 
rasti dohodka. 
3.3. Gospodarjenje v gozdarstvu SR Slovenije v letu 1979 in plan za leto 1980 
V točkah 3.1 in 3.2 smo prikazali kolikšen obseg dohodka so dosegli v temelj-
nih organizacijah združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lasti in 
kolikšen v temeljnih organizacijah kooperantov, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni 
lasti. Poleg obravnavanih samoupravnih organizacij pa so v gozdarske delovne 
organizacije združene tudi temeljne organizacije tako imenovanih stranskih de-
javnosti (gradnja gozdnih cest in vlak, prevoz lesa, mehanična delavnice ipd.). Ker 
imajo tovrstne dejavnosti na poslovanje gozdarske delovne organizacije manjši 
vpliv in ker se tu ne pojavljajo posebnosti kot pri glavni gozdarski dejavnosti, 
poslovanja teh temeljnih organizacij ne bomo posebej obravnavali. 
Gozdarstvo SR Slovenije (seštevek gozdarskih delovnih organizacij) je v letu 
1979 doseglo 2,648.877 tisoč dinarjev dohodka. Iz obrazcev P-80 je razvidno, da 
planirajo za leto 1980 doseči 3,118.159 tisoč dinarjev dohodka, kar je 17% več 
od realizacije leta 1979. Ta dohodek bodo realizirali z 4% večjim številom za-
poslenih. 
Tolikšno povečanje števila zaposlenih v gozdarstvu je odstopanje od dose-
danje prakse. Gozdarstvo je bilo vrsto •let nazaj med tistimi panogami dejavnosti, 
kjer je bilo število zaposlenih skoraj konstantno. Za osebne dohodke je bilo v 
letu 1979 razporejenega 47% dohodka oziroma 1,257.458 tisoč dinarjev. V letu 
1980 predvidevajo porabiti za osebne dohodke 46% dohodka oziroma 1.427.040 
tisoč dinarjev. V letu 1979 so znašali poprečni mesečni osebni dohodki 10.920 din, 
za leto 1980 pa so planirani 11.893 din ali 9% višji od doseženih v letu 1979. 
Manjši porast poprečnih mesečnih osebnih dohodkov od porasta dela dohodka, 
ki je namenjen za osebne dohodke (kjer je indeks 113) je posledica večjega števila 
zaposlenih: 
260 
Sredstva za akumulacije so v letu 1979 znašala 220.011 tisoč dinarjev oziroma 
8% dohodka. Iz predvidevanja za leto 1980 izhaja, da bodo sredstva za akumu-
lacije obsegala 10% dohodka in bodo znašala 312.641 tisoč dinarjev. 
4. Skladnost rasti dohodka, sredstev za osebne dohodke, sredstev za skupno 
porabo in za akumulacijo z opredelitvam! v slovenski resoluciji in dogovoru v 
gozdarstvu SR Slovenije in odstopanja od tovrstnih kazalcev v gospodarstvu 
SR Slovenije 
V resoluciji je predvidena rast dohodka v letu 1980 v primerjavi z letom poprej 
za 22 %. V gozdarstvu je planirana rast dohodka: 
- v dejavnosti gospodarjenja z gozdovi v družbeni lasti 15%, 
- v dejavnosti gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti 21 %, 
- v gozdarstvu Slovenije 17%. 
Torej odstopa gozdarstvo pri rasti dohodka od resolucijskih določil. V gospo-
darstvu Slovenije planirajo povečati dohodek za 25 %. Iz tega izhaja, da bo 
gozdarstvo doseglo v letu 1980 (seveda če bodo predvidevanja tudi uresničena) 
slabše finančne rezultate kot gospodarstvo SR Slovenije. 
V letu 1980 naj bi bila rast sredstev za osebne dohodke nižja od rasti dohodka 
za 25%. V dogovoru je opredelitev, da vpliva na rast sredstev za osebne dohodke 
poleg rasti dohodka tudi poprečni razporejeni del dohodka za osebne dohodke v 
letu 1979. 
Koliko lahko gozdarstvo upoštevajoč obe omejitvi dogovora (rast dohodka in 
poprečne osebne dohodke v letu 1979) v letu 1980 poveča sredstva za osebne 
dohodke in kolikšno je predvideno povečanje, vidimo iz naslednjih podatkov: 
TOZD 
TOK 
Organizacije 
gozdarstvo skupaj 
% povečanja osebnih dohodkov 
po dogovoru 
12,00 
14,06 
13,10 
planiran 
10 
16 
13 
V gospodarstvu SR Slovenije predvidevajo povečati obseg sredstev za osebne 
dohodke za 24 %. 
Predvidena rast sredstev za osebne dohodke v posameznih gozdarskih TOZD 
ne ustreza dogovoru. Usmeritvam je skladna samo rast sredstev za osebne do-
hodke v gozdarstvu kot celoti, odstopanja pa so v posameznih dejavnostih, in 
sicer v temeljnih organizacijah združenega dela navzdol, v temeljnih organizacijah 
kooperantov pa navzgor. 
Zaradi različnih pogojev pridobivanja dohodka v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela predvideva dogovor možnost usklajevanja razmerij v razporejanju 
dohodka na ravni delovne organizacije. Zato so se lahko delavci pri sprejemanju 
planskih aktov za leto 1980 dogovorili, da bodo v tistih temeljnih organizacijah, 
kjer so pogoji za pridobivanje dohodka slabši, namenjali za osebne dohodke večji 
del dohodka, v tistih temeljnih organizacijah kjer so boljši pa manjši del dohodka. 
Iz podatkov v poglavju 3 je razvidno, da dosegajo v gozdarstvu zaradi razlik v 
lastništvu gozdov, s katerimi gospodarijo posamezne samoupravne organizacije 
in zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev v temeljnih organizacijah, pri 
sicer enaki kvaliteti in kvantiteti dela, ra211ične poslovne rezultate. 
261 
Zato so se delavci v vseh samoupravnih organizacijah, združenih v gozdno-
gospodarske delovne organizacije odločili planirati, ne glede na različne rezultate 
poslovanja, enako rast poprečnih osebnih dohodkov. Posledica takšne odločitve 
pa so v nekaterih organizacijah skromna sredstva za akumulacije. Zato morajo 
odločitev o enaki rasti sredstev za osebne dohodke spremljati tudi odločitve o 
združevanju sredstev za razširjenje materialne osnove dela. Kajti brez združevanja 
sredstev ni mogoče zagotoviti temeljnih organizacijam, ki delajo pod slabšimi 
pogoif poleg osebnih dohodkov tudi enakomeren razvoj. 
V resoluciji je tudi napotilo, koliko lahko naraščajo v letu 1980 cene in živ,ijenj-
ski stroški. 
L:ivljenjski stroški naj bi bili v letu 1980 višji kot so bili v letu 1979 za 19%, 
poprečni osebni dohodki pa 15%. To pomeni, da smo se zaradi stabilizacijskih 
ukrepov odločili, da bodo realni osebni dohodki nižji za okrog 4%. Ker je rast 
osebnih dohodkov vezana na rast dohodka, ki je po posameznih temeljnih orga-
nizacijah različna, življenjski stroški pa bodo narasli za vse enako ne glede na 
osebne dohodke, je znižanje realnih osebnih dohodkov zelo različno. V gozdar-
stvu, kjer predvidevajo kar za 10 indeksnih točk manjšo rast osebnih dohodkov 
od rasti cen življenjskih potrebščin, bodo realni osebni dohodki nižji kar za 9,5 %. 
To pa je še enkrat več kot predvidevajo usmeritve za leto 1980. Zlasti so takšna 
predvidevanja problematična zato, ker iz podatkov o letošnjih gibanjih izhaja, da 
dohodek v gozdarstvu ne bo večji kot je predvideno s planom, medtem ko je rast 
cen precej večja kot smo pričakovali. 
s. Zaključek 
Gospodarska gibanja v letu 1979 so bila takšna, da so stabilizacijske usmeritve 
za leto 1980 nujne. Toda stabilizacijske usmeritve premalo upoštevajo različne 
pogoje poslovanja in dela v posameznih organizacijah združenega dela in med 
posameznimi panogami dejavnosti, zato posamezne temedjne organizacije raz-
lično občutijo stabilizacijske ukrepe. To pa ni posledica slabega dela v preteklosti, 
ampak predvsem pogojev poslovanja, na katere delavci v organizacijah združe· 
nega dela ne morejo vplivati, vsaj v krajšem času ne. Problemi se zlasti pojavljajo 
v tistih panogah dejavnosti, kjer so eden izmed proizvodnih dejavnikov tudi 
naravni pogoji. Naravne pogoje ni mogoče tako hitro spremeniti, da bi bili rezultati 
vidni takoj. Ker pa so naravni dejavniki tudi omejeni, jih ni mogoče povečati. De-
lavci v teh organizacijah imajo malo možnosti povečevati dohodek, pa se morajo 
kljub temu v enaki meri kot delavci v temeljnih organizacijah, kjer so možnosti za 
pridobivanje dohodka večje, držati sprejetih usmeritev pri razporejanju dohodka. 
Med organizacije, kjer so naravni pogoji bistven proizvodni dejavnik, sodijo tudi 
organizacije, ki gospodarijo z gozdovi. 
V temeljnih organizacijah kooperantov pomeni boljše poslovanje tudi večji 
delež kmetov v doseženi prodajni ceni. Večji delež kmetov pa je prikazan kot 
materialni strošek, ki znižuje dohodek. Iz tega izhaja, da bi morali zaposleni 
delavci v temeljnih organizacijah kooperantov kmete odpraviti s čimmanjšim mož-
nim deležem. Le na ta način si namreč lahko povečajo svoje osebne dohodke. 
V temeljnih organizacijah združenega dela bi morali delavci zaradi interesa 
dosegati čimvečji dohodek, organizirati proizvodnjo samo v gozdovih, kjer so 
proizvodni pogoji takšni, da omogočajo pridobiti nadpoprečen dohodek. Upošte-
vanje samo dohodkovnega principa pri gospodarjenju z gozdovi pa bi lahko 
dovedlo do devastacije gozdov. 
262 
Ker v dogovoru pri razporejanju dohodka ni določil, iz katerega bi bilo raz-
vidno, da lahko gozdarske organizacije združenega dela delijo dohodke drugače 
kot druge organizacije združenega dela, je edini izhod, da delavci znižujejo realne 
osebne dohodke. Ker pa ni mogoče zniževati osebnih dohodkov pod določen 
minimum, je realno pričakovati v gozdarstvu kršitev resolucijskih določil in določil 
dogovora. V gozdarstvu so pogoji dela izredno težki, kar povzroča stalno pomanj-
kanje delovne sile. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gozdarstvu bolj zni-
ževali kot v drugih panogah dejavnosti, se bo fluktuacija delavcev povečala. To 
lahko resno ogrozi izvrševanje planskih obveznosti v pridobivanju gozdnih lesnih 
sortimentov. Stvar presoje pa je, kaj je družbeno škodljivejše: 
ali delavcem v gozdarstvu, ki delajo pod težjimi pogoji kot so v poprečju 
gospodarstva SR Slovenije in kjer so naravni pogoji tisti, ki ne omogočajo pove-
čevati dohodek, dovoliti večjo rast osebnih dohodkov kot izhaja iz dogovora, 
ali pa se strogo držati določil dogovora in rast osebnih dohodkov prilagoditi 
rasti dohodka, tvegati zmanjšanje proizvodnje in s tem surovinsko osnovo za: 
lesnopredelovalno industrijo. 
Literatura 
1. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980. 
Ur. list Slovenije številka 1/80. 
2. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 s komentarjem. 
Delavska enotnost, Ljubljana 1980. 
3. Bilten št. 2, Odbor udeležencev o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 
1980. Ljubljana 198(). 
4. Obrazci P-80 gozdnogospodarskih organizacij v SR Sloveniji. 
KONČANO JE NOVO POMEMBNO GOZDARSKO 
TERMINOLOšKO DELO 
V maju je izšel slovar gozdarskih tehniških izrazov v petih jezikih. V njem je 
obdelano področje izkoriščanja gozdov, gozdnih gradenj in drugih tehničnih de-
javnosti v gozdarstvu. Gozdarski strokovnjaki bodo lahko posamezne izraze našli 
v slovenskem, hrvaškem, srbskem, makedonskem, nemškem in angleškem jeziku. 
Sestavil ga je prof. Zdravko Turk ob sodelovanju strokovnjakov z vseh jugoslovanskih 
gozdarskih visokih šol. 
Različni vhodi bodo omogočali, da bo iskalec lahko iz kateregakoli jezika poiskal 
ustrezni izraz v kateremkoli drugem jeziku. Slovar ima 4000 gesel na 300 straneh 
85 formata. Pripravljali so ga nekaj let in je temeljito pripravljeno leksikografsko 
delo, katerega potrebo in vrednost bosta stroka in čas zagotovo visoko ovrednotila. 
Koristil bo vsem, zato si ga nemudoma oskrbite (Inštitut za gozdno in lesno gospo-
darstvo Ljubljana, Večna pot 2, telefon 061/264-761) 
263 
UDK 634.0.156 (497.12) 
GOZD IN DIVJAD V SLOVENI .. II 
Gozdarski študijski dnevi 1980 
študijski dnevi 1980 GOZD IN DIVJAD V SLOVENIJI, ki so bili v dneh 28. in 
29. januarja 1980, so uspeli v strokovnem, organizacijskem in didaktičnem pogledu. 
Posvetovanje je bilo aktualno in zato potrebno, saj imajo gozdarji in lovci pri 
gospodarjenju v skupnem prostoru vellko skupnih nalog, kar povzroča v nekaterih 
območjih tudi konflikte, ki jih pogojujejo predvsem napake v preteklosti. Nujno 
je, da po načelih trajnosti in s sodelovanjem ter z usklajenim delom negujemo 
krajino in divjad ter ves živalski svet kot neločljivo celoto. 
Skupna posvetovanja je potrebno nadaljevati v različnih organizacijskih obli-
kah, vse do posvetovanj po območjih, ki pa naj imajo v programih predvsem 
konkretne in praktične rešitve za določene razmere. 
Komisija za ovrednotenje teh študijskih dni je imela nalogo, da pripravi povze-
tek v obliki stališč in sugestij. Na podlagi referatov, vprašanj in razprave so 
izoblikovali: 
ST ALISčA IN PREDLOGE 
1. Izobraževanje in raziskovalno delo 
Usklajevalno delo med gozdarstvom in lovstvom zahteva veliko znanja, še po-
sebej iz ekologije, in to v obeh dejavnostih. Za boljše medsebojno razumevanje 
ciljev in dela pa je potrebno medsebojno spoznavanje. 
Skoraj 90% lovišč je v upravljanju 1lovskih družin, ki delujejo kot društva. 
Svoje cilje in naloge na področju varstva, gojitve in lova divjadi uresničujejo s 
člani-amaterji. Osnovni cilj je doseganje ustreznejšega strokovnega znanja 
lovcev, tako pri gojitvi divjadi kot pri njenem ekosistemskem obravnavanju. 
Razen poglabljanja in razširitve sedanjih vzgojnoizobraževalnih programov (izpit, 
tečaji za lovske čuvaje, dopisna šola, glasilo LOVEC, Zlatorogova knjižnica) bo 
potrebna tudi ustreznejša organiziranost v lovskogojitvenih območjih in to s pro-
fesionalnimi delavci. V tem smislu mora lovska organizacija ustreznejše skrb 
posvetiti tudi kadrovanju, da bo omogočeno enakopravnejše sodelovanje med 
gozdarstvom in lovstvom. 
V učnem programu gozdarske srednje šole v Postojni je zahtevano lovstvo z 
obveznim izpitom. Celotni učni program na VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški 
fakulteti pa je ekološko naravnan. Iz učnih načrtov posameznih VTOZD v okviru 
Biotehniške fakultete je razvidno, da se poučujejo predmeti s področja ekologije 
divjadi le na VTOZD za gozdarstvo in veterinarstvo, na VTOZD za veterinarstvo pa 
je od leta 1979 organiziran podiplomski študij gojitve divjadi. 
Slušatelji VTOZD za biologijo se temeljito seznanijo s podobno tematiko v 
okviru predmeta ekologije živali. Na ostalih VTOZD Biotehniške fakultete ne 
poučujejo lovstvo in ne ekologije divjadi. Vsekakor pa bi morali vsi diplomanti 
Biotehniške fakultete celovito obvladati ekološke vidike gospodarjenja s pro-
storom v svoji dejavnosti, ki je del življenjskega okolja divjadi, torej tudi pri študiju 
primarne kmetijske proizvodnje. 
Tako bi vsi najpomembnejši uporabniki prirodnega prostora v svojih programih 
izobraževanja, pri delu v svoji dejavnosti in v odnosu do drugih težili k gospodar-
jenju na ekoloških načelih. 
264 
V organizacijskem pogledu beležimo veliko aktivnost lovske organizacije, manj 
pa na strokovnem področju. Obvladati tudi to in vnesti nove poglede, spoznanja 
in dosežke lovstva v vsakdanjo prakso gospodarjenja z divjadjo. Temu problemu 
mora lovska organizacija v naslednjem obdobju posvetiti največ pozornosti. V prvi 
vrsti sta potrebna večji poudarek in veljava znanstvenoraziskovalnemu in stro-
kovnemu delu, ki mora proučevati problematiko, značilno za Slovenijo, tako pri 
veliki in mali divjadi. Vzporedno z biologijo, ekologijo, patologije divjadi mora 
biti raziskovalni program usmerjen tudi v proučevanje okolja, to je v življenjski 
prostor divjadi. To terja kompleksno obravnavanje celote in skupinsko delo raz-
iskovalcev številnih profilov v dobro pripravljenih projektih. 
Prednost naj imajo aplikativne raziskovalne naloge in tudi neobdelane funda-
mentalne študije. Veljavo pa morajo dobiti strokovne rešitve kot rezultat teh raz-
iskav, ki bodo prenesene v prakso. 
Poleg domačih znanstvenoraziskovalnih nalog je potrebno poznati tudi do-
sežke tujih raziskav, jih vnašati v lovstvo in prilagajati našim razmeram in okolju. 
Taka kombinacija dosežkov domačih in tujih raziskav mora postati vsakdanja 
praksa usmerjanja in organiziranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, Lov-
ska organizacija mora vzpodbujati znanstvenoraziskovalno delo v Sloveniji, 
skrbeti za sodelovanje z vsemi raziskovalnimi organizacijami ter posamezniki in 
združevati skupaj z drugimi več sredstev za realizacijo raziskovalnih projektov 
v lovstvu. 
V Sloveniji je raziskovalna dejavnost organizirana v dveh inštitucijah, v od-
seku za 1lovstvo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani in v 
Inštitutu za zoohigieno in patologije divjadi pri Biotehniški fakulteti-veterina v 
Ljubljani. Glede na probleme, ki se pojavljajo v življenjskem prostoru za divjad 
zunaj gozda pa priporočamo, da začne tudi kmetijski inštitut uvrščati v svoje 
programe naloge s tega področja. 
2. Načrtovanje in kontrolna metoda odnosov gozd - divjad 
Z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, lovskogospodarskimi načrti, 
gozdnogospodarskimi načrti in prostorskimi plani, ki morajo biti med seboj uskla-
jeni na ekoloških osnovah, moramo vzpostavljati in ohranjati zapleteno biološko 
ravnovesje in zagotavljati usklajen cilj: trajna ohranitev in krepitev vseh vrst 
družbeno pomembnih vlog gozda in ohranitev vseh vrst divjadi in ostalega žival-
skega sveta, ki spada v gozdno okolje in to v številu, ki je usklajeno z naravnimi 
življenjskimi možnostmi. 
S kontrolno metodo, to je s stalnim, sprotnim in celovitim ugotavljanjem od-
nosov med divjadjo in njenim okoljem, ki se kaže pri rastlinstvu s stopnjo 
izkoriščenosti za prehrano, pri divjadi pa z zdravstvenim stanjem, telesno težo in 
drugimi kazalci kvalitete, reprodukcijsko sposobnostjo in vedenjem, moramo ugo-
tavljati stopnjo medsebojne usklajenosti. Kazalci izkoriščenosti okolja in kazalci 
pri divjadi sicer ne povedo, koliko je divjadi v absolutnem številu, povedo pa 
relativni odnos med rastlinojedo divjadjo in njenim življenjskim okoljem. 
S kontrolno metodo ugotavljamo trenutno stanje, usmerjamo posege in sprotno 
ter nenehno spremljamo in kontroliramo pravilnost in uspešnost storjenih 
ukrepov. 
V 40. členu zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč 
(Uradni list SRS št. 25/76) je določeno, da morajo biti lovskogospodarski načrti, 
gozdnogospodarski načrti in načrti o razvoju kmetijstva v občini medsebojno 
usklajeni glede števila in strukture posameznih vrst divjadi in ne smejo biti v 
265 
nasprotju z določbami družbenega dogovora o določenih skupnih zadevah pri 
gospodarjenju z divjadjo in upravljanju rovišč. 
V gozdnogospodarskih načrtih morata dobiti divjad in sploh živalska kompo-
nenta svoje stalno mesto in tako zamenjati dosedanjo formalno prilogo s podatki 
o divjadi. 
Srednjeročni načrt 1981-1985 za gospodarjenje z gozdovi predvideva pove-
čane sečnje, kar v krajšem obdobju sicer pomeni zboljšanje pogojev za divjad, 
vendar pa je zato mogoče predvideti naraščanje konfliktov zaradi potreb po isto-
časni povečani obnovi gozdov. 
še posebej moramo računati na močne konflikte pri povečani razširjeni repro-
dukciji, ki je tudi predvidena v tem načrtu. Ravno na tistih površinah, kjer so 
sukcesije grmišč najprimernejše in najpomembnejše za divjad, so praviloma tudi 
realne možnosti za razširjeno reprodukcijo z direktno premene. 
3. Rajonizacija divjadi in prostorski plani 
Zaradi osnovne naloge, tj. varstva, gojitve in lova divjadi, sodi lovstvo med 
dejavnosti, katerih razvoj je v celoti odvisen od naravnih pogojev. Divjad kot 
posebna živalska kategorija je integralni del ekosistemov. To pomeni, da je divjad 
pogojno obnovljiva naravna dobrina; pogoj je primerna stopnja ohranjenosti, 
okolja. Iz tega izhaja, da šele primerna stopnja ohranjenosti okolja lovstvu zago-
tavlja pogoje za izvajanje osnovnih nalog. To pa je razlog in istočasno imperativ 
za vključevanje lovstva oziroma upoštevanje potreb divjadi na vseh stopnjah, 
prostorskega planiranja. 
Izhodišča, s katerih se lovstvo vključuje v proces načrtovanja izrabe prostora, 
morajo temeljiti na značilnostih položaja divjadi v ekosistemih ter poznavanju in 
predvidevanju njenih reakcij na spremembe v njih. To so istočasno osnove za 
naloge drugih dejavnosti v prostoru v razmerju do divjadi oziroma lovstvu. Med 
temi izhodišči je treba upoštevati predvsem naslednje ekoetološke značilnosti 
divjadi: 
- vrsto, pestrost, 
- dnevni in letni ritem, 
- sezonsko razširjenost, 
- socialnost, 
medvrstne odnose, 
prehrambene navade, 
reagiranje na dodatne energijske 
vhodke v prostoru. 
Prostorsko opredelitev intenzitete ukrepov v zvezi z varstvom, gojitvijo in 
lovom divjadi oziroma rajonizacijo divjadi je ena od konkretnih oblik vključevanja 
lovstva v proces načrtovanja izrabe prostora. To z drugimi besedami pomeni, da 
z rajonizacijo določimo območja, v katerih bomo določeni vrsti (ali vrstam) divjadi 
dajali prednost in kje ne. Rajoniziramo navadno tiste vrste, katerih prisotnost 
lahko ovira druge dejavnosti, npr. kmetijstvo in gozdarstvo v prostoru. To so 
nekatere vrste parkljaste divjadi in medved. Medved je edina vrsta, za katero je 
območje varstva in gojitve določeno z odredbo v območju v SR Sloveniji in na 
katerem je medved zaščiten (Uradni list SRS štev. 29/66). 
V samoupravnem sporazumu o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji v 
obdobju 1980-1985 je nakazana potreba po rajonizaciji jelenjadi, divjega prašiče 
in neavtohtonih vrst parkljaste divjadi. Vprašanje rajonizacije, ki jo bo treba iz-
peljati v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa ne smemo jemati preveč togo, 
saj je celotno načrtovanje dejavnosti v zvezi z varstvom, gojitvijo in lovom divjadi 
istočasno tudi oblika rajonizacije. 
266 
4. Pasišča in grmišča za divjad 
Pasišča in grmišča za divjad so kmetijske ali gozdne površine, katerih osnovni 
namen je s pomočjo ustreznih biotehničnih ukrepov in ob upoštevanju sukcesij 
vzdrževanje naravnega vira prehrane divjadi, z grmišči pa tudi mirne cone. 
Take površine morajo biti trajno izločene v gozdnogospodarskih in prostorskih 
načrtih. Količina takih površin in prostorska razporeditev, ki naj bo po možnosti 
mozaična, je v prvi vrsti odvisna od vrst divjadi, katerim so te površine namenjene, 
in od naravnih pogojev. Za vse take površine je obvezno opredeliti funkcije in 
ukrepe ter spremljati razmere in dinamiko sprememb. Le tako bodo te površine 
rabile svojemu namenu. 
Pasišča so eden od virov prehrane v času od spomladi do jeseni. Biotehnični 
ukrepi so čiščenje, gnojenje in košnja. Z gnojenjem se poveča količina in zboljša 
kvaliteta krme ter podaljša vegetacijska doba, s košnjo pa lahko pridobimo krmo 
za zimsko krmljenje; poleg tega je košnja osnovna nega in vzdrževanje pasišč. 
Grmišča je smiselno izločati tam, kjer so združbe bogate z prmovnimi vrstami 
in je primerna dolgoročna sukcesija razvoja. Kot vir prehrane so grmišča po-
membna skozi vse leto, še posebej pa za zimski čas, ko je druge hrane manj. 
še posebej so pomembna za jelenjad in srnjad, pa tudi za medvede in prašiče, 
ptice in ostali živalski svet. 
Biotehnična dela v grmiščih so obnovitvene sečnje, ki jih je dopustno in 
smiselno financirati iz biološkega prispevka v gozdovih kot preventivno varstvo 
gozdov in neposreden prispevek k ekosistemskemu obravnavanju gozda. 
Poudarjamo, da je ves prirodni prostor tudi življenjski prostor živalskega: 
sveta, ki ga je temu primerno treba tudi negovati in varovati. Pasišča in grmišča 
so le nekatere od prednostnih površin za divjad. 
5. Obnova in varstvo gozdov ter divjad 
Z gozdom in divjadjo moramo gospodariti po načelih trajnosti. Eden od osnov-
nih pogojev za dosego trajnosti funkcij gozda pa je pravočasna in trajna naravna 
obnova s primernimi drevesnimi vrstami na ustreznih rastiščih. To mladje pa je, 
poleg zeliščnih in grmovnih vrst, tudi hrana rastlinojede divjadi. Zelo težko je 
razmejiti sprejemljivo objedanje za prehrano in obžiranje, ki pomeni škodo, to še 
posebej zato, ker je v fazi mladja težko to razmejitev pripraviti za praktične 
potrebe, in to za vsako območje posebej. Zaradi premočnega objedanja lahko 
začne primanjkovati zeliščnega in grmovnega sloja ter mladja, kar pa prinaša 
poleg biološke tudi gospodarsko škodo. Ponovna vzpostavitev ravnovesja zahteva 
predvsem močnejše posege v populacijo rastlinojede divjadi in večja vlaganja v 
okolje, s tem da bi zboljšali prirodne prehrambene sposobnosti. 
Tehnična zaščita (kemična in mehanska) nasadov je potrebna in bo zagotovo 
tudi v bodoče, tako pri enostavni kot še posebej pri razširjeni reprodukciji 
gozdov, in sicer že zaradi življenjskih potreb divjadi, ko se občasno koncentrira 
v posameznih gozdnih predelih. Kjer je potrebna tehnična zaščita, naj bo Je-ta 
po možnosti individualna. 
Vnašanje tujih drevesnih vrst ni dopustno. Pri nasadih smreke moramo sča­
soma doseči mešan gozd, za kar pa je potrebna primerna nega. 
6. Cone miru 
Za smotrnejše varstvo okolja, gozdov in za gojitev divjadi je nujna kompleks-
nejša zaščita gozdnih ekosistemov in temu primerna politika do turizma. Za 
učinkovitejše varstvo nekaterih ogroženih vrst pa je, poleg splošnih principov 
267 
varstva okolja, treba upoštevati tudi to, da je faktor miru za večino vrst divjadi 
izredno pomemben glede na njen bioritem (to je dnevni in letni); njegovo pom· 
šenje je škodljivo populaciji in okolju. 
V prostorskih pianih moramo določiti območja s posebnim režimom gospodar-
jenja in obnašanja. Nekateri predlogi: 
gozdna gospodarstva naj v sodelovanju z lovskimi organizacijami predlagajo 
občinskim skupščinam, katere ceste bi bile za javno rabo in katere bi opremili z 
ustrezno signalizacije in zaprli za ves javni promet; ostale bi le za gozdno pro-
izvodnjo; 
za cone miru naj bi določila gozdna gospodarstva in lovske organizacije režim 
gospodarjenja in obnašanja, kar naj bi bilo razvidno tudi na opozorilnih tablah 
ob vhodu v te cone. 
Permanentno izobraževanje za primeren odnos ljudi do prirode in gozda kot 
življenjske tvorbe pa je šele tisti pogoj, ki zagotavlja uspehe za primerno ravnanje 
in obnašanje. 
7. Organizacija usklajevanja gozd - divjad 
Uresničevanje usklajevanja odnosov gozd divjad predvidevajo družbeni 
dogovori po lovskogojitvenih območjih, kjer se srečujejo vsi uporabniki prirodnega 
prostora, še posebej intenzivno pa lovstvo in gozdarstvo. Zato je nujno čimprejšnje 
aktiviranje lovskogojitvenih območij z vsemi njihovimi nalogami, kar je naloga 
predvsem lovskih organizacij. 
Drugo mesto za dogovarjanje v odnosih gozd - divjad so območne samo-
upravne interesne skupnosti in republiška SlS za gozdarstvo, ki naj imenujejo 
svoje komisije za usklajevanje odnosov gozd - divjad. Tudi v teh skupnostih so 
vključeni vsi porabniki prirodnega prostora. 
Eno od pomembnih mest usklajevanja odnosov gozd - divjad je gotovo v 
gozdnih gospodarstvih in v temeljnih organizacijah, ki morajo stalno delati na 
tem področju in sodelovati z lovskimi organizacijami. Gotovo pa morajo delavci 
s temi nalogami poznati lovstvo in se temu primerno izobraziti. 
8. Divjad izven gozda 
Zivljenjski prostor divjadi je celovit in sestavljen iz gozdnih in kmetijskih 
površin z različnimi deleži, pač v odvisnosti od vrste divjadi in razmer v prostoru. 
Zato tega prostora ne moremo deliti po lastniških in upravljalskih mejah. 
Dejstvo je, da gospodarska delitev obstaja, zato pa je nujno usklajeno ravnanje 
s celotnim prostorom in z divjadjo v njem. Za jelenjad, medveda, divje prašiče in 
velikega petelina je gotovo pomembnejši gozdni prostor od ostalega prostora. 
Pri poljski divjadi pa so pomembnejši del življenjskega prostora kmetijske povr-
šine, posebej še za jerebico, fazana in zajca. Za vse te vrste velja, da je stanje 
v njihovem življenjskem prostoru kritično. 
Nujno je podobna posvetovanja organizirati tudi za odnose kmetijstvo - div-
jad, in to ob intenzivnem sode<lovanju kmetijskih strokovnjakov, tako iz znanstvenih 
ustanov kot tudi iz operative. LZS naj v skladu z že sprejetimi smernicami o 
gospodarjenju z malo divjadjo posveti več skrbi tem odnosom in izredno težkemu 
stanju pri mali divjadi in v njenem življenjskem prostoru. 
Ta problem je nujno upoštevati v prostorskih pianih, še posebej pa pri pro-
jektih za intenziviranje kmetijske proizvodnje. Pri tem ne smemo zanemariti 
268 
dejstva, da se cilji za proizvodnjo zdrave hrane skladajo z interesi varstva okolja 
in divjadi ter vsega živalskega sveta, predvsem pa z zdravstvenim varstvom člo­
veka v najširšem smislu. 
9. Vzgoja, obveščanje in propaganda 
Z vsemi problemi in prizadevanji pri usklajevanju odnosov gozd divjad je 
potrebno sprotno, kritično in poučno obveščati vse strokovne delavce v gozdar-
stvu in vse slovenske lovce. Z medsebojnim spoznavanjem razmer, obveznosti do 
družbe po strokovnih normah in sprotnih delovnih nalog bomo razumeli cilje, 
naloge in ukrepe obeh dejavnosti. To bo gotovo pripomoglo k boljšim odnosom 
med tistimi, ki delajo na obeh področjih, kar pa je tudi prvi pogoj za strpno in 
konstruktivno delo pri medsebojnem usklajevanju. 
Priporočamo uredniškemu odboru GOZDARSKEGA VESTNIKA, uredniškemu 
odboru LOVCA in uredniškemu odboru SODOBNEGA KMETIJSTVA ter izdajatelj-
skim svetom, da vključijo v svoje redno delo naloge s področja odnosov gozd -
divjad in kmetijstvo divjad. Zato naj si izmenjujejo informacije in tudi drugače 
sodelujejo. 
S skupnimi in posebnimi akcijami moramo gozdarji in lovci vzgajati celotno 
družbeno strukturo, še posebej intenzivno pa mladino, obveščati vse občane prek 
sredstev javnega obveščanja o celotnem spletu odnosov, o ciljih in nalogah ter 
našem delu s tega področja. 
Vzgoja, obveščanje in propaganda s tega področja morajo biti vtkani v celoten 
sistem teh dejavnosti. Le tako bodo ustvarjeni osnovni pogoji za umirjeno, učinko­
vito in zato uspešno delo. 
Delitev nalog pri usklajevanju odnosov gozd - divjad 
Uspešno delo pri usklajevanju odnosov gozd - divjad sicer zahteva predvsem 
skupno delo gozdarjev in lovcev, pa tudi drugih, vendar pa je že zaradi organiza-
cije dela nujna delitev obveznosti. Usklajenost je vendarle pretežno zagotovljena, 
če vsaka dejavnost zase deluje po načelih ekologije. 
Naloge gozdarjev 
V načrtovanju in izvajanju je upoštevati divjad in ves živalski svet ter temu 
primerno negovati in varovati gozd in gozdnato krajino. 
Izločati prednostne površine za divjad v gozdu (pasišča, grmišča, stanišča) ter 
jih vnesti v gozdnogospodarske načrte in prostorske plane. 
Nega izločenih prednostnih površin za divjad v gozdu. Ta dela financirajo 
lovske organizacije od dohodka iz lovišča in gozdna gospodarstva iz biološkega 
prispevka. 
Analiza možnosti za kompleksno zaščito gozdnih ekosistemov in s tem tudi 
zaščito živalske komponente. Na osnovi tega sprejeti ukrepe za primeren režim 
gospodarjenja in obnašanja (zapora ;:JOzdnih cest, določiti posebne cone miru, 
koncentracija del). 
Pri republiški in pri območnih samoupravnih interesnih skupnostih za goz-
darstvo imenovati komisije za usklajevanje odnosov gozd divjad. 
Samoupravne interesne skupnosti po območjih in republiška SlS imajo nalogo, 
da ob koncu leta 1980 ugotovijo opravljene naloge in ocenijo učinek zaključkov s 
teh študijskih dni v praksi. 
269 
Naloge lovcev 
Rajonizacija jelenjadi, divjih prašičev, muflonov in damjakov. 
V načrtovanju upoštevati divjad kot element prirodne in gospodarjene krajine, 
tako da ne bo omejujoče za kmetijstvo in gozdarstvo. 
Organizirati delo v lovstvu, tako da bodo zaživela lovskogojitvena območja v 
smislu družbenih dogovorov o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z 
divjadjo in upravljanju lovišč. 
Na zasebnih gozdnih in kmetijskih površinah v sporazumu z lastniki izločiti 
in vzdrževati prednostne površine za divjad. 
Organizirati razgovor s kmetijci o problematiki po,ljske (male) divjadi. 
Skupne naloge 
Usklajeno načrtovanje, prostorsko načrtovanje, družbeni dogovori in samo-
upravni sporazumi o interesih v skupnem prostoru. 
Skupni programi in usklajevanje programov vzgoje, izobraževanja in propa-
gande. 
Izmenjava informacij s sprotnim pretokom zaradi tekočega in korektnega med-
sebojnega seznanjanja z nalogami in delom. 
Spopolniti kontrolno metodo in jo prilagoditi potrebam v gozdarstvu in lovstvu 
za zasledovanje stanja in usmerjanja ukrepov pri usklajenem gospodarstvu. 
Posebej pomembne pa so srednjeročne in dolgoročne naloge s področja. 
izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela v gozdarstvu, lovstvu in pri 
drugih uporabnikih prirodnega prostora. 
Uspešno usklajevanje interesov je možno šele takrat, ko poznamo in priznamo 
tudi potrebe drugih. 
270 
Pripravila skupina za sklepe 
in za oceno študijskih dni 
UDK 634.0.903(213) 
ALl BO PADLA TRDNJAVA TROPSKEGA PRAGOZDA 
January 1980 
Pred letom dni se je zdela usoda tropskih deževnih pragozdov popolnoma 
jasna. Obsežno sekanje in požiganje, ki se je pričelo v šestdesetih in se pospe-
šeno nadaljevalo v sedemdesetih letih, je tem ogromnim ekosistemom napove-
dovala konec, in to že v naslednjih 50 letih. Industrijske dežele, ki so že iztrebile 
večino svojih nedotaknjenih gozdov, so se obrnile h gospodarsko nerazvitemu 
tropskemu območju, da bi od tam pridobivale les in papir. Tropske dežele pa 
niso želele svojega lesa samo prodajati. Upale so, da bodo s posegi v svojih 
pragozdovih zmanjšale pritisk ljudi na svoja prenaseljena velika mesta tako da 
se bo v notranjosti razvilo poljedelstvo ter zgradile nove naselbine. Rezultat tega 
pa je, da je sedaj iztrebljena že skoraj polovica svetovnega tropskega pragozda, 
ki meri vsega kakih 6 mio kvadratnih milj (1 milja = 1853 m). Druga polovica pa 
izginja s hitrostjo 50 akrov (20 ha) na minuto. 
Sečnja je najbolj intenzivna v afriškem in azijskem tropskem pasu, ki je močno 
naseljen in ima razmeroma majhne in seveda spet relativno lahko dostopne 
gozdove. V Južni Ameriki je posekana pičla četrtina pragozda. Prav tu, po-
sebno v Braziliji, ki razpolaga z največjim in najbolj nedotaknjenim tropskim 
gozdom na svetu, se je nepričakovano pojavi,la možnost, da uničevanje preneha. 
Novi brazilski predsednik proučuje načrt za ohranitev velikega dela Amazonskega 
bazena. 
Za znanstvenike in varstvenike okolja (resnici na ljubo pa tudi za vse člo­
veštvo, op. GV) bi bilo krčenje gozdov v porečju Amazonke grozota nepojmljivih 
razsežnosti. Med najpošastnejše sodi napoved, ki pravi, da bi takšno krčenje 
povzročilo sprostitev ogromnih količin ogljikovega dvokisa (C02} v atmosfero, 
zaradi česar bi se Zemlja po principu rastlinjaka segrela na višjo temperaturo. 
Posušile bi se verjetno poljščine v sušnih območjih Združenih držav Amerike, in 
še huje, stopile bi se ledene po1larne prevleke in dvignila bi se gladina morij, 
kar bi pomenilo poplavo obalnih območij. Napovedi nekaterih drugih znanstve-
nikov so manj apokaliptične, toda velja splošno mnenje, da bi izguba amazon-
skega pragozda občutno spremenila svetovni klimatski režim. 
Polovica amazonskega letnega deževja, ki znaša v poprečju 2540 mm, prihaja 
iz vodne pare, ki jo oddajajo gozdovi. Brez dreves bi to območje verjetno po-
stalo puščava in to ne le zaradi zmanjšane vlage, ampak tudi zato, ker tropska 
gozdna prst, ki ni več zaščitena z rastlinsko oziroma gozdno odejo pod vre-
menskimi vplivi hitro erodira. Bujnost teh džungelskih predelov, ki jo vzdržujejo 
bogata rahla prst in optimalne klimatske okoliščine, je naravnost prislovična. 
Vendar so tla v porečju Amazonke veliko revnejša kot na primer v Severni Ame-
riki. Mineralne in organske snovi s katerimi se hrani tropska vegetacija, obstajajo 
na površini in jih plitvi koreninski sistemi dobesedno posrkajo, tako da se prst v 
27i 
Za večino sečenj v tropih ostajajo zoglenela okostja in surova prst. Foto Li fe 
globini ne more obogatiti. Domači poljedelci se temu problemu izognejo tako, 
da posekajo rastje in ga sežgejo. Pepel okrepi prst za dve ali tri poljedelske 
sezone, nato pa poljedelec napravi v pragozdu novo poseko, staro pa prepusti 
naravi. Tako delajo že stoletja. 
Zrel deževni pragozd je podoben prazni katedrali in nima ničesar skupnega 
z nepredirno goščave, kakor si pragozd predstavljajo nepoučeni ljudje v svoji 
domišljiji. Njegovo življenje se odvija predvsem v vrhovih dreves, tam je ne-
omejen biološki prostor za vse živo. Milijon vrst živih bitij v pragozdu mrgoli v 
soparni sončni svetlobi »baldahinov••, 61ovek pa stoji v pragozdnem polmraku 
sam samcat, osamlj en in nebogljen. Takšno je približno pragozdno vzdušje. 
Gozdovi so izredno pestro sestavljeni. Na pol hektarja je mogoče najti več kot 
sto različnih vrst dreves, kar je ogromno v primerjavi z manj kot 10 vrstami v 
gozdovih zmernega podnebja. Ko uničujemo deževni pragozd, izginjajo tudi šte-
vilne živalske in rastlinske vrste, še preden so jih mogli strokovnjaki spoznati, 
zabeležiti ali preizkustiti njihovo vrednost za človeka. Rastlinske in živalske vrste 
iztrebljamo, ·ne da bi sploh vedeli , da so obstajale in živele. 
272 
Plastika in sadika odslej tudi v pragozdu . Pogozdovanje uspe le v dežju 
Svet smo začeli spreminjati 
tudi na nedotaknjenih koncih 

Tovarna plava, okoli 
nje pa so nasuli zemljo 
in s tem ustvarili po-
goje za dovoz in pri-
pravo lesa ter funkcio-
nalno uredili okolico 
tovarne 
Tovarna celuloze v pragozdu je dobesedno zasuta z lesom. Ali to pomeni tudi ekološko 
varnost - poleg ekonomske? 
Pogled na prvotni gozd in pogozdeni del je podoben kot kje v Evropi. Kakšne bodo 
ekološke in druge posledice takšnega poseganja, še nihče ne ve 
Nič čudnega, če vlade držav tretjega sveta, ki jih tarejo veliki dolgovi in pesti 
nezaposlenost, namerno zanemarjajo probleme okolja. Pred osmimi leti so bra-
zilski vojaški voditelji izjavili, da si take skrbi lahko privoščijo industrijske države, 
ne pa Brazilija, ki je dežela v razvoju. Vendar je Brazilija že drago plačala to 
svoje stališče. (Tudi lanski svetovni gozdarski kongres v Djakarti je odnos do 
gozda v tretjem svetu postavil na zdravo znanstveno osnovo. Povsem je odklonil 
takšne in podobne interpretacije, ki so v bistvu najbolj škodljive ravno za te 
dežele same; op. GV.) Obsežni program gradnje cest in kolonizacije na ama-
zonskem območju je propadel. Poljedelci in živinorejci so sicer uporabljali nove 
ceste za vstopanje v pragozd kakor je bilo načrtovano, vendar je bilo le malo 
trajnih naselbin, ker je prst v kratkem času odpovedala, postala je nerabna za 
trajno obdelavo. Široka območja ob vzhodni Amazonki so sedaj prazna, ali kve-· 
čjemu izčrpana grmišča, ki za poljedelstvo niso sposobna pa tudi nazaj v gozd 
se sama od sebe ne morejo spremeniti. Medtem pa se požiganje nadaljuje. 
Druga vladna pobuda je bila opogumiti domače in tuje delniške družbe, da 
bi se v teh predelih lotile obširnih razvojnih projektov. Najbolj ambiciozen je 
projekt Jari, ki ga vodi skrivnostni ameriški milijarder Daniel Ludwig. Leta 1967 
je Ludwig plačal 3 mio dolarjev za kos Amazonije v ve,likosti ameriške zvezne 
države Connecticut (13.000 km 2 - Slovenija približno 20.000 km 2). Lotil se je sa-
jenja neke hitro rastoče drevesne vrste iz Burme, ki naj bi nadomestila prirodni 
avtohtoni gozd. S tem lesom je >>krmil« požrešne plavajoča tovarno celuloze, ki 
so jo bili z vlačilcem privlekli iz daljnje Japonske. 
16-nadstropna tovarna celuloze, privlečena po vodi leta 1978 iz Japonske 17.000 milj daleč, 
predeluje les na amazonski reki Jari 
273 
Zdelo se je, da bo projekt Jari povzročil krčenje deževnih tropskih gozdov 
ob Amazonki v velikem obsegu. Delo z buldožerji in požiganje na ogromnih po-
vršinah v prvih letih, je vznemirilo varstvenike okolja in ekologe širom po svetu. 
Ker je Ludwig za to delo najel tisoče brazilskih delavcev, ki jim je moral priskrbeti 
tudi bivanje, je dal postaviti pravcato džungelsko državice, nedostopne novi-
narjem in brazilskim oblastem. Nastajal je vtis o skrivnostnem območju teme 
ob Amazonki. V zadnjem času pa je Jari odprt novinarjem in vladnim uradnikom, 
ki se vračajo pod močnim vtisom produktivnosti tega projekta. Posajena je že 
druga generacija novih dreves in strah pred izčrpanostjo tal, erozijo in škodlji-
vimi žuželkami je popustil. 
Vendar pa je dvomljive, da bi ob Amazonki še kdaj prišlo do tako velikih 
projektov. Ogromni investicijski stroški projekta Jari bodo imeli posledice v pri-
hodnosti. še bolj pomembno pa je, da se je spremenilo politično ozračje v Bra-
ziliji. Sredi sedemdesetih let se je vse bolj krepila zlovolja do tujega izkoriščanja 
Amazonije. Ko je bil leta 1978 predložen obsežen načrt o prodaji lesa iz tega 
območja, je ta vladna poteza deželo ostro razdvojila. 
V marcu preteklega leta je v Braziliji prevzel oblast novi predsednik J. B. Fi-
gueiredo. čeprav izhaja iz istega konzervativnega vojaškega okolja kot njegovi 
predhodniki, se je očitno odločil spremeniti tok dogajanj ob Amazonki. 14 mio 
oralov (1 oral je približno 50 a) tega ozemlja je že določM za parke in rezervate, 
sedaj pa pripravlja načrt s katerim naj bi blokiral polovico preostalega gozda in 
preprečil nadaljnje širjenje multinacionalnih družb na tem območju. 
Znanstvenikom, ki so se sestali na prvi mednarodni konferenci o krčenju 
tropskih gozdov februarja 1980 je presenetljivi preobrat v Braziliji pomenil veliko 
zadoščenje. Žal pa se sečnja in požiganje pospešeno nadaljujeta v Aziji in Afriki. 
če bodo ti gozdovi izginili, kakor kaže že v najbližji prihodnosti, bo amazonska 
divjina stala sredi sveta, lačnega lesa, sama in edina. 
V uredništvu smo ocenili, da bi bil pričujoči prispevek lahko za naše bralce 
zelo zanimiv. Zanimiv je zlasti ekološki vidik obširnih tropskih pragozdov, ki je 
ocenjen dokaj nenavadno, vsaj za nas, ki smo vajeni razmeroma ozkega evrop-
skega gozdnega prostora. Zato smo sestavek dali v oceno domačemu gozdnemu 
ekologu magistru Igorju Smoleju (IGLG), da bi ocenil zlasti frapantne napovedi 
v spremembi okolja, če bi uničili velike površine tropskih deževnih pragozdov. 
Takole pravi: 
Sporna »apokaliptična« napoved je precej hipotetična, saj trditve niti teoretično 
niso bile dovolj preverjene, še manj pa celotno zaporedje dogodkov. 
Pojavlja se namreč tudi nasprotna hipoteza, ki govori o ohlajanju atmosfere 
kot posledici povečanega C02 (več C02, več absorbirane toplote, večje iz-
hlapevanje, večja oblačnost, manj sončne energije na zemeljskem površju). 
Glede na tekst, ki daje vedeti, da je omenjena napoved le ena od mogočih 
in to manj verjetna, bi zaradi ilustrativnosti kazailo te navedbe v sestavku pustiti 
takšne kakršne so. Takšno sklepanje namreč kaže na nepredvidljivost posledic 
posegov v naravne procese, kar bi bralcem (pa bolj drugim kot bralcem GV) ne 
bilo napak še l\daj povedati. 
Nedoslednost v tej napovedi je le ta, da bi se zaradi globalne spremembe 
klime posušile poljščine tudi drugod po svetu in ne le v »sušnih območjih Zdru-
ženih držav«. 
Mag. Igor Smolej 
274 
'·' 
Projekt Jari - milijardno tveganje? 
Mag. Igor S m o 1 e j 
V kratkem obdobju sta v ameriškem periodičnem tisku izšla dva članka o 
projektu Jari. Medtem ko je prvi članek v Life bolj informativen in le nakazuje 
možne posledice predelovanja in spreminjanja amazonskih gozdov v lesna 
vlakna in energijo, pa drugi v letošnji majski številki revije »National Geo-
graphic« skuša ta projekt prikazati bolj poglobljeno, tudi z ocenami ekologov, 
gozdarjev in varstvenikov narave. :Lal tudi drugi članek ostaja na pol poti 
in izzveni bolj kot opravičilo spornega posega v amazonske gozdove in manj 
kot kritična ocena projekta. 
Projekt Jari je bil imenovan po enem od Amazonkinih pritokov, ki teče skozi 
obširne deževne gozdove ekvatorialne Brazilije. Tu je bHo na površini 14.500 km 2 
osnovano zasebno posestvo, ki obsega večinoma naravne gozdove, nekaj pa je 
NORTH 
AMERICA 
Powu plant comp/eks 
rs.soo~milt voyagt 
Aprl/28: paptr-puip 
milf arrivts on M1.y 4-, 
A S 1 A 
, JAPAN 
1 Kure 
/ JO.OOO~ton floatin!} 
J 'Ftb:~f~~~.tJ~ie~~s 
A F R 1 C l papu-pulp mili ftavts Jari site A 1 nine day• !<!tr. 
Pacific 
Ocean 
~ -~ ~ Amazon • ----,,,.. Atlantic ---<-' 
BRAZil ........ ,!:ccan .: _______ ..., _______ ",. .......... 
SOUTH 
At.,tER/CA 
... 1(,........... ,' 
-, ,1 -.. ', ~ 
................ # 
Tows round C<~pc of Good 
Hopt during two~wuk lufi in 
norm!lfy heavy htad wind$, 
Indian 
Ocean AWRAllA 
Pot, po kateri so iz Japonske privlekli tovarno celuloze naravnost v amazonske pra·· 
gozdove. (Po reviji National Geographic No. 5 1980) 
tudi močvirnih predelov z dobrimi možnostmi za pridelovanje riža. Po velikosti 
predstavlja to posestvo 3/4 površine Slovenije. V osnovi je projekt namenjen pre-
delovanju lesa v lesna vlakna oziroma celuloze in kasneje tudi v papir, hkrati 
že zdaj pridelujejo hrano na riževih poljih ne le za svojih 30.000 delavcev, tem-
več tudi za tržišče v Braziliji. V obeh proizvodnjah, lesni in prehrambeni, upo-
rabljajo najsodobnejše metode. Tovarna celuloze pridela dnevno skoraj 750 ton 
beljene celuloze, namenjene Evropi in Japonski, dvojna žetev riža pa daje okrog 
40.000 ton pridelka letno. 
Tako velika dnevna proizvodnja celuloze zahteva seveda ogromno surovinsko 
zaledje. Zato sta bili tovarna celuloze in električna centrala, ki daje tovarni ener-
gijo, postavljeni v osrčje obsežnih tropskih gozdov. Ti zdaj padajo pod rohnečimi 
stroji, da bi potešili lakoto po surovini in energiji obeh obratov. Energijo za 
pogon tovarne celuloze daje e,lektrična centrala, ki pretvarja toploto sežganega 
lesa v elektriko. Pri polnem obratovanju daje centrala 55 megavatov električne 
energije in potrebuje 2000 ton lesa dnevno. Težko je verjeti, da je bil les kot vir 
energije izbran zaradi ekoloških pomislekov (v tako ambicioznem načrtu je težko 
pomisliti, da bi predvidene ekološke posledice lahko narekovale poslovne odlo, 
275 
čitve), pač pa je bil izbran na osnovi ekonomskih izračunov: Brazilija ima namreč 
zelo malo fosilnih goriv. Utemeljitev, da se v lesu shranjena sončna energija 
neprestano obnavlja z novo rastjo, je bila dobrodošla predvsem pri pridobivanju 
dobrega mnenja o projektu pri ekologih in varstvenikih narave. 
Pridobivanje surovine za predelavo in energijo pa vendarle ni enosmeren pro-
ces in ne pomeni krčenja gozdov v nedogled. Vsako leto sicer izkrčijo 4000 ha 
naravnih gozdov, da bi na teh površinah osnovali plantaže hitrorastočih drevesnih 
vrst. Pragozdove (sečne ostanke) požgejo in nato v pepel zgorelega gozda sadijo 
eno od treh izbranih vrst: Gmeline arboree iz Azije, bor s Karibov in v domačih 
drevesnicah vzgojeni klon evkaliptusa, ki v letu dni doseže 5 m višine in debelina 
do 7 cm. Plantažni nasadi bodo v končni fazi dosegli površino 200.000 ha. 
Ekologi, gozdarji, genetiki, ekonomisti in drugi strokovnjaki so pri tem pro-
jektu najbrž precej sodelovali, vendar mnenje ekologov ni bilo upoštevano v 
največji možni meri. Težko je namreč verjeti, da se bo podjetnik odrekel delu 
dobička v korist naravnega ravnotežja. Na dlani ima namreč izgovor, da posega le 
v zelo majhen del amazonskih gozdov, le v 0,03 %, pa še to le tako, da spre-
minja zgradbo gozda, ne pa kulture oziroma rabe občutljivih tropskih tal. 
Očitno je, da je donosnost proizvodnje celuloze odvisna od stalnega dotoka 
surovin, zato so bili v tolikšni meri tudi upoštevani ekološki in gozdarski pomi-
sleki. Dovolj velik dotok surovine morejo dajati le plantaže tistih drevesnih vrst, 
ki so najprimernejše za predelavo v papir. Domačih vrst, primernih za predelavo, 
je v amazonskih gozdovih malo, izkoriščanje sam6 teh vrst, bi gotovo privedlo 
do obsežnega uničevanja »pljuč sveta«, kot zmotno pravijo temu gozdnemu pre-
delu. Ekologi, naravoslovci in drugi so hkrati z načrtovanjem proizvodnje lesa 
odgovarjali tudi na številna vprašanja, ki jih je postavljala širša svetovna javnost 
in ne le tisti, ki jih skrbi usoda amazonskih pragozdov, zelenega pekla, ki ga še 
tako malo poznamo. 
V trinajstih letih, ko je nastajal in rasel projekt Jari, je doživel mnogo kritike, 
predvsem tistih, ki skrbijo za ohranitev človekovega okolja. S kritikami so nastopili 
predvsem ekologi, pa tudi z gozdarskega vidika lahko marsikaj pripomnimo. 
Veliko zanimanje je prav gotovo sprožilo vprašanje, ali bo uničenje amazonskih 
pragozdov v resnici povzročilo spremembo klime v svetovnem merilu, poleg tega. 
pa zmanjšalo stopnjo obnavljanja kisika v ozračju. Mnenja znanstvenikov o možnih 
spremembah v klimi si nasprotujejo in o njih ni mogoče dati sodbe, premalo 
konkretnega namreč vemo o pomenu in delovanju gozdne odeje pri oblikovanju 
velikih klimatskih procesov in energijske bilance našega planeta. Vendar pa že 
danes lahko potrdimo, da amazonski gozdovi oziroma uravnoteženi gozdni eko-
sistemi niso področja, kjer se ustvarja prebitek kisika. Gozdni ekosistem na kli-
maksni razvojni stopnji porablja za respiracijo prav toliko kisika, kot ga sprošča, 
presežek nastaja le v mladih gozdovih in razvojnih stopnjah, kjer je razpadanje 
mrtve organske snovi počasno in po obsegu majhno. Zato so glavni preskrbovalci 
planeta s kisikom oceani in ne gozdni ekosistemi v svoji stabilni klimaksni obliki, 
kot to nekateri radi razglašajo. 
Nevarnost, ki jo predstavlja spreminjanje naravnih gozdov v plantaže celuloz-
nega lesa, so skrite drugje. Plantažam se mora umikati naraven gozd, ki je še 
neraziskan. Lahko se zgodi, da bo izginil še preden ga bomo spoznali in ocenili 
njegovo vrednost. Brazilski ekologi pravijo: ., Tropski deževni gozd je neverjetno 
zapleten ekosistem, ki se je do sedanje podobe razvijal millijone let. Ta ekosistem 
predstavlja obsežen genetski rezervar, v katerem so morda skrite ključne infor-
macije za človekov obstanek.« Te informacije zdaj drugo za drugo brišejo, ne da 
bi jih skušali spoznati in uporabiti. Nekatere drevesne ali rastlinske vrste, ki jih 
276 
danes požigajo in bi v tehnologiji prihodnosti lahko bile izredno uporabne, danes 
izginevajo in lahko izginejo za vedno. 
Uvajanje ene same drevesne vrste pomeni tudi siromašenje ekosistema in 
njegovo nestabilnost. V tropske gozdove južne Amerike, kjer je osnovna poteza 
raznolikost in vrvenje, zdaj počasi prodira monotonija in urejenost, tišina in unifor-
miranost, ki jih v Evropi že dolgo poznamo in se jih branimo. Projekt Jari se zdi 
nenasilen in morda celo utemeljen. Njegove plantaže predstav,Jjajo le 0,03% po-
vršine amazonskih gozdov. Toda, kdo nam lahko zagotovi, da bo ostal edini, da 
se ne bo tisočkrat razmnožil prav zaradi navidezno ekološke neškodljivosti. Ali 
ta tovarna celuloze morda ni trojanski konj, ki bo, če ga ne bomo spregledali, 
pripeljal do počasnega umiranja tropskega pragozda in vseh naravnih pragozdov? 
Z gozdarskega vidika se nam monokulture v porečju Amazonke kažejo v enaki 
luči kot pri nas. Preti jim stalna grožnja škodljivcev, predvsem mravlje krojačice 
in druge nadloge, ki so tam doma, in se jim je v tropskem okolju še težje zoper-
staviti, kot pri nas. Največja neznanka, ki postavlja vloženo milijardo dolarjev na 
kocko, pa je pomanjkanje izkušenj v pridobivanju lesa z monokulturami v tropskih 
območjih. Ne poznamo namreč odgovora, ali tako pridelovanje lesa ne predstavlja 
počasnega propadanja gozda, tudi plantažnega, zaradi izčrpavanja tal. Prva gene-
racija posajenega drevja ob Amazonki raste iz pepela požganega prvobitnega 
gozda, ki mu je bil pred požigom odvzet le majhen del uporabnega drevja, tako 
da so prišle s pepelom v tla skoraj vse mineralne snovi nadzemnega dela biomase. 
Plantažno drevje bo posekano in predelano v celoti, z njim bo odnešeno tudi 
mnogo snovi, neobhodnih za gradnjo biomase bodoče monokulture. Ali je mogoče 
na tak način vzgojiti več generacij plantažnega drevja, tega podjetniki in njihovi 
strokovnjaki gotovo ne vedo. ln če se bo zgodilo, da bodo tla ostala osiromašena, 
ali niso tedaj v nevarnosti novi bogati gozdovi, nove neodkrite in nepoznane vrste, 
preostale neovrednotene genetske informacije? 
277 
UDK 634.0.904 
SPLOšNI PODATKI O GOZDOVIH IN GOZDARSTVU DRž:AV 
EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI 
Lado E 1 e r š e k 
Gospodarska nevarnost in splošna usmerjenost na te zahodne države je pri 
nas dokaj stalna in intenzivna. To je pogojeno z relativno visoko stopnjo razvitosti 
teh držav, z geografsko lego (bližina), z zgodovinskimi dogajanji, s turističnimi 
gibanji, z delom naših zdomcev in prav gotovo tudi z našo politično naravna-
nostjo, to je s politično in gospodarsko odprtostjo 
Evropska ekonomska skupnost EEC The European Economic Community 
imenovana tudi evropska gospodarska skupnost, je bila ustanovljena z rimskim 
sporazumom, ki je začel veljati leta 1958 in je štel 6 držav (Francija, Belgija, 
Nizozemska, Luksemburg, Italija in ZR Nemčija). Določili so, da bodo postopoma 
oblikovali carinsko, monetarno in gospodarsko unijo in usklajevali skupno eko-
nomsko in fiskalno zakonodajo ter uvedli skupno valuto. Leta 1972 so se jim 
pridružile še Velika Britanija, Danska in Irska, kar je pomenilo nadaljevanje 
gospodarskega združevanja Evrope. Na združevanje pa mnogi gledajo kot pri-
spevek k enakim in večjim življenjskim možnostim, k popuščanju napetosti in 
tudi splošnemu razvoju. 
Aprila letos je bil podpisan v Beogradu sporazum med EGS in SFRJ, ki raz-
širja prostor našim izvoznikom na trgu deveterica in odpira nove možnosti za 
do 14 ufu 
15do29 Dfu 
nad 30 aJa 
Prikaz gozdnatosti v državah EGS in SFRJ 
278 
Tabelami prikaz gozdarskih in splošnih kazalcev za države EGS in za SFRJ 
Letno 
štev. preb. Delež gozd. Les. zal. 
v mio v% v m3/ha Posek v Izvoz lesa 
Država mio m3 v mio m3 
Gozdna pov. %ig!. Poraba v 
Naseljenost v mio ha mio m3 Uvoz lesa 
na km 2 Površ. gozd. Poraba na v mio m
3 
na preb. v %list. preb. v m3 
9,7 20,0 ? 3,0 0,3 
Belgija 0,6 47 8,8 
324 0,06 53 0,91 6,1 
5,1 11 .o 90 2,0 1,6 
Danska 0,5 49 6,4 
118 0,10 51 1,25 max 6,0 
53,1 24,7 112 53,5max1 2,3 
Francija 13,5 max 41 27,8 
97 0,25 max 59 0,50 2,2 
3,2 5,5 min 69 min 0,3 0,3 
Irska 0.4 72 1,3 
46 min 0,12 28 0.40 min 1,2 
56,3 20,0 ? 7,1 2,1 
Italija 6,3 ? 28,0 
188 0,11 ? 0,50 25,1 
0,4 min 32,0 max 156 max 0,2 min 0,2 
Luksemburg 0,1 min 17 min 0,2 min 
139 0,22 83max 0,46 0,1 min 
13,9 7,9 89 ? o min 
Nizozemska 0,3 73max 12,3 
339 max 0,02 min 27 min 0,89 11,0 
55,9 8,2 ? 3,7 1,5 
Velika Britanija 2,0 65 33,1 
228 0,04 35 0,59 30,9 mw< 
61,4 max 29,0 115 28,6 2,7 max 
ZR Nemčija 7.3 70 38,8 max 
267 0,12 30 0,88 9,0 
258,9 20,2 72,6 
Skupaj EGS 30,9 159,7 
170 0,12 0,62 
22,0 (S) 35 (M) 80,8 (Š) 19,7 (S) 1,68 (S) 
Jugoslavija 8,95 (M) 30 (Š) 14,5 (Y) 
79 0,41 70 (Š) 0,69 (Y) ? 
Opomba: max (min) -država EGS z največjo (najmanjšo) vrednostjo v posamezni koloni 
1) višina poseka ni razumljiva glede na ostale kazalce 
(S) Statistični godišnjak Jugoslavije, 1979 
(M) 
(Š) 
Mala splošna enciklopedija, Ljubljana, 1973 
šumarska enciklopedija, Zagreb, 1959 
(Y) Yearbook of Forest Products, 1979 
Ostali podatki so navedeni po Hummel F. 
279 
sodelovanje v industriji, kmetijstvu, financah, znanosti, tehnologiji, prometu in 
turizmu. Deveterici se bodo v kratkem priključile še Grčija, Portugalska in španija 
in z njimi se nam bodo odprli še trije novi trgi. 
Krajši tabelami in besedni pregled o gospodarjenju z gozdovi v državah devete-
rice in o pomenu teh gozdov za posamezne države sem v glavnem povzel iz 
članka: Humme, F.: Forstwirtschaft in der Europaischen Gemeinschaft (AIIgemeine 
Forstzeitschrift, 1/2, 1980). 
Belgija 
Kraljevina Belgija je sestavljena iz ·g provinc, katerih gozdnatost se giblje 
med 47% in med 2 %. Velika pestrost vlada med sestoji tudi glede na način 
gospodarjenja. Kar dobra polovica je panjastega in sestavljenega gozda. Pri 
iglavcih prevladuje smreka, pri listavcih bukev in hrast. Precej posade topolov. 
Letno posekajo 3,0 mio m3 lesa (od tega je polovico hlodovine), še enkrat 
toliko lesa pa uvažajo. Letna poraba lesa narašča hitreje kot posek, zato si 
prizadevajo dvigniti proizvodnjo lesa pri še zadovoljivi rentabilnosti. (Problem je 
v dokaj počasnem naraščanju cen lesa. V 20 letih se je hlodovina smreke, bora, 
bukve podražila le za cca 30%, hrasta za cca 140%, medtem ko so se v tem 
času dvignile plače za 500 %. Hektarske donose so dvignili od začetka tega 
stoletja z 1,5 na 4,0 m3 • Glede na rastišče pa je možno donose še dvigniti. Da bi 
zboljšali donose, država odkupuje tudi privatne gozdove. Rekreacijski pomen 
gozda je v Belgiji zaradi gostote naseljenosti še bolj izrazit in mora biti po 
njihovih predpisih tudi vnesen v gozdnogospodarske načrte. 
Danska 
Za Dansko je značilna nizka gozdnatost; izredno visoko porabo lesa na 
prebivalca pokrivajo z uvozom. Med izvoznimi »sortimenti« pa uspevajo novoletne 
smreke. Z obsežnimi pogozdovanji so v zadnjih 100 letih dvignili gozdnatost s 
4% na 11 %. Glavna drevesna vrsta je bukev. Gospodarske težave imajo zaradi 
sečnje manj vrednih drobnih sortimentov, varstvene težave pa zaradi zaščite 
nasadov, ker so prepovedani preparati DOT(?). Tudi na Danskem poteka diskusija 
o tem, katera funkcija gozda naj bi imela v bodoče prednost, ali proizvodnja ali 
varovalna in rekreacijska. 
Francija 
Ta država je med deveterica z gozdovi najbolj bogata (13,5 mio ha). Toda le 
113 je semenovca, 1h je panjastega in sestavljenega gozda, 1h gozdov pa je 
gospodarsko nepomembnih. Listavcev je 2h (bukev hrast), iglavcev 1h (smreka, 
bor, jelka). Značilne so številne privatne posesti, torej razdrobljenost, ki ni v 
prid dobremu gospodarjenju. Država nudi pomoč pri pogozdovanju, tudi z davčni­
mi olajšavami. Sprejeli so večje ukrepe za zmanjšanje nevarnosti gozdnih požarov 
in za njihovo gašenje. Posebna prizadevanja so namenili pogozdovanju in pre-
menam malodonosnih gozdov. 
Irska 
Ta država je med članicami EGS najmanj gozdnata. Veliko je močvar, ska-
lovja in gorskih travnikov nad gozdno mejo, ki je tu pri 300 do 500 m nadmorske 
višine. Po načrtu naj bi povečali gozdnatost s 5% na 10%. Glede na število 
prebivalcev izvajajo največja pogozdovanja na svetu, ki pa zahtevajo tudi veliko 
nege. Nasploh so gozdovi mladi, kar 90% je mlajših od 40 let. 
280 
Italija 
Porazdelitev gozdov je zelo neenakomerna. Na južnem Tirolskem je gozdna-
tost 55%, na Siciliji 1le 8 %. štiri petine je listnatega gozda in le ena petina je 
iglavcev. Dolga leta so se gozdovi le krčili, po letu 1950 pa se je površina po-
večala na račun pogozdovanj za 0,7 mio ha. Srečujejo se z številno problematiko, 
kot na primer: izrazita lastniška razparceliranost, mankajo večja gravitacijsko 
povezana gozdna območja, neenakomerna porazdelitev gozdov po državi, po-
manjkanje iglavcev. V zadnjih letih so zmanjšali posek, povečano porabo pa 
pokrivajo z uvozom. S planom načrtujejo zaščito, ohranitev in povečanje gozdov 
in njegovih funkcij. Dolgoročno naj bi se gozdnatost povečala z 20% na 30%. 
Luksemburg 
Tretjino celotne površine pokrivajo gozdovi. Prevladujejo listavci (bukev, 
hrast in različni drugi listavci). lglavci so bili umetno vneseni prvič pred 250 leti. 
Je edina država EGS, ki poseka več lesa kot ga sama porabi. Eden od problemov 
je obsežnejša sadnja smreke v zasebnem sektorju na neprimernem rastišču. 
Gozdna uprava si prizadeva to stanje popraviti. Tako kot v ostalih državah 
dobiva gozd tudi tu večji pomen zaradi svoje neproizvodne funkcije. 
Nizozemska 
Nekoč je bila ta dežela pokrita z gostimi gozdovi listavcev. (Beseda Holandija 
pomeni gozdnata dežela). Delež gozda je danes nizek, vendar je sam gozd 
razporejen po vsej deželi z velikim številom majhnih parcel, tako da ima opazo-
valec vtis večje gozdnatosti kot je v resnici. števillni so tudi drevesni vrstni 
nasadi ob vodotokih, cestah in železniških progah. Prvotni gozdovi so bili izkrčeni, 
tako da so skoraj vsi današnji nastali z umetno obnovo na suhih ali plitvih 
tleh, ki so manj primerna za kmetijstvo. Le desetino porabe lesa pokrijejo 
z domačo sečnjo. Zaradi visokih zaslužkov domačih delavcev in velikih socialnih 
dajatev se proizvodnja lesa komaj izplača in je zato tudi malo verjetno, da bodo 
izpolnili petnajstletni pogozditveni plan. V snovanje gozdov v gosto naseljenih 
področjih pa jih vodi predvsem njihova neproizvodna funkcija. 
Velika Britanija 
Delež gozdov je nizek, se pa stalno veča zaradi načrtnih pogozdovanj. Letno 
pogozdijo 20 000-40 000 ha, največ na negozdnih površinah. Gozdovi so mladi, 
polovica celo mlajša od 25 let. Zaradi visoke porabe morajo 92% lesa uvažati. 
Prizadevajo si pridobiti tudi nove gozdne površine za oddih in rekreacijo. Za-
nimivo je, da morajo obiskovalci takih gozdov plačati vstopnino zase in za avto. 
Zvezna republika Nemčija 
Večja gozdnatost je na jugu in pada proti severu. Velika poraba lesa po vojni 
in premena siromašnih ravninskih gozdov sta vodili v snovanje iglastih gozdov. 
Pogozdovanja in premene na velikih površinah zahtevajo tudi velika negovalna 
dela. Srečujejo se s slabim gospodarjenjem na razdrobljeni privatni gozdni 
površini ter z dokaj hitrim naraščanjem stroškov gospodarjenja, ki jih je le težko 
loviti z racionalizacijo in rahlim dviganjem cen lesnih sortimentov. Politika ohra-
nitve gozdov in njihove večnamenske funkcije pogosto zadeva ob razvoj (apetite) 
ostalega gospodarstva, ki potrebuje zemljišče. 
281 
Evropska gospodarska skupnost 
Gospodarsko razvite države, ki sestavljajo to skupnost, imajo skupaj 31 mio ha 
gozdov, kar znese pri 259 mio prebivalcih teh držav le 0,12 ha gozda na pre-
bivalca (Jugoslavija 0,41 ha). Gozdovi pokrivajo dobro petino površine. Med 
posameznimi državami, tudi znotraj samih držav, obstaja velika raznolikost glede 
gozdnatosti in gozdnega gospodarjenja. Za posamezne države je značilna večja 
sadnja tujih hitrorastočih drevesnih vrst, da bi tako ublažili lesni primanjkljaj. 
Skupna značilnost dežel je prevladovanje privatnih gozdov nad državnimi. Izjemi 
sta le Irska (21 %) in ZR Nemčija (44% priv. gozd.). V skoraj vseh državah je 
značilna občutno večja poraba od prirastka gozdov. V poprečju presega poraba 
dvakratno višino lastnih sečenj, kar pokrivajo z uvozom. 
Skupna politika je imela do sedaj dokaj omejeno vlogo, kot npr.: sofinanciranje 
za odpravo večjih vetrolomov, izdelava programa pogozdovanj v Sredozemlju, 
izdelava manjših projektov lesne industrije in priprave ukrepov za izgradnjo 
282 
Gozdnata krajina 
na Bavarskem 
gozdnih cest. Zadnje čase pa dobiva gozdarska veda mesto pri različnih razisko-
valnih projektih EGS, tako pri projektu o izumiranju bresta, pri zaščiti pred 
gozdnimi požari, gozdni paši v Sredozemlju, pri lesu kot energetski surovini. 
V okviru programa skupnosti za varstvo okolja so bile opravljene študije: pomen 
gozda za oddih, gospodarski pomen maloposestniškega gozda za podeželski 
prostor. Določila o kvaliteti gozdnega semenja in sadik, določila za bolezni 
gozdnih sadik, določi,la o sortiranju oblovine in določila o opravljanju gozdarskega 
poklica so nadaljnji ukrepi skupne politike. 
Vsa ta prizadevanja pa lahko le skromno prispevajo k reševanju nakopičenih 
problemov. Glavni problem je, kako trajno dvigniti proizvodnjo lesa pri istočas­
nem upoštevanju pomena neproizvodnih funkcij gozda. Za uvoz lesa plačujejo 
države letno že 20 milijard DM. Predvidevajo pa še 2% letno stopnjo rasti potreb 
po lesu, medtem ko je pričakovati le 1 % stopnjo rasti gozdne proizvodnosti. S 
pomanjkanjem nafte se žal pritisk na les še veča. Odprto je tudi vprašanje, kako 
uskladiti interese 3 milijonov malih gozdnih posestnikov s splošnimi družbenimi 
interesi do gozda. 
Problematika je torej obsežna in ima svojo »domovinsko pravico« skoraj pri 
vseh članicah. Vsekakor jo je umestno reševati s skupnimi močmi v korist 
gozda, gozdnih funkcij in njihovega uporabnika. 
UDK 634.0.11:634.0.182 
KLASIFICIRANJE IN RAZISKOVANJE RASTIŠČ 
Janko Ka 1 a n in Marjan Z u p an č i č 
Letos od 6. do 9. maja je bilo na Dunaju srečanje dveh delovnih skupin IUFRO, 
mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov, ki se ukvarjata s problemi 
klasificiranja rastišč in kvantitativnega raziskovanja rastiščnih faktorjev. Pri 35 
udeležencih srečanja so bili dobro zastopani predvsem raziskovalci iz srednje-
evropskih držav, nekaj jih je bilo iz Skandinavije, Kanade in Poljske ter po eden 
iz Bolgarije, Venezuele in Japonske. Od Jugoslovanov se je srečanja udeležil 
prof. Vitomir Stefanovi6 iz Sarajeva ter Janko Kalan in Marjan Zupančič z ljub-
ljanskega gozdarskega inštituta. 
Srečanje se je začelo z referati o problemih opredelitve in klasificiranja 
rastišč, kar je osnova za kartiranje rastišč. Raznolikost v naravnih in gospo-
darskih pogojih za uspevanje gozda, kot jih pač najdemo na našem planetu, 
narekujejo temu primerno različna izhodišča za rastiščno kartiranje. Nekateri 
avtorji izhajajo predvsem iz raziskovanja talnih faktorjev. Bolj se je uveljavilo 
določanje in kartiranje rastišč na podlagi njihove vegetacijske odeje, ki je rezul-
tanta vseh rastiščnih faktorjev. Rastiščno kartiranje, ki se je razmahnilo v južni 
Nemčiji, upošteva značilnosti rastišč, vključno vegetacijsko odejo, in predvide-
vanja njihovih zmogljivosti. To kartiranje je namenjeno predvsem gozdarski praksi. 
Precej podobna metoda se je uveljavila tudi pri kartiranju razsežnih gozdnih 
površin v Kanadi. 
Gotovo imamo pri rastiščnem kartiranju opraviti z zapleteno in težko oprijem-
ljivo problematiko. Težave še povečuje premajhna usklajenost pristopov k tej 
problematiki. 
283 
Rešeno je vprašanje praktične uporabnosti rastiščnega kartiranja. Namenjeno 
je seveda predvsem gozdarski praksi, je pa tudi sicer dobra osnova pri načrto­
vanju izrabe prostora. Prof. Stefanovic iz Sarajeva se je v svojem referatu zavze-
mal, da obstoječe gozdarsko rastiščno kartiranje postane obvezna osnova za 
širša načrtovanja izrabe prostora. 
Kako je problem raziskovanja rastišč zapleten, sta pokazala reterata Walterja 
Kiliana (Dunaj) in A. Wilsona (Anglija), ki sta obravnavala uporabnost pedoloških 
analiz. Te analize uporabljajo precej na široko in o njihovi zanesljivosti navadno 
ne dvomimo. Vendar pa pedološke analize dajejo zelo različne rezultate, odvisno 
od časa in načina jemanja vzorcev ter od laboratorijskih analitičnih metod. Da 
dobimo bolj primerljive in uporabne rezultate, bi bilo treba celotno delo pri 
pedoloških analizah čimbolj standardizirati. 
števi1lni referati so obravnavali raziskave posameznih rastiščnih faktorjev. 
Omeniti je treba referat kanadskega profesorja J. P. Kimminsa, ki obravnava 
degradiranje gozdnih rastišč zaradi visokomehaniziranega izkoriščanja gozda. 
Težka mehanizacija pobira iz gozda čim bolj cela drevesa s krošnjami, lubjem, 
vejevjem in celo s koreninami vred, kar ima podoben učinek kot nekdanje 
steljarjenje. V tej zvezi so izdelali računalniški simulacijski model FORCYTE, ki 
predvideva bodoče donose gozda pri različnih metodah izkoriščanja gozda, 
ki pomenijo tudi različno izčrpavanje hranilnih elementov iz tal. Vlsokomehani-
zirano izkoriščanje gozda pomeni postopno zmanjševanje donosov gozda in s 
tem rudarski način izčrpavanja naravnih bogastev. Referat je izrazil zaskrbljenost 
zaradi naglega izkoriščanja gozdov v Kanadi. Kanada je skupaj s Sovjetsko Zvezo 
največji svetovni preskrbovalec z lesom, zato je skrb zares upravičena. 
Zasedanje je pokazalo, da kljub dolgoletnim prizadevanjem pri proučevanju 
rastišč, še mnogo premalo poznamo parametre za njihovo določitev in oprede-
litev. Kritično so ocenili tako čisto pedološki kot čisto fitosociološki pristop pri 
proučevanju rastišč. 
Za naše slovenske razmere lahko rečemo, da imamo pestro geološko-petro-
grafsko sestavo in geomorfološko razčlenjenost ln temu primerno pester rast-
linski taJni pokrov. Fitosocio1loške metode za kartiranje rastišč so v takih raz-
merah zelo uporabne. Morajo se pa dopolnjevati s pedološkimi proučevanji, 
posebno v primerih, kjer je taJna vegetacija zelo revna. 
Srečanje je bilo v prostorih dunajskega gozdarskega instituta (Forstliche 
Bundesversuchsanstalt), v izredno prijetnem in mirnem okolju v schonbrunnskem 
parku. Za dobro pripravo srečanja imata zaslugo oba organizatorja, dr. Walter 
Kilian z Dunaja in prof. dr. Karl Kreutzer iz Munchna. En dan je bil namenjen 
ekskurzij! v področje avtohtonega črnega bora južno od Dunaja na vznožju Alp. 
Presenetili so nas obširni ln skoraj čisti sestoji črnega bora. Izgleda, da je črn 
bor edina drevesna vrsta, ki je zmožen uspevati na teh neugodnih dolomitnih 
rastiščih. 
284 
GOZDARSKO VOZILO TAM 170 T 14 KDP 4 X 4 
1. Kratek opis in namen 
TAM "170 T 14 4X5 šasija s kabino, je grajena za montažo različnih nadgradenj (npr.: 
dvigala, gozdarske platforme itd.). Nosilnost šasije je 9000 kg, maksimalna hitrost 79,3 km/h. 
Zračno hlajen dieselski motor (moč 129 kW po DIN) in pogon na vsa štiri kolesa 
zagotavljajo vozilu dobre vozne lastnosti tudi v izvencestnih pogojih, saj polno obremenjeno 
(14 300 kg) premaguje vzpone do 53%. 
Vrtilni moment motorja se prenaša preko sklopke, menjalnika in kardanske gredi najprej 
do planetnega razdelilnika z diferencialom, odtod pa preko kardanskih gredi v gonilo 
prednje preme in v gonilo zadnje preme, kjer se preko polosi (v zadnji premi pa še preko 
gonila v pestuj prenese na kolesa. 
Prednja in zadnja prema sta obešeni na polieliptičnih simetričnih vzmeteh in opremljeni 
s teleskopskimi blažilnik! nihanja (amortizerji). Zaradi zagotovitve ustrezne bočne stabilnosti 
je na zadnji premi vgrajen torzijski stabilizator. 
Okvir vozila je sestavljen iz dveh vzdolžnih nosilcev, ki sta povezana s prečkami in 
ojačitvami. 
Vozilo je opremljeno s hidravličnim krmilom, ki omogoča vozniku lahko in varno 
manevriranje tudi po slabem terenu in z obremenjenim vozilom. 
Delovno zavoro predstavlja zračnohidravlični dvokrožni zavorni sistem. Kolikor 
odpove zračni del zavornega sistema, obstaja možnost zaviranja samo s hidravličnim delom. 
Za avtomatično uravnavanje zavorne moči pri različnih obremenitvah je na zadnji premi 
Končno je tovarna avtomobilov TAM v Mariboru pripravila tudi kamion za gozdarje. Ne-
dvomno gre za lep dosežek ne le tovarne same ampak tudi našega gozdarstva. saj smo 
vrsto let zbirali podatke in izkušnje, ki jih je tovarna vgradila v novo vozilo. Dogodka smo 
lahko tem bolj veseli, ker je vozilo zgrajeno po naši »meri", kar pomeni, da je prilagojeno 
našim gozdnim cestam, gozdarskim transportnim zahtevam in našim pravilom v prometu. 
Upajmo, da bo vozil dovolj in da bomo lahko končno opustili nakupovanje v tujini, kjer 
smo nabavljali vsak po svojem okusu. O prednostih enotne gozdarske mehanizacije smo že 
velikokrat pisali, razumljive so vsakomur. 
285 
vgrajen regulator zavornega učinka. Pomožna, parkirna zavora prek dveh vzrnetnih 
akumulatorjev s pnevmatskim vklapljanjem deluje na zadnjo premo. Kot tretja zavora služi 
motorska zavora. Zavorni sistem omogoča priključitev in zaviranje priklopnika. 
Kabina vozila je jeklene konstrukcije in dobro izolirana proti šumu motorja. Vgrajene 
ima bočne prezračevalne lopute in grelno napravo, ki poleg gretja rabi za ogrevanje 
vetrobranskih stekel. V kabini je prostora za 3 osebe. Voznikov sedež nihajne izvedbe 
dobro dodatno amortizira nihanje vozila. Na armaturni plošči je vgrajen tudi števec obra-
tovalnih ur, ki služi za kontrolo dela motorja, ko se vozilo ne premika (npr. delo z dvigalom). 
Stranski odgon v menjalniku je prirejen za različne pogone, ki se priključijo preko 
prirobnice. 
Sasija s kabino je opremljena s potrebnim orodjem, rezervnim kolesom in vlečno kljuko. 
2. Tehnični podatki 
Motor F 6 L 413 - štiritaktni zračno hlajen! dieselski motor z direktnim vbrizgavanjem 
goriva; razvrstitev valjev V pod 90°; število valjev 6; premer valja 120 mm; gib bata 125 mm; 
prostornina valjev 8482 cm2 ; efektivna moč pri 2650 min-1 (pod DIN 70020) 129,4 kW (176 KS;) 
m1r: l.OOO maksJ2000 
Najbrž se bodo našli kritiki, ki bodo odkrivali napake in napakice, ki jih vozilo najbrž ima, 
zlasti če ga bomo ocenjevali s stališča raznih »specifikumov« različnih porabnikov. To 
pa seveda ne more omajati edinstvene možnosti slovenskega gozdarstva, da se opremi z 
enal<imi kamioni in ne dvomimo, tudi dobrimi. To zagotavlja soliden in kvaliteten razvoj 
naše tovarne v Mariboru, kar smo lahko zlasti gozdarji intenzivno spremljali, od Pionir]a 
(prvi TAM kamion) naprej. 
efektivna moč pri 2650 min-1 (po JUS M. F. 2.025) 125 kW (170 KS); max vrtilni moment pri 
1500-1700 min-1 (po DIN 70020) 525 Nm (53,5 kpm); max. vrtilni moment pri 1500-1700 
min-1 (po JUS M. F2.025) 510 Nm (52 kpm); količina olja v karterju 141; količina olja v 
hladilniku olja in cevovodih 3 l. 
Ostali podatki 
Masa šasije s kabino 5300 kg; nosilnost šasije s kabino 9000 kg; dovoljena skupna 
masa 14.300 kg; najmanjši premer obračanja vozila 18m; sklopka enolamelna suha z: 
mehanskim aktiviranjem {RUEN {lic. F S) tip G 380 KR; menjalnik petstopenjski, sinhro-
niziran 5 MS- 60, FAMOS {licenca ZF); stranski odgon FAMOS ZF 80/3 b; razdelilnik pogona 
Magi rus Deutz Z 65 (planetni z diferencialom in stalno vklopljeno prednjo premo); zadnja 
in prednja prema (sistem ozobja) gleason; krmilo ZF tip 7419 hidravlično; kolesa - označba 
platišč 8,00-20; pnevmatike 10.00 R 20 - 16 PR M+S; tlak v pnevmatikah prednjih 6,75 
bar; zadnjih 7,25 bar; napetost električne napeljave 24 V; akumulator 2 akumulatorja kapa-
citete 11 O Ahr napetosti 12 V. 
286 
3. Opis gozdarske kompozicije 
Gozdarska transportna kompozicija sestoji iz sledečih naprav potrebnih za prevoz 
lesa: 
kamionske prikolice PA 10 11 
gozdarske nadgradnje 
hidravličnega nakladalnika 
- varnostnega prečka 
Prikolica je grajena za prevoz dolgih predmetov, kot je npr. hlodovina dolžine od 
4 do 12 metrov. Prikolica se odlikuje z veliko nosilnostjo, to je 8000 kp, njena lastna 
teža pa znaša cca 2000 kp. 
Na šasijo vozila je nameščena specialna gozdarska nadgradnja, ki omogoča varen 
transport tovora. Konstrukcija nadgradnje je takšna, da omogoča čim manjšo nakladalno 
višino (višino poda) in s tem čim manjšo višino težišča tovora. Kompozicija je izvedena 
tako, da se lahko prikolica približa kamionu (razdalja med sedlom in ležajem cca 2,5 m), kar 
omogoča transport zelo kratke hlodovina. 
Za nakladanje in razkladanje tovora se uporablja hidravlični nakladalnik, ki lahko 
izvaja več gibanj hkrati. Lastna teža nakladalnika znaša cca 1950 kp. Pod pojmom lastna 
teža razumemo težo dvigala z vsemi agregati, ki so potrebni za delovanje dvigala pri 
razkladanju hlodovine (hidravlična črpalka za pogon dvigala, rotator in grabilec za prije-
manje tovora itd). Na nakladalnike se lahko montirajo različne vrste grabilcev (grabilec za 
oblovino z vertikalnim hidravličnim cilindrom površine grabi jenja 0,5 m2 , grabilec za oblo-
vino s horizontal nim hidravličnim cilindrom površine grabljenja 0,35 m2, grabilec za pro-
storninski les). Pri polni kompoziciji je nakladalnik voden s posebno podporo, montirano 
na sprednjem delu vozila tako, da je omogočena dobra preglednost delovnega polja z 
mesta voznika. Pri prazni kompoziciji se nakladalnik z grabilcem nasloni na nadgradnjo 
vozila. Za transport dolgih tovorov je možna edino namestitev nadgradnje dvigala za 
kabino; taka izvedba je varna tudi ob morebitnih nezgodah, saj zložene roke dvigala 
odlično varujejo kabino in s tem posadko. 
Varnostni preček predstavlja samostojno napravo, ki je namenjena za pritrjevanje 
tovora na prikolici na vlečnem vozilu. Uporaba te naprave omogoča varnejši in bolj eko-
nomičen prevoz hlodovine. Na vlečnem vozilu je izpod naležne plošče, na kateri je 
montiran preček nameščeno premično sedlo, ki služi za prilagajanje tovora v zavojih, kar 
je zlasti pomembno pri strmih in vijugastih gozdnih cestah. 
287 
IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE 
POENOSTAVLJEN PROCESOR ZA DROBNO 
DREVJE 
Aubock, F.: Schwachholz-Processor, Holz-
kurier 25/79 
Znana strojna postaja avstrijskih državnih 
gozdov »Steinkogl«, ki jo vodi sloviti goz-
darski nadsvetnik dipl. ing. F. Aub6ck, znani 
propagator in konstruktor gozdarske meha-
nizacije, je konstruirala nov, poenostavljen 
procesor za obvejevanje (kleščenje) in kro-
jenje drobnega drevja. 
Pri tem je zanimivo iz kakšnih postavk 
izhaja in kako skuša doseči uporabnost ali 
ekonomičnost tega stroja v primerjavi z 
drugimi, že znanimi podobnimi stroji. 
če se pri tem najprej ozremo na široko 
razvejano svetovno prizadevanje za nadalj-
njo racionalizacijo izkoriščanja gozdov ali 
pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov, 
zaznamo velike napore in številne poskuse, 
kako priti do širše uporabnega "žetvenika« 
(harvesterja), to je avtomatskega stroja-
procesorja, s katerim bi opravili vsa dela pri 
sečnji in izdelavi in še delno pri spravilu 
sortimentov do cest. Srečujejo se namreč 
z velikimi težavami zaradi silno pestrih te-
renskih, klimatskih in sestojnih razmer zlasti 
v planinskih gozdovih. Različno je takšno 
strojno delo v ravninskih gozdovih od tistega 
v gorskih, drugačno je pri drobnem kot pri 
debelem drevju. Od tega je odvisna jakost, 
velikost in cena strojev, še bolj pa je vpraš-
ljiva ekonomičnost dela z njimi. Zato ni 
čudno, če so dosedanje uporabne rešitve 
omejene v glavnem na ravninske gozdove 
in na drobno drevje, pa še to le v gospodar-
sko zelo razvitih deželah. Količina drobnega 
drevja pa je pomembna le pri redčenjih 
enodobnih naravnih gozdov. 
Pri konvencionalnih procesorjih za drobno 
drevje je treba drevo po sečnji navadno z 
žerjavom prenesti do procesorja, ga vložiti 
v stroj za obvejevanje, krojenje in morda 
tudi lupljenje, obdelane sortimente pa nato 
posebej zbirati in skladiščiti ali spraviti do 
prevoza. 
V pričujočem primeru so, da bi omogo-
čili ekonomično strojno delo, prišli po 
vsestranskem premisleku do zaključka, da 
mora biti stroj cenene izdelave z majhnimi 
vzdrževalnimi stroški, da mora združno ob-
vladati vse delovne postopke, torej obveje-
vanje, krojenje in skladiščenje sortimentov 
in da mora l:lelo z njim obvladati en sam 
delavec. Predvidevali so, da lupljenje v goz-
du ni zaželeno, temveč šele v predelovalnih 
obratih, da bi se na ta način izognili kvali-
tetni izgubi zaradi pokanja drobne oblovine, 
ki nastaja pod vplivom sušenja. 
Zato se opremljeni poenostavljeni pro-
cesor sestoji iz hidravličnega 4-6 tm žer-
java, ki ima na koncu svojega kraka rotor-
sko gibljivo napravo z noži za kleščenje, z 
žago za prežagovanje in z napravo za iz-
mero dolžin. Za prežagovanje ima krožno 
žago, ki je glede svojega vzdrževanja precej 
cenejša in s hitrejšim žaganjem preprečuje 
nalome oblovine na koncu prežagovanja. Iz-
mero dolžin omogoča bodičast valj, povezan 
ob ·Obratovanju z daj alcem impulzov po vna-
prej določenih dolžinah. 
Procesor nima svojega vozila, ker odpade 
nanj velik delež nabavne cene in stroškov 
obratovanja. Hidravlični žerjav s procesorsko 
napravo montirajo na rabljen traktor ali po-
dobno vozilo, ki ni več za redno rabo, le 
da ima še uporaben motor. 
Po enem letu uporabe so ugotovili, da se 
to strojno delo splača. Strojna ura stane 
zaokroženo 500 šil. Stroški za 1 m3 oblovine 
pa znašajo, odvisno od delovnih razmer, 
od 29 do 80 šil. 
V naših razmerah, pa bi ne glede na to, 
da imamo redko opravka z znatnejšimi kon-
centriranimi količinami drobnega drevja, bila 
ekonomičnost tega strojnega dela zelo 
vprašljiva. Ugotavljamo tako kot do sedaj, 
da je za nas še vedno najustreznejša re-
šitev obvejevanje z motorko in lupljenje ter 
druga obdelava oblovine na mehaniziranih 
skladiščih. Prav pa je, da zasledujemo in 
kritično tehtamo dogajanja po svetu. 
Z. Turk 
PRAVI BOJ ZA OKOLJE SE ~ELE PRIČENJA 
24. 4. 1980 je Ljubljanski dnevnik objavil 
razgovor z Djurom Podunavcem, podpred-
sednikom zveznega komiteja za energetiko 
in industrijo in sicer o energetskih in ener-
gijskih problemih naše dežele. 
čeprav vsebina razgovora s podpredsed-
nikom ni v neposredni zvezi z gozdarstvom, 
pa je v njej nekaj idej s katerimi bi se 
strokovnjak za energetiko, politik, gozdar, pa 
tudi občan brez takšnih kvalifikacij težko 
strinjal. 
V razgovoru Podunavec trdi, da smo pri 
načrtovanju naše energetske politike v 4. 
288 
razredu osemletke. Komu pripada ta neko-
liko samosvoja kvalifikacija. Kdo je tisti, ki 
načrtuje to politiko? Nekaj podobnega je v 
trditvi, da je polpretekli predah v porastu 
cen na svetovnem tržišču, uspaval preneka-
tere naše gospodarstvenike in nosilce naše 
energetske politike. Bralec dobi vtis, kot da 
je komite za energetiko zgolj opazova:ec. 
Ali pa tisto, da je sprejem sklepov o var-
čevanju par-nepar udarec za naš samo-
upravni sistem. če je bil sklep sprejet v par-
lamentu, kot pravi Podunavec, tedaj očitek 
ni upravičen, saj so zanj glasovali delegati; 
sicer pa so ga sprejeli občani s polnim ra-
zumevanjem in z zavestjo, da moramo to 
področje pomagati urejati vsi, vsak na svoj 
način. Torej gre za ukrep, ki res ni nikomur 
prijeten, ki pa so ga občani sprejeli s pre-
pričanjem da je koristen. Ali je potemtakem 
to udarec naši samoupravnosti? Samouprav-
na družba se pač lahko odloča za svoje 
skupne akcije na različne načine. Bistveno 
je, da so odločitve za ljudi in organizacijo 
te družbe koristne in da so sad zavestnosti. 
Zapisa pa sploh ne bi pripravili, saj je 
zaenkrat zares predaleč od naših strokovnih 
problemov, če podpredsednik Podunavec za 
konec ne bi pribil (citiramo Dnevnik): V tei 
energetski situaciji se žal ne moremo ozirati 
še na okolje. 
Medtem ko se že v mnogih krajevnih 
skupnostih in drugih upravnih enotah občani 
in združeno delo z velikimi napori, tudi ma-
terialnimi, bojujejo za svoj življenjski prostor 
zavedajoč se, da je le-ta pogoj za vse drugo 
pa ima zvezni komite za energetiko, ki bi po 
svoji strokovni in politični funkciji moral biti 
nosilec tvorne dolgoročne politike v narav-
nem in gospodarskem prostoru Jugoslavije, 
milo rečeno, zelo čuden odnos do okolja, ki 
je v energetiki še posebno pomemben. 
Ali ni uravnotežen in zdrav naravni prostor 
tudi najboljši porok za urejanje energetskih 
zagat? Mi pa bi ga sebično (gledano gene-
racijsko) in neodgovorno zapravili in uničili. 
To bi bilo tudi antimarksistično in proti-
ustavno! 
Tu pa smo gozdarji dolžni povedati svoje, 
posredovati s svojim znanjem in aktivnostjo! 
Uredništvo 
KNJižEVNOST 
REšiTE GOZD! 
STERN Horst in kolektiv avtorjev: Rettet 
den Wald! (Rešite gozd!). Kindler Verlag 
GmbH Munchen, 1979. Strani 394, bogata 
slikovna oprema, cena 46,40 DM. 
S tem dramatičnim naslovom se je poja-
vila dolgo pričakovana knjiga nemškega pu-
blicista Horsta Sterna, ki je znan zaradi 
svojega vnetega zavzemanja za ohranitev 
gozda in narave sploh. Kolektiv avtorjev, ki 
je pri tem sodeloval, so sama znana imena 
nemške gozdarske znanosti in prakse 
(Bibelriether Hans, Burschel Peter, Ploch-
mann Richard, Schroder Wolfgang, Scllulz 
Horst). 
Knjiga ni pisana samo za nemške raz-
mere, ampak za vse gosto naseljeno sred-
njeevropsko področje, v katerega sega tudi 
velik del naše države. Tako je ta knjiga 
zanimiva tudi za nas. Dramatični nas!ov 
knjige se morda zdi komu pretiran, saj vi-
soko razvita Nemčija pozna solidno pravno 
urejenost, dobro gozdarsko službo, visoko 
kulturno stopnjo prebivalstva in gozd se 
celo širi na malodonosna kmetijska zemlji-
šča. Pa tudi v Nemčiji stvari niso tako ideal-
ne. V zadnjih letih se gozdna površina v 
Nemčiji še celo rahlo zmanjšuje. Avtoceste 
na veliko požirajo gozd, pa tudi razni dalj-
novodi, zazidave itd. Pod drevesnimi kroš-
njami ima vojska svoje tankovske vaje. 
Industrijski dim uničuje gozdove na velikih 
površinah. Rekreacije željne množice pusto-
šijo gozd kljub vsej nemški discipliniranosti. 
Gozd naj bi reševal tako raznovrstne zah-
teve kot še nikoli. Gozd naj bi bil poceni 
gradbeno zemljišče, kraj miru in oddiha, 
pašnik za številno divjad, maskiranje za vo-
jaške potrebe, neizčrpna rezerva surovin in 
energije, ščitil naj bi okolje, ublaževal pod-
nebje, ohranjal pitno vodo itd. Mnoge od 
teh zahtev si med seboj nasprotujejo, toda 
zmagujejo interesi močnejšega, čeprav na 
škodo gozda. 
Knjiga nas opozori na nekaj presenetljivih 
dejstev, ki jih premalo poznamo. Recimo, 
cene lesa na mednarodnem trgu utegnejo 
biti za naše pojme visoke, v resnici pa so 
zelo nizke. Ravnajo se po stroških eksploa-
289 
tacije nordijskih in tropskih gozdov in pra-
gozdov, kjer težka mehanizacija pospravlja 
naravno gozdno bogastvo na velikih površi-
nah in kjer ni važno, kaj bo na teh površi-
nah še raslo. Srednjeevropsko gozdarstvo 
mora pri svojem mnogonamenskem značaju 
nujno veliko vlagati v obnovo, nego in za-
ščito gozda in si ne more privoščiti po-
sebno grobega gospodarjenja. Pri tem nosi 
težko breme, ki ga predstavljajo škode od 
divjadi. Vse to zahteva takšne stroške go-
spodarjenja, ki so vedno bolj v nesoraz-
merju s prodajnimi cenami lesa. Teh prob-
lemov pred dvemi desetletji še skoraj ni 
bilo, danes pa sili gospodarski položaj 
srednjeevropsko gozdarstvo v bolj grobo in 
bolj eksploatacijsko gospodarjenje. 
Horst Stern ugotavlja, da bi bilo mo-
goče nemško gozdarstvo potegniti iz ne-
rentabilnosti, če bi vsak nemški državljan 
prispeval 6,30 OM na leto za subvencioni-
ranje gozdarstva. Tako naj bi gozdarstvu 
omogočili, da ostane pri tradicionalnem ne-
govalnem gospodarjenju. Vsota 6,30 OM po-
meni ceno karte za kino slabše kategorije. 
Tudi razbremenitev gozdarstva od škod, ki 
jih povzroča divjad bi že najbrž rešila nje-
gov finančni položaj. Vendar se vse to ne 
zgodi, ker gozdarstvo nima svojega vpliv-
nega političnega »lobby«, kot ga imajo dru-
ge gospodarske panoge. Temu primerno 
slaba je tudi osveščenost prebivalstva. 
Ljudje so zadovoljni, če na svojih potih 
večkrat vidijo zeleno gozdno kuliso in po 
možnosti še kakšnega srčkanega srnjačka 
pred njo, pa že mislijo, da je z gozdom vse 
v najlepšem redu. 
Knjiga se dotika vseh gozdarskih disci-
plin, od prirodoslovnih osnov pa do gozdar-
ske politike. Tako ne manjka poglavja o 
zgodovini gozdov in gozdarstva, o razširje-
nosti gozdnega rastlinstva in živalstva od 
antike do danes, ko se je pestrost živih 
bitij v gozdu močno zmanjšala. Obravnava-
ne so seveda tudi socialne in varovalne 
funkcije gozda in rekreacija v gozdu s svojo 
psihološko in sociološko problematiko, kon-
flikti med ekonomiko in ekologijo itd. 
Knjiga je namenjena najširši javnosti in 
ima zelo privlačno opremo z razkošnimi 
barvnimi fotografijami. Pisana je preprosto, 
zanimivo in zavzeto in prav nič ni podobna 
kakšni prežvekovani šolski snovi. Knjiga 
marsikaj odkriva v novi luči, prinaša nova 
spoznanja in poglede. Ne bo odveč, če jo 
tudi visoko šolani gozdarji vzamejo v roke. 
Vsem našim gozdarjem in njihovim knjiž-
nicam lahka knjigo Je najlepše priporočim. 
To je ena od redkih knjig o gozdu za širšo 
javnost, ki ni ostala na stopnji gozdne idi-
like in romantike. čeprav je srednjeevrop-
sko gozdarstvo za svetovno merilo narav-
nost vzorno, pa srednjeevropskim gozdovom 
vendar grozijo opustošenja in degredacije. 
Marjan Zupančič 
POJAVI IN DOGAJANJA V GOZDNEM 
EKOSISTEMU 
Bormann, F. H. in Ukens, G. E.: Pattern 
and Process in a Forested Ecosystem, 
Springer Verlag, New York, 1979, 253 stra-
ni, številne slike, skice in tabele, obsežna 
literatura, stvarno kazalo. 
Pred dobrimi petnajstimi leti sta začela 
Bormann in Likens v Ameriki uresničevati 
raziskovalni načrt, katerega glavni objekt 
proučevanja je bil gozdni ekosistem kot 
odprt eko:oški sistem vseh živih in neživih 
komponent. V ta namen so v ameriški zvez-
ni državi New Hampshire v zalivu Hubbard 
Brook osnovali laboratorij v naravi in izlo-
čili eksperimentalne ploskve, kjer so bile 
opravljene skoraj vse meritve in opažanja. 
Opravljeno je bilo na tisoče meritev in ana-
liz, sodelovalo je na desetine znanstvenikov 
različnih znanstvenih usmeritev. Od vsega 
začetka so nastajala znanstvena dela in do-
kumenti, ki so sprva seveda parcialno osvet-
ljevali posamezne delčke razsežnega in za-
pletenega delovanja gozdnega ekosistema. 
Po preteku skoraj dveh desetletij pa je bilo 
že mogoče napraviti poizkus sinteze. Bor-
mann in Likens sta proučevanje vodila od 
vsega začetka. :Le med proučevanjem sta 
objavljala svoja dognanja, s knjigo »Pojavi 
in dogajanja v gozdnem ekosistemu« pa 
sta dosegla vrh v svojem raziskovalnem 
delu. 
Sinteza celotnega petnajstletnega razisko-
valnega obdobja je bila doslej objavljena v 
dveh pomembnih knjigah. Prvo, ki je leta 
1977 izšla pri istem založniku z naslovom 
»Biogeokemija gozdnega ekosistema« (Bio-
geochemistry of a Forested Ecosystem), sta 
Bormann in Likens napisala skupaj s še 
tremi raziskovalci. Ta knjiga osvetljuje fi-
zikalne vidike pretoka in ravnotežja hraniv 
in vode v gozdnem ekosistemu. Druga knji-
ga, o kateri teče beseda v tej predstavitvi, 
pa daje strnjen pogled na zgradbo, delova-
nje in razvoj listnatega gozdnega ekosiste-
ma. Pri tem se zlasti ukvarja z medsebojni-
mi zvezami med biogeokemičnimi procesi, 
živimi in neživimi strukturami, vedenjem vrst 
290 
v ekosistemu ter s spremembami raznoli-
kih odnosov po velikih motnjah, kot je bila 
v tem primeru sečnja na golo. 
Gozdni ekosistem sta avtorja označila za 
odprt ekosistem in ga s tem povezala z 
vsemi ostalimi kopenskimi ekosistemi ter 
ga označila tudi za del biogeokemičnih ci-
klov v zemeljskih razsežnostih. 
Odprtost ekosistema pomeni, da energija 
in snovi vstopajo vanj, tako od sonca 
kot iz večjih biogeokemičnih ciklov. Isto-
časno se snovi, spremenjene in predelane, 
v te večje cikle vračajo. Količine, ki vsto-
pajo (vhodki) v en ekosistem, so hkrati lah-
ko izstopne snovi drugega (izhodki). s 
tem je dana neposredna zveza med različ­
nimi prav tako odprtimi ekosistemi. Vstopa-
joče količine v pretežni meri uravnavajo in 
določajo izstopne količine; tako lahko tudi 
človek z dodajanjem energije, hranil ali in-
formacij usmerja ekosisteme in načrtuje 
proizvodnjo ustreznih snovi. 
Da bi te velike biogeokemične cikle, 
vstopne količine in tudi ekosistemske cikle 
izmerili in ovrednotili njihov pomen, so upo-
rabili metodo majhnega zlivnega območja. 
Ta metoda je obsegala ugotavljanje pretoka 
hranilnih snovi skozi ekosistem, produktiv-
nost ekosistema, kopičenja biomase, izpi-
ranja snovi iz krošenj. Na osnovi izmerjenih 
količin je bilo mogoče napraviti bilanco 
porabe hranilnih snovi oziroma količinsko 
oceniti procese kot so preperevanje matične 
podlage, fiksacija dušika ali vgrajevanje 
žvepla. Ta proces je sicer težko oceniti in 
verjetno nemogoče izmeriti. 
Raziskovalno delo v Hubbard Brooku je 
potekalo v šestih malih zlivnih območjih, 
ki jih je sprva poraščal sekundarni listnati 
gozd s primešanimi iglavci. Enega teh zlivov 
so ohranili za primerjavo; na njem so na-
tančno proučili sestavo vrst, proizvodne zna-
čilnosti, kroženje hranil in druge ekološke 
značilnosti. Drugega so posekali v celoti na 
golo in takega vzdrževali tri leta, preden so 
ga pustili zarasti. Na ostalih so izvajali raz-
lične načine sečnje ter ugotavljali njihove 
posledice. 
Metoda ugotavljanja pretoka snovi in 
energije v omejenem gozdnem ekosistemu 
je omogočila s številkami izraziti zgradbo 
in delovanje naravnega ekosistema. To pa 
odpira v ekologiji velike možnosti. Pozna-
vanje naravnega ekosistema nam daje os-
novo za primerjavo z drugačnimi naravnimi 
ekosistemi ali ekosistemi, ki so spremenjeni 
zaradi različnih zunanjih vplivov, med kate-
nm1 Je najpogostejši človekovo gospodar-
jenje. S primerjavo nemotenega naravnega 
ekosistema in po človeku spremenjenega 
(gospodarjenega) ekosistema lahko spozna-
mo učinke gospodarskih ukrepov in njihove 
posledice za nadaljnji razvoj. To je seveda 
velikega pomena tudi v gozdarstvu, za kate-
rega velja, vsaj pri nas in še kje, da temelji 
na ekoloških osnovah. Torej le usmerja na-
ravne sile k ciljem, ki so v prid gospodar-
stvu in niso preveč neskladni z naravnim 
razvojem ekosistema, da torej z najmanjšim 
vlaganjem energije in snovi dosegamo naj-
več. 
Raziskava gozdnega ekosistema v Hub-
bard Brooku je spremljala razvoj tega eko-
sistema vse od uničenja njegovega nadzem-
nega del s posekom na golo in naprej. Na 
osnovi merjenih sprememb celotne biomase 
sta Bormann in Likens postavila konkreten 
model kopičenja biomase v razvoju gozd-
nega ekosistema. Ob postavki, da razen 
poseka na golo ni nobene druge motnje od 
zunaj, predvideva model naslednje razvojne 
stopnje: 
1. Reorganizacija ta traja eno do dve 
desetletji. V tem obdobju razpade celotna 
biomasa kljub nastajanju in akumulacij! žive 
biomase. 
2. Agradacija - obdobje, dolgo prek sto 
let, v katerem se biomasa veča in doseže 
višek ob koncu obdobja. 
3. Prehod - različno dolga doba, v kateri 
se celotna biomasa zmanjšuje. 
4. Ustalitev ko celotna biomasa niha 
okrog srednje vrednosti. 
Stopnja ustalitve ima pomembne značil­
nosti, podobne kot jih pripisujemo klimaks-
nim gozdovom: za ekosistem v celoti velja, 
da je v ne preveč dolgem obdobju bruto 
primarna proizvodnja enaka celotni respira-
cij!, medtem ko se količina žive in mrtve 
biomase, sestava vrst in njihov relativni po-
men skoraj ne spreminjajo. Vsak posamezen 
delček znotraj ekosistema stalno kroži za-
radi sprememb v biomasi in v sestavi ter 
delovanju vrst. 
Opisani model ekosistemskega razvoja 
gozda je v knjigi predstavljen z osmimi 
zgoščenimi poglavji. Začetna poglavja se 
ukvarjajo s prvima dvema razvojnima stop-
njema, reorganizacijo in agradacijo. Na 
realistični osnovi množice meritev in podat-
kov temeljijo spoznanja v odnosih med ži-
vim in neživim de!om ekosistema, kroženju 
snovi in energijskih tokovih, hidrologij!, de-
javnikih, ki vplivajo na kopičenje biomase 
291 
in pretok snovi, zalogah in virih hranil za 
napredujoč! ekosistem. Opisane so posle-
dice odstranitve gozdne odeje na vodni re-
žim, mikroklimo, pretok snovi, erozijo in 
plavine. Tudi strategija vrst in razvoj rast-
linskih združb v prvih razvojnih fazah po 
sečnji je upoštevana, prav tako pojavljanje 
biotskega nadzora nad kroženjem snovi in 
kopičenjem biomase. 
Končna poglavja obravnavajo prehodno in 
ustalitveno stopnjo. Za ti dve razvojni stop-
nji je bilo manj podatkov, zato ugotovitve 
temeljijo tudi na predvidevanjih, različnih hi-
potezah in računalniških simulacijah, ki so 
upoštevale predvsem ekosistemski razvoj 
v predhodnih dveh razvojnih stopnjah, poleg 
tega pa zlasti razvojno strategijo vrst in ob-
našanje, ugotovljeno z opazovanji in poiz-
kusi na istem območju. Z dokazi je usta-
litvena stopnja opisana kot klimaksna stop-
nja v razvoju ekosistema. 
V sklepnem delu knjige se ekološkim 
spoznanjem o kompleksni zgradbi gozdnega 
ekosistema pridruži še mesto in vloga eko-
sistema v pokrajini ter posledice zunanjih 
vplivov, vetra, ognja, sečnje, na razvoj 
tega ekosistema, kot posledico človekova 
prisotnosti in dejavnosti. Seveda se pos:e-
dice teh zunanjih sil predstavljene s primeri 
iz Amerike (iz White Mountains), kjer ležijo 
poizkusni objekti. Vendar lahko zaključke s 
primerno previdnostjo prenesemo kamorkoli 
drugam. Aplikacijo ekoloških dognanj pred-
stavlja zadnje poglavje, v katerem skušata 
avtorja odgovoriti na vprašanja, kot na pri-
mer: kakšne so posledice kratkoročnih in 
dolgoročnih vplivov različnega gospodarje-
nja na gozdove, na plodnost njihovih tal in 
kakovost vode, kako vplivajo na gozdni eko-
sistem različne snovi iz zraka (kisline, težke 
kovine, oksidanti), na kakšen način je mo-
goče trajno vzdrževati visoko stopnjo pro-
duktivnosti gozdnega ekosistema. 
Raziskovalno delo v Hubbard Brooku ni 
moglo odgovoriti na ta vprašanja v celoti. 
Kljub temu je dalo ekološko oceno nekate-
rih načinov sečnje in gradnje cest, s tem 
pa tudi ekološko osnovo tistim, ki želijo s 
pokrajino in ne le z njenimi posameznimi 
deli (s polji, gozdovi, vodami) gospodariti 
čimbolj skladno z naravo, upoštevajoč pro-
cese, ki v uravnoteženi pokrajini potekajo, 
in porazdelitev ekosistemov, ki so rezultat 
velikih in manjših tokov energije in snovi. 
Knjiga »Pattern and Process in a Forested 
Ecosystem« prinaša mnogo novega na pod-
ročju ekologije. Zlasti pomembno je, da na 
posamezne· procese, odnose in razvoj ne 
gleda ločeno, ampak jih postavlja v celoten 
okvir zapletenega delovanja ekosistema. Za-
radi trdnih eksperimentalnih podatkov je iz-
redno realistična. Mnoge tabele, risane ilu-
stracije in fotografije dopolnjujejo jedrnato 
besedo. Teoretična spoznanja so v končni 
fazi oplemenitena z uporabnostjo v gozdnem 
gospodarjenju in načrtovanju pokrajine. 
Knjige se prav gotovo ne da prebrati na-
enkrat, preveč je bogata, da bi jo samo 
preletel!. K njej se je treba vračati pogosto, 
saj predstavlja enega od temeljnih ekolo-
ških del zadnjega časa ter bogastvo idej m 
napotkov za delo v praksi. 
Igor Smolej 
PREGLED GOJITVE IN ODSTRELA 
JELENJADI V LOVSKEM LETU 1979 
Franc Perko, Tone Simonič in L.ivan Ve-
selič: Pregled gojitve in odstrela jelenjadi 
v lovskem letu 1979. 45 strani, 25 tabel, 29 
graf., Izdal izvršilni odbor notranjskega 
lovskogojitvenega območja, 1980. 
Izdaja je sestavljena iz dveh delov: V 
prvem trije gozdarski strokovnjaki, od kate-
rih je eden specialist za lovstvo (posebej za 
jelenjad) sistematično in strokovno poglob-
ljeno razčlenjujejo odnosnice med oprede-
ljujočima ekološkima komponentama v 
gozdovih snežniškega pogorja: drevesne 
vegetacijo in jelenjadjo. 
Drugi del je sestavljen v obliki kataloga 
uplenjene jelenjadi. Podobna izdaja je izšla 
že lani, v kateri so avtorji obravnavali isti 
problem. :že tedaj smo v recenziji napisali, 
da bodo učinki sistematičnega spremljanja 
razvoja odnosov gozd - jelenjad v snežniš-
kih gozdovih možni le v primeru večletnega 
sistematičnega spremljanja in analiziranja. 
V našem primeru gre namreč za dva razme-
roma dolga življenjska kroga, drevesnega, 
ki traja 100 let in jelenovega, ki je 10 let 
dolg. 
Mimo pristopov in načel gojenja jelenjadi, 
v katerem je zlasti temeljito obravnavano 
število jelenjadi in spremembe v številčnosti 
zaradi odstrela, dalje uravnavanje spolne in 
starostne strukture z odstrelom, kakovostne 
selekcije pri odstrelu, pojav in vpliv zveri, 
gojenje rastlinstva za normalno vegetiranje 
jelenje populacije (avtor T. Simonič), so opi-
sani tudi metodologija in rezultati opazo-
vanja vpliva divjadi na razvoj gozdne vege-
tacije (avtor F. Perko). Avtor poskuša z opa-
zovanjem vegetacije na ograjenih in prostih 
površinah ugotoviti (uporablja predvsem 
292 
kvantitativno in statistično metodo) posle-
dice delovanja rastlinojede divjadi na ob-
novo gozda in na razvoj mlajših gozdnih 
stadijev. Pisec se je posvetil predvsem raz-
iskavi, kako čim bolj natančno ugotoviti 
trenutno stanje obravnavane vegetacije. 
Metodološka podmena mu je: postavljanje 
korelacij in konkluzij je najpomembnejše 
poznavanje stanja, ki pa je pomembno tudi 
za operativno načrtovanje. 
Avtor 2. Veselič analizira poškodbe ozi-
roma vplive teh poškodb na razvoj mladega 
drevesnega rastlinja, ki jih je spremljal v 
letih 1976-1979. Ugotavlja, da je mladje 
še vedno obžirano prek normale (kriterij za 
normalo je tista obžrtost, ko je regeneracija 
še možna) in da je potrebno nadaljevati z 
usklajevanjem divjadi in gozda v tem pre-
delu. 
Delo je zlasti z metodološkega vidika zelo 
zanimivo in rabno predvsem za tiste gaz-
darje pri gozdnih gospodarstvih, ki posku-
šajo dognati interakcijske relacije v kom-
pleksu gozd divjad v svojih območjih. 
škoda, da izdajatelj pri tako zanimivi in 
kvalitetni vsebini zanemarja bibliografska 
pravila (na primer kazalo, klasifikacijo, na-
slovna oprema in še nekaj malenkosti). saj 
ima knjiga nedvomno mnogo širši pomen 
kot faktografski pregled enoletnega dela v 
notranjskem lovskogojitvenem območju. 
Marko Kmecl 
DRUšTVENE VESTI 
Xli. ŠUMARIJADA 
Na VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 
se študentje že pred začetkom pomladi vsako leto začno pripravljati na šumarijado. Tudi 
letos je bilo tako. lal nismo od organizatorja prejeli natančnejših navodil o predvidenem 
poteku šumarijade. Za podrobnosti smo izvedeli šele v Rovinju, na prizorišču letošnjih 
iger. 
293 
L:e več let se na vsakem srečanju pogovarjamo, kaj naj bi šumarijadi dodali in kaj 
odvzeli, da bo res služila svojemu namenu. Osnovni cilj tega srečanja je poglabljanje 
bratskih vezi med našimi narodi. 
Letošnji organizatorji so bili študentje iz Zagreba. Z namenom, da bi v srečanje vnesli 
nekaj novega in boljšega, so zmanjšali število tekmovalnih panog. Za zaključek srečanja 
niso predvideli podelitve pokalov zmagovalcem. Tudi proglasitve zmagovalcev ni bilo, 
zato da bi prijateljstvo preglasilo tekmovalnost. 
Iz Ljubljane so se v Rovinj odpeljale ekipe za nogomet, rokomet in košarko, ženska 
ekipa za odbojko in košarko, ter ekipe za streljanje, orientacijo in kviz. 
Organizatorji so se včasih vedli kar malce neresno, z izgovorom, da na koncu tako 
ne bo proglasitve zmagovalcev. Tekme so se začenjale z zamudo, sodniki so delali na-
pake, ker niso bili »pravi sodniki«. Formularje za zapisnike so vedno kam založili. 
Ljubljanske ekipe so nastopile ubrano. Košarkarji so zmagovali kar po vrsti. Nogome-
taši so bili solidni, rokometašem pa se je poznalo, da jim manjka kondicije. Dekleta so 
morala v enem dopoldnevu odigrati tudi po štiri tekme, ker je ena sama ekipa nastopila 
v obeh disciplinah. Kljub temu so pri odbojki ostale neporažene in tudi košarko so odigrale 
dobro. Pri pogozdovanju so sodelovali vsi udeleženci šumarijade. 
Ekipa za orientacijo je doživela hudo presenečenje, ko je ugotovila da leži nekaj 
kontrolnih točk daleč od obale v morju. Kmalu so ugotovili, da je napaka organizatorjeva 
in ne njihova. Tekmovanje je bilo tako hitro končano. 
Vsako popoldne se je našlo nekaj fantov in deklet, ki so se opogumili in zaplavali 
v morju. Voda je bila zelo mrzla, zato naslednji dan po kopanju ni manjkalo takih, ki so 
skoraj izgubili glas. 
Pred šumarijado nismo vedeli iz katere literature naj naštudiramo dendrologijo, ana-
lomijo lesa in samoupravljanje. Ta področja so bile teme letošnjega kviza. Profesorji so nas 
modro rešili iz zaga\e, tako da so sestavili zelo splošna vprašanja. Vsi po vrsti smo imeli 
največ problemov z makroskopskim prepoznavanjem vzorcev lesa. Več ekip je potegnilo 
vzorec lesa platane, ki je vsem pomenila najtrši oreh. 
Na vsaki šumarijadi se spletejo nove prijateljske vezi med študenti iz vseh republik. 
Ob zaključku ni ne konca ne kraja prijateljskim objemam, izmenjavi naslovov, poziranju 
pred fotoaparati. Letos smo si ob slovesu zaklicali: prihodnje leto se dobimo v Sloveniji. 
Leta 1981 smo spet na vrsti mi. Leta 1976 so bili naši starejši kolegi organizatorji 
šumarijade v Kranjski gori. Dobre organizacije takratni udeleženci niso mogli prehvaliti. 
Pred nami je odgovorna naloga. Letos smo bili kritični do napak in upamo, da se bomo 
iz njih kaj naučili. te letos smo postavili nekaj smernic za Xlii. šumarijado. Odločiti se 
moramo, kje jo bomo pripravili, nato pa nas čaka večtedensko delo. 
Katarina Pleško 
294 
ZA PilS 
NA lB tU IK VU 
Foto: prof. Franjo Rainer 
Gozdarji in umetnost 
Komisija za tisk in propagando pri sploš-
nem združenju za gozdarstvo je v sodelo-
vanju z gozdnimi gospodarstvi pripravila 
zanimivo likovno razstavo gozdarjev umet-
nikov. Pri ideji je komisija upošteva~a. da 
je umetnost integralna sestavina našega 
družbenega življenja, torej tudi združenega 
dela. Pri obliki in postavitvi pa je računala, 
da je umetniška afirmacija posameznika, 
skupine ali pa kar cele asociacije (v našem 
slučaju stroke) višja oblika popularizacije 
in uveljavljanja v družbeni sredini. 
Bilo je že nekaj razstav s temo gozd in 
les, pa je bilo ocenjeno, da lahko pravo 
afirmacija prinese le razstava, na kateri 
bodo gozdarji umetniki demonstrirali vpliv 
okolja in dela na njihovo duhovno doživlja-
nje in umetniško izpovedovanje. Izbrana sta 
bila dva likovnika, Janez Cernač in Boštjan 
Košir. Za »snovno" povezavo pa je bil vklju-
čen tudi Stane Jarm, priznan akademik, ki 
oblikuje predvsem les. Gotovo so med goz-
darji še tovariši, ki jim je umetniško delo 
nepogrešljiva izpovedna oblika duhovnega 
doživljanja gozdne krajine, dela v gozdu in 
podobno, zato organizatorji upajo, da bo 
razstava, ki bo odprta v vseh gozdnogospo-
darskih središčih vzpodbuda tudi za te. 
V maju je bila razstava v Mariboru in 
Celju, junija pa bo še v Slovenj Gradcu in 
v Kostanjevici (Brežice). V jeseni letos in 
spomladi naslednje leto pa bo še v ostalih 
središčih gozdnih gospodarstev. 
Beneficirano delovno dobo moramo plačati 
V Gozdarju (g:asilo GG Maribor) je F. 
Cafnik objavil zanimive podatke, koliko de-
lavcev na tem gozdnem gospodarstvu uživa 
de:ovno dobo s podaljšanjem (benefioirano 
r;omeni, da se eno leto dela šteje kot 15 
mes€cev) in koliko to stane. 
Leta 1976 smo slovenski gozdarji po dol-
gotrajnem prizadevanju dosegli, da se za 
nekatera gozdarska dela prizna beneficirana 
de:ovna doba. Takrat pa tudi marsikdo ni 
mogel razumeti, da niso vsa gozdna dela 
»protežirana« v tem smislu. Se več pa je 
tistih, ki niti takrat niti danes še ne vedo, da 
benifikacija ni poklonjena od kogarkoli, tem-
več, da je treba tudi to dobroto, ki jo »po-
klanja« socialno zavarovanje, plačati. Stevilo 
delavcev ki delno prejema beneficirano de-
lovno dobo, je od leta 1976 razmeroma kon-
stantno, 140 jih je, Gozdno gospodarstvo pa 
je moralo v teh letih odšteti socialnemu 
zavarovanju 4,6 mio din. Toliko samo v Ma-
riboru. 
Ker je delež del, ki jim benefikacijo pri-
znavajo, čedalje manjši nasproti ostalim 
delom, postaja vse bolj aktualno vprašanje 
smotrnosti takšne .. naložbe«. Mariborčani 
dvomijo, če njihovi delavci dobijo ustrezen 
delež za prekomerno izčrpavanje. 
Steklina vedno nevarnejša 
V dnevnih in drugih informativnih poročilih 
skoraj vsakodnevno ugotavljajo počasen 
toda vztrajen prodor stekline v notranjost 
Slovenije. Zanimivo, da nam je steklina gro-
295 
zila že preJsnJa leta in sicer na avstrijsko-
jugoslovanski in madžarsko-jugoslovanski 
meji, to je na severovzhodnem delu Slove-
nije. Toda nikoli ni prodrla. Lani in letos se 
je pojavila na Koroškem, odkoder je neza-
držno napadla že srednjo Slovenijo. 
Pisali smo že, da je bila naša obramba 
proti steklini zasnovana nekoordinirano, ko 
se je marsikje zaplet.::la z nerazumljivimi 
birokratsko-administrativnimi stališči in po-
stopki in se zaradi tega ni mogla upreti tej 
nadlogi, čeprav imamo predpise in znanje, 
ki bi omogočili razmeroma enostavno likvi-
dacijo te nevarnosti. 
Toda sprijazniti se moramo z dejstvom, da 
lisice že v okolici Celja napadajo mopediste, 
se klatijo po kmečkih dvoriščih in celo nad-
legujejo otroke. Pri tem želimo ponovno 
opozoriti vse gozdarje, zlasti pa tiste, ki so 
tudi lovci, da pazljivo spremljajo vse sum-
ljive pojave v gozdu in drugod. Vsi delavci 
v gozdu bi morali biti nenehno opozarjani 
na to nevarnost pa tudi organizirani tako, 
da bi lahko v specifičnih slučajih ustrezno 
posredovali. 
Kje je energija? 
Ko pomanjkanje energijskih virov čedalje 
bolj pesti skorajda ves svet, se vse dežele 
mrzlično ozirajo po novih energijskih mož-
nostih. Vsaka dežela ima nekaj rezervnih 
virov, vendar gre žal povsod za takšne, ki 
so jih že v preteklosti zaradi nizke kalorične 
vrednosti, torej neekonomičnosti, opustili. 
Pri tem je gozd oziroma les prvi takšen po-
tencialni vir. Prvi ne zaradi kalorijske vred-
nosti, temveč kot trajni in obnovljivi vir. 
Morda smo tudi že nekoliko pozabili, da se 
tričetrt vsega prebivalstva na zemlji še ved-
no greje in kuha na ognju iz drv. Seveda 
pa za razvite dežele to ni izhod iz teh 
zadreg. Zaradi tega dejstva je namreč tudi 
več kot polovica zemljinih površin v deva-
staciji, na njih prevladujejo degresijski raz-
vojni vegetacijski procesi. 
Edini »pravi naslov za energijske zadeve« 
je SONCE. Strokovnjaki pravijo, da je vseh 
zalog energije na Zemlji (nafta, biomasa, 
premog) toliko, kolikor jo sonce s sevanjem 
odda v 12 urah. 
296 
Za leto 1981 bo 
naša revija spet 
pripravila koledar . 
Slike in vsebina 
bodo posvečene gozdnim 
zdravilnim rastlinam, 
ki jih naši ljudje 
uporabljajo že stoletja 
in ki so čedalje popularnejše 
tudi v današnjem času 
KOlEDAR 1981 
Fotografijam bodo 
dodana tudi kratka 
navodila za uporabljanje, 
kar bo zlasti zanimivo 
za naše kmete . 
Zato vabimo vse TOK in 
TOZD gozdarstva, da računajo 
na to novoletno 
priložnost