čevljar ^ 5 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič POSLOVANJE V LETOŠNJEM LETU (f-%, % p. Vil REZULTATI IN PERSPEKTIVE v > Srce naših letošnjih delovnih dogovorov predstavlja izvoz na zahodna tržišča. Ali srce polnokrvno utripa? Začetek ni bil ugoden. Naročila za sezono pomlad-po-letje so bila skromnejša od lanskih. V proizvodnji jih nismo uspeli v celoti in pravočasno izvršiti. V tem času zbrana naročila za sezono jesen-zima presegajo naša pričakovanja. Pravočasna in kvalitetna izpolnitev vodi v trdnejšo prihodnost. Delali smo dobro. To ugotovitev potrjuje število izdelanih parov obutve. Škoda, da ni v celoti ujeto v ritem sprejetih naročil. Pogumno se spopadamo s težavami v oskrbi, prav tako pogumno in z razumevanjem v proizvod- nji. Naše prodajalne širom Jugoslavije so polne kupcev. Veseliti nas mora tako široko zanimanje za naše izdelke. Velika rast stroškov zmanjšuje naše delovne uspehe. Kot nadležen plevel hromijo naša prizadevanja. In še sedaj niso v celoti opredeljeni osnovni temelji našega poslovanja. Jubilejno leto, osemdesetletnica Peka, je dodatna vzpodbuda in hkrati spoznanje, da so generacije Peka uspele polno živeti v neprimerno težjih časih. Doseženi rezultati so naša energija, odločnost premagovati omenjene težave in dodatno izpolnjevati delovne naloge, naša bogatejša prihodnost. ODLOČIM! IMA TITOVI POTI Minila so tri leta od 4. maja 1980 ko je pozna popoldanska novica da smo ostali brez Tita zavila v črnino, žalost in bolečino vso Jugoslavijo. Takrat smo složno rekli »Tudi po Titu — Tito!« Z njegovimi spoznanji bomo še naprej neuklonljivo vztrajali na njegovi poti ki nam jo je začrtal največji voditelj, najvidnejši državnik našega stoletja. GOSPODARSTVO BREZ IZGUB KLJUB TEŽAVAM ____________USPEŠNO Gospodarstvo pobratenih občin Tržič in Ludbreg je zaključilo preteklo leto uspešno brez izgub. V letu 1982 je bila rast skupnega dohodka ljudbreškega gospodarstva 34,6 odstotna v primerjavi z letom 1981 v Tržiču pa je bila rast 26,5 odstotna. V gospodarstvu občine Tržič je delalo 5.797 delavcev (povečanje za 0,6%) v Ludbregu 4027 delavcev, kar je 226 več kot leto prej. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je v Tržiču znašal 14.425 dinarjev v Ludbregu pa 11.875 dinarjev. Poznane težave gospodarjenja niso obšle gospodarstva, obeh pobratenih občin toda rezultati kažejo da so jih reševali dokaj uspešno. Aktivnosti za stabilizacijo gospodarskih tokov se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, predvsem pa na prizadevanjih za povečanje izvoza in stoječih kapacitet, varčevanju z materiali in surovinami, predvsem pa na prizadevanjah za povečanje izvoza in vključevanja v mednarodno delitev dela in oskrbe s potrebnimi devizami za uvoz nujno potrebnega reprodukcijskega materiala in opreme. 4. maj v montažnem oddelku 521. SPOMIN NA PRVO ZMAGO Po zgledu fašističnega gibanja so tudi v Jugoslaviji po letu 1921 začeli podpirati posebne fašistične organizacije za dušitev delavskega in nacionalnega gibanja. Najmočnejša organizacija je bila ORJUNA, ki je priredila v velikem obsegu dne 1. junija 1924 v Trbovljah svojo slavnost. Pripravljala se je velika akcija. Orjuna je zbirala zanesljive sile iz vse države, da udari po znani trdnjavi komunizma. Člani proletarskih akcijskih čet so orjunaški pohod ustavili z oboroženim odporom. To je privedlo do zloma prvih fašističnih organizacij v Jugoslaviji. Boj rudarjev in revirskih delavcev z Orjuno zavzema eno najvidnejših mest v zgodovini naše partije med obema vojnama, zato ni naključje da so ta datum izbrali občani Trbovelj za svoj občinski praznik. Našim sodelavkam in sodelavcem v tozdu Trbovlje želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Uredništvo Pct6r Rßzär OSEBNI DOHODEK - OSNOVE IN MERILA ._________________________________________!-------J V vsaki TOZD ustvarjamo dohodek, katerega velikost je odvisna od tega, koliko družbeno potrebnega dela nam priznava tržišče. Znotraj TOZD pa moramo dohodek deliti tako, da si trajno zagotavljamo napredek TOZD in DO. Da pa bo ustvarjeni dohodek kar največji, moramo dogovorjeni del dohodka za osebne dohodke deliti tako, da bodo motivirani posamezniki, ki na podlagi delitve dela in z združevanjem dela in sredstev dohodek ustvarjajo. Izkušnje kažejo, da poleg višine OD prispeva k motivaciji še primerjava z osebnimi dohodki drugih delavcev. Vsak delavec v sebi odkriva mero, s katero si oblikuje predstavo o pravičnem osebnem dohodku. V združenem delu pa je za delitev OD potrebno vsem delavcem skupna predstava o delitvi OD. Ce hočemo s sistemom za nagrajevanje po delu, ki še ni razvit do merjenja, ampak le do ocenjevanja, deliti količino sredstev za osebne dohodke, moramo imeti ustrezen ključ. Ta ključ pa po vsebini pomeni skupek pravil, kriterijev in dogovorov. Eden od teh pa je tudi Razvid del in nalog Z uveljavitvijo zakona o združenem delu smo opustili prakso sistemizacije delovnih mest kot samoupravnega splošnega akta, s katerim je bil delovni proces v OZD razdeljen na delovna mesta. Uveljavili smo razvid del in nalog kot samoupravni splošni akt, s katerim razdelimo delovni proces s tem, da določimo in oblikujemo dela in naloge. In kakšna je razlika med sistemizacijo in razvidom? Delovno mesto opredeljeno v sistemizaciji je bilo izrazito statično opredeljeno in tudi tako pojmovano. Se dandanašnji govorimo več o delovnih mestih kot pa o delovnih nalogah. Delavec je bil razmeščen na delovno mesto in če na delovnem mestu ni bilo dovolj dela je prevzemal kakšna druga dela, če je to hotel, lahko pa je tudi odklonil vsako drugo delo razen tistega, ki je bilo zapisano v opisu delovnega mesta. Prav tako je sodna praksa postavila zaščito zoper kakršnekoli sankcije. Dogajalo pa se je, da na določenm delovnem mestu ni bilo zadosti dela. Zaradi postopkov je bil tako delavec legalno zaposlen brez dela. Z zakonom o združenem delu in uveljavitvijo razvida del in nalog pa skušamo tako stanje preseči. Oblikovanje in uveljavljanje del in nalog v delovnih procesih mora omogočiti in zagotoviti večjo dinamiko in večjo sposobnost. Bistvena razlika med delovnim mestom in delovnimi nalogami je v dinamiki dela. Razvid del in nalog je prvenstveno organizacijski samoupravni splošni akt, ki omogoča razčlenitev delovnega procesa na dela v okviru katerih se realizirajo pravice in obveznosti iz dela in po delu. Dela in naloge, določimo tako, da se delo razdeli na posamezne funkcije, te pa se dalje delijo na dela in naloge. Za dela in naloge se šteje zaokrožena celota konkretnih del in opravil, ki terjajo istovrstno oziroma sorodno izobrazbo ali strokovno usposobljenost določene stroke in ki pomenijo tudi v organizaciji delovnega procesa in delitvi dela primerno zaključeno celoto. Nastajanje razvida del in nalog je predvsem proces izboljševanja delovnih procesov, nagrajevanja novih, bolj učinkovitih tehnoloških in organizacijskih rešitev. Šele v drugi vrsti je to proces, ki oblikuje naloge in posreduje o vsaki izmed nalog podatke in gradivo, ki je potrebno na različnih področjih dejavnosti. V naši praksi razvid del in nalog služi kot osnovni dokument za kadrovanje, prav tako pa za razvrščanje del in nalog na podlagi zahtevnosti dela. Kot smo že ugotovili, je ocenjevanje zahtevnosti dela postopek, ki omogoča določanje delitvenih razmerij, ki bodo uporabljena za delitev sredstev za osebne dohodke. Zaradi izjemne pomembnosti delovanja na področju delitve moramo zahteve dela določevati skrbno, korektno in odgovorno. Ker se pogosto dogaja, da pr-ide do ugovorov predlaganih ali že sprejetih delitvenih razmerij (kategorije) morajo biti zahteve dela obrazložene in utemeljene. Omogočati morajo medsebojne primerjave pa tudi preiskuse v primeru spornih delitvenih razmerij posameznih del in nalog. Obstoječi razvid del in nalog nam daje zadovoljive podatke o zahtevah del. Ne omogoča pa primerjanje in razvrščanja po pogojih dela in delovnem naporu, ker takih podatkov ne vsebuje. Zato ob vsakokratnem razvrščanju te podatke na novo ugotavljamo in ocenjujemo. V preteklosti smo razvrščali posamezne naloge v veliko primerih izkustveno. V zadnjem času pa tak način skušamo počasi preseči. Kako? Po predlogih sprememb se za vsako nalogo ugotavlja vsebinske spremembe. Ugotavljajo se spremembe v pogledu zahtev dela in pogojev dela. In če je ugotovljen razlog sprememb, pogojev s spremembami zahtev in pogojev dela, se spremeni tudi delitveno razmerje (kategorija). Seveda pa je tak način dela in postopek daljši kot pa ugotavljanje sprememb na podlagi izkušenj. Z doslednostjo predlogov in obravnave predlogov, bomo lahko primerno začrtali vsebino del in nalog in le preko argumentiranih sprememb ustrezno urejali delitvena razmerja po osnovni vrednosti dela. (se nadaljuje) ---------- v SINDIKALNI PRIZNANJI Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije podeli vsako leto ZNAKE SINDIKATA, ki jih prejmejo organizacije sindikata in posamezniki — sindikalni aktivisti za večletno napredno in uspešno družbenopolitično delo, za prispevek k uresničevanju interesov delavskega razreda, k samoupravljanju ter uveljavljanju in razvoju sindikata. Med letošnjimi 36 prejemniki ZLATEGA ZNAKA je tudi PAVEL ROBLEK, vodja tozda Obutev. Tov. Roblek zastopa uresničevanje odločitev, ki so za delavce pomembne. Kljub širokemu družbenopolitičnemu in samoupravnemu delovanju pa ni nikoli zanemaril svojega dela. Delavci mu zaradi ugleda, ki ga uživa kot aktiven družbenopolitičen delavec in strokovnega znanja ter bogatih delovnih izkušenj zaupajo in ga spoštujejo. BORIS JANC, predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata pa je dobil priznanje SREBRNI ZNAK SINDIKATA za dosledno opravljanje zadolžitev v sindikatu in širokem družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju. Dobitnikoma iskreno čestitamo. v INOVACIJSKA DEJAVNOST J Že iz ustave in zakona o združenem delu je razvidna potreba in pomen inovacijske dejavnosti. To področje imamo urejeno s pravilnikom, kamor sodijo: izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi. Za tehnično izboljšavo štejemo vsako racionalizacijo dela, s katero se doseže povečanje dohodka, povečanje produktivnosti, izboljšanje kakovosti proizvodov, prihranek na materialu, energiji, boljše izkoriščanje strojev, izboljšanje varstva pri delu itd. Za inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti ki prispeva k povečanju dohodka, ima predlagatelj pravico do posebnega nadomestila. Odbor za inovacije je delavcem, ki so prijavili inovacijo ali tehnično izboljšavo podelil diplome. Slovesnost je bila 9. aprila v dvorani recepcije. Obenem, ko obravnavamo predloge naših delavcev inovatorjev, še posebej vabimo vse zaposlene, da aktivno sodelujejo s svojimi predlogi za izpopolnitev postopkov dela in druge izboljšave, s katerimi bi kakorkoli prispevali k večjemu dohodku, znižanju stroškov, poenostavitvi dela in podobno, kar je v sedanjih gospodarskih razmerah še posebej nujno. Naši letošnji inovatorji, katerim za njihov uspeh čestitamo, so: BOJAN ŽELEZNIKAR (samostojno opravljanje najzahtevnejših ključavničarskih del) »IZDELAVA IN UPORABA ORODJA PLUS VERZIJE« Za potrebe navlačenja konic čevljev so se v zadnjem času uvedla orodja za navlačenje v tako imenovani izvedbi Z + na strojih za navlačenje USM. Tovariš Železnikar je predlagal, da bi za sorodne oblike ne izdelovali kompletnega orodja, ampak bi vzeli sorodno obliko, za nove pa bi izdelali le drsnike za navlačenje v glenku. Na ta način bi prihranili: — par surovcev za škarje — vloženo delo za izdelavo oblike na Škarjah — 2 kom vodil — 4 kom vijakov — 2 kom zatičev ZAPLOTNIK IVAN (vodja TOZD Orodjarne) s soavtorjem, AVGUSTOM KNIFIC »IZDELAVA DELILNIH RAVNIN S SKOBLJANJEM« Problem izdelave krivih delilnih ravnin je prisoten v oddelku Orodjarna že dalj časa, tako kvalitativen kot kvantitativen. Do sedaj smo reševali problem s kopirnim rezkanjem na horizontalnem rezkalnem stroju, ki pa nima dovolj kapacitet niti tehničnih niti tehnoloških. Ideja o možnosti izdelave delilnih ravnin na skobeljnem stroju je bila realizirana v neki belgijski orodjarni. Te orodjarne si nismo mogli ogledati, zato smo sami pristopili k rešitvi. To je tovarišu Žaplotniku uspelo. Pri novem postopku izdelave delilnih ravnin smo prihranili materialna sredstva, saj so noži za skobljanje veliko cenejši od reskarjev, porabi se manj nožev in tudi postopek skobljanja je krajši. SMOLEJ GABRIJEL (mehanik — energetik) »SEPARATOR ZA OLJE NA KOMPRESORJIH POKORNY« Pri kompresorjih Pokorny je skozi izzračevalni ventil dnevno izstopalo ca 3 litre kompresorskega olja in se razlivalo po kompresorju in po podu. Menjava batov, valjev in ventilov stanja ni izboljšalo. Tovariš Smolej je izdelal separator, s katerim je izločeno olje vračal v kompresor. Pri tem se je prihranilo preko 5000 litrov olja letno, zmanjšana je bila nevarnost eksplozije in poškodb pri delu. SIMONIČ ANTON (vodja RPS) s skupino soavtorjev: ŠPEHAR VILI, DOLČIČ BRANE, ZUPAN FRIDERIK in SMOLEJ ŠTEFAN. »NAPRAVA ZA REZANJE KLINASTIH PETA« Za proizvodnjo čevljev za fa. ROCKPORT smo sestavljene podplate iz poro gume uvažali od fa. WIBRAM — Italija. Kvaliteta uvoženih podplatov je bila zaradi napačno zlepljenih klinastih pet na podplat pomanjkljiva. Da bi dosegli kvaliteto kot jo je zahteval kupec, smo morali poiskati rešitev doma. Izdelali smo ustrezno orodje s pomočjo katerega smo izsekovali klinaste pete, ki po dolžini in naklonu niso odstopale. Tovariš Simonič je izdelal grobo idejno skico, ki je bila osnova za dokončno izdelavo priprave s katero so izsekovali pete z optimalnim prihrankom materiala. MALI PETER (koordinator dela obratnih mehanikov) Tovariš DOLČIČ BRANE je konstruiral, oziroma izdelal nosilec orodij za brizganje tehničnih artikov iz trdega PU. Tovariš MALI PETER pa je pri tem nosilcu sam konstruiral in izdelal vso pnevmatiko. TIŠLER JOŽE (vodja osnovne modelirnice) in soavtor PETRIČEVIĆ MLADEN »PREDLOG IN NAVODILO ZA IZDELAVO TER VPELJAVA PRIPOMOČKA ZA TOČNO STISKANJE PETNIH DELOV PRI FLEX IN CALIFLEX IZDELAVI Z OZIROM NA PREDPISANO PETNO VIŠINO ZGORNJEGA DELA ČEVLJA« Petni deli flex in califlex obutve so bili v petnem delu po višini samo približno točni, odstopanja pa so bila prevelika in kvalitetno nesprejemljiva. S tovarišem Petričevičem sta izdelala pripomoček s katerim lahko točno stiskajo petni del pri flex in califlex izdelavi obutve. Naveden pripomoček navidezno ne zagotavlja prihranka, pri pravilni uporabi pa zagotavlja točno izvrševanje dela in s tem zmanjšuje možnost izmeta. PERČIČ VIKTOR (vodja elektro delavnice) s skupino ZUPAN FRIDERIK in BRODAR BOGDAN »GRELNE OBLIKE ZA OBLIKOVANJE OPETJA« Na strojih za oblikovanje opetja smo uporabljali grelne oblike, s katerimi smo imeli veliko zastojev v proizvodnji. Zaradi tega smo se odločili za izdelavo novih grelnih oblik iz poliuretanske mase ter 24 w grelcev in posebnih nosilnih ploščic, katere zalijemo v poliuretansko maso. Nove grelne oblike uporabljamo od aprila 1982 in so se pokazale zelo kakovostne po obliki in izdelavi in so trajnejši od Ikosovih. Te grelne oblike se v celoti izdelujejo v TOZD Orodjarna. Delovnim jubilantom je pel Komorni zbor Peko NAŠI JUBILANTI V soboto 9. aprila je bila v dvorani upravne stavbe slovesnost s kratkim kulturnim programom. Delovnim jubilantom za 20 in 30 let delovne dobe so bile podeljene jubilejne nagrade. Za 30 let delovne dobe so nagrade dobili: VERONIKA BABIĆ MARIJA BREJC ANGELA BUJANOVIĆ MARIJA ČINČ MARIJA DEBELJAK STANKA DRNDAREVIĆ MARIJA HAFNER MIRA HRIBAR BOGOMORA HRIBERNIK MIRKO HROVAT IVANA JANC TILKA JANČIČ VALENTIN JELAR ANGELA JENKOLE MARIJA JERAJ TEREZIJA JUSTIN CIRIL KRSNIK SABINA KAČIČNIK SLAVKO KERŠIČ IVANKA LAZUKIČ JOVAN LIČINIĆ ANGELA LESKOVEC MIRKO LUČKI MARIJA LUKANC METOD MAKUC HELENA NOVKOVIČ NAD ABONJI JENE ANGELA PERKO IVANKA PERKO JERNEJ PERKO LJUDMILA POLJANC ANTON PRAPROTNIK IVANKA GLAVAČ MARJAN SMOLEJ JOŽEFA STAJNKO DANA STRITIH FRANC STRITIH MARIJA ŠTEFE MARIJA ŠTULAR VINKO ŠVAB LEPOSLAVA TADEL LUCIJA TADL JOŽE TIŠLER JAKOB VALJAVEC IVANKA ZALETEL MARJAN ZALETEL JANEZ ZUPAN JURIJ ZUPAN JANEZ ZALETELJ FRANČIŠKA ŽEPIČ 600 512/1 512/3 522 523 Novi Beograd 512/2 512/3 510 562 512/1 520 523 510 512/1 200 900 Celje II 523 400 Pula 510 522 512 525 512/1 Subotica 300 511 541 512/4 510 Kočevje 510 522 511 561 900 511 522 524 520 522 525 523 500 900 525 Ljubljana III. 512/2 20-letni nagrajenci pa so: Živko Andelkovič Kristina Ahačič Lidija Ambrož Ana Bartolac Marija Berglez Dora Bertoncelj Konrad Belovič Blaca Šerif Gabrijela Brence Mijat Čabraja Irena Čuk Marijan Dežman Stana Dežman Obren Dedović Irena Doboši Kati Gros Marija Galoič Luka Glavan Julija Grujič Silva Florjančič Anton Furman Marijan Horvatič Josip Hajsan Vika Jagodic Ivan Jazbec Nika Jazbec Katarina Jenko Ivana Kavčič Celestina Knific Marija Kralj Miloje Kokovič Cirila Lovrenčak Mila Madžarevič Elene Milutinovič Janez Majeršič Peter Mali Janez Marin Ivanka Markič Marija Maturič Marija Meglič Ivan Mežnar Ivanka Novak Vinko Peharc Stanislava Podakar Joži Povše Brigita Praprotnik Jožefa Pungaršek Branko Pavlič Dragoslav Petrovič Majda Ribič Ana Roblek Jože Rožič Dušanka Srebotnjak Herman Stepišnik Štefka Stojakovič Karolina Stanarevič Nada Škreblin Jožefa Švab Ziza Tikveša Anica Teran Ivan Tumpič Ciril Zupan Danijel Zupan Fani Zupan Friderik Zupan Silva Zupan Marija Zbašnik Rozalija Vedernjak Stevan Vujasinovič Žirovšek J ožica Angela Žunko Fakin Marta Frančiška Hočevar Ferdinanda Plahuta Rajko Vlajsevič Beograd II 523 900 512/1 600 512/1 Murska Sobota Peč Cerknica 531 500 200 524 Beograd II Kula 512/0 Zagreb II Rijeka III Zrenjanin Kranj I Celje I Zagreb I 541 510 562 200 522 511 512/3 512/2 Prijepolje 500 Karlovac II Beograd II 510 560 511 512/3 900 500 569 400 510 511 512/2 520 510 Banja Luka II Kragujevac I 511 549 560 512/4 569 511 Novi Sad II Zagreb II 520 Sarajevo 400 520 510 300 500 569 602 Crikvenica Ptuj Sombor Slov. Bistrica 523 550 - TOZD TRBOVLJE 550- 550 550 To je nekaj izmed njih, ki so pred več kot tremi desetletji prišli po svoj kos kruha in ustvarjali našo današnjost. Ostale bomo povezali v šopek prihodnjič. >\ NEZGODE, VZROKI, POSLEDICE IN VAROVANJE ______________________________J V prejšnji številki sem pod naslovom NEZGODE V LETU 1982 podal nekoliko razširjeno analizo nezgod v lanskem letu. Navedel sem glavne vrste poškodb: poškodbe prstov in dlani rok, poškodbe zaradi padcev predmetov in poškodbe na poti. Pa si oglejmo vzroke za nezgode, posledice nezgod in čas bolniškega staleža za nezgode, ki so enake ali podobne. Pripetile so se štiri nezgode na poti na delo, katerih vzroki so tudi najbolj očitni in najlažje odpravljivi, ker lahko v največji meri nanje vpliva vsak delavec sam. Vzroki za nezgode na poti na delo so posledica vremenskih razmer in nepravočasno odstranjevanje snega. Tri od štirih nezgod na poti na delo so se zgodile zaradi poledenele ceste oziroma pločnika, ena pa se je zgodila na stopnišču pred blokom. V poprečju so te nezgode zahtevale 38 dni bolniškega staleža. Pa si kot primer vzemimo nezgodo, ki je zahtevala 107 dni bolniškega staleža. Delavec je šel na delo. Na pločniku pri Zlitu mu je prišel nasproti mimoidoči, kateremu se je umaknil s pločnika na cesto. Pri tem je stopil na zaledenel pokrov kovinskega kanalizacijskega jaška. Spodrsnilo mu je, padel je na robnik pločnika in se pri tem vsedel na gleženj desne noge, kar je imelo za posledico kompliciran zlom gležnja. Kako pa bi lahko delavec vplival, da se nezgoda ne bi pripetila? Lahko bi se umaknil na svojo desno stran pločnika, ker je pločnik dovolj širok ali bi celo moral hoditi po svoji desni strani. Ce bi nosil primerno obutev tudi ne bi prišlo do nezgode. Obutev z gladkimi podplati ni za zimsko hojo, ker pride do vse mogočih nevšečnosti. Z zbrano hojo, kjer bi gledal kam stopi in s pravočasnim odhodom od doma bi tudi lahko nezgodo preprečil. V tem primeru vidimo, da bi se delavec nezgodi na poti na delo lahko izognil, če bi bil bolj previden in bi znal izbrati pravilno obutev. Med 55 nezgodami v TOZD na območju Tržiča se jih je 43 zgodilo pri opravljanju samega dela ali v zvezi neposredno z delom. V oddelkih TOZD Gumoplast so bile najpogosteje nezgode v oddelku plastike. Največ nezgod je bilo pri stroju za brizganje plastike, kjer je v delavca brizgnila vroča plastika, zaradi čepa v napeljavi plastike, kar je povzročilo 5 do 10 dni bolniškega staleža zaradi malomarnosti delavca. In kako bi delavec lahko vplival na preprečitev nezgode? — delal bi zbrano, — uporabljal bi ustrezna zaščitna sredstva, ki jih ima na razpolago, — pravilno pristopil k delu, — odkonil delo, če ni v stanju sam delo opraviti ali zahteval pomoč. Pri tem je bila zelo pogosta nezgoda, ko je delavec nepravilno pristopil k delu, zavzel nepravilen položaj telesa in sam poskušal dvigniti težko breme. Zaradi mastnega bremena in ker ni uporabljal ustreznih rokavic, se mu je breme izmuznilo iz rok, padlo na nogo, ki jo je imel zaradi nepravilnega pristopa k delu pod bremenom, pri tem pa ni imel zaščitnih čevljev z jekleno ali plastično kapico ter je s tem prišlo do poškodbe prstov na nogi ter do poškodbe dlani rok zaradi hrapavosti materiala oziroma ostrih robov. Nezgode na delu so v poprečju zahtevale 10 delovnih dni bolniške. Nezgode na službeni poti so zahtevale poprečno 10 delovnih dni bolniškega staleža. Avto se vozi z nekoliko preveliko hitrostjo. Cesta je ravna. Naenkrat se prikaže ovinek, cesta je vlažna in mastna od ostankov zemlje, odpadle s kmetijskih strojev. Voznik zavira, toda zavore ne primejo in avto vrže s ceste na njivo. Pri tem sta potnika nekoliko težje ranjena. Posledice so tukaj, vzrok tudi, kako pa bi se lahko preprečilo nezgodo ali vsaj omililo posedice: — pri vožnji upoštevati omejitve hitrosti, — vožnjo prilagoditi razmeram na cesti, — med vožnjo biti privezan z varnostnim pasom in pravilno nastaviti vzglavnik. Nezgodi na poti z dela sta bili dve. Poprečno sta zahtevali 15 dni bolniškega staleža. Vzroki, posledice in zavarovanje pred nezgodami so enaki kot za nezgode na poti na delo. Ogledali smo si nezgode za področje Tržiča, za kjer so tudi najpopolnejši podatki. V glavnem lahko strnemo vzroke nezgod v: — malomarnost oziroma nepravilen odnos do dela, — nepravilen pristop k delu, — nepravilna zaščitna sredstva ali da jih ni, — vremenske razmere. Za varovanje pred nezgodami pa moramo zagotoviti osnovne stvari: — pravilno in zavestno pristopiti k delu, — prilagoditi se razmeram v okolici, — uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, — odkloniti delo ali zaprositi za pomoč, če se smatra, da zahtevana naloga presega naše zmožnosti. Tomaž Teran SPREMLJAMO DOGODKE 19. maja 1945 so Američani v drugi svetovni vojni prvič množično bombardirali Tokio. V tem letalskem napadu je sodelovalo 400 »supertrdnjav«. 20. maja 1927 je ameriški pilot, polkovnik Charles Lindbergh prvi preletel Atlantik. Razdaljo od New Yorka do Pariza (5836 km) je premagal v 33 urah in 37 minutah. 22. maja 1942 so Italijani ustrelili sekretarja CK KP Hrvaške, narodnega heroja Radeta Končarja. Po okupaciji je vodil priprave na vstajo na Hrvaškem, oktobra pa je v Dalmaciji pomagal pri organiziranju oboroženega boja. Novembra 1941 je policija vdrla v njegovo ilegalno stanovanje v Splitu. Na begu so ga ranili in nato aretirali. Fašisti so ga v zaporu zverinsko mučili in 22. maja ustrelili v Šibeniku. 25. maja 1944 so nemške sile ob podpori domobranskih in ustaških enot izvedle zračni napad in desant na Drvar. Z »drvarsko oparacijo« je okupator hotel uničiti vrhovni štab NOV in POJ, ujeti maršala Tita, nato pa obkoliti in likvidirati enote NOVJ v zahodni Bosni in s tem onemogočiti narodnoosvobodilno gibanje. Drvarska operacija se je končala sredi junija brez uspeha za napadalce. 26. maja 1891 se je rodil slovenski pisatelj Janez Jalen. V svojih povestih je najpogosteje opisoval gorenjsko pokrajino in njene ljudi: »Ovčar Marko«, »Previsi«, »Trop brez zvoncev«, in drugo. Najbolj znana pa je njegova predzgodovinska povest o mostiščarjih na ljubljanskem Barju »Bobri«. 27. maja 1926 je umrl slovenski pesnik Srečko Kosovel, star 22 let. V svoji liriki je povezal prvine pesniškega izraza slovenske moderne z novimi podobami iz pojmovnega sveta ekspresionizma, često pa se je približal tudi konstruktivizmu. Njegova poezija je razpeta med intimno v razpoloženjsko liriko, ki so jo oblikovala doživetja narave z rodnega krasa, ter socialnokritično tematiko, ki izhaja iz tesnobe moderne civilizacije in kliče k delavskemu uporu. Po Kosovelovi smrti je izšla njegova pesniška zbirka »Zlati čoln«, pozneje pa še »Izbrane pesmi«, »Zbrana dela«, I. —III. in »Integrali«. 31. maja 1970 je v katastrofalnem potresu, ki je prizadel Peru, umrlo več kot 48.000 ljudi. 2. junija 1962 je umrl slovenski pisatelj Fran šaleški Finžgar. Po poklicu je bil duhovnik. Njegov jezik je preprost, jasen, iskren in često prežet z romantičnimi elementi. Za Finžgarja je značilna izredna ljubezen do slovenske zemlje, zlasti do naših gora. V svojem najobsežnejšem delu, zgodovinskem romanu »Pod svobodnim soncem«, je ustvaril epopejo o zmagovitem prodiranju Slovanov na Balkan in o njihovem vojskovanju z bogatim, toda moralno in družbeno propadajočim Bizancem. Druga dela: povesti »Dekla Ančka«, »Strici«, »Beli ženin«, in drame »Divji lovec«, »Veriga« in »Razvalina življenja«. 5. junija 1867 je v Zagrebu začela delovati Jugoslovanska akademija zananosti in umetnosti, ki jo je ustanovil škof Josip Juraj Strossmajer. 9. junija 1910 se je rodil slovenski revolucionar in politični delavec Tone Tomšič. Bil je organizacijski sekretar CK KPS in eden od organizatorjev vstaje v Sloveniji. Fašisti so ga ustrelili v Gramozni jami pri Ljubljani leta 1942. 10. junija 1836 je umrl znameniti francoski fizik in matematik Andre Marie Ampère. Utemeljil je elektrodinamiko, postavil teorijo magnetizma in raziskal vzajemno učinkovanje električnih tokov. Enota za jakost električnega toka se po njem imenuje 1 amper. 13. junija 1943 se je nekaj enot slavne 3. udarne divizije skupaj s 700 ranjenci skušalo prebiti preko Sutjeske. V hudem boju je padel legendarni komandant Sava Kovačevič z več svojimi tovariši. 14. junija 1940 so Nemci vkorakali v Pariz, ki je bil dan pred tem razglašen za »odprto mesto«. REZERVIRANO ZA KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV LJUBEZEN IN ALKOHOL Tale zgodba se je dogajala pred več deset leti, toda take in podobne doživljajo ljudje vsak dan, čeprav je vsaka podobnost le slučajna. Igor se je po odsluženju vojaškega roka zaposlil v delovni organizaciji, kjer se je izučil poklica. Vključil se je v družbeno politično življenje in se veliko ukvarjal tudi s športom. Kmalu je spoznal prikupno prodajalko Irmo, ki je s starši živela v oddaljeni vasi. Tako kot se je v naravi prebujala pomlad, se je pri naših znancih prebujala ljubezen. Zaradi oddaljenosti se med tednom nista videvala, zato pa sta še težje čakala konec tedna. Nedelje so bile njuni dnevi. Sprehajala sta se in načrtovala skupno življenje. Bila sta lep razumevajoč in zaljubljen par, par poln lepih pričakovanj in lepo preživetih pomladanskih dni. Takih dni, ki jih človek ne pozabi. Med tednom je Igor hodil s prijatelji, ki pa so mu večkrat svetovali, naj kaj spije, saj »cagav fant pri lepem dekletu ne opravi kaj dosti«. Torej je Igor začel iskati pogum v kozarčku. Sprva za dobro voljo in lažje čakanje na konec tedna, kasneje pa še za pogum ob nedeljah. Ko se je zares pogumen poslovil od prijateljev, je odšel k svoji Irmi. Irma je že nekaj časa opazovala, da se njen fant dokaj spremenjeno obnaša, zasledila je tudi vonj po pijači... V pogovoru s prijateljico je zvedela, da Igor po delu vsak dan zavije s sodelavci na kozarček. Irma je o vsem veliko razmišljala, kajti Igorja ni želela izgubiti, ni pa želela imeti moža, ki bi po delu odšel najprej po okrepčilo v gostilno, šele nato pa domov. Odločila se je, da se bo z Igorjem o vsem, kar jo je težilo, odkrito pogovorila. Na nedeljsko srečanje je Igor prišel kot že večkrat pred tem zelo »pogumen«. Irma je počasi in premišljeno začela pogovor o spremembah, ki jih je opazila in ki so jo zelo skrbele. Igor za pogovor ni bil zainteresiran. Rekel je, da se bosta že pogovorila naslednjič, saj je verjetno v ozadju kaj drugega. Odšel je z mladeniško trmo in ranjenim ponosom, kajti v takem stanju kot je bil, ni razmišljal o posledicah pa tudi težko je čakal, da se sreča s prijatelji. Tokrat je že imel vzrok, da kaj spije. Prijateljem je rekel, da Irma išče vzroke da bi se razšla, da mu je zelo hudo, toda bo že preživel, če ona hoče tako. O pravem vzroku ni razmišljal, pač pa je vsak dan pil, da bi preje dočakal nedeljski sestanek. Tudi Irma je težko čakala nedeljo. Upala je, da bo njen fant le videl, da s pitjem nima smisla nadaljevati in da bo postal spet tisti Igor, ki ga je poznala iz njunih prvih srečanj. Toda na petek ji je prijateljica povedala, kako je Igor preživljal popoldneve po nedelji. Irma je še veeno upala, da bosta zmagala ljubezen in razum. Zadnji zmenek je bil poln prerekanj ljubečega dekleta in vinjenega fanta, ki ni bil več sposoben trezno presojati, saj je bolj kot dekle, vzljubil alkohol, ki je komaj vzklilo ljubezen spremenil v prepir in dva mlada človeka usodno ločil. Irmi so ostali le spomini, Igor pa je dobil navidezno opravičilo za svoje pitje, kajti o vzroku se ni želel pogovarjati. PISALI SO NAM ž JV/ \V'°1 L L. .! E JS o c oo. Naš sodelavec Filip Bence je spet v Himalajskem pogorju v odpravi Ju-Jangsang 83, od koder nam je poslal pozdrave. V uredništvu smo veseli vsakega pisma naših bralcev, še posebno pa se razveselimo če nam pišejo upokojenci. Iz Beograda se nam je oglasil Milan MULUTINOVIĆ upokojejec iz poslovalnice Beograd I., ki preživlja svoj zaslužen pokoj v novem stanovanju v Banovem brdu, od spomladi do jeseni pa neguje svojo »bašto« v kateri so mu najljubše vrtnice in seveda vinska trta. Tovariš Milutinovič se je upokojil po več kot 40 letih dela, v poslovalnico Beograd I. pa je prišel leta 1946. To so bili časi, ko niso poznali osemurnega delavnika, prostih sobot in podobno. Ob četrtkih popoldne na primer, ko so bile v Beogradu trgovine zaprte so hodili na udarniške akcije kopat jarke za različne napeljave ali na polja. Med delavci je bilo zgledno medsebojno spoštovanje. Po njegovem mnenju so »Pekovci« stregli kupce boljše od drugih kako bi sicer tako naraščal promet v Beogradu, da imamo danes pet poslovalnic. V času njegovega poslovanja se je zamenjalo šest direktorjev. Spominja se tudi, da so stregli in obuvali mnoge poznane osebnosti našega družbenopolitičnega življenja. Danes mu je v izredno veselje, če ga obiščejo nekdanji sodelavci, prav tako je zadovoljen, da se upokojencev spomnimo tudi ob novem letu in rojstnem dnevu. Tovarišu Milutinoviču želimo še mnogo, mnogo let trdnega zdravja, dober pridelek in dobro vinsko letino. Urednica Ob odhodu iz kolektiva NAŠI PETDESETLETNIKI BEDINA VILI — vodenje Orodjarne GORIŠEK MARIJA — upravljanje skladiščnih del v vzorčni sobi TIŠLER JOŽE — pomoč pri vodenju montažnega oddelka 522 KERŠIČ SLAVKO — vodenje montažnega oddelka 523 RADULOVAC DUŠAN — poslovodja v poslovalnici Vršac ISKRENE ČESTITKE! NAGRADNA KRIŽANKA .PEKO ' SO LET'. GREUKA PIJAČA BA1TAR LETOVIŠKI KRA3 PRI SPLITU l»EC HA VIOLIHO ZASL» P0VRSH4A ZUAVI FRAUC05. [POPEVKAR OBZIR, P1ETI2EM OPREMA ki IME BALE-TUIKA OTRINA DOPISU] , V , ČEVLJAR Človek,w UPORABIM KOMOLCE SRBSKI SIR RAVUODUS-U05T DO POLITIKE JAUEZ ROHAČEK PORTUGAL. OTOK V ATLAUT1KU DARILO JAU NERUDA IGRALKA GARDNER mmv\- V05L0VEC LURRECl]) PIAUIU-SKA PTICA 'BRKATI. ZEU. IME ^TEODORA) UDAREC HARAVHOST PRI BOKSU MEPUAR. KLUB KW3) tEVMIKOV ČUFAR TOL1E NI101EM5. SAHIST (ZUMITELO MAVžERICE R IZVAREK, IZVLEČEK SEUH0VER3A DAU V TEDLIU INDIJAU5K0 PLEME V BOLIVIJI TCRÉT r\ KAMKASKI KLUB QUOJUE BULE DOMAČE ŽE«.URE V0QAL POT ZA DKCATTJE MIKAV- NOSTI IGRALKA LOLO- BRIGIDA 1UDI05KI DROBIŽ. ATA, TATEK RIMSKA PO KRAT m A (.LAZIO) C KRA] PR! PODNARTU BEDO miA. Z OREHI POLU1EUA SLAŠČICA IME KI PRIIMEK «OVINARTAl „PELA" OSTRA RESA PRI KLASU VOJAŠKA ELIOTA LJUBICA V 5TARI GRČIJI SOPUI ZBOR Ali SVET PEKO • 1903' 1983! AMERIŠKA MERA ZA MLEKO SESTAVIL' LJUBO BRADEŠKI SMUCISCE PRI :0 POSTOJNI ZAtRTAUA POT ZA CESTO Za zadnjo križanko smo dobili 55 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec FRANCI JERMAN iz tozda Obutev. Razdelil pa jih je takole: 80 din — IVANKA PAJNTAR — upokojenka 60 din — ANTON KALAN — upokojenec 40 din - TONČKA BLAŽIČ - 400 20 din - OVSENEK JURIJ - 300 20 din - MIKOLIČ BORIS - 529 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 1. junija 1983. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega moža in očeta BOJANA MAGLI CA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem delovne organizacije PEKO-ERC za podarjeno cvetje in finančno pomoč ter izraženo sožalje ter za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Romana in sin Aljoša Ob smrti drage mame ANE BODLAJ iskrena zahvala vsem, ki ste sočustvovali z mano in spremili mamo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujem obračunovalkam DO PEKO in sodelavcem iz TOZD Gumoplast za podarjeno cvetje in denarno pomoč, ter za izrečena sožalja. Žalujoča hčerka Anka Roblek Ob izgubi moje najdražje mami ANICE TORKAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 523 in kontrole kvalitete za izraze sožalja, darovane šopke in denarno pomoč. Lepa hvala vsem, ki ste se poslovili od nje. hči Joži Ob minuli življenjski prelomnici, se sodelavkam in sodelavcem iz TPD iskreno zahvaljujem za pozornost. Franci Dobrin Prijateljem — sodelavcem! Napočil je čas, ko sem poslovil se od vas. Vsa dolga leta, skupaj pri delu preživeta, so mi pomenila veselje in radost, da dočakal sem ta dan. Zdaj, ko odhajam v zasluženi pokoj, se vsem sodelavcem v sektorju 300 iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki me bo spominjalo na prijatelje in sodelavce. Vam, ki se še prebijate po moji poti, pa želim še mnogo delovnih uspehov in da bi vam bila ta pot še naprej lepa, uspešna in čim krajša. Še enkrat iskrena hvala Mirko Plesničar PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Meglič Antonija, Balič Zarif, Žepič Janez, Maje Peter, Bukovec Slavica, Džankovič Fadida, Vujič Olga, Otavnik Ivana, Škrjanc Peter, Žohar Draga, Hribernik Franc, Popovič Jasmina, Las Romana, Katrandiski Antonio, Vertelj Boris V TOZD BUDUĆNOST Kapusta T erezija V MREŽO Titogradu — Maksimovič Miljojka Sarajevo — Karič Fata Split I — Gadžo Nedjeljko Zenica — Spremo Žarko Niš I — Nikolič Zoran IZ TOVARNE Kostič Fadil, Kopač Robert, Praprotnik Julijana, Meglič Albina, Jekovec Ljudmila, Tomazin Marjeta, Štefe Karolina, Plesničar Mirko, Radončič Ifetija, Mali Janez in Japelj Vladimir IZ TOZD BUDUČNOST IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV OBISKALA NAS JE PISATELJICA BERTA GOLOBOVA »Jutri ob 18. uri pride v knjižnico pisateljica Berta Golobova. Prav je, da se učenci udeležite tega srečanja!« se zasliši ob koncu šolske ure iz zvočnika. Pisateljica? Je to tista, ki je napisala Drobne zgodbe? Seveda, prišla bom. Naslednji dan se napravim in odidem v tržiško knjižnico. Tu že čaka nekaj učencev. Vsedem se na stol v prvi vrsti in nestrpno čakam. »Bo stara, mlada, vesela, žalostna, majhna, velika? Le kakšna bo?« se zamislim. Pa vstopi žena srednjih let, vesela. Vsede se za mizo in posluša program, ki so ji ga pripravili učenci z Osnovne šole heroja Bračiča. Ne menim se toliko za program, rajši si ogledujem pisateljico in razmišljam o njej: »Gotovo je bila to vesela deklica, ki je zelo rada pisala spise. Čeprav je živela v revnejšem času, ko so bile odlične ocene skoraj nemogoče, je postala pisateljica. Ali so njene zgodbe resnične? Je res imela botro, ki ji je prinesla majhen kovček, poln bonbonov?« Takrat se je program iztekel in spregovorila je Berta Golobova. Pripovedovala je o svojem delu, kako je spoznala ljudi iz zgodb in podobno. Povedala je, da je bila prej učiteljica. Ko pa so ji odpovedale glasilke, je morala to delo pustiti in se je posvetila drugemu. Napisala je nekaj knjig, ki so pomembne ne le za zabavo, iz njih spoznaš mnogo več. Pisatelji nam odpirajo pot do večjega besednega zaklada, zato jih je dobro spoznati. Urša Terna, 5. a OŠ heroja Grajzerja čpoRT — REKREACIJA KOŠARKA Medjimurec Anica, Skupnjak Zlatko, Vahtarič Zdravko, Jurešič Zlatko, Gerenčir Josip, Prmec Marijan, Čanakai Djuro, Kruselj Kruno, Markovič Nedeljko, Tenčič Božo, Bebeljak Ljuba, Muzič Ružiča, Stančin Djurdja, Botak Zvonimir. IZ MREŽE Celje II — Leskovšek Mihaela Beograd II — Spasojevič Zoran Zagorje — Sopotnik Filip Senta — Stojkov Jelica Bitola — Jovanovska Meri RATKO HADŽI-MIHAJLOVIĆ V SPOMIN V začetku maja je v svojem sedemdesetem letu umrl v Beogradu naš dolgoletni sodelavec Ratko Hadži-Mihaj-lovič. Tov. Mihajlovič je prišel k nam v poslovalnico Beograd II. kot namestnik poslovodje. Svoje delo je opravljal zelo vestno in zato mu je bilo ob otvoritvi poslovalnice Beograd III. zaupano v njej delovno mesto poslovodje, ki ga je uspešno opravljal vse do svojega odhoda v pokoj v letu 1975. Stari sodelavci v TOZD Mreža se tov. Ratka spominjamo kot zvestega člana našega kolektiva, kot zelo vestnega in poštenega delavca in kot prijetnega družabnika. Bil je strokovnjak v naši stroki poleg tega pa je bil znan športni delavec v Beogradu. Sam je aktivno igral nogomet in bil igralec v prvoligaškem moštvu BASK, kasneje pa je opravljal terenske posle v klubih »Čukarički« in »Trgovački« v Beogradu. Bil je eden najstarejših članov terenske organizacije Jugoslavije. Ob tem žalostnem dogodku izrekamo svojcem pokojnika naše najgloblje sožalje z zagotovilom, da bomo tov. Ratka ohranili v najlepšem spominu. Sodelavci v TOZD Mreža V sredo, 20. aprila sta se v telovadnici heroja Bračiča pomerili v košarki ekipi ELEKTRIČARJEV in MREŽE. ELEKTRIČARJI: Lausiger Boris, Ropoša Bojan, Uzar Janez, Perko Peter, Verč Stojan, Valjavec Marjan, Šinigoj Boris. MREŽA: Puhar Klavdij, Kranjc Bojan, Valjavec Ivan, Pelaič Željko. Mraz Edvard, Kaloper Božidar, Meglič Joža, Homan Franc, Hrgovič Miro, Močnik Boštjan SODNIK: Vrhovnik Bojan Koše so dosegli: Lauseger 6, Uzar 2, Perko 9, Valjavec 5 za električarje in Kranjc 2, Valjavec 4, Pelaič 4, Mraz 14, Kaloper 10 in Meglič 2 za ekipo Mreže. Tekma se je pričela po pričakovanju. Kljub začetnemu vodstvu električarjev je ekipa Mreže izkoristila svojo nadmoč v višini, izenačila in povedla. Svojo prednost je do polčasa povečala na 8 košev (polčas 20: 12). V drugem polčasu se je pokazala boljša kondicijska pripravljenost ekipe električarjev, katero pa so »mrežarji« nadomestili z borbenostjo in domiselno igro v napadu. Rezultat 2. polčasa 16 : 10 to tudi potrjuje. Najboljši na igrišču so bili Mraz in Kaloper pri Mreži in Perko ter Lausiger pri električarjih. Posebej velja pohvaliti sojenje Vrhovnik Bojana. Tekmo sta obe ekipi vzeli resno. Kljub veliki borbenosti pa so električarji morali priznati premoč ekipi Mreže. Upamo, da rezultat električarjem ne bo vzel »kril«, temveč da jim bo vzpodbuda za podobna srečanja. STRELJANJE V četrtek, 21. aprila je bilo v strelski dvorani na Ravnah organizirano tekmovanje z zračno puško v počasitev praznika dela in ustanovitve OF. Ekipa Mreže v sestavi Kaloper Božidar, Meglič Joža in Močnik Boštjan je zasedla 3. mesto s 376 krogi. Prva je bila ekipa »ROG« s 397 krogi, druga pa ekipa »SOB Tržič« s 389 krogi. Boštjan PREKLIC »Podpisani Franci Jerman, stanujoč Tržič, Pot v Zali Rovt št. 9 preklicujem in obžalujem vse kar sem 3. 5. 1983 neresničnega trdil o Marti Kunej-Jovanič, stanujoči Tržič, Pot na Zali Rovt št. 9, obžalujem tudi vse žalitve, ki sem jih ji izrekel. Zahvaljujem se ji za odstop od kazenskega pregona ter se jo v bodoče zavežem pustiti pri miru. Plačal ji bom v roku 10 dni tudi stroške intervencije v znesku din 500,00.« V oddelku 524 izvajajo dela za montažo novega stroja za direktno brizganje DESMA. V gumami pa tečejo pripravljalna dela za montažo novega dvovaljčnika. Ta bo močnejši ob obstoječega, ki je dotrajan. Imel bo mešalno napravo in napravo za rezanje trakov in plošč. Z novim dvovaljčnikom bo boljša kvaliteta mešanja. OČISTIMO NAŠO OKOLICO Akcijo OČISTIMO NAŠE OKOLJE smo izpeljali. Okolico smo očistili, toda taka je ostala le do ponedeljka, ko smo začeli odmetavati spet po stari navadi. Ko bo rešeno vprašanje odpadnih olj in topil bomo željeni in nujen red morda lažje obdržali. V teku so namreč razgovori s tovarno zdravil Krka, ki bo topila destilirala, če bodo z analizo ugotovili, da so primerna za ponovno uporabo. Odpadna olja pa bo po vsej verjetnosti odkupoval Petrol. Ugotavljamo pa, da smo premalo resni in morda zreli, da nam ne bi bilo vseeno v kakšnem okolju živimo. TEKMOVANJE ČEVLJARJEV V okviru praznovanja 30-letnice Planike bo tudi letošnje zvezno delovno-proizvodno tekmovanje delavcev jugoslovanske obutvene industrije. Tekmovanje bo 21. in 22. oktobra. V naši delovni organizaciji pa bo izbirno republiško tekmovanje v mesecu septembru. Naši tekmovalci so se lani v Borovu izredno dobro izkazali, upamo, da bo tako tudi letos. OB DNEVU KRVODAJALCEV KRI JE ŽIVLJENJE Prostovoljno krvodajalstvo slavi letos 30-letnico svojega delovanja. Pomudimo se ob pomembni letnici 1953, ko je krvodajalstvo prevzel Rdeči križ Slovenije. Od takrat je število prostovoljnih krvodajalcev uspešno raslo. Iz leta v leto več, anonimnih občanov je z darovanjem krvi dokazovalo svojo humanost in solidarnost do sočloveka, katere vrednosti ne merimo v denarju ampak le v človekovi hvaležnosti. Vseh naših krvodajalcev se spominjamo ob takih obletnicah in jim izrekamo vsa priznanja za njihova humana dejanja. Tako se bomo tudi letos 4. junija ob Dnevu krvodajalcev s priznanji oddolžili krvodajalcem, ki so že 5, 10, 15, 20 in večkrat darovali svojo kri. V našem kolektivu je veliko krvodajalcev. V letu 1982 je ob redni krvodajalski akciji darovalo svojo kri več kot 300 članov, ob izredni akciji v avgustu lani pa še dodatnih 61 članov kolektiva. Na Dan krvodajalcev (4. junij) bomo za krvodajalce pripravili kratek kulturni program in jim podelili priznanja ter izrekli ISKRENA HVALA! Aktiv RK DAN ZMAGE NA ČEVDRCAH Kot že dolga leta smo tudi letos proslavili 9. maj — Dan zmage na Cevdrcah pri spominskem obeležju, kjer je bila 26. julija 1941 ustanovljena I. tržiška partizanska četa. Na Cevdrcah se je kljub slabemu vremenu zbralo 130 članov našega kolektiva. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Kokrškega odreda Križe in kvintet bratov Zupan. Slavnostni govornik je bil Štefko Urbanc, borec, aktivist ter prvi direktor Peka po osvoboditvi. Na proslavi je bil tudi edini še živeči udeleženec ustanovnega srečanja na Cevdrcah Karel KRAVCAR. Po končani proslavi je bilo družabno srečanje v planinski koči v Gozdu. SODELOVANJE OBČIN TRŽIČ IN LUDBREG Na sestanku odbora za medobčinsko sodelovanje v Skupščini občine Ludbreg so razpravljali o nadaljnem sodelovanju občine Ludbreg s pobratenimi občinami, posebej še s pobrateno občino Tržič. Imenovana je posebna delovna skupina, ki bo skupaj s komisijo iz Tržiča izdelala program sodelovanja. Občina Ludbreg ima prijateljske in tovariške vezi z več občinami. Sodeluje z občino Križevci, ker sta skupaj prevzeli pokroviteljstvo nad Kalničkim odredom — prvo partizansko enoto v severozahodni Hrvatski. Občina sodeluje tudi z občinami Grubišno Polje, občino Rab in drugimi. Sodelovanje med Tržičem in Ludbregom se je začelo s sodelovanjem Budučnosti in Peka. Organizaciji sta se leta 1976 združili in od takrat je Budučnost tozd Peko. Na temeljih tega sodelovanja se pojavljajo vedno nove mogočnosti spoznavanja prebivalcev dveh zemljepisno sicer odddaljenih občin, toda po prijateljstvu bližnjih. S sklenitvijo pobratenja v letu 1981 se sodelovanje nadaljuje in dobiva vedno nove oblike. Pripravlja se dolgotrajnejše gospodarsko sodelovanje in sodelovanje na kulturnem in športnem področju, vse pa v cilju skupnega hitrejšega razvoja občin Tržič in Ludbreg. Franjo Vrtulek čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.