ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 • 399—411 399 I s t v â n G y ö r g y T ó t h ••" r/fA ZNANJE BRANJA IN PISANJA V ŽELEZNI ŽUPANIJI 1600—1800 Pismenost, sposobnost branja in pisanja in obseg pisane informacije so zadnje čase vedno bolj v ospredju raziskav v Evropi. Nima smisla pretirano poudarjati pomembnost te važne poteze v človeški kulturi, bistveno vprašanje je poiskati primerne vire in pravilno metodo za njeno vrednotenje. Kälmän Benda je bil na Madžarskem prvi zgodovinar, ki je napravil splo­ šen pregled pismenosti med kmeti. Kot vire je uporabljal podatke, zbrane za časa Marije Terezije. Ko se je pripravljala velika agrarna reforma, so morali leta 1769 zapriseženci posameznih vasi odgovoriti na vprašanja o zemljiščih, o kmetijstvu v vasi in po ustni prisegi so morali dokumente podpisati ali pa se podkrižati. Benda je v svoji študiji analiziral pismenost v Prekdonavju (Du- nantul, Transdanubia), se pravi na območju med Donavo in avstrijsko mejo. Ugotovil je, da se je povprečno samo 12—15 % zaprisežencev, se pravi kmečke elite, znalo podpisati. Pri tem pa ni tako značilno povprečje, pač pa ogromne razlike med posameznimi kraji. V županijah Sopron in Moson, blizu Dunaja in trga cesarskega glavnega mesta, najdemo v 45—49 % vsai enega zaprise- ženca, ki se je znal podpisati, v 16—28 % vasi pa so bili po trije zapriseženci, ki so se znali podpisati. V Baranji pa, v zaostali pokrajini na južnem delu Prekdonavja, ni bilo niti ene vasi s tremi pismenimi zapriseženci, v 98,5 % vasi pa ne zasledimo prav nikogar, ki bi se znal podpisati. Povprečno v Prekdo­ navju, ki je bilo nedvomno nadpovprečno razvito v primeru s celotno državo, je bil v 11,5 % vasi vsaj en zapriseženec pismen, in samo v 4,8 % vasi srečamo po tri pismene osebe.1 Prekdonavje, v zapadnem delu kraljestva, je bilo sicer heterogeno, vendar razvito, medtem ko je bila Erdeljska (Transilvanija), na vzhodu Ogrske (v da­ našnji Romuniji), zaostala. Ambrus Miskolczy je analiziral podpise in znake križa ankete, ki je bila opravljena 50 let kasneje, leta 1819, in je našel samo v 129 od 2241 vasi (se pravi v 5,8 %, medtem ko jih je bilo v Prekdonavju 11,5 %) vsaj enega zapriseženca, ki se je znal podpisati. Da preidem iz splošnega pregleda in da spoznam miselnost kmetov, kar zadeva pisanje, in vez med sposobnostjo podpisovanja ter vsakdanjo rabo pi­ save, sem se odločil, da bom proučil ožji prostor. Niso me namreč zadovoljile mehanične statistike križev in podpisov, pač pa sem primerjal glede pismenosti različne dokumente, često si nasprotujoče med seboj. Za to analizo sem si iz­ bral Železno županijo (Vas vârmegye), danes na meji med tremi državami, Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko, ki je bila v 17. stoletju na meji med tur­ škim in habsburškim cesarstvom. Bogastvo virov omogoča tu bolj razčlenjeno 1 Kâlmân Benda, Les Lumières et la culture paysanne dans la Hongrie du XVIIIe siècle. Izšlo v : Les Lumières en Hongrie, en Europe centrale et en Europe orientale. Actes du Troi- sième Colloque de Mâtrafured, 26 septembre — 2 octobre 1975. Budapest 1978, 97—108. Tu lahko navedem še nekaj splošnih del : Carlo M. Cipolla, Literacy and development in the West Pen- guin Books, Harmondsworth 1969. Literacy in Traditional Societies. Ed. Jack Goody, Cambridge 1968. Francois Furet - Jacques Ozouf, Lire et écrire. L'alphabétisation des Français de Calvin â Jules Ferry. Paris 1977, I—II. David Cressy, Literacy and the Social Order. Reading and writing in Tudor and Stuart England. Cambridge 1980. Rab Houston, Literacy and Society in the West 1500—1800. Social History Vol. 8, no. 3, Oct. 1983. Literacy and Social Development in the West: a Reader. Ed. Harvey J. Graff. Cambridge 1981. Jochen Richter, Zur Schriftkundigkeit mecklen- burgischer Bauern im 17. Jh. Jahrbuch für Wirtschaftsgeschichte 1981, Ш. Rolf Engelsing, Anal­ phabetentum und Lektüre. Zur Sozialgeschichte des Lesens im Deutschland zwischen feudaler und industrieller Gesellschaft. Stuttgart 1973. 2 Ambrus Miskolczy, Az irni-tudâs es a târsadalmi rétegzôdés Erdélyben az 1820—ju-as években. (Pismenost in socialna struktura na Erdeljskem 1820—1830). Izšlo v: Râday-évkonyv. 1981, il. Budapest 121—134. 4 0 0 I- G- ТОТН : Z N A N J E BRANJA IN P I S A N J A V . . . in poglobljeno raziskavo. V županiji so živele kar štiri narodnosti, vendar so bivali hrvaški, nemški, slovenski in madžarski kmetje v ločenih vaseh: prav zato je lažje prepoznati in primerjati raven pismenosti. V županiji je leta 1769 od 356 vasi samo v 25 (7,0 %) živel po en zapriseženec, ki se je znal podpisati m samo v 6 vaseh (1,7 %) s 0 bili vsaj po tri je pismeni. S takšnim »rezultatom« se je ta županija znašla v sredini lestvice v Prekdonavju. Potreben je bil vsaj minimalen prodor pismenosti v družbo, tudi zato da so se lahko pojavili znaki križa nepismenih na dokument ih. V srednjem veku se ni za overovitev dokumentov zahteval niti znak križa. Ce je bil na razpolago zig, so ga uporabili, sicer pa ne. Tudi v obravnavani županiji lahko pričnemo z analizo nepismenosti šele v prvi polovici 17. stoletja. Prvi znaki križa ki na­ domeščajo podpise, se pojavijo v začetku 17. stoletja. Leta 1604 je carinik trga K ö n n e n d izdal dokument in, kot je sam dejal (bil je n a m r e č nepismen in ni imel lastnega žiga) »sem osebno izrezal lesen križ in ga vtisnil na papir« Tako je bil lesen križ prehodna reši tev med -zapisanim« križem, podpisom nepisme­ nega, m prav im žigom, kar jasno dokazuje spremembo miselnosti : v prvih letih 17. stoletja so tudi tisti, ki niso znali pisati, že čutili potrebo avtografske potrdi tve. 3 Nekoliko kasneje, okrog sredine stoletja, se pojavijo na d o k u m e n t i h znaki kriza kmetov tudi po vaseh. P r e d tem so bili ti dokument i overovljeni samo z žigom občine, toda okrog leta 1650 so župan in zaprisežene! že uporabljali znak kriza. Vendar nalet imo po vaseh šele sredi 18. stoletja na pravi podpis kmetov. V zapadni Evropi so raziskovanja odkrila, poleg znakov križa in podpisov se druge številne prehodne oblike. Na Madžarskem so celo najbolj okorni pod­ pisi vedno popolni — v primeru, da kdo ni znal zapisati celotnega imena, je pod tekstom enostavno napravi l znak križa. Na osnovi položaja v Železni žu­ paniji m raziskav, ki sem j ih opravil tudi v drugih arhivih, lahko m i r n o za­ trdim, da na Madžarskem ni zaslediti, v splošnem, osebnih zavoj kov, risb, obrtniških znakov, monogramov in podob, kombiniranih z začetnicami imena! zelo redki pa so podpisi s t i skano pisavo. Podpis Jânosa Salija z zmedenimi črkami, prej nar i sanimi kot zapisanimi, je bil edinstven primer, sprejet kot podpis. Ce kdo ni zmogel niti tega, se je pač podkrižal. Tako je bila na Mad­ žarskem razlika med pismenimi in nepismenimi mnogo večja kot v zapadni Evropi; polpismeni se istovetijo s popolnoma nepismenimi, zato m o r a m o pri pr imer janju madžarsk ih statist ik z evropskimi to p r i m e r n o upoštevati . 4 Pismenost v trgu Körmend Kr iž_Podpis Križ Podpis 1670—1699 91 43 67,9 % 32,1 % 1700—1799 346 180 65,8% 34,2% V 17. in 18. stoletju je bilo število prebivalstva trga skoraj enako. Leta 1697 je škofijski vizitator naštel 1844 duš (vključno z otroki in protes tantsko manjšino), leta 1756 drugi vizitator eno več, točno 1845. V zadnjih 30 letih 17. stoletja sem zasledil 134 podpisov in križev, kar predstavl ja le 7,2 % prebi­ valstva. Bolj značilen je rezultat naslednjega stoletja: v t e m sem zasledil 526 podpisov in križev, kar pomeni 28,5 % prebivalstva trga. Ker pa je bilo prebi­ valstvo prešteto v danem t r e n u t k u , podpisi in križi pa so iz obdobja sto let, je to razmerje zelo približno. 5 2 NoTd1604 r S k Ì d r Ž a V n l a r h i V - < М а § У а г Orszägos Levél târ = MOL). E 554, 40 CS. Fol. Hung. , p . 4 Znaki , r i s b e : E m m a n u e l Le Roy Ladur ie , Les p a y s a n s de L a n e u e d o r P a r i s IQRR Ж •>*<: P i e r r e Goubert , B e a u v a i s et le Beauvai s i s de 1600 à 1730 P a r U i « ш r , , „ S % 3 4 5 ~ 3 4 6 - et h o m m e s en L o r r a i n e 1550-1635. N a n c y 1974? 707 Cressy op cit.! pàss im. У C a b o u r d m > T e r r e ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 401 Ta preglednica daje sprva vtis, da ni bilo v 150 let ih v K ö r m e n d u nobe­ nega napredovanja v pismenosti, kajti razmerje med nepismenimi je ostalo skoraj nespremenjeno. Toda ta napačen vtis povzroča dejstvo, da so viri 18. stoletja zajemali mnogo širši segment prebivalstva kakor sto let pre j . Ob koncu 17. stoletja zasledimo križe in podpise na zastavnih pismih: podpisovali so se pač tisti, ki so imeli kaj zastaviti (zemljo ali hišo). V 18. stoletju pa se pojavijo na f a k t u r a h tudi nižji sloji v trgu, tako dninarji, služkinje, vajenci in sploh taki, ki niso imeli prej nobenega opravila s pisavo. Pismenost kmetov v vaseh körmendskega gospostva Hrvaške vasi4a Berkifalu Horvâtnâdalja Harasztifalu Madžarske vasi, ki niso bile nikdar pod Turki Hidashollps Egyhâzasriollos Molnaszecsód Madžarske vasi, ki so bile v 17. stoletju pod Turki Nädasd Halogy Nemške vasi Németsâroslak Kertes 16 križi 6 11 16 11 38 — DO—1699 podpis i 0 0 0 0 0 — 1700—1799 križi podpisi 26 13 8 36 25 88 20 26 0 2 0 4 2 6 0 0 1800—1848 križi 51 29 44 66 51 12 108 125 podpisi 2 2 1 35 24 14 18 0 46 66 26 17 Skupaj 128 0 308 16 512 113 Madžarske vasi sem razdelil v dve različni skupini ; vasi, ki niso bile ni­ k d a r pod Turki , in vasi, ki so bile v 17. stoletju pod turško oblastjo. To in pa razlike v narodnost i so bili zelo pomembni dejavniki v pismenosti. Nemci so slabo znali madžarsko, Madžari slabo nemško, m e d t e m ko so Hrvat i dobro go­ vorili madžarščino. V vseh t r e h narodnos tn ih skupinah je v šoli pouk potekal v materinščini . Toda hrvaški in slovenski kmet je so se mnogo redkeje znašli pred zastavnim pismom in koledarjem, napi sanim v nj ihovem jeziku, kakor Nemci in Madžari . Pisanje je bilo namreč v nj im znanem, vendar tu jem je­ ziku.5 Bilo bi povsem napačno vrednot i t i v odstotkih znake križa in podpise, najdene po vaseh. Neki dokument, ki so ga podpisale številne priče, npr. po­ godba z zemljiškim gospodom, precej poveča število križev na naši preglednici : to pa ne pomeni, da je bilo stanje nepismenosti t istega leta slabše od drugih, v ka ter ih zasledimo samo križe župana in n e k a t e r i h zaprisežencev. Edino pra­ vilno merilo za preverjanje razvoja pismenosti je, da prešte jemo podpise, ne da bi upoštevali število križev. Na podoben način je t reba upoštevati, da se na dokument ih nižji sloji pojavljajo v večjem številu vzporedno s širjenjem pi­ save: na ta način se bolje razbere prodor pismenosti v vedno večjem absolut­ nem številu podpisov, čeprav je razmerje podpis/križ skoraj vedno enako. 4a V teh vaseh danes Hrvatov ni več. (Ene. Jugoslavije 3, 1958, 535). (Pripomba uredništva.) 5 »Idiomatis ungarici non sunt expertes«, Canonica visitatio Stephan! Kazó. MOL Film 52, p. 411. (1 697), »Hungarica lingua haud ignota«. (MOL P 1322. összeiräsok 1762, p. 96 et 140/a). Sta­ tistika opismenjevanja je napravljena po dokumentih v Madžarskem državnem arhivu. (Batthy- âny, Kamara, Békâssy, 1526 utâni, ecc., zbirke) in v arhivu Železne županije. (Vas megyei Le- véltâr), Szombathely. Za število prebivalcev glej Visitationes canonicae MOL Film 52 et 5197. 402 I. G. TÓTH : ZNANJE BRANJA IN PISANJA V . . , Gospostvo cistercijanske opatije v Monoštru (Szentgotthârd) je bilo blizu gospostva, o k a t e r e m smo govorili. Leta 1757 je bilo na opati jskem gospostvu 4615 ljudi, ki so moral i k spovedi (otroci torej niso š tet i) : v 18. stoletju sem našel skoraj 600 znakov križa, se pravi 13 % popisanih, ker pa ženske niso bile skoraj nikoli za pričo, imamo informacijo o domala četrt ini kmetov. Razmerje seveda ni ustrezno, kajti osebe so bile popisane v enem letu, 600 križev pa se je zaznamovalo v vseh letih stoletja. Pismenost kmetov v vaseh gospostva opatije v Monoštru Slovenske vasi Otkovci — Borgolin Stevanovci — Is tvânfa lva Andovci — Orfalu Verica — P e r m i s e Sakalovci — Szakonyfalva Slov. ves — Tótfalu N e m š k e vas i 5 a Badafa lva Nagyfalu N é m e t l a k R a k s K r i s t y â n Ercsenye Olaszfalu J a n a f a l v a Horvât fa lu M a g y a r l a k Pócsfalu M a d ž a r s k e vasi Csörötnek F a r k a s f a H â r o m h â z Kethe ly Kisfalud Kondorfa R â b a g y a r m a t T a l a p a t a k a Zsidó 1650—1699 križi 15 59 30 4 34 18. 1 10 9 7 11 12 — — — — — 22 5 10 5 6 8 15 7 2 podpisi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — — — — — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1700—1799 križi 28 22 43 17 19 22 39 23 8 37 12 44 19 25 14 39 — 41 39 14 8 — 45 28 4 17 podpisi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 — 0 0 0 0 1800—1848 križi 68 66 54 56 74 47 ' 53 33 120 133 130 176 106 — 71 — 63 31 16 12 25 11 — 47 16 10 podpisi 0 0 0 0 0 0 0 7 0 1 24 8 0 — 0 — 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 K a r zadeva nepismenost, je bilo monoštrsko območje vidno bolj zaostalo od svojega soseda. Ta pojav si lahko razložimo samo z majhnim številom šol, kajti četudi je bila v kaki vasi šola, je otroci niso dosti obiskovali. Izračunal sem delež otrok, ki so obiskovali te šole. Po točnem preštet ju ljudi, ki niso bili še godni za spoved, to je otrok, s tar ih manj kot 7 let (število je bilo skoraj enako onemu šoloobveznih otrok, od 7 do 12 let), sem to število delil s številom otrok, ki so dejansko obiskovali šolo.6 Sole niso bile posebno obiskovane: od 20 otrok je samo eden hodil v šolo. Tudi če je otrok obiskoval šolo, s t em še ni rečeno, da je znal pisati. Dobro je n a m r e č znano in se pogosto citira dejstvo, da so učitelji prejemali nekoliko več denar ja od staršev otrok, ki so se naučili ne samo brati, temveč tudi pisati. 5 a Skoraj vsi ti kraji so med Rabo in Labnico (Lapines, Lafnitz) in pripadajo danes avstrij­ ski Gradiščanski. Glavna med njimi sta Jennersdorf (Gyanafalva, Ženavci) in Mogersdorf (Na- gyfalva, Magdinci, Modinci). (Pripomba uredništva.) 6 Statistika opismenjevanja je napravljena po dokumentih arhiva monoštrske opatije (XI- 604), v Arhivu 2elezne županije (Szombathely). Za šole glej omenjene vizitacije in MOL Consi­ lium Locumtenentiale, Acta fundationalia C-39. Lad. E. Fase. 12, I. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 403 Delež dečkov, ki so v Župnije Szentgotthârd (Monošter) Râbagyarmat (Zormot) Kethely (Trosce) Mogersdorf (Nagyfalu) Jennersdorf (Gyanafalva) Skupaj vaseh okrog Monoštra obiskovali I. 204 116 152 415 498 1385 II. 20 10 9 15 30 84 šolo III. (v %) 9,8 8,6 5,9 3,6 6,0 6,1 I. število tistih, ki še ne morejo k spovedi (1757) II. število dečkov, ki so hodili v šolo (1770) III. razmerje med I. in II. v odstotkih Iz tega sledi, da se niso vsi naučili v šoli pisat i : številni so se zadovoljili s pa­ sivnim poznavanjem črk. Osebno pa uporabl jam ta pojav v nasprotnem smi­ slu. Ce je imel učitelj eno tarifo za tiste, ki so brali, in drugo za tiste, ki so tudi pisali, je pač gotovo, da se vsi niso naučili pisati. P r a v tako pa je gotovo, da so se številni naučili pisati, ker so starši plačevali višjo tarifo. V e n d a r ni­ sem v 26 vaseh monoštrskega gospostva našel v 17. in 18. stoletju nit i enega podpisa. Z drugimi besedami povedano: tudi tisti, ki so se v šoli naučili pisati, so znanje pisave kaj k m a l u pozabili, ker niso imeli priložnosti to svojo spo­ sobnost prakt icirat i , in k a d a r so morali kot odrasli overovljati dokumente, niso bili sposobni se podpisati, pač pa so se podkrižali . Na ta način si lahko razlagamo veliko razliko med dvema območjema. Körmend je bil na stičišču številnih p o m e m b n i h trgovskih poti in tudi prebi­ valci sosednjih vasi so akt ivno sodelovali pri t e m živahnem trgovanju. Vasi gospostva monoštrske opatije pa so živele v bolj zapr tem svetu. Niso imele toliko potrebe po znanju pisanja in branja kot kmet je okrog Körmenda, ki so prevažali blago do Dunaja. Kmetov seveda ni spodbujal k poznavanju pisave samo finančni interes (tudi nepismeni je znal šteti na prste), temveč blago in vesti, ki so se širile enako po istih poteh, ter knjižice, ki so se prodajale na trgih. 7 Štiri nemške vasi, ki v njih zasledimo edine podpise na monošt r skem ob­ močju, so bile blizu glavne trgovske poti proti Avstriji. Verjetno si l ahko na ta način razlagamo prve pojave podpisov. V vasi Grieselstein (Kristyân) so leta 1825 trije kmetje, ki so se dotlej na vaških letnih r a č u n i h vselej podkrižali, svoje ime napisali. Led je bil prebi t : v tej vasi se je torej zabeležila potreba po lastnoročnem podpisu. Naslednje leto je že 12 kmetov podpisalo r a č u n : sicer se je našlo 18 podpisoy, šest j ih je napisala roka pri jatel jev: gre torej za »dvoj­ ne podpise«. Lastnoročni podpis je bil v modi in je užival določen prestiž. Ne­ kater i kmetje, ki so sé naučili pisanja, so čutili potrebo, da izkoristijo to svojo sposobnost in so spodbujali tiste, ki so ostali na različnih stopnjah polpisme- nosti. in celo popolnoma nepismene, da dajo s podpisom vtis, da zares znajo pisati. V strokovni l i teratur i o pismenosti ni enotnega pogleda v zvezi z nasled­ njim vprašan jem: ali so razen podpisa sploh znali pisati tisti, ki so se podpiso­ vali? Drugih pisanih dokumentov teh kmetov ne poznamo in različne stopnje polpismenosti se mešajo, zato se mi zdi, da ne bomo mogli nikoli izčrpno odgo­ voriti na to vprašanje. Treba pa si je postaviti še dve vprašanji, če se ne mi­ slimo zadovoljiti z mehaničnim preštevanjem križev in podpisov. P r v o : ali je gotovo, da so tisti, ka ter ih podpise poznamo, znali res pisati? Moj odgovor j e : ne. Drugo: ali je gotovo, da tisti, ki so se podkrižali, niso bili sposobni napisat i svojega imena? Moj odgovor j e : ne. 7 Knj iž ice : MOL B a t t h y â n y , Missiles P 1314., 31164., o t r g o v i n i : ib idem. 7529., 33641., 33912., 33829., 33847., 33749., 54884., 33766. 404 I- G- TÔTH : Z N A N J E BRANJA IN P I S A N J A V . . . Odgovora sta kategorično negativna na obe vprašanji. To ne pomeni samo, da zasledimo potvorjene podpise nepismenih, ampak tudi, da so osebe, spo­ sobne pisanja, overavljale dokumente z znakom križa. Ta pojav lahko ugoto­ vimo samo v primeru, da se podpis iste osebe na dokumentih večkrat ponavlja. V trgu Körmend sem utegnil identificirati (izvzeti so soimenjaki) v 18. stoletju vsaj 44 oseb in še 32 kmetov iz bližnjih vasi, ki so se bodisi podpisovali bodisi podkriževali. Poleg tega sem našel 6 dokumentov, na katerih se je ista oseba na eni strani podkrižala, na drugi pa podpisala. Z istim pojavom se srečujemo v trgih in vaseh v 17., 18. in 19. stoletju, vendar je interpretacija pojava zelo različna z ozirom na kraj in čas. Našel sem dokumente iz 17. stoletja z »lastno­ ročnimi« podpisi nekaterih prebivalcev trga Körmend, o katerih je grajski gospod v pismu jasno zapisal, da »so dobri vojaki, čeprav ne znajo ne pisati ne brati«, ter da, »ker ne poznajo črk, gredo skupaj k pisarju«. Neki upravnik istega gospoda je znal pisati (v arhivu sem našel 200 njegovih lastnoročno na­ pisanih pisem), vendar na nekem dokumentu podpis ni njegov, čeprav je za­ pisano, da je »lastnoročen«, pač pa je njegovo ime napisala, skupno z drugimi devetimi, ista roka, se pravi roka pisarja.8 V prvi polovici 17. stoletja niso bila v tem primeru zapisana imena zato, da bi bilo videti, da znajo pisati. Sredstvo za overovitev je bil žig kot v srednjem veku, »podpisi« so pričevali le o osebi, ki je imela v lasti žig. V tistih časih, ko niti trški župan ni znal napisati svojega imena, podpis ni imel še veljave pri overovljanju in ni mogel nadomeščati pečata. Kdor je imel svoj žig, ga je uporabljal, znak križa je napravil samo v primeru, da žiga ni imel. Nedvomno zasledimo tudi avtentične podpise z velikim znakom križa, kar pa ni pomenilo, da dotični ni znal pisati, pač pa da ni imel lastnega žiga. V Körmendu se je v drugi polovici 18. stoletja zelo spremenila miselnost v zvezi s sposobnostjo pisanja. Ko je večina zaprisežencev že znala pisati, so se ostali nepismeni zapriseženci sramovali svoje nevednosti. To je razvidno ob pojavu dvojnega podpisa. Na dokumentih zasledimo imeni dveh zaprisežencev, enega pod drugim, in ker je pisava popolnoma enaka, je razvidno, da eden med njima ni znal pisati. Ce pregledamo še druge podpise teh zaprisežencev in zasledimo ime, ki ga je napisala roka tretjega zapriseženca (kajti običajni prijatelj je bil odsoten), lahko ugotovimo, kdo je bil nepismen. Ti dvojni pod­ pisi so zelo stabilni: oči vidno je zapriseženec prosil za pomoč vedno istega pri­ jatelja. V drugih primerih se je ista oseba podkrižala, ko je šlo za zasebnika, zasledimo pa njegov podpis, očitno ponarejen, ko je moral podpisovati v svoj­ stvu zapriseženca kot »uradna oseba«. Naleteli smo na dve nasprotujoči si interpretaciji pri istem pojavu. Po eni miselnosti, značilni za trške zaprisežence v prvi polovici 18. stoletja in za ljudstvo do konca stoletja, v pretežno nepismeni skupnosti podpis ni imel ove- rovitvene veljavnosti, zato ni bilo posebno pomembno, ali se je kdo podkrižal ali pa se je podpisal. Po drugi miselnosti, ko je znalo vedno več ljudi pisati, so se tisti, ki so izostali iz skupnosti pismenih, tega sramovali in so se hoteli vsaj navidezno znati podpisati. V tej še močno nepismeni skupnosti oseben in zna­ čilen podpis še ni imel iste veljavnosti, kot jo ima v današnji družbi, recimo, podpis na bančnem čeku. Po skoraj stoletni zamudi razberemo po vaseh tako miselnost enih kot drugih. V vasi Halogy je na neki pogodbi iz leta 1830 vseh 54 družinskih po­ glavarjev napravilo znak križa. Tako tudi Jószef Mihâlyka, katerega križ za­ sledimo kasneje tudi na drugih dokumentih. Je pa gotovo, da je znal dobro pisati. Njegovo pismenost potrjujejo ne le enaki in s tem avtentični podpisi, temveč tudi njegov poklic: bil je namreč v vasi notar.9 8 N e p i s m e n i : MOL P 1322. I n s t r u c t i o n e s No. 42, p 1314. Missiles 7609. MOL, P 1322. F ö l d e s u r i fam. No. 961. P i s m a u p r a v n i k a : MOL P 1314. Missiles 13030 ecc. s MOL P 1322. Kozségi i ra tok, 73., 152.; p 1313. M a j o r a t u s L a d u l a 9/a. No. 85. 'ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 405 Kjer ni znal nihče pisati, se ni niti notar potrudil, da bi se podpisal. Kmet­ je, ki so se v Nadasdu leta 1830 podkrižali, ko se razen ene izjeme ni nihče podpisal, so po 15 letih, ko se je znala podpisati že petina družinskih poglavar­ jev (17,9 %), začutili potrebo, da pišejo, se pravi, da se lotijo tega očitno precej težavnega opravila.10 Ne samo zgodovinar, temveč tudi tedanji kmet se je zanimal za problem pismenih, ko se je podkrižal. Advokat zemljiškega gospoda je priredil proces proti dedičem-nekega kmeta zaradi tega, ker so v njegovi oporoki nastopile nekatere priče, o katerih se je v vasi dobro vedelo, da znajo pisati, pa so se kljub temu na oporoki podpisale z znakom križa. »Kako je mogoče verjeti,« je vprašal advokat, »da se tako pismen človek, kakršen je Jänos Kis, ki je znal celo nekaj latinščine, podpiše z znakom križa?« Predstavnik dedičev je zatrdil, da so bili tudi drugi primeri, ko se je pismena oseba podkrižala: to je bilo zelo v navadi med kmeti, saj je bil notarjev podpis tisti, ki je dajal istovetnost do­ kumentu, ne pa podpisi prič. Dvoje miselnosti se je bilo v dolgih govorih na procesu. Advokat zemljiškega gospoda je predstavljal miselnost pismenih: podpis je zelo važen in na procesu lahko odločilen; če se torej pismeni podkri- žajo, je zelo lahko potvoriti dokumente, saj »vsakdo lahko napiše imena in napravi znake križa.«11 Obramba je predstavljala tradicionalno miselnost ne­ pismenih. Istovetnosti dokumenta ne zagotavljajo podpisi, pač pa žig, notarjev podpis in predvsem skupinski spomin: vsi, tako tisti, ki se podpišejo, kakor tisti, ki se podkrižajo, so lahko pozvani na sodišče kot priče, kot se je dejansko dogajalo na številnih drugih procesih. Tradicionalna miselnost je razvidna tudi v primeru »anonimnih podpisov«, se pravi, ko je nekdo podpisal dokument lastnoročno, vendar ne s svojim ime­ nom, pač pa z besedami »idem qui supra«, saj je bil žig tisti, ki je dajal doku­ mentu veljavnost, ne pa črke, karakteristične za posameznika.12 David Cressy, izvrsten opisovalec alfabetizacije v Angliji, ironizira po pra­ vici literarne zgodovinarje, ki nočejo priznati, da je bil Shakespearjev oče ne­ pismen, in iščejo nekakšno magično tolmačenje risbe, ki je nadomeščala njegov podpis. Cressy pravi, da je bil v srednjem veku znak križa znak potrditve, medtem ko je bil v 16. stoletju samo dokaz nepismenosti. Kmetje v vaseh v okolici Monoštra so živeli še v začetku 19. stoletja v srednjem veku, vsaj kar zadeva pismenost. Znak križa torej še ni izgubil svojega izvirnega, magičnega pomena. Leta 1829 je v neki vasi notar zapisal imena 39 prič, te pa so se pod- križale druga za drugo, razen zadnje: Caspar Jud se ni hotel podkrižati, ker ni bil kristjan in notar je moral pripisati »brez križa«.13 Pismenost je zelo stabilna historična dimenzija. Zadnja leta preteklega stoletja je bilo ob ljudskem štetju postavljeno tudi vprašanje sposobnosti pi­ sanja in branja. Leta 1880 se je v državnem povprečju izkazalo, da je samo 40 % prebivalstva v starosti od 6. leta dalje znalo pisati in brati, v letu 1890 49,6'% in leta 1900 58 %. Železna županija je bila ena najbolj razvitih, toda velike razlike med posameznimi naselji so ostale. Sele leta 1900, ko se je osnov­ na šola (obvezna od 1868. dalje) bolj razširila, in je kmečki tradicionalni način življenja propadel, so postale razlike med posameznimi vasmi manj občutne.14 Obilica virov, nanašajočih se na to županijo, nam nudi priložnost, da raz­ iščemo poleg sposobnosti pisanja še drug aspekt pismenosti, ki je v Evropi še malo raziskan: gre za navado pisanja med kmeti. Z drugimi besedami pove­ dano: kako in kdaj je prišlo do prehoda med dvema miselnostma; kdaj je kmet 1 0 Ib idem. 11 MOL p 1313 B a t t h y â n y Majoratus , L a d u l a 9/a. N o . 38. 1 2 Ib idem L a d u l a 2. No. 10, Cf. Andrze j Wyczanski , L ' a l p h a b é t i s a t i o n et s t r u c t u r e sociale en Pologne a u ' X V I e siècle. Anna l e s ESC 29 (1974), 706. 13 Cressy, op. cit. 214. Arh iv opat i je , XI-604. G/1 . B a d a i a l v a 1829. 14 1869- Tibor Kovâcs , Vas megye népessége , 1804—1870. (Prebivals tvo Železne župani je , 1804—1870) Szomba the ly 1970, 308—312. Idem, Das südl iche B u r g e n l a n d in den Volkszäh lungen de r J a h r e 1857 und 1869. Eisens tad t 1972, 150—153. 1900: A Magyar Korona o r szâga inak 1900, évi n é p - szâmlâlâsa . (Popis p reb iva l s tva v deželah ogrske k rone , 1900). I. B u d a p e s t 1902, 136—137. 406 I. G. TÖTH : Z N A N J E BRANJA IN P I S A N J A V . Delež prebivals tva, H r v a š k e vas i 1 4 a Alsoberki fa lu Felsöberki fa lu H o r v â t n â d a l j a Haraszt i fa lu M a d ž a r s k e vasi, ki Hidashol los Egyhazashol lós Molnaszecsód Vasi, ki so bile v 17. N â d a s d Halogy N e m š k e vasi K e r t e s N é m e t s â r o s l a k R a b a pisave trg K ö n n e n d Berkifalu H o r v â t n â d a l j a Hidashol lós Egyhazashollós Molnaszecsód Nâdasd Halogy ki je znalo b r a t i in pisat i , v v a s e h okrog i niso bi le n i k d a r pod T u r k i stolet ju pod T u r k i ob proda j i zeml je v k ö r m e n d s k e m I. 168 28 — 16 2 39 — — 1646 TI I I L I L (v %) 297 36,1 43 39,4 — — 93 14,7 27 6,9 54 41,9 — — — — I. I I . 122 36 212 28 45 45 34 17 — — 18 ? 6 202 1869 (v %) 19,7 29,5 30,9 32,9 55,5 42,9 50,7 35,6 15,4 20,7 30,8 K ö r m e n d a i gospostvu 1762 I I I . ( v % ) 77,2 88,3 50,0 66,6 — ? 4,6 I. — — 393 — 263 69 38 1900 (v %) 47,9 71,7 63,1 72,5 73,0 74,8 67,3 66,2 46,3 65,0 61,4 II . — — 410 — 343 304 253 1812 I I I . ( v % ) — — 48,5 — 43,4 13,1 18,5 I. število prodaj z uporabo pisave II. število prodaj brez uporabe pisave III. delež prodaj z uporabo pisave v odstotkih ob prodaji zemlje že zahteval od kupca pisano kupoprodajno pogodbo ter se ni več zadovoljil z ustnim pričevanjem sosedov ali starešin v vasi? Zemljiška gosposka v körmendskem gospostvu je trikrat zahtevala popis prodanih ali zastavljenih kmečkih zemljišč. Kmetje so predložili pisane listine, če pa jih niso imeli, so poklicali starešine v vasi, da so jim bili za priče.15 Kakor v primeru križev in podpisov, tako je tudi v rabi pisave napredo­ vanje razvidno bolj iz absolutnih številk kot iz proporcev. Podobni odstotki skrivajo velikanski napredek: v Molnaszecsödu je leta 1646 enainšestdeset kmetov predstavilo 41 pisanih listin, leta 1812 pa jih je dvainpetdeset predsta­ vilo ne manj ko 226. V tem predelu je bil socialni položaj kmetov odvisen predvsem od površine njihove kupljene ali zastavljene zemlje. Ce primerjamo površino zemlje s številom dokumentov, ki so jih predstavili kmetje sami, naj­ demo povezavo med socialnim položajem in rabo pisave. Moja raziskava je po­ kazala, da ni bilo neposredne in tesne zveze med socialnim položajem in šte­ vilom dokumentov, ali, z drugimi besedami: raba pisave ni bila privilegij najbolj bogatih kmetov. Seveda pravi reveži niso mogli predstaviti dokumentov o svoji zemlji, ker je niso imeli. Toda v srednjem sloju je bila raba pisave 1 4 a Glej o p o m b o 4a. 15 1646 • P 1313. B a t t h y ä n y M a j o r a t u s , L a d u l a 1. No. 33/1—3. 1762 : MOL, P 1322. ös sze i räsok, No. 10, 12, 13, 27. 1812: Ib idem, No. 184, 185, 189. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . з 407 enako razšir jena kakor med bogatimi. Se pravi, da bogastvo ni odločalo o šte­ vilu in sorazmerju dokumentov, ki j ih je k m e t hranil, pač pa miselnost vasi in še posebej posameznega kmeta . V kra ju Egyhâzashollos je prebivalec »zaradi svojih sinov poskrbel, da se dokument i napišejo pred sodnikom in zaprise- ženci« (pro cautela filiorum suorum coram j udice et j ura tis conscribi curaverit l itteras), neka vdova iz neke druge vasi pa »ne poseduje nobenih dokumentov, ker ni predvidela, da ji bodo potrebni« (nullas habet l i t teras, quia non providit šibi necessarias futuras). 1 6 podatki o dokumentih, predloženih v letu 1762: 1600—1649 36 1650—1699 89 1700—1749 175 1750—1762 61 brez datuma 26 skupno 387 Podatki o dokumentih, predloženih v letu 1812: 1600—1699 4 1700—1749 23 1750—1789 81 1790—1799 121 1800—1812 340 brez datuma 15 skupno 584 Ce prever jamo podatke iz vasi na obeh preglednicah, opazimo, da večine dokumentov, ki j ih je zemljiški gospod pregledal leta 1762, 50 let pozneje ni bilo več. Vedno bolj intenzivno prekupčevanje z zemljo je povzročilo, da so postali stari dokument i nepotrebni in kmetje j ih niso več hranil i . Leta 1812 je imel Mihâly Kecskés še v posesti listino iz leta 1624 — in teh 188 let je na kmet ih najdaljši razpon. Z razširjenostjo pisave po vaseh se je omajalo zaupanje v spomin starejših oseb in v tehtnost njihovih ustnih pričevanj. Leta 1765 je šest prič srednje sta­ rosti (med 31 in 55 leti) soglasno izjavilo, da je neka starejša priča na nekem procesu »prišla v svoji starosti tako daleč, da v teku ene ure ne ve več, kaj je pred eno uro povedala: zdi se, da je popoln idiot, in če ga kaj vprašajo, m u lahko storijo povedati kar hočejo, kot m a j h n e m u otroku.« To je sicer osamljen primer. Avtori teta starejših je bila po vaseh v 18. stoletju sicer nekoliko okr­ njena, vendar še vedno upoštevana. Ce pr imer jamo sposobnost pisanja z rabo pisave, je jasno, da rabe pisave ni določalo število pismenih v vasi, pač pa potreba tržišča z zemljo. Tudi ne­ pismen kmet je zahteval od prodajalca iz druge vasi pisano pogodbo, če pa se je ta parcela kasneje prodala v vasi med poznanimi l judmi, se je upoštevale samo ustno izročilo.1 7 Raba pisave se je pojavila nekaj desetletij pred obsežno alfabetizacijo v vaseh; z drugimi besedami, kmetje so doma hranil i že številne dokumente, še preden so se bili sposobni podpisati. Branje ne pušča sledov kakor pisava, zato je zelo težko preverl j ivo: nedvomno so bili številni taki, ki so znali brat i , ne pa pisati, kot ženska, ki je kupila molitvenik, pa se je na r a č u n u podkrižala. 1 8 16 Ibidem (1762). 17 Ibidem, No. 27. V kraju Berkifalu sta leta 1762 dva kmeta predložila dokumente, napisane pred 76 leti, kupljene od tujcev, nista pa več vedela, kako sta jih pozneje dobila njuna očeta. 18 Arhiv Železne županije, Szombathely, Arvaügy, Fase. 4, No. 45 et No. 21. 408 I. G. TOTH: ZNANJE BRANJA IN PISANJA V . . . Vsekakor je zelo možno, da kmet, ki ni znal napisati niti svojega imena, četudi je za silo zlogoval črke, ni vedel, kaj naj bi z juridičnimi dokumenti.19 Imamo konkretne dokaze, da številni ljudje niso znali brati svojih doku­ mentov. Kot bi danes miličnik nekoga vprašal po vozniškem dovoljenju, pa bi mu dotični kazal osebno izkaznico, tako je leta 1733 Anna Szabó predložila na sodišču dokument, rekoč, da vsebuje točno ceno zemljišča, na dokumentu pa ni bilo niti sledu o ceni. Leta 1762 in 1812 so razni kmetje hoteli dokazati svoje pravice do zemljišč z listinami, ki so se nanašale na druga zelo oddaljena zem­ ljišča.20 Pisava je pomenila vplivnost; kmetje so se tega zavedali in so predlagali dokumente o zemljišču, vendar je bilo to zanje nekaj nepoznanega, nekaj ne­ doumljivega. Za nepismene je imela pisava magične dimenzije. Pisava je sama po sebi predstavljala demonsko moč, vsaj za tiste, ki je niso znali prebrati. V Nagymacsordu je leta 1727 neka ženska (pozneje so jo obtožili, da je čarov­ nica) pokazala zapis neki drugi ženski in jo prosila, naj ga prečita. Ta pa ji je odgovorila, da »pisanih črk ne zna prebrati, pač pa samo tiskane« (s tem je jasno pokazala to stopnjo polpismenosti!); čarovnica pa je zatrdila: »to je taka pisava, da ima, kdor jo poseduje, vedno masla v izobilju«.21 Pisava je pomenila v tem primeru pozitivno vplivnost. Nisem pa zasledil nobenega primera, kjer bi čarovnice pripisovale pisavi zlo ali škodljivo moč. Pač pa je imela pisava magično moč, da je lahko ozdravljala, podobno kot Maove rdeče bukvice na Kitajskem v šestdesetih letih. V Serdici, v slovenski vasi Železne županije, danes v občini Murska Sobota, je neki kmet, Peter Bosoki po imenu, okrog leta 1760 »vedel za tako pisavo, da tistemu, ki jo je imel privezano okrog vratu, ni mogel škoditi ugriz steklega psa«. Ze prej smo ugotovili zelo nizko raven pi­ smenosti v slovenskih vaseh: Bosoki je bil najbrž edini človek v vasi, ki je znal pisati in brati.22 Leta 1743 je v kraju Peresznye Jânos Somogyi — kmet tudi ta — imel »hudičevo pisavo«, ki, kot je sam pripovedoval, je bila tako čudovita, da je ni znal prebrati ne duhovnik ne menih«. Ne vemo zagotovo, toda domnevamo, da je bil Somogyi nepismen: iz njegovih besed je vsekakor razvidno, da je zavidal »duhovniku in menihu«, da sta znala brati, in je bil ponosen, da je posedoval pisavo, ki je nista zmogla prebrati. Pri sovaščanih to Somogyijevo ponašanje ni ostalo brez sledu. Somogyijeva tašča je nekoč odprla skrivnostno škatlo zeta in je med mnogimi pisavami zagledala samega hudiča. Stara kmetica, skoraj gotovo nepismena, je zagotovila, da je med papirji jasno zapazila hudiča »s človeškim obrazom in belo čepico.«23 Za kmeti bi rad analiziral tudi pismenost plemičev, pravzaprav plemičev na podeželju, ne pa tistih, ki so bivali v mestih. Za 17. stoletje nimamo podat­ kov o pismenosti plemičev v Železni županiji in zaman brskamo po arhivih^ To pomanjkanje že samo po sebi priča o nizki ravni pismenosti: naši plemiči 17. stoletja so se bolj ukvarjali z mečem kot pa s peresom ter so svoje zadeve urejevali ustno in ne pismeno. Tudi med zapriseženci v županiji so se našli ne­ pismeni in polpismeni. V 17. stoletju je večina zaprisežencev podpisovala z go­ tovo roko, toda devet se jih je podkrižalo, nekateri pa so zapisali svoje ime z velikimi napakami in niso poznali latinske oblike svojega imena. Zapriseže- nec Jânos Bodies je napravil velik križ na dokumentu iz leta 1653, pet let prej 18 Ibidem VK 36/MV 1. Körmend, p. 362. MOL P 1322. összeiräsok, 1762. No. 27.12. No. 184.49. 20 Ibidem! No. 10 in MOL P 1313. Majoratus, Ladula 8/a. No. 114. 21 Ferenc Schramm (urednik) : Magyarorszâgi boszorkanyperek. (Carovniski procesi na M a d ž a r f rh^' ž B eVe đ zn P e e |Uani j I e, IV/5. Inquisito nobilium. Fase. 1, No 57 15. Dec. 1770 и MOT Fszterhâzv P 157. Acta criminalia Series, ХШ. No. 20/1. Schramm, op. cit. IL, Ш- и statistika ie narejena na podlagi podatkov v rodbinskih arhivih v državnem arhivu tmnii in v zuoaniistem arhivu. Za probleme 17. in 16. stoletja glej moj članek: Schichten der S^s^lschaft-scnfchten ™e? Kultur-Analphabetentum und Bücherkultur im Südburgenland im 16-17 Jahrhundert, schlaininger Gespräche. Hrsg: R. Kröpf. Schlaining 19B7. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 409 pa je napisal prve črke imena poleg svojega žiga, kar je značilen p r i m e r pol- pismenosti. 2 5 Za 18. stoletje imamo na razpolago že več v irov: t u sem odbral le oporoke z namenom, da raziščem tudi socialni položaj plemičev. V Železni županiji je bilo veliko plemiškega prebivalstva in raziskava o njih je zelo p o m e m b n a za madžarsko zgodovino. Leta 1754 j ih je popis plemičev v tej županiji naštel 2595 (število pa je bilo vsekakor večje); za 18. stoletje sem našel vsega skupaj 385 podpisov in križev. 2 6 Pismenost plemičev v Železni županiji Delež Križ Podpis pismenih (v%) 1701—1720 1721—1740 1741—1760 1761—1780 1781—1800 Skupaj 267 118 30,6 Iz te preglednice se jasno razvidi razvoj v 18. stoletju, še posebno v zad­ njih letih, ko se delež nepismenih zmanjša od 75 % na 50 %. Pismenost plemičev v Železni županiji po velikosti posesti 1 56 32 18 60 5 9 11 42 51 — 13,8 25,6 26,3 45,9 Posest v oralih K r i ž Podpis pismenih Delež ne i (v%) 1721—1740 0—10 59 19 24,4 11—25 35 6 14,7 26—100 7 3 — 1741—1760 0—10 63 13 17,2 11—25 17 7 29,2 26—100 0 0 — 1761—1780 0—10 135 48 26,2 11—25 30 7 18,9 26—100 0 0 — 1781—1800 0—10 64 45 41,3 11—25 6 0 — 26—100 4 2 — Da bi lažje razbral v e z ' m e d bogastvom in pismenostjo, sem razdelil ple­ miče v t r i kategori je : 1. plcmiče, ki so posedovali manj kot deset-oralov zem­ lje; 2. tiste z 10—25 orali in 3. tiste, ki so imeli med 25 in 100 orali zemlje. Višji sloj ni dovolj zastopan v arhiv ih županije, da bi v zvezi z ravnjo pisme­ nosti lahko kaj več ugotovili. Med nižjim in srednj im slojem pa ni bilo po­ membnejših razlik. Z drugimi besedami povedano, raven pismenosti ni bila odvisna neposredno od bogastva, pač pa — v zelo širokih mejah socialnega po­ ložaja — od miselnosti posameznika. Kakor je imela pismenost med kmeti velik prestiž, tako je bilo tudi med plemiči: tudi tu zasledimo pojav dvojnih podpisov; imena plemičev, ki se niso 2 5 AN A r c h i v i u m famil iae B é k â s s y p 45., 23. a p r i l a 1675. A r h i v Železne župani je , IV/l/kk. Fase. 1, No. 23, 21, 27, 29, 32, 44. 2 6 O ž u p a n i j s k e m p l e m s t v u glej č lanek Z s u z s a n n a Wir th, A n e m e s i k i s b i r t o k di f ferenciâlo- dasa Vas m e g y é b e n . . . (Diferenciaci ja m a l e p l e m i š k e posest i v Železni župani j i ) . Izšlo v : Vas m ê g y e mul t jâbôl . Szomba the ly 1986, 140—166. Kâro ly Vörös, Vas m e g y e 1744. évi adoössze i rasa . (Popis Železne župani je v letu 1744). Budapes t 1962. 410 I- G. T Ö T H : Z N A N J E BRANJA IN P I S A N J A V . . . znali podpisati, je zapisala roka vedno istega prijatelja. Pismeni plemiči, ki so bili bolni in niso mogli podpisati svoje oporoke, so to dejstvo podčrtali, zato da ne bi izgledalo, da so nevedneži. 2 7 Skušal sem preveri t i sposobnost pisanja, pa tudi branja. Kolikor mi je znano, so doslej samo švedski s trokovnjaki znali pravi lno vrednot i t i obsežnost sposobnosti branja na Švedskem so moral i namreč protestantski pastorji se­ stavljati poročila, koliko vernikov zna brat i Sveto pismo in koliko je takih, ki tega niso bili sposobni. 2 8 Obstojal je t ip dokumenta, ki je bil enako dragocen za naše plemiče kot Sveto pismo, to je bila diploma pripadnost i k plemstvu. Ti dokument i so se v številnih pr imer ih izgubili ali pa so bili požgani med tako pogostimi vojnami v 17. stoletju; v prv ih 60. let ih 18. stoletja je prišlo v zvezi z njimi do številnih poizvedb. Ce so plemiči znali dokazati obstoj izgubljenih dokumentov, so lahke izstopali iz kmeti jskega okolja kot pravi plemiči. Del plemiških prič je lahko prisegel, da je pred mnogimi leti prebra l izgubljeni dokument, del pa, da ga je samo videl. Našel sem 112 pričevanj, kar predstavl ja samo 4,3 % plemstva. Ta delež je za statist iko skromen, vendar pa n a m nudi jasno podobo miselnosti. Od teh 112 osebjih je 34 priseglo, 'da je prebralo diplomo (to je 30 % ) , 78 (to je 70 %) pa je diplomo samo videlo in povedalo, da so bili na njej veliki žigi, zlate črke, orumenel i pergament i . . . Ce' r a č u n a m o po ro js tnem letu prič, je razviden precejšen n a p r e d e k : v 17. stoletjli je znalo brat i samo 22,2 % plemičev, od ti­ stih, ki so se rodili v 18. stoletju pà je znalo brat i 52,4 %. Prestiž pismenosti je razviden tudi iz teh pričevanj : samo nekater i starejši plemiči so domala z nekim ponosom izjavili, da so nepismeni in zato nespo­ sobni razbrat i dokumente . V splošnem so priče priznale svojo nevednost le ob n a t a n č n e m spraševanju. y Analiza sposobnosti branja pri plemičih bi nas morala siliti v raziskavo njihovih knjižnic (kjer imamo inventarje), toda to vprašanje presega obseg mo­ jega poročila. Ob zaključku lahko rečemo, da je pismenost pojav socialne in kul turne zgodovine, ki ga lahko prever jamo tudi statistično. Prepr ičan pa sem, da ne moremo pravi lno tolmačiti naših statistik, če ne skušamo razumet i miselnosti družbe, ki se skriva za številkami. (prevedel Milko Rener) •r. R i a s s u n t o CAPACITA DI LEGGERE E DI SCRIVERE NELLA REGIONE DI VAS 1600—1800 Istvân György Tóth Nella regione di Vas (Ungheria) le abbondanti fonti permettono analisi raffi­ nate. Nella regione vivevano insieme quattro nazionalità, ma i contadini croati, te- deschi, sloveni ed ungheresi abitavano in villaggi separati, e così possiamo parago- nare le differenze nel livello del loro alfabetismo. Nella regione di Vas, nel 1769 dei 356 villaggi solo in 25 (il 7,0 %) c'era un giurato capace di firmare, e solo in 6 vil- laggi (l'I,7 %) c'erano almeno tre giurati alfabeti. Le prime croci che sostituiscono le firme, apparvero all'inizio del '600. Nel 1604 il doganiere del borgo di Könnend aveva emesso un documento, e come scrisse lui stesso, siccome non sapeva scrivere e non 27 Arh iv Železne župani je , T e s t a m e n t a Fase . 2, No. 41/a. 28 Egil Johans son , The h i s to ry of l i te racy in Sweden . Izšlo v : Graff, op. cit., 151—182. Mi- chae l T. Clanchy, F r o m Memory to Wri t t en Record : Eng land 1066—1307. H a r v a r d Univers i ty P r e s s 1979, 175^-178. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 . 3 4 Ц aveva un proprio sigillo, cito: »ho intagliato io stesso una croce di legno, che appli­ cavo sulla carta«. Un po'più tardi, verso la meta del secolo, sono apparse le croci dei contadini sui documenti, anche nei villaggi. Prima di questo tempo questi erano con- validati solocon i 1 sigillo del commune, ma verso 1650 il sindaco ed i giurati del villaggio ci mettevano le loro croci. Dobbiamo però aspettare gli anni 1750 per ve- dere la prima vera firma di un contadino nei villaggi. Il solo metodo giusto per misurare lo sviluppo dell'alfabetismo è di contare le firme, senza tener conto del numero delle croci. Ih modo simile, nei borghi e nelle cittadine dobbiamo tener conto del tatto, che nei documenti i ceti inferiori appaiono sempre di più con l'uso cre- scente della scrittura e così la penetrazione dell'alfabetismo si vede nel numero asso- luto sempre più grande delle firme, malgrado che la proporzione firma/croce sia quasi costante. Nell'alfabetizzazione il territorio di Szentgotthârd era decisamente più arretrato del dominio di Kòrmend. Kòrmend era all'incrocio di molte importanti vie commerciali, ed anche gli abitanti dei villaggi vicini avevano attivamente participato a questo animato commercio. I villaggi del dominio di Szentgotthârd viveno invece in un mondo' più chiuso. Non avevano tanto bisogno di saper scrivere, leggere come i contadini della regione di Kòrmend, che carreggiavano merci fino a Vienna. Natu- ralmente non era solo un interesse finanziario che ispirava i contadini a penetrare nel mondo delle lettere — anche un analfabeta poteva contare con le dita — ma le merci e le notizie che si diffondevano ugualmente per le stesse strade, ed i piccoli libretti erano venduti sui mercati. L'abbondanza delle fonti dà la possiblità di esaminare oltre la capacità di scri- vere anche un altro aspetto dell'alfabetismo, ancora poco studiato in Europa: l'uso della scrittura tra i contadini. L'uso della scrittura è apparso parecchi decenni prima dell'ampia alfabetizzazione dei villaggi, in altri termini, i contadini conservavano1 già molti documenti a casa loro, quando non erano ancora capaci di firmare. Dopo i contadini, vorrei analizzare anche l'alfabetismo dei nobili,^ più esatta- mente dei nobili di provincia, e non dei nobili che vivevano nelle cittàT Per il '600 non abbiamo informazioni sull'alfabetismo dei nobili della regione di Vas, invano sfogliamo i documenti degli archivi.24 Però questa mancanza in se stessa testimonia il basso livello dell'alfabetismo, i nostri nobili del'600 erano uomini piuttosto di sciabola, che di penna, e sbrigavano i loro affari oralmente, senza scrivere. Anche tra i giurati della regione (ufficiali di alto livello) c'erano ancora analfabeti e semi- analfabeti. Nel'600 la maggioranza dei giurati firmava con mano sicura, ma nove giurati avevano messo una croce, ad alcuni avevano scritto il loro proprio nome con errori enormi, non sapevano neanche la forma latina del loro nome. Per il'700 ab- biamo già fonti più abbondanti, ho scelto l'analisi dei testamenti, perchè così pos- siamo determinare anche lo stato sociale dei nobili. Nella regione di Vas c'era una grande popolazione nobile, così l'analisi di questa nobiltà è molto importante per la storia ungherese. Nel 1754 la coscrizione dei nobili aveva enumerato 2595 uomini no- bili in questa regione (però sicuramente il loro numero era maggiore), io ha trovato 385 firme e croci del'700. Per vedere il nesso tra la ricchezza e l'alfabetismo, ho clas- sificato i nabili in tre categorie: 1. nobili che avevano meno di 10 iugeri di terra, 2. quelli con 10—25 iugeri, 3. quelli che avevano terre tra 25 e 100 iugeri. Il ceto su- periore non è rappresentato in modo sufficiente negli archivi della regione per poter tirare conclusioni sul loro livello di alfabetismo. Tra il celo basso e medio invece non c'erano differenze significative. In altri termini, il livello dell'alfabetismo non dipen- deva direttamente dalla ricchezza, ma — tra i limiti molto larghi dello' stato sociale — dipendeva dalla mentalità individuale. Ho tentato di misurare non solo la capacità di scrivere, ma anche la capacità di leggere. Quanto mi consta, fino adesso solo i ricercatori svedesi hanno saputo valu- tare la diffusione della capacità di leggere, perchè in Svezia i pastori luterani hanno dovuto fare rapporti, su quanti sapevano leggere la Santa Scrittura e quanti ne erano incapaci. Esisteva un tipo di scrittura che era altrettanto preziosa per i nobili Unghe- resi che la Bibbia: il diploma di nobiltà. Questi documenti erano spesso scomparsi oppure venivano bruciati nelle guerre così frequenti del'600 e nei primi 60 anni del'700 c'erano molte investigazioni su di loro. Se i nobili avevano saputo provare l'esistenza dei documenti dispersi, potevano emergere dal mondo contadino come nobili veri. Una parte dei testimoni nobili aveva potuto giurare che aveva letto il documento perduto molti anni prima, l'altra parte li aveva solo visti. Ho trovato 112 testimonianze che rappresentano solo il 4,3 % della popolazione nobile. Questa pro- porzione è piccola per una statistica, ma può dare un'immagine chiara della men- talità. Di queste 112 persone, 34, cioè il 30 % sapevano giurare di aver letto il diploma, e 78 (il 70 %) avevano solo' visto e avevano raccontato che c'erano grandi sigilli, let- tere dorate oppure pergamene gialle già consumate. . . Se facciamo il calcolo se- condo l'anno di nascita dei testimoni, lo sviluppo è chiaro: Mentre dei nobili nati nel '600 sapevano leggere solo il 22,2 %, di quelli nati nel'700, ne sapeva leggere il 52,4 %.