Kamniški (JBCAN
št. 14
Nadaljevanje 17. seje občinskega sveta
Svetniki sprejeli odlok
o izdajanju Kamniškega občana
V nadaljevanju 17. seje občinskega sveta v sredo, 10. julija, so občinski svetniki obravnavali še preostalih pet točk dnevnega reda, katerega prvi del so pretresli pred desetimi dnevi.
Najprej so se lotili predloga odloka o izdajanju javnega glasila Kamniški občan.
Čeprav je župan kot pred-
bran na podlagi javnega razpisa.
Svetniki so z amandmaji tudi določili, da odgovornega urednika imenuje občinski svet na osnovi javnega razpisa za dobo štirih let. V primeru prenosa izdajanja glasila na drugo pravno ali fizično osebo pa občinski svet imenuje odgovornega urednika na predlog
Hubert Bergant -Življenje ob orglah	
	4. stran jjj
Posojila za kmetovalce Tone Cerer: Moja športna pot Sončna energija in varčevanje	6. stran
	
	11. stran I
	
	12. stran I
	
lagatelj odloka, kot je rečeno v obrazložitvi, upošteval vse pripombe svetnikov k osnutku, ki jih je bilo možno in smiselno upoštevati, razen pripombe Rudija Meršaka, naj bo Kamniški občan uradno glasilo občine Kamnik, pa sta poslanska kluba SKD in SDS k predlogu odloka pripravila kar nekaj amandmajev. Nekateri med njimi so se tudi prekrivali oz. podvajali. K amandmaju SDS, naj se kot izdajatelj namesto občine Kamnik opredeli občinski svet, ki je organ lokalne skupnosti, je župan Smolnikar dal svoj amandma, da se kot izdajatelj določi župan. Zakon o javnih glasilih namreč določa, da javna glasila lahko izdajajo organi lokalne skupnosti. Svetniki so sprejeli amandma SDS.
Na predlog svetnikov SDS (podoben je bil tudi anam-dma SKD) so spremenili tudi prvotno določilo, da izdajatelj lahko prenese posamezne operativne naloge s tem, da izdajatelj lahko prenese celotno izdajanje glasila na drugo pravno ali fizično osebo, ki je registrirana za izdajo tiska. Izvajalec izdajanja Kamniškega občana pa mora biti iz-
izbranega izdajatelja. Odgovorni urednik je za uresničevanje programske zasnove Kamniškega občana odgovoren občinskemu svetu in je brez njegovega soglasja ne more spreminjati.
Na predlog SDS so svetniki sprejeli tudi nov člen, ki podrobneje določa vsebino časopisa. Pri tem je v ospredju obveščanje o aktivnostih občine Kamnik in njenih organov, Upravne enote Kamnik, organov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in drugih organizacij. Časopis pa bo seveda obveščal občane o dogajanjih na vseh ostalih področjih življenja v občini. Na predlog SKD je bil na koncu sprejet tudi amandma, da v prehodnem obdobju izdaja časopis dosedanji izdajatelj v skladu z veljavno pogodbo. Svetniki SDS pa so svoj amandma, naj bi pogodbo z izdajateljem uskladili s tem odlokom najkasneje v treh mesecih, umaknili, tako da odlok sedaj ne vsebuje roka, do kdaj je treba to uskladitev opraviti.
Po sprejetju amandmajev, s katerimi se ni strinjal, in odloka o izvajanju Kamniškega občana je župan Tone Smolnikar demonstrativno za-
Niko Transport ±0.0.
Perovo 26, 1241 Kamnik Tel: 812 336, 813 355
V poelovno-trgovekem centru na Ferovem & 26. julijem odpiramo novo trgovino z bogato ponudbo:
• drobni gospodinjski čistilni material
• pleskarski pribor
• barve in laki HELI05
• mešanje barv po vasi izbiri
Obiščite nas vsak dan od 10. do 13. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
NOVO!!!
UGOPNE CENE!
pustil sejo občinskega sveta. Med drugim je dejal, da se svetnikom zahvaljuje za sprejetje takih amandmajev, ki odtujujejo ali prodajajo Kamniški občan, saj tako lahko preide iz občine v zasebno firmo. Ponovno je, kot že v uvodu, poudaril, da kot izvrševalec proračuna težko brez pregleda oz. evidenc o porabi denarja in seveda o vseh prihodkih in odhodkih znotraj Kamniškega občana pristane na odlivanje denarja v zasebne firme. Zaradi teh vprašanj po njegovem mnenju tudi prihaja do sporov med uredniško politiko in tehničnim urejanjem oz. oglaševalsko politiko.
V družbo Velika planina -ZN pritegniti nove investitorje
Občinski svetniki so precejšnjo pozornost namenili tudi obravnavi ocene možnosti realizacije iz elaborata o konsolidaciji družbe Velika plani-na-zaklad narave d. o. o., ki jo je svetu v razpravo predlagal župan, poročevalci pa so bili Branko Novak, Ivan Pristovnik in Matjaž Ribaš.
V pisni oceni je bilo ugotovljeno, da so razen nadomestila za stavbno zemljišče, večjih davkov na lastništvo turističnih objektov (v lasti fizičnih oseb) in turistične takse, vsi predlagani ukrepi (zbiranje odpadkov, praznenje greznic, čiščenje dimnikov, pobiranje cestnine in podobno) finančno manj zanimivi oziroma pogojeni z visokimi zagonskimi stroški. Zato so se predlagatelji zavzeli za bistveno preusmeritev družbe v gostinsko turistično ponudbo, za pokrivanje dela stroškov investicijskega vzdrževanja iz občinskega proračuna in za višje davščine od premoženja, za ponovno uvedbo nadomestil za stavbno zemljšče, za bolj dosledno pobiranje turistične takse in podobno.
Po daljši razpravi je občinski svet sklenil, naj občinska uprava v sodelovanju z ekipo strokovnjakov, ki so vsaj delno seznanjeni s problematiko družbe Velika planina, še letos pripravi ponudbo, s katero bi poskušali v družbo pritegniti potencialne aktivne investitorje. Glede zbiranja in odvažanja odpadkov pa so me-
Leto XXXV
Kamnik, 25. julija 1996
POČITNICE SO TU- veliko najmlajših jih ho preživelo kar na kamniškem kopališču, kjer so se plavalci letošnjemu muhastemu poletju postavili po robu z dodatnim ogrevanjem vode. Med prvim plavalnim tečajem, ki se ga udeležuje 65 otrok, s katerimi vadi sedem učiteljev plavanja, članov PK Kamnik, so prvi začetniki že splavali, (fs)
nili, naj to nalogo takoj prevzame izvajalec, ki že opravlja to dejavnost na področju naše občine.
Občina naj tudi poskrbi za to, da bi se področje Velike, Male in Gojške planine vključilo v državni program celovitega razvoja podeželja (CR-POV). Občinska uprava pa naj družbi ponudi v trženje proste termine v obeh kočah na Veliki planini, ki so občinska last.
Škoda po neurju prek 60 milijonov SIT
V poročilu posebne komisije (svetnikom ga je v razpravo predložil župan Smolnikar), ki je ocenila škodo po neurju 21. junija letos na območju krajevne skupnosti Komenda, še posebej v vaseh Klanec, Potok in Breg, je ugotovljeno, da je škoda presegla 60 milijonov tolarjev.
Nadaljevanje na 2. strani
Naslednja, 15. številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 4. septembra. Prispevke sprejemamo do srede, 28. avgusta; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 2. septembra. Kot vsa leta doslej, bo tudi letos zaradi dopustov v avgustu uredništvo zaprto, in sicer od 5. do 23. avgusta. Prijetne počitnice vam želimo!
Kamničanke na
X. evropskem tekmovanju
ekip prve pomoči
Od 18. do 31. julija bo v madžarskem mestu Eger X. evropsko tekmovanje ekip prve pomoči Rdečega križa. Slovenijo bo na tem pomembnem tekmovanju zastopala ekipa prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite iz Kamnika. Kamničanke so namreč lani na I. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK dosegle prvo mesto.
Kamniško ekipo na evropskem tekmovanju bodo sestavljale: vodja ekipe Erika Klemene ter Judita Letnar, Špela Sušnik, Saša Štrajhar, Mojca Pavič in Mojca Umerzu. Ekipo bodo spremljali štirje predstavniki CZ in Rdečega križa Kamnik.
Našim dekletom želimo, da bi se na tem velikem srečanju ekip prve pomoči iz vse Evrope čim bolje odrezale in tudi na ta način pomagale Evropi predsaviti Slovenijo in seveda naš Kamnik!
F. S.
k^čna
Ne zamudite
POSEZONSKEGA ZNIŽANJA POLETNE KONFEKCIJE o
MODNI HIŠI in NOVI MODI!
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029
Sezonsko znižanje cen obutve 20%-40% od 2$. julija do 10. avgusta
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Tunjičani praznovali krajevni praznik z olimpijci
Priznanje častnemu občanu Tonetu Cererju
Čudovito, sončno soboto, 13. julija, so Tunjičani praznovali svoj krajevni praznik v znamenju športa in olimpizma. Praznik sicer praznujejo 19. julija, koje bilo pred 99 leti v Tunjicah ustanovljeno Društvo samopomoči, ki deluje z namenom pomagati si med seboj v nesreči. Letos so praznovali teden dni prej, saj so želeli na olimpijske igre v Atlanto slovesno pospremiti domačina lokostrelca Mateja Krumpestarja. Ob tej priložnosti je Tunjice obiskal tudi nekdanji olimpijec, plavalec Tone Cerer, kateremu je župan Tone Smolnikar slovesno predal priznanje častnega občana občine Kamnik, ki so mu ga podelili ob letošnjem občinskem prazniku.
Že dopoldan so lokostrelci v počastitev letošnjega praznika priredili prvo tekmovanje za pokal Tunjic. Med začetniki je zmagal Roman Mavric iz Gornjega Grada, v drugih kategorijah pa so zmagali Vesna Suhoveršnik (Gornji Grad), Dunja Štamber-ger, Maja Štefančič in Jani Šuštar (vsi Ilirska Bistrica), Ta-mara Sheikha, Rok Zore (Mamut Kamnik - Tunjice), Uroš Ž.i-brat (Maribor), Martin Hrvatin,
med več kot 10.000 športniki iz 197 držav nastopil tudi Tunji-čan Matej Krumpestar, je bilo pred 99 leti ustanovljeno Društvo samopomoči, v počastitev katerega tudi Tunjičani praznujejo svoj praznik. Joži Petek je izrazila željo, da bi se duh olimpijskih iger, ki je veliko pripomogel k odpravi sovraštva in nestrpnosti med ljudmi, odražal tudi v našem vsakdanjem življenju. Tudi v Tunjicah šport v p'reteklo-
V Tunjicah je župan Tone Smolnikar izročil priznanje častnega občana nekdanjemu olimpijcu in plavalcu Tonetu Cererju. V imenu občinskega sveta občine Kamnik pa muje čestitala Marjeta H u mar.
Aljaž Simonič in Boštjan Kaluža (vsi Ilirska Bistrica), Valter Šorli (Tolmin), Dora Oblak (Špik,) Ksenija in Marjan Podržaj (Šenčur), Žare Kranjc (Gornji Grad), Aco Oblak (Špik), Miro Bor-štner in Lado Sitar (Kranj), ki je osvojil tudi Pokal Tunjic.
Popoldne pa so Tunjičani priredili slovesnost ob odhodu so-krajana in odličnega lokostrelca Mateja Krumpestarja na olimpijske igre, kjer bo s še 36 slovenskimi športniki zastopal našo državo.
Predsednica Krajevne skupnosti Tunjice Joži Petek je pozdravila vse zbrane, še posebej športnike, katerim je bil praznik tudi namenjen. Ravno 19. julija, ko se v Atlanti pričnejo letne olimpijske igre, na katerih bo
sti in danes povezuje ljudi med seboj in pripomore k prijetnejšemu življenju na vasi. Mateju je zaželela srečno pot, vsem prisotnim pa prijetno praznovanje.
Kot je povedal Brane Sedu-šak, predsednik Športnega društva Tunjice, ki je bilo ustanovljeno konec lanskega leta, so tu-njiški fantje že pred 60. leti postavili prvi drog in kroge ter s tem postavili trdni mejnik športnemu življenju v Tunjicah. Originalni krogi so se ohranili vse do danes in Valentin Zabavnik jih je izročil v varstvo Branetu Se-dušaku, da bi jih koristno uporabil. Druga svetovna vojna je popolnoma razbila takratno generacijo športnikov, ki pa so kljub vsemu ostali vzorniki kasnejšim generacijam. Po letu 1950 so v
Svetniki sprejeli odlok o izdajanju Kamniškega občana
Nadaljevanje s 1. strani
Največ škode je na stanovanjskih hišah in drugih objektih (približno 48 milijonov SIT), nekaj čez 6 milijonov SIT znaša škoda v kmetijstvu, okrog 2,8 milijona SIT na infrastrukturnih objektih in malo manj kot 4 milijone SIT na gozdnih površinah. Ocenjujejo, da je bilo poškodovanih okrog 80 objektov.
Pri odpravljanju posledic neurja so takoj sodelovali ekipa Zaščite in reševanja občine Kamnik, preko sto članov kamniškega, ko mendskega in drugih gasilskih društev.
V zvezi s poročilom o inšpekcijskem pregledu izplačil funkcionarjem občine Kamnik v letu 1995, ki ga je občinskemu svetu predložil župan Smolnikarje občinski svet sklenil, da o njem ni pristojen odločati. Gre za poročilo računskega sodišča, ki je februarja letos pregledalo lanska izplačila funkcionarjem občine in ugotovilo za 2,5% previsok del plače za delovno uspešnost in za 632000 SIT prevelik del plač
za delovno uspešnost na podlagi pravilnika, ki ni bil usklajen z zakonom. Na podlagi priporočila računskega sodišča morajo funkcionarji ta izplačila poračunati oz. vrniti.
Občinski svet je soglašal z višino najemnine za zemljišče pare. št. 451/1 k. o. Podgorje, ki jo je s sklepom, s katerim je podjetju J&A Gros d.,o. o. dovolila gradnjo parkirišča na navedeni parceli, določila komisija Sklada stavbnih zemljišč. Zaradi vlaganj v izgradnjo 16 parkirnih mest v Klavčičevi ulici je bila določena najemnina 10656 SIT mesečno, izven obratovalnega časa pa imajo pravico uporabe parkirišča tudi stanovalci.
K zapisu s prvega dela te seje v prejšnji številki naj zaradi jasnosti dodamo, da je uvrstitev sprememb zazidalnega načrta B-17 Duplica na dnevni red seje predlagal svetnik Anton Hočevar, predlagatelj gradiva pa je bil župan Tone Smolnikar.
FRANC SVETELI
Tunjicah organizirali smučarske skoke in teke. Naziv najboljšega tekača ali skakalca v Tunjicah je pomenil veliko tudi na širšem kamniškem področju.Tradi-cionalni smučarski šport - smu-
Srečanje dveh olimpijcev:nekdanji olimpijec Tone Cerer je za popotnico našemu olimpijcu Mateju Krumpestarju zaželel uspešen nastop na olimpiadi in srečno vrnitev v Tunjice.
carski tek je v začetku sedemdesetih let zamenjal motokros, ki je mnogim domačim tekmovalcem prinesel številne pokale in naslove državnih prvakov. Tudi dekleta niso zaostajala, saj so se v klubih izven TUnjic poskušala v košarki in ženskem nogometu. Iskanje novih panog je Tunjičane vodilo h karateju in lokostrelstvu. Mladi so se navdušili za ta lep šport in lokostrelstvo je danes najbolj kvaliteten in množičen šport v Tunjicah. Tako se Tamara Sheikha in Matej Krumpestar že dalj časa z uspehom udeležujeta mednarodnih tekmovanj. Brane Sedu-šak je izrazil ponos, da je tako majhna vas, kot so Tunjice, dala udeleženca za največje športno svetovno tekmovanje. Tunjičani se veselijo športne prihodnosti na vasi, saj bo konec lanskega leta ustanovljeno Športno društvo Tunjice s simbolom kumarice prav gotovo pripomoglo k večjemu razmahu športa in k temu, da njihova vas slovi kot najbolj športna vas na Kamniškem.
Osrednji dogodek praznovanja je pripadel tudi nekdanjemu olimpijcu in odličnemu kamniškemu plavalcu Tonetu Cererju,
ki mu je naš župan Tone Smolnikar ob tej priložnosti predal priznanje častnega občana občine Kamnik. To mu je bilo podeljeno ob letošnjem občinskem prazniku 29. marca. Takrat se Tone Cerer, ki že 40 let živi v Ameriki, podelitve ni mogel udeležiti, saj se je pripravljal na svetovno tekmovanje veteranov v Angliji, kjer si je prislužil v svoji
kategoriji (80 - 84 let) pet zlatih kolajn in postavil pet svetovnih rekordov.
Župan Tone Smolnikar je med drugim povedal, da so Tonetu Cererju naziv častnega občana občine Kamnik podelili za vsa njegova prizadevanja, ki jih je med njegovim bivanjem v Sloveniji in kasneje v drugi domovini žrtvoval za Kamnik in za plavanje ter za lepe rezultate, ki jih je prinesel Kamniku, Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Tonetu Cererju je čestital za prejem priznanja častnega občana Kamnika in hkrati za 80. letnico, ki jo bo praznoval 30. oktobra, zaželel mu je obilo zdravja, še veliko športnih uspehov in izrazil željo, da mu ta dan v Tunjicah ostane v lepem spominu na domovino in Kamnik. V imenu občinskega sveta občine Kamnik je Toneta Cererja pozdravila Marjeta Humar, podpredsednica občinskega sveta. Prebrala je obrazložitev, ki smo jo slišali ob podelitvi priznanja častnega občana, žal, takrat odsotnega Toneta Cererja.
Tunjiški župnik Pavle Juhant se je pridružil najboljšim željam ob odhodu Mateja Krumpestarja v Atlanto. Sveto pismo sta poleg Mateja prejela tudi njegov trener Boris Jemec in Tone Cerer.
Občina Kamnik izdala pred dobrim mesecem po kar dolgem zatišju. Krajani Tunjic pa so mu podarili knjigo rojaka Toneta Palčiča Tunjice in majico njihovega ŠD Tunjice s simbolom kumarice.
Tone Cerer je ganjen priznal, da je prevzem priznanja za častnega občana občine Kamnik največji dogodek v njegovem življenju. Zahvalil se je županu Tonetu Smolnikarju, predsedniku občinskega sveta Igorju Podbre-žniku, g. Janezu Majcenoviču in g. Milanu Windschnurerju ter vsem športnim sodelavcem. Ta vitalni plavalec, ki bo letos dopolnil 80 let, zelo rad obišče Slovenijo in rodni Kamnik. Ob oži-vljajočem pogledu na lepe planine ga vedno prevzame domo-tožje. Olimpijcu Mateju Krumpestarju je zaželel uspeh na olimpiadi in srečno vrnitev, vsem Tu-njičanom pa prijetno praznovanje njihovega krajevnega praznika.
Tone Cerer, diplomirani ekonomist, rojen 30. oktobra leta 1916, je osrednja osebnost slovenskega in jugoslovanskega plavalnega športa v letih pred drugo svetovno vojno in po njej. Izjemno veliko je prispeval k ugledu in razvoju svojega rojstnega mesta Kamnika in Slovenije, uveljavil se je kot vrhunski športnik plavalec, trener plavanja in vaterpola. V svoji 21-letni tekmovalni karieri ki je obsegala obdobje štirih olimpiad, zaradi vojne je sodeloval le na dveh, je dosegel vrsto izjemnih rezultatov v plavanju in bil v letih 1934 do 1955 vodilno ime kamniškega, slovenskega in jugoslovanskega plavanja. Od leta 1934 je postavljal slovenske in jugoslovanske rekorde. Nekateri od njih so veljali še vrsto let po njegovem odhodu iz tekmovalne arene. Leta 1936 je nastopil na olimpijskih igrah v Berlinu kot član jugoslovanske štafete 4X200 m prosto, leta 1938 je bil na evropskem prvenstvu v Londonu tretji na 200 m prsno, leta 1946 pa je na balkaniadi v Splitu osvojil tri zlate medalje - na 100 in 200 m prsno ter štafeti 3X100 m mešano. Na olimpiadi v Londonu leta 1948je dosegel 5. mesto na 200 m prsno in bil tako najboljši Evropejec v tej disciplini. Zanimivo je, da je Cererjevo 5. mesto še vedno najboljša uvrstitev slovenskih plavalcev na olimpijskih igrah. Leta 1953 se je Tone Cerer po 18-letnem članstvu v reprezentančnem klubu Ilirija pridruiil vrsti kamniških plavalcev, kije zrasla pod njegovim vodostvom. Na slovenskem prvenstvu v plavanju l. 1953 je postal slovenski prvak na 100 in 200m prsno ter 100 in 200m metuljček. Še enkrat je pomagal osvojiti prvo mesto za kamniške barve, ko je na slovenskem prvenstvu l. 1955 plaval za zmagovito kamniško štafeto 4X200 m prosto. Največje uspehe je Cererjev plavalni klub dosegel prav v letih 1953,1954,1955. Tone Cerer danes livi v ZDA, še vedno plava in tekmuje v vrstah plavalcev veteranov. V svoji starostni kategoriji dosega odlične uvrstitve in postavlja svetovne rekorde. Preplavati 200 metrov metuljček je zanj šala, kljub osmim desetletjem.
Poleg čestitk je Tone Cerer prejel za trajen spomin na Kamnik Kamniški zbornik, ki ga je
V počastitev praznika so grmeli možnarji, mladi plesalci, ka-rateisti in telovadci iz Tunjic pa so pokazali, kaj znajo. Zapela sta Tunjiški oktet in šolski pevski zbor pod vodstvom prof. Ane Štele, zaplesala pa je mlada folklorna skupina iz Komende. Otroci so v počastitev prihajajočih olimpijskih iger spustili v zrak balone, ki naj bi ponesli pozdrave iz TUnjic športnikom v Ameriko.
Valentin Zabavnik, povezovalec programa celotne prireditve, je povabil na oder še našega olimpijca Mateja Krumpestarja in njegovega trenerja g. Borisa Jemca. Mateja najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj ga vsi poznamo kot odličnega lokostrelca in večkratnega državnega prvaka. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji leta 94 je dosegel odlično 3. mesto, kar je še danes najboljši lokostrelski dosežek v samostojni Sloveniji. Boris Jemec, ki je zadnja leta vso svojo energijo in znanje vložil v lokostrelstvo, je povedal, da se Matej, sicer član kamniškega Mamuta, temeljito pripravlja na svoje največje tekmovanje v karieri. Poleg splošne pripravljenosti opravi na dan še dva treninga z lokom. V tem obdobju izstreli okrog 300 puščic. Vsakič, ko izstreli puščico, napne lok, ki mu da odpor 22 kilogramov. Če to pomnožimo s 300 izstreljenimi puščicami, lahko izračunamo, da se tone kar nabirajo in to iz dneva v dan. Obremenitev je pri tem športu velika, zato je potrebno vložiti veliko truda in dela.
Župan Tone Smolnikar je v imenu Kamničanov zaželel našemu olimpijcu čimboljši pogled, čimbolje usmerjene puščice in izrazil željo, da se bomo po olimpiadi srečali še enkrat. Od domače vasi je Matej prejel šopek in maskoto za srečo v Atlanti. Najboljšim željam za popotnico v Atlanto se je pridružil g. Brane Bremšak v imenu vseh klubov in društev, združenih v Športno zvezo občine Kamnik, tunjiški župnik Pavle Juhant in številni krajani, športniki in prijatelji.To-rej, srečno Matej!
Tekst: SAŠA MEJAČ Foto: DRAGO MEJAČ
Dnevi narodnih noš tudi letos od 6. do 8. septembra
Tradicija Dnevov narodnih noš v Kamniku se bo, kot kaže, nadaljevala tudi letos.
Organizacijski odbor, v katerem so predstavniki občine, Turističnega društva, Zveze kulturnih organizacij, gostincev in drugi, vodi ga Primož Hieng, se je že nekajkrat sestal in določil okvirni program prireditev.
Letošnji Dnevi narodnih noš bodo prvi septembrski vikend in sicer od petka, 6., pa do nedelje 8. septembra. Med prireditvami, naj omenimo razstavo o kamniški majoliki, nastop kranjske folklorne skupine Ozare, predstavitev udeležencev svetovnega prvenstva raketnih modelarjev, nastopilo bo tudi več etnoglasbenih in plesnih skupin. Osrednja prireditev pa bo tudi letos nedeljski sprevod narodnih noš skozi Kamnik. Organizatorji nameravajo v okviru prireditev ob 26. dnevih narodnih noš pripraviti tudi kmečko ohcet. Zato vabijo pare k sodelovanju. Prijave sprejema Agencija Le Clerck, telefon 0609 632-349. FS
Tunjičani so častnega občana Kamnika Toneta Cererja lepo sprejeli. Pozdravila gaje predsednica KS Tunjice Joži Petek, najmlajša v narodni noši pa sta ga razveselila s šopkom slovenskih nageljev.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica SaSa Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Metat. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Urediti cesto skozi Suhadole
Stane Zarnik je predlagal, naj župan v skladu s sprejetim občinskim proračunom in finančnim načrtom sklada stavbnih zemljišč čimprej v Uradnem listu RS razpiše navedena dela, tako da bo mogoče uporabljati obnovljeno cestišče še pred vaškim praznikom Su-hadol, za »smajno«, ki je vsako prvo nedeljo v mesecu septembru.
Odpeljati tudi avtomobilske školjke in peči
Ker je bil kosovni odvoz odpadkov določen za drugo polovico maja, na Tuhinjskem pa se nihče ne zmeni za odpadne avtomobilske školjke in razne peči, svetnik Vojko Tonin meni, da bi bil Publicus, če že ni sposoben tedenskega odvoza smeti z območja Tuhinja, dolžan odpeljati vsaj to. Po njegovem mnenju ostanki, ki leže ob cesti, niso nikomur v ponos. Vsaj kakšen inšpektor bi jih lahko opazil in ukrepal.
Zapuščena fontana na Trgu talcev
Fontana na Trgu talcev, ki je bila postavljena v spomin osmim obešenim talcem leta 1941, ni več v okras trgu, pač pa kaže odnos občine do te vr-
ste kulturnih spomenikov meni Božidar Pilej. Fontana se ne vzdržuje, ne deluje in je namenjena zbiranju odpadkov. Po njegovem mnenju bi morali temu spomeniku nameniti vsaj toliko pozornosti, kot ostalim kulturnozgodovinskim spomenikom v občini. Enako velja za spomenik narodnemu heroju Jakobu Molku in za spominsko ploščo Franu Albrehtu v Prešernovi ulici.
Omejiti hitrost na cesti Laze - Zg. Tuhinj
Na cesti Laze - Zg. Tuhinj, ki je v dolžini 700 m le rahlo zavita, vozniki vozijo s hitrostjo 100 km na uro, pravi Vojko Tonin. Ker je to šolska pot za otroke iz Laz in ker tik ob cesti stojijo tudi štiri stanovanjske hiše, svetnik predlaga postavitev prometnega znaka za omejitev hitrosti na 40 km na uro. Obenem pa je tudi predlagal, naj se vzdolž regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino postavi več smerokazov za posamezne vasi in naselja.
Zakaj občina ni uveljavila prednosti pri nakupu dela Glavnega trga?
Franc Orešnik je v imenu poslanske skupine SLS posredoval pobudo, da se razčisti vprašanje prodaje dela Glavnega trga pred bivšo Delikateso.
Glavni trg spet buri duhove, tokrat na vzhodnem delu...
Prevsem je treba ugotoviti, na kakšen način je lahko Športna unija prodala atrij in del Glavnega trga, ali bi občina to prodajo lahko preprečila in uveljavila vsaj prednostno pravico pri nakupu dela trga, ki spada v celoto. Če bo ugotovljeno, da bi se prodaja lahko preprečila, je treba ugotoviti tudi osebno odgovornost.
Ali bo res zaradi odlašanja pri prenosu PTT sredstev na Telekom prikrajšana tuhinjska telefonija?
Igor Podbrežnik je posredoval pobudo, da se pojasni vprašanje, ali je res Telekom zaradi dolgotrajnega prenosa kamniških PTT sredstev na Telekom, zmanjšal obseg sredstev za izvedbo prve faze izgradnje telefonije v Tuhinjski dolini.
Urad župana v svojem odgovoru pravi, da so predstavniki Telekoma ob podpisu pogodbe za izgradnjo prve faze telefonije za Tuhinjsko dolino izjavili, da so se jim investicijska sredstva v letu 1996 zmanjšala za približno 700 milijonov SIT.
Zaradi nesporazumov, do katerih je prišlo pri dolgotrajnem podpisovanju preje omenjene pogodbe, se bodo nekateri investicijski roki prenesli v leto 1997. Zato se bo podaljšal tudi rok za izvedbo prve faze telefonije v Tuhinjski dolini.
Ukrepati zoper lastnike spuščenih psov na Veliki planini
Spuščeni psi se po Veliki planini pogosto podijo za živino in jo motijo pri paši. Vznemirjajo pa tudi pastirje in obiskovalce planine, meni Vojko Tonin. To lahko povzroči nesrečo, tako pri ljudeh kot pri živini. Zato bi morali z doslednim spoštovanjem zakona in odloka ter s kaznovanjem lastnikov psov, ki se predpisov ne držijo, napraviti red, ker tak turizem ne more biti za zgled, predlaga svetnik.
(fs)
Nova cesta v Stebljevku
Zadnji dan v juniju je bil za občane zaselka Stebljek v TUhinjski dolini prazničen, saj je bila tega dne uradna otvoritev asfaltnega cestišča. Cesta, za katero so prispevali sredstva občani Stebljevka, krajevna skupnost Šmartno, ob-
čina Kamnik ter posamezniki v KS Šmartno in drugi, je izdelana v dolžini sedemsto metrov. Gradnja je potekala, kot je za te kraje že v navadi, z veliko prostovoljnega dela in z zagnanostjo posameznikov, v tem primeru g. Mira Škrbinca,
Župan občine Kamnik g. Tone Smolnikr in predsednik KS Šmartno g. Rane Modrijan sta prerezala trak.
za kar se mu občani še posebej zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi obema predsednikoma KS Šmartno v tem obdobju g. Albertu Žibertu in g. Francu Modrijanu.
Na otvoritvi so bili prisotni tudi župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar, predsednik občinskega sveta g. Igor Podbrežnik, predsednik KS Šmartno g. Franc Modrijan ter župnik g. Franc Baloh iz župnišča v Šmartnem, ki so tudi uradno odprli cesto.
Po končanem uradnem delu smo se zbrali na srečanju, na katerem je bilo izraženo zadovoljstvo nad opravljenimi deli kljub temu, da cesta še ni povsem zaključena. Raznih razprav o granitnih pločnikih in zaporah cestišč ni bilo, pač pa so bile razprave usmerjene v nove akcije, ki se bodo realizirale z novouvedenim samoprispevkom, ki ga je izglasovala velika večina krajanov.
JOŽEARKO
Zadnja novica
Ekipi RKS Kamnik 11. mesto v Evropi
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so se Kamničanke na evropskem tekmovanju ekip prve pomoči na Madžarskem med 28 ekipami uvrstile na odlično 11. mesto, pri čemer je treba upoštevati, da so bili tuji
tekmovalci v glavnem profesionalci.
Naša ekipa pa je doživela tudi nekaj neprijetnosti, ko jim je že v Teharjah odpovedal avtomobil RKS iz Ljubljane, v drugi kombi, ki ga je vozil Ka-mničan Franc Letnar, pa so jim
na uradnem in varovanem parkirišču na kraju tekmovanja že prvo noč vlomili neznani zlikovci in ukradli av-toradio ter nekaj deset tisočakov denarja. Več o tekmovanju v prihodnji številki.
(fs)
Vi $pm$t$$et@f župan odgovarja
O ureditvenem načrtu Ml Pod skalco
Kamniški športniki in drugi uporabniki ter lastniki prostora v in ob športnem parku med Nevljico in cesto Kamnik-Vrhpolje že nekaj časa čakajo na sprejem ureditvenega načrta za to območje. Dokler ni tega prostorskega akta, je razvoj na tem območju v bistvu omejen. Zato sprašujemo župana, kdaj bo predlagal obljubljeni zazidalni načrt občinskemu svetu v razpravo in kdaj bo predvidoma sprejet?
K. O.
Na osnovi prostorskih usmeritev dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 je za območje zazidalnega otoka z oznako M-l Pod skalco določena izdelava ustre-
znega izvedbenega načrta. Razvojna in programska usmeritev je naravnana v športno, turistično in rekreativno namembnost, s poudarkom na širšem konceptu razvoja turizma v predelu občine Kamnik. Glede na naravne danosti, kot tudi različnih interesov lastnikov zemljišč, se že nekaj časa skuša bolj ali manj uspešno uskladiti različne programske in vsebinske koncepte, ki naj bi le pripeljali do približno optimalne programske celote, ki naj bi ustrezala željam in potrebam zainteresiranih. V ta namen je bil v torek, 16. 7.1996, usklajevalni sestanek zainteresiranih predvsem v delu, ki se nanaša na interese Športne zveze občine Kamnik, z lastniki zemljišč severovzhodno od kopališkega
Župan Tone Smolnikar
kompleksa. Glede na zaključke sestanka je možno v avgustu pričakovati, po dolgem času, usklajeni del programskih in razvojnih usmeritev kot osnovo za nadaljevanje zakonsko določenega postopka priprave in sprejema potrebnega ureditvenega načrta. Slednji pa nenazadnje tudi pomeni pravno formalno prostorsko osnovo za pridobitev vseh za gradnjo potrebnih dovoljenj.
Akcija Slovenija - moja čista dežela v Kamniški Bistrici
V soboto, 6. julija, se je že v zgodnjih jutranjih urah pred planinskim domom v Kamniški Bistrici zbralo okrog 300 planincev, turistov in drugih ljubiteljev narave in čistega okolja. Na pobudo Nedeljskega dnevnika in pod pokroviteljstvom podjetja Po.sche Slovenija seje namreč začela prva izmed več čistilnih akcij pod naslovom Slovenija - moja čista dežela, ki bodo do konca avgusta potekale po vsej Sloveniji. Vodja te akcije je bil župan Tone Smolnikar, ki se je tudi sam lotil pobiranja odpadkov po dolini Kamniške Bistrice, seveda s pomočjo svojih sodelavcev, med njimi so bili tudi tajnik Ivo Pristovnik, načelnik oddelka za gospodarstvo Lojze Kolar in načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin. Sicer pa je bilo med udeleženci te koristne akcije malo Kamniča-nov. V njej pa so sodelovali člani Gorske reševalne službe -postaje Kamnik s svojim načelnikom Janezom Podjedom, ki so poskrbeli, da so se tisti ude-
leženci, ki so se povzpeli malo višje v gore, s polnimi vrečkami varno vrnili v dolino.
Ko so proti šesti uri zvečer končali z akcijo, je Tone For-nezzi - Tof, njegova je ideja za akcijo, ugotovil, da so kamniške planine in dolina Kamniške Bistrice »lažje« kar za približno tri tone različnih odpad-
kov, med katerimi je bil največji - traktorska guma. Na koncu pa so med zabavnim programom Moped showa in ansambla Dvanajsto nasprotje, ki je s svojo glasbo zvečer popestril tudi utrip starega Kamnika, za udeležence izžrebali več nagrad.
(fs)
Pri nakladanju najtežjega odpadka - traktorske gume je moral pomagati tudi župan...
Veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Kamniku
V prvi polovici julija je Kamnik obiskal dr. Giinther Seibert, veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, z atašeji in ostalimi sodelavci veleposlaništva. Gostje so si v spremstvu Iva Pristovnika, občinskega tajnika, in dr. Nika Sadnikarja z velikim zanimanjem ogledali kamniške znamenitosti, med njimi Mali grad, prenovo-Ijeno Šutno, Sadnikarjev muzej in frančiškansko knjižnico. Po ogledu jim je župan Smolnikar na Starem gradu pripravil sprejem, ki so ga s pe-
smijo popestrili tudi Kamniški koledniki. Popoldan pa so gostje preživeli na pikniku v Kamniški Bistrici. Nemški gostje so bili z obiskom v Kamniku zelo zadovoljni, kar je kasneje izrazil tudi veleposlanik v pisni zahvali vsem, ki so sodelovali pri izvedbi obiska. Med drugim je zapisal: »Iz Kamnika smo se vmili z nadvse prijetnimi občutki in se bomo prav zagotovo še večkrat odpra vili v Vaše lepo mesto.« (fs)
Dr. Giinther Seibert (prvi z leve) in njegovi sodelavci so z zanimanjem prisluhnili dr. Niku Sadni-kurju, kijim je pod starimi lipami veliko povedal o malograjski zgodovini.
Pogovor s prof. Hubertom Bergantom v
Življenje ob orglah
Kot smo poročali že v prejšnji številki, smo se oh nedavnem orgelskem koncertu prof. Huberta Berganta, ki je v Kamniku predstavil svojo knjigo Ob orglah, dogovorili za pogovor z našim rojakom, ki sedaj živi v Šempetru na Goriškem. Rad se je odzval povabilu in za bralce Kamniškega občana razgrnil nekaj zanimivih misli o svojem delu in življenju.
Kako bi lahko označil pomen orgel v slovenskem (morda tudi širšem) glasbenem poustvarjanju leta 1963, ko si z diplomo na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost zaključil študij, in danes po šestintridesetih letih, ko si izdal knjigo Ob orglah?
V času, ko sem na akademiji z diplomo zaključil podiplomski študij, bilo je to v letu Gostičeve smrti, leta 1963, sem bil na oktobrskem koncertu v stolnici deležen precejšnje pozornosti. Nekateri ljubitelji orgel in celo profesorji so me opozarjali, da množica ljudi v stolnico ni prišla zaradi mene, temveč zaradi or-
HliBERT BERGANT. pri veselju, ki sem ga kljub vsem težavam užival ob orglah, enako kot je pred nedavnim umrli stric Maks užival ga vedno bolje ob rezbarjenju, bi me usoda bržkone znova razumem. Poleg
Tercialke mi je pred realko poočital eden od kolegov, česar mu nisem zameril, misel pa sem ob omenjenem sestavku uporabil. Žal tudi mnogi duhovniki orgel ne razumejo in ne marajo. V času depresij, ki se pojavljajo, me orgle spominjajo na -»arma Christi«, orodja, s katerimi so na srednjeveških freskah mučili Kristusa.
Leta 1980 si ob 300-letnici Fallerjevih orgel v sv. Primožu opozarjal na nujnost njihove obnove. Te orgle sicer niso obnovljene v jubilejnem letu, pač pa precej let pozneje. Ker sijih leta 1993 že preizkusil, lahko poveš, kako si zadovoljen s popravilom enega od naših najstarejših orgelskih instrumentov.
Orgle v sv. Primožu so lepo obnovljene. Na njih sem imel priložnost dvakrat koncerti-rati, drugič s kolegom Vremša-kom. Upam, da bom še lahko sedel za njimi in obujal spomine v zvočni obliki.
Kateri skladatelj med klasiki in sodobniki na področju orgelskega ustvarjanja ti je najbližji ali drugače, koga najraje uvrščaš v programe svojih koncertov?
V svoje sporede zelo rad uvrščam dela J. S. Bacha. Domišljam si, da
posadila za orgle...
gel. Naš odnos do orgel se stalno spreminja. Orgle niso več »prepovedano« glasbilo, zato so manj zanimive.
V knjigi si zapisal, da je očitek, da orgelske koncerte obiskujejo t. im. tercialke, izvit iz trte, saj da imajo prav takšne osebe odpor do Bacha in drugih skladateljev, ki pišejo za orgle in da beže iz cerkve, ko spoznajo, da ne bo pevcev. Ker domnevam, da si to zapisal v okviru Orglarjevih razmišljanj v avtobusu leta 1976, se mi zastavlja vprašanje, če se je naš odnos do orgel v tem času kaj spremenil.
del tega velikega baročnega mojstra zelo rad izvajam dela sodobnih francoskih skladateljev, kot so J. Alain, J. Lan-glais in O. Messiaen. Od domačih skladateljev najbolj cenim Sama Vremšaka.
Na svoji prek 36 let dolgi umetniški poti si s številnimi orgelskimi koncerti obiskal mnoge dežele po svetu. Kako so te sprejeli? Kako cenijo orgelsko glasbo drugod, denimo v Rusiji?
Kot organist - koncertant sem obiskal številne dežele in bil posebno v Italiji in Rusiji deležen lepega odziva občinstva. Odnos italijanskega
FLOK
d.o.o.
Sadarjeva 3,1218 Komenda tel.: 061 841-072, 0609 633-408
Iščemo komercialista na terenu za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Zaželeno je: - izobrazba smeri lesarski ali strojni tehnik,
- znanje nemškega jezika,
- vozniški izpit B kategorije
Pisne prošnje pošljite na zgornji naslov do 5. avgusta. Za vse informacije pa se lahko obrnete na Borisa Krmavnarja.
občinstva do orgel je nekoliko zagoneten. Medtem ko na koncertih uživa, se v cerkvah ob orgelskih zvokih dolgočasi ali pa raje posluša kitare. Rusi so imeli do pred nekaj leti idealen odnos do orgel. Žal je vpliv zahoda vedno močnejši.
Kakšno je danes zanimanje mladih za študij orgel?
Zanimanje mladih za orgle je vedno večje. Sloni na zdravih temeljih, ki izhajajo iz spoznanja o nujnosti temeljitega dela. Vendar bodo morali tudi mladi uskladiti svoje želje z dejanskimi možnostmi.
Zapisal si, da je organolo-gija sicer spremljala dogajanja na področju orgelskega ustvarjanja in poustvarjanja, vendar ne v celoti in da veliko dela čaka še psihologe in teologe. Lahko kaj več poveš o tem, omenil si tudi psihopatske deviacije'organistov, nenavadna dogajanja na korili in podobno?
Na korih je včasih veliko nenavadnega. Tega se je zavedal tudi mojster Plečnik, ki je dal v cerkvi, polni njegovih zamisli, na vratih kora upodobiti kačo. V znani cerkvi so našli na koru ob orglah ženo, ki je napravila samomor. Dva najuglednejša slovenska cerkvena glasbenika sta se zaradi petja in igranja tako sprla, da jc organist vstal izza orgel in se sprehajal po koru, zbor pa je nadaljeval svoje muziciranje brez orgelske spremljave.
V 60. letih, ko so obnovili freske v ljubljanski stolnici, so zatem poskrbeli še za orgle. Pri tem ena od velikih piščali ni in ni hotela peti. Ugotovili so, da jo je neznani nepridiprav uporabil kot stranišče. Ko sem imel leta 1975 na zadnjo nedeljo v avgustu koncert v pariški katedrali, sem malo pred nastopom začutil velike težave,ki jih dobro poznajo operni pevci in duhovniki, ki ure in ure spo-vedujejo ali pa so spovedovali v mrzlih cerkvah. Ko sem v tesnobi vprašal, kje je »locus teribilis« - strahotni kraj, me je pariški organist popeljal na streho katedrale. Prepričan sem, da mi je vse odpuščeno...
Glede psihopatskih deviacij mladih organistov žal lahko ugotovimo, da večinoma izhajajo iz bistva orgelskega pouka, ki je kot pri ostalih glasbilih individualen. Možnosti vađenja so močno omejene in težave se začenjajo.
Svojo sklepno misel zaključuješ nič kaj optimistično, ko praviš, da tudi orgelsko področje kot že davno operno postaja torišče intrigantov in šarlatanov in da nas lahko reši le Resnica.
Ob poštenem delu bi lahko človek pokazal svoje znanje. Če te možnosti ni, se začenja doba intrigatorskih manevrov. Tedaj blestijo le intriganti.
Se ti danes še kdaj utrne misel, da bi popustil posve-
Hubert Bergant
je bil rojen 13. novembra 1934 v Kamniku.
V Ljubljani je diplomiral iz klavirja, orgel in umetnostne zgodovine. Študij orgel je nadaljeval na Dunaju na tamkajšnji Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost, kjer je tudi diplomiral. Od leta 1965 poučuje orgle na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedaj kot redni profesor. Na gimnaziji v Novi Gorici je več tet poučeval osnove umetnostne vzgoje, pedagoško delo pa je opravljal tudi na drugih šolah. Število njegovih orgelskih koncertov doma in v tujini, na katerih je predstavil obširno svetovno orgelsko literaturo, gre v stotine. S koncerti je prepotoval Slovenijo podolgem in počez, v bivši Jugoslaviji je obiskal glavna orgelska središča. Za sabo ima sedem koncertnih turnej po nekdanji Sovjetski zvezi, nastopal pa je tudi v Angliji, Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji, in bivši Češkoslovaški. Obseino literaturo je predstavil tudi na čembalu in klavirju. Posnel je dve plošči (Helido, Teldec) ter snemal za RTV Slovenija in tržaški radio.
Za izvedbo celotnega Bachovega ciklusa je Hubert Bergant leta 1977 dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 1982 pa je prejel še nagrado Franceta Bevka.
Poleg številnih koncertov velja omeniti tudi njegovo sodelovanje v žirijah na mednarodnih tekmovanjih orglavcev, med njimi sodelovanje v žirijah na treh evropskih tekmovanjih mladih orglavcev v Ljubljani od leta 1989 do 1995 in na treh Bienalnih mednarodnih tekmovanjih od leta 1985 do 1989 v Lucinicu v Italiji.
tno rabo orglarček in šel v puščavo, kot si zapisal pred dvajsetimi leti? Praviš, da je beg iz kaosa (divji ritem življenja, hrup industrije, prometa, zabavne glasbe) mogoč edino v nas samih? Kako danes gledaš na življenje? Bi se, če bi bil ob začetku svoje življenjske poti postavljen pred odločitev, znova odločil za orgle?
Za poklic in za ženitev sem se odločil po svoji glavi in nisem poslušal nasvetov.
Pri veselju, ki sem ga kljub vsem težavam užival ob orglah, enako kot je pred nedavnim umrli stric Maks užival ob rezbarjenju, bi me usoda bržkone znova posadila za orgle. Toda kje: v Kamniku ali v Novi Gorici? Žal vedno bolj ugotavljam, da postajam človek, ki mu je nemška literatura pridala vzdevek - brez sence...
FRANC SVETELJ
Velik dan za Praproče v Tuhinjski dolini
V soboto, 12. julija, so vašča-nom Praproč v uporabo izročili 1100 m asfaltnega cestišča. Za krajane pomeni cesta uresničitev dolgoletnih želja pa tudi realno možnost, da bo vas ostala in da bodo ljudje vztrajali na tem prelepem koščku zemlje.
Že pred napovedanim časom se je ob cesti zbrala velika množica domačinov, krajanov in gostov. Vsi so želeli sodelovati pri tako pomembnem dogodku, kot je otvoritev nove ceste. Ta cestna povezava bo precej skrajšala stik z zunanjim svetom. Sam potek slovesnosti je vodil nekdanji predsednik KS Šmartno g. Albert Žibert, vas Praproče pa spadajo v to KS. V svojem nagovoru je orisal težnje krajanov in razumevanje družbene skupnosti pri podpiranju ter ohranjanju življenja v višje ležečih in odročnih krajih. (Praproče so na višini več kot 700 m). Poudaril je, daje ta cesta jamstvo, da Praproče ne bodo izumrle. Pri realizaciji obnove ceste je sodelovala občina in njeni odgovorni organi. V zahvalo so nekaterim izročili lesene ure, ki naj jim pokažejo, da so se kazalci za vas Praproče pomaknili naprej za velik časovni odmerek. Žibert se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, za strokovno delo SCT in njenim sodelavcem Ovijaču, Kovačiču in Pavloviču, za dobro opravljena zemeljska dela Jakobu Brlecu, KS Šmartno za denarno pomoč in vaščanom, ki so prispevali finančna sredstva in v velikem številu tudi udarniške ure.
Za to priložnost so pripravili skromen, a zanimiv kulturni program. Nastopili so mladi: Damjana Korošec,Tomaž Drolc in 7-letna Vesna Korošec. Vsi njihovi prispevki so govorili o cesti in so bili toplo sprejeti.
V nadaljevanju se je g.A Žibert zahvalil še Alojzu Trebu-šaku za nadzor in organizacijo, družini Černevšek in Drolc za gromoz za nasipanje ceste.
Pri odprtju ceste so bili prisotni številni gostje, med njimi župan g. Tone Smolnikar, načelnik za okolje in prostor g. Mlakar, tajnik občine g. Pristovnik, načelnik državne uprave g. Miha Novak, načelnik za gospodarske dejavnosti g. Kolar, načelnik za obrambo g. Brlogar in številni drugi.
Tuhinjski gasilci vabimo na praznovanje 85-letnice delovanja društva.
V soboto, 3. avgusta, ob 19. uri bo gasilska parada vZg. Tuhinju, na igrišču pri šoli.
V slavnostni del bo vključena predstavitev zborniku, ki ga je izdalo naše društvo ob 85-letnici delovanja, nato bo veselica z bogatim srečelovom. Za veselo razpoloženje in ples bo skrbel narodno zabavni ansambel Slapovi, za hrano in pijačo pa bomo poskrbeli domači gasilci in gasilke.
Prisrčno vabljeni v Zg. Tuhinj!
PGD Zg. Tuhinj
Spregovoril je tudi župan Tone Smolnikar in poudaril, da je takih pridobitev zelo vesel, saj te omogočajo hitrejši razvoj kraja in bistveno olajšujejo delo. Za izgradnjo te ceste je občina prispevala 8 milijonov SIT, kar je 50% vrednosti vseh del. Drugo polovico pa so pokrivali iz sredstev sklada za pomoč demografsko ogroženim področjem, s sredstvi KS in krajanov. V to cesto je bilo vloženega ogromno prostovoljnega dela. Zagotovil je, da bo občina tudi v prihodnje sodelovala povsod tam, kjer bo izkazana pripravljenost v taki meri kot v Prapročah. Pogoj za realizacijo tega načela pa je tudi enotnost odločitev in pogledov v občini in občinskem svetu, česar pa vedno ni moč doseči. Zalem je prerezal
da tako urejene ceste ne bi nikoli imeli, če ne bi bili deležni podpore družbe in odgovornih ijudi, ki so doumeli njihove potrebe. Vsem se je v imenu krajanov iskreno zahvalil, zahvalo pa je izrekel tudi Pavlu in Albertu.
Kolona avtomobilov se je zatem odpeljala do kmetije Hribar, kjer so jih toplo pozdravili, zatem pa se je vrnila nazaj do kmetije Korošec, kjer je bil zaključek slovesnosti.
Presednik KS Šmartno g. Tone Rajsar je zatrdil, da je bilo mogoče uresničiti tako pomembno nalogo le zaradi enotnosti, marljivosti in vztrajnosti krajanov te vasi, ki danes šteje 13 ljudi. V glavnem se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Da so umni gospodarji, se vidi tudi po zelo dobro ureje-
Župan g. Tone Smolnikarje izročil cesto javnemu prometu.
vrvico in cesto izročil namenu.
Župnik iz Šmartna g. Franc Baloh je cesto blagoslovil in zaželel vsem uporabnikom srečno in varno vožnjo.
Pred odprtjem ceste je Sandi Hribar iz Praproč v imenu svojega očeta prebral kroniko dogajanja od začetka, ko so se porajale želje po cesti pa vse do današnjih dni, ko je prišlo do končne uresničitve. Poudaril je,
nih gospodarskih stavbah in stanovanjskih hišah. Med vaščani je bilo opaziti tudi mladež, kar dokazuje, da tu teče normalno življenje in bodoči razvoj ne bo zaustavljen.
Vsi udeleženci so se poslovili od domačinov s prepričanjem, da je ta investicijsa porok trdnega življenja na tem področju.
STANE SIMŠIČ
ALU projekt d.o.o.
Kamnik, Jenkova 3
objavlja prosto delovno mesto:
računovodska dela
Pogoji:
- višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri,
- 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj,
- poznavanje dela na osebnem računalniku
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 3 mesecev.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: ALU projekt d.o.o., Jenkova 3, 1240 Kamnik.
Kamniški OBČAN
IZ ŽIVLJENJA - MED LJUDMI
25. julija 1996 5
Zaključek nekega obdobja v krajevni skupnosti Kamnik-Perovo
Pisali smo leto 1986 in skupaj s SIKCS (Samoupravno interesno komunalno cestno skupnostjo) in njenim programom smo se odločili za krajevni samoprispevek.
Morda se se spominjate: vsako gospodinjstvo je prejelo nekaj gradiva v sliki in besedi -pregled opravljenega dela v času od 1982. do 1985. leta in program za obdobje 1986. do 1990. leta.
Takratni glavni investiciji v Kamniku - telefonsko omrežje in CATV omrežje - je bilo v glavnem za nami; da ne omenjam žolčnih debat, sestankov, razpravljanj, obtoževanj in morda tudi sodnih postopkov ob izterjavah neplačanih obveznosti.
Bilo je 12. junija 1991. leta.
Prevzela sem vodstvo krajevne skupnosti Kamnik-Perovo, ko se le nisem dobro zavedla, da sem upokojenka in že je bil pred menoj nov izziv. »Samo upokojenci se lahko ukvarjajo s tem delom, ker bi imeli vsi redno zaposleni težave na delovnih mestih,« so mi dejali. Bil je nov čas, vse je nekam drvelo, in bila je osamosvojitev in bila je vojna. Vržena sem bila v vodo in plavati je bilo treba vsa leta,
da ne bi potonili. Nisem vedela, kako se naj lotim dela. Pa je čas prinašal rešitve in vse je bilo opravljeno ob pravem času, na pravem mestu in s pravimi ljudmi.
Z leti so se naše vrste redčile in tudi denar, ker se je samoprispevek konec maja 1990. leta iztekel. Delovali smo naprej po najboljših močeh, vendar vsako leto težje. Po letu 1994 je bilo toliko novosti v družbenem dogajanju in tudi lokalna samouprava se je pripravljala na novosti, tako da smo v zelo okrnjeni zasedbi pričakali letošnje volitve, ki so srečno za nami.
Ob tem se zahvaljujem vsem službam in posameznikom, s katerimi smo vsa leta sodelovali. Naj mi bo oproščeno, če sem koga ali kaj pozabila: Občina Kamnik, Geodetska uprava Kamnik, Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, Zavod za urbanistično načrtovanje, Okrajno sodišče v Kamniku - zemljiška knjiga, Komunalno podjetje Kamnik, Publikus, Policijska postaja Kamnik in ne nazadnje tudi Eta, Svilanit, Titan in Glasbena šola Kamnik.
Posebna zahvala Gasilskemu
Krvodajalska akcija v avgustu
Območna organizacija Rdečega krita Kamnik organizira letos te drugi del krvodajalske akcije. Odvzem krvi o na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani v sredo, 14., in v petek, 16. avgusta.
RK prosi vse, ki bi teleti darovati kri, da se pravočasno prijavijo na sedetu RK v Kamniku, Ljubljanska 1, zaradi prevoza in organiziranega odvzema.
Oba dneva bodo v Ljubljano vozili posebni avtobusi z odhodom ob 7., ob 9., in ob 11. uri, vračali pa se bodo po končanem odvzemu krvi. Avtobusi bodo ustavljali na vseh postajališčih do Duplice.
RK vljudno vabi vse krvodajalce, da se tokratne akcije udeletijo ter k temu povabijo še znance in prijatelje. Krvodajalstvo kot izraz humanosti med ljudmi ima v Kamniku solidne temelje, zato so organizatorji prepričani, da bo tudi ta akcija vsaj tako uspešna, kot so bile dosedanje.
Za nesebičnost in človekoljubnost se RK Kamnik darovalcem iskreno zahvaljuje v imenu neimenovanih prejemnikov krvi Enaka zahvala velja tudi vsem, ki bodo pomagali, da bo avgustovska krvodajalska akcija v celoti uspela.
O rezultatih bomo naše bralce seznanili septembra.
STANE SIMŠIČ
društvu Kamnik, Livarska 1, in SKG, d. d. Kamnik, Steletova
8, ki so nam nudili svoje prostore za naša delovna srečanja, slednjemu pa še posebno za ob vsakem času potrebno fotokopiranje in v sili tudi tipkanje, saj svojih prostorov nimamo, računovodska služba pa je v občinski stavbi v III. nadstropju za vseh 25 krajevnih skupnosti naše občine.
Kje so časi, ko smo še lahko obdarovali naše starejše krajane in imeli tudi denar za šolo v naravi in finančno pomagali, kjer je bilo potrebno. Vsega tega je sedaj konec in finančna sredstva so samo še za delovanje krajevne skupnosti in za raznos Kamniškega občana.
Marsikaj bi radi imeli v naši krajevni skupnosti.
V letošnjem letu je predvidena rekonstrukcija Kovinarske ceste, ki je v razpadanju. Kdaj bomo dočakali zaključek Kajuhove poti v Kamniku, ki je gradbišče še od leta 1994? Dve leti sem se trudila in se obračala na naslove od Ljubljane do Kamnika - ali je res vse to zaman? Tudi javna razsvetljava je še kje potrebna in še česa bi se spomnili.
Vse to me napeljuje na misel, da ne bi bilo slabo, če bi se do jeseni, ko bodo volitve v državni zbor, odločili in pripravili programe in ob tej priložnosti izvedli referendum za samoprispevek. Časa ni ravno veliko, bil pa bi pravi trenutek, če želimo še kaj postoriti za naše boljše in bolj kvalitetno bivanje. Tudi plinifikacija je pred nami. Naj bo vse to za razmislek. Zahvaljujem se članom Sveta krajevne skupnosti, ki so mi vsa leta stali ob strani in še mnogim neimenovanim, ki so nam pomagali.
Novoizvoljenemu Svetu krajevne skupnosti Kamnik-Perovo pa želim obilo sreče in delovnih uspehov pri njihovem delu, ki ga pričenjajo. Menim, da jim bomo mi, ki se umikamo, z našimi izkušnjami marsikdaj radi svetovali. MARJETA BUKOVŠEK
Odprtje prenovljene gostilne Pod skalo
Četrti julij 1996 je bil za Kamnik prazničen in vesel dan, saj je bilo ob 12. uri na Maistrovi 32 svečano odprtje prenovljene gostilne »Pod skalo«. Nekdanja furmanska gostilna pod Starim gradom, ob cesti v TUhinjsko dolino, je verjetno ena med najstarejšimi na Kamniškem, z več kot stoletno družinsko tradicijo. Na vhodnem
Slavnostni trenutek pred rezanjem traku pred vhodnimi vrati gostilne »Pod skalo«, ko oče Miha Resnik izroča škarje svojemu sinu Blažu.
portalu je namreč letnica 1885, torej je s tem podatkom potrjena tradicija 112-letnega obstoja hiše in gostilne. Zanimivo je kronološko poimenovanje gostilne. Prvotno se je imenovala »Pri Jagru«. Iz leta 1902 obstaja akvarelna podoba stavbe z besedilom: »Narodna gostilna Pri skali pod goro«. V času Avstro-Ogrske in kraljevine Jugoslavije se je imenovala gostilna »Pod skalo«, po drugi svetovni vojni pa »Pod skalco«. Sedanji lastnik Mihael Resnik se je zopet odločil za staro ime in razširjeno ljudsko poimenovanje »Pod skalo«. Prenovljena gostilna je vsekakor pridobitev za kamniški turizem in popestritev gostinske ponudbe s toplo hrano, saj je odprta ves dan, nudijo pa malice in kosila, nedeljska, poslovna in slovesna kosila, ter različne jedi po naro-
TEČAJ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE
se prične v torek, 6. avgusta, ob 19. uri v prostorih RK na Ljubljanski 1 v Kamniku (stari zdravstveni dom). Izpiti bodo 13. avgusta.
Informacije po telefonu 811-697.
RKS KAMNIK
čilu. Imajo tudi prijeten prostor za zaključene družbe.
Na otvoritveni slovesnosti so sodelovali Kamniški koledniki, Ansambel bratov Poljanšek, narodne noše iz Olševka, Tone Ftičar, lastnik Miha Resnik in njegov sin Blaž, ki je prere-zal slavnostni trak. Miha Resnik ob govoru na otvoritvi ni utegnil poimensko izreči zahvale vsem sodelujočim firmam in obrtnikom. Investitor se tako pisno zahvaljuje izvajalcem za korektno strokovno izvedbo; za idejno in strokovno sodelovanje g. Sreču Žagarju, za pomoč pri izvedbi projekta g. Egidiju Lampiču, projektantoma ing. arh. Andreju Kocjanu in ing. arh. Janezu Brdajsu, odgovornemu projektantu ing. Francu Vidmarju ter sledečim firmam in obrtnikom: Elektroinstalacije Počivavšek.Elektroservis Konci-lja, Europlin Trbovlje, Gostinska Oprema Jože Toni, Mizarstvo Vo-lovšek Jože s sodelavci, Monter d. o. o. Bič Rudi, Ogrinc Gusti - Prevozi, Orbim d. o. o. telefonija, Pečarstvo Pimat, Pleskarstvo Drolc Tone, Polaganje parketa Urankar Stane, Poni d. o. o. Petek Vinko, Soboslikarstvo Oražem, Tapetništvo Anton Poljanšek, Zidarstvo Kavaš Stane, Zidarstvo Žurbi Roman.
DUŠAN LIPOVEC
Prenovljeno gostilno »Pod skalo« lahko obiščete vsak dan, in sicer od ponedeljka do četrtka od 9. do 22. ure, ob petkih od 9. do 24. ure, ob sobotah od 11. do 24. ure in ob nedeljah od 11. do 21. ure.
Visoki jubilej dr. Svetozarja Frantarja
Markartna osebnost, ki jo te dolga leta srečujemo na kamniških ulicah, ko se sprehaja po Glavnem trgu in prihaja v kavarno prebirat dnevno časopisje, je prav gotovo advokat, dr. Svetozar Frantar.
Sicer ni rojen Kamničan, vendar v našem mestu tivi te od leta 1936 dalje. Le med 2. svetovno vojno je moral zbetati iz našega mesta pred gestapom, ki ga je hotel aretirati.
Rojen je bil 1911. leta na Opčinah pri Trstu, kjer je bil njegov oče uradnik pri hranilnici in posojilnici v Trstu. Že med 1. svetovno vojno je oče poslal drutino v Kranj, sam pa je ostal v Trstu do leta 1918. V Kranju je začel Svetozar hoditi v osnovno šolo. Po očetovem prihodu iz Trsta so se spet selili v Ljubljano. Tam je l. 1929 končal klasično gimnazijo in se vpisal na pravno fakulteto, kjer je promovirat 1936. leta. Prvo slutbo je dobil kot koncipient pri znanem advokatu v Kamniku dr. Ivu Potokarju. Pri njem je dobil veliko advokatskega znanja in prakse, kar mu je koristilo vse do upokojitve. 1941 sta z dr. Potokarjem zadnji trenutek pred gestapovsko aretacijo ušla v Ljubljano. Med vojno se v Kamnik ni več vrnil. Decembra 1941 je dobil slutbo advokatskega pripravnika v Cerknici. Tam je ostal vse do kapitulacije Italije. Med tem se je v Ljubljani poročil s Stanko Sitar iz Kamnika. Leta 1943 se je ponovno vrnil v Ljubljano in intenzivno delal za OF, zbiral podatke za letališče v Ljubljani, telezniško postajo, rantirno postajo v Zalogu in drugo. Na začetku l. 1945 so ga zaprli v ljubljanske zapore skupaj z g. Arturjem Rechbachom. G. Rechbacha so obsodili na smrt, pred katero ga je rešil njegov brat Herman, kije bil med vojno tupan v Kamniku. Dr. Frantar je bil zaprt vse do osvoboditve Ljubljane 1945. Istega leta se je vrnil v Kamnik in se takoj vključil v drut-beno dejavnost. Med drugim je bil izvoljen za predsednika turističnega društva, ki ga je vodil kar 33 let. Njegova desna roka pri turizmu je bil g. Alfonz Skala. Ni bil samo odbornik v Kamniku, temveč je bil tudi v upravnem odboru Turistične zveze Slovenije v Ljubljani. Skupno Z g. Skalo sta prva organizirala povorko narodnih noš po ulicah Kamnika leta 1966. Ideja je postala v Kamniku tradicionalna in letos bomo imeli te 26. dneve narodnih noš.
Razvoj turizma v Kamniku po 2. svetovni vojni je tesno povezan z imenom dr. Frantarja. Organiziral je, da so Kamničani v letnih sezonah oddajali sobe za tujce in goste. Bil je eden tistih, ki so te leta 1955 zahtevali, da se stavba nekdanjega »Landrata* uporabi za hotel »B« kategorije. Na ialost se to ni zgodilo in so v
tej zgradbi uredili samski dom, ki še danes iivotari.
Kot navdušen planinec je vsa leta dejaven tudi v Planinskem društvu. Pred 2. svetovno vojno je bil tudi vnet učenec francoščine v Francoskem krotku, ki ga je vodila prof. Klavdija Žvokeljeva. Bil je tudi izvrsten amaterski gledališki igralec, še kot dijak je igral dramo Cezar in po vojni v Kamniku odigral precej dramskih vlog, med njimi Pravdača v Celjskih grofih -Veronika Deseniška.
Zaradi visoke izobrazbe širokega poznavanja kulture, umetnosti in prirodoslovja si je vedno prizadeval, da bi Kamnik dobil lep turistični videz, da bi mesto bilo ves čas čisto in urejeno, gostinstvo na visokem nivoju, da bi prenočitvene zmogljivosti v mestu privabile čimveč turistov v podnotje kamniških planin. Kot advokat je bil spoštovan in cenjen. Klien-tele je imel veliko in z njegovim advokatskim razumom in prakso je skoval mnogo mnogo pravd.
Še danes, ko je te dolgo v pokoju, se zanima za probleme mesta, za turizem in za tivljenje V mestu.
Prva tena mu je kmalu umrla, zapustila dva sinova, ki sta danes te odrasla, oba imata dru-iini. Po nekaj letih vdovstva se je poročil z znano profesorico ga. Vjero.
Dr. Frantar je zagret tudi za znamenite Ka-mničane. Zato te vrsto let raziskuje tivljenjsko delo kamniškega rojaka iz 18. stoletja, zdravnika in profesorja Jurija Karola Starovasnika, kije postal trikratni dekan medicinske fakultete in rektor univerze v Freiburgu v Breisgauu in je tam tudi leta 1792 umrl. Dosedanje ugotovitve je telel posredovati v Kamniškem zborniku XIII, vendar raziskave še niso zaključene. Udeletil se je znanstvene ekskurzije zdravnikov Slovenije v Freiburg leta 1994 in pregledal znanstveno delo Starovasnika, ki ga hrani ta univerza. Trudi se, da bi občina Kamnik, Zdravniška zbornica Slovenije in Ministrstvo za kulturo sodelovali pri postavitvi spomenika Kamničanu, ki je bil rojen 9. aprila leta 1748 metnarju na Malem gradu.
Vsa ta njegova stremeljnja in zanimanja za naše mesto so tista, ki jubilanta dvigujejo v vrste Kamničanov, ki so s svojim delom in predlogi dali Kamniku poseben pečat.
Ko bo 30. julija praznoval 85-letnico, mu vsi prijatelji, znanci, meščani in drugi telimo še dobrega zdravja in da bi med nami še dolgo Uvel!
S.
Še naprej pod varstvom sv. Boštjana
Blagoslovitev obnovljene cerkve v Mostah pri Komendi
Soseska sv. Boštjana v Mostah pri Komendi, h kateri spadajo vaščani Most in Žej, se je v nedeljo, 14. julija, popoldne veselila težko pričakovanega trenutka: zaključka zahtevnih obnovitvenih del na zunanjščini in v notranjščini gotskobaročnega svetišča.
Opravljena so bila z veliko požrtvovalnostjo domačinov, zavzetostjo komendskega župnika in dekana Nikolaja Pavlica, cerkvenih ključarjev Ivana Dolčiča, Vilka Plevela in že pokojnega Franceta Štebeta.s sodelovanjem priznanih strokovnjakov in ustanov, z vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja (zlasti umetnostne zgodovinarke Olge Zupan) ter ob denarni pomoči Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Občine Kamnik. Vrednost opravljenih del znaša kar 15.500.000 tolarjev, Moščani in Žejani pa jih odplačujejo v obliki ugodnega štiriletnega kredita.
Kaj vse je bilo narejeno, je na dveh panojih pred cerkvijo predstavil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, ob koncu maše pa povedal domačin Jože Kočar. Spregovorila sta tudi kamniški župan Anton Smolnikar in vodja Upravne enote Kamnik Mihael Novak, oba tudi zaslužna za obnovo cerkve.
Pri vseh številnih delih je zlasti pomembno, da so bila narejena počasi, temeljito, s premislekom, s strokovno roko in ob stalnem strokovnem nadzoru, tako da je cerkev sv. Boštjana res lahko »šolski primer« dobrega sodelovanja med stroko, doma-
čini in izvajalci, kar je po slovesnosti poudaril blagoslovite!)
ljubljanski pomožni škof mag. Alojz Uran. Tako je starodavna cerkev sv. Boštjana, katere prva omemba sega v začetek 16. stoletja in so nanjo domačini tako ponosni, zasijala v polni umetniški lepoti. To, zlasti pa nadze-meljsko lepoto, blaženost in popolnost, zaradi katerih so predniki zgradili to imenitno svetišče, je bilo čutiti tudi med masnim slavjem, h kateremu se je zbralo veliko častilcev sv. Boštjana, škofu Uranu in dekanu Pavlicu pa so se pri zahvalni daritvi Bogu pridružili predvsem duhovniki, rojeni v ko-mendski župniji.
Naj mučenec sveti Boštjan varuje zgledno obnovljeni božji dom, prav posebej pa vse, ki se mu v njem priporočajo!
Govori kamniški župan Anton Smolnikar
JOŽE PAVLIC
NEGA BOLNIKA
Nega, oskrba in varstvo bolnikov, starostnikov in invalidnih oseb na vašem domu. Odpravljamo bolečine v nogah in hrbtenici, nudimo pedikuro, ročno in vodno masažo ter refleksoterapijo stopal.
Tel.: 813-604 po 10. uri
Otroški poletni tabor
V okviru projekta POMAGAM TEBI IN SEBI je Center za socialno delo Kamnik organiziral preventivno-razvojni program: petdnevni otroški poletni tabor na Kopiščih pri Kamniški Bistrici, ki je potekal od 1. do 5. julija.
Kdo je bil pravzaprav pobudnik, da bi se izvedel tak tabor?
To so bili predvsem naši prostovoljci, praviloma študenti Visoke šole za socialno delo, ki med letom nudijo učno-vzgojno pomoč učencem s slabšim učnim uspehom. Ideji so se pridružili še delavci, ki so vključeni v program učno-vzgojne pomoči preko javnih del. Tini, Damjani, Andreji, Zinki, Marti, Nini in Sandiju je uspelo izpeljati poletni počitniški tabor z velikim entuziazmom. Imeli so sicer podporo pri strokovnih delavcih CSD - Janja in Mija sta si pri tem največ prizadevali, vendar so jim ostale še poti iskanja sponzorjev, brez katerih ne bi mogli izpeljati načrtovanega.
Otroci, ki so sicer vključeni preko leta v program učno-vzgojne pomoči, so lahko v skrbno organiziranih dnevnih dejavnostih marsikaj počeli. Zjutraj so pospravili svoje postelje, potem pa so po določenem ur-
niku dežurstev pomagali v kuhinji »teti Zinki« pri pripravi obrokov in kasneje tudi pri manj prijetnih opravilih, kot je pomivanje posode. »Teta Zinka« je bila zelo razumevajoča. Razumela je odvečnost pomivanja posode, nočno lakoto in še kaj, zato so jo imeli otroci radi. Kot glavna kuharica pa se je prikupila tudi ostalim.
Otrokom smo z organizacijo tega počitniškega tabora želeli ponuditi aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa. V ta namen je bil organiziran daljši sprehod do slapa ORGLICE, kjer so se vsi udeleženci pohoda hočeš-nočeš seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki in drugimi zanimivostmi o slapu. Poučen komentar so s svojimi mentorji seveda pripravili otroci sami. Odpravili so se še na Kamniško sedlo, ker pa jim je vreme zagodlo z nekaj več dežja, so se lotili izdelovanja obeskov za ključe, verižice ipd., barvanja majic, čas so si izpolnili z igranjem različnih sociainih in družabnih iger ter organizirali aktivnosti ob dnevu odprtih vrat.
To je bilo 3. julija, ko so v svojo sredo povabili Mitja, ki jim je s svojim igranjem in petjem polepšal dan. Polepšali pa so si
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Občini Kamnik (Ur. L. RS 2/96)
Župan Občine Kamnik objavlja RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik.
I.
Skupni znesek sredstev za posojila znaša 16,500.000,00 SIT.
Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene:
- za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov,
- za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
- za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in za dopolnilno dejavnost na kmetijah
- za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije,
- za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje-lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta, in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik.
IV.
Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine.
V.
Posojila se odobrijo za dobo do 3-eh let. Obresti se obračunavajo po 3% letni obrestni meri ob upoštevanju temeljne obrestne mere.
VI.
Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije.
VII.
Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
- posestni list za celotno posestvo
- izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo
- potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov
- izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta
- usmeritveno razvojni program kmetije
- gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del
- predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme
- poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvšenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije
- overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč
VIII.
Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale.
IX.
Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarstvo in finance. Prosilci oddajajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za kmetijstvo«.
X.
Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Zupan odloča o odobritvi s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v 8-ih dneh po odločitvi.
XI.
Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje do 31.8.1996.
ŽUPAN OBČINE KAMNIK Tone Smolnikar
ga tudi sami. Zjutraj sta odšla s skupino na pohod do slapa Orglice svetovalna delavca OŠ Marije Vere, popoldne smo se udeležili »karaok«, tudi mi, povabljeni strokovni delavci centra. Zvečer so otroci skupaj z vodji izpeljali še prireditev izbora mistra in miss tabora.
Dež in slabo vreme otrok in spremljevalcev nista ovirala pri izpeljavi aktivnosti. Z motom »Z MALO DOBRE VOLJE SE DA
ŽIVETI BOLJE« so si nadeli anorake, vzeli dežnike v roke in se odpravili po Koželjevi poti od žičnice do Predasija. Da pa jih ne bi preveč zeblo, so se pogreli s čajem že med potjo, po prihodu v tabor pa je za mrzle noge in roke poskrbela naša Zinka.
Sredstva za izvedbo tabora so prispevali starši sami in Občina Kamnik. Občinski Rdeči Križ je prispeval nekatere prehrambene artikle in poskrbel, da bi bila
Orglice ■ izobraževanje je lahko tudi prijetno in zabavno.
otrokom takoj nudena prva pomoč, če bi se kdo urezal v prst ali nerodno stopil na kamen. Meso Kamnik in mesarstvo Podgoršek sta s svojimi izdelki poskrbela, da otroci niso bili lačni. Za to so poskrbeli še Zorman Market, Mateja Market, trgovina Mana, Klas, Topsi, Anja, Herba, Jagoda, Komenda Market, Mer-cator Duplica, pekarna Kruhek. Za ustvarjalne urice ob deževnih dnevih se moramo zahvaliti trgovini Mery, ki je otrokom odstopila majice, da so se »uniformirali« z lastnimi idejami ter knjigarnama Format in Pika. Tolikšno število udeležencev je zahtevalo tudi primerno posodo, ki nam jo je posodila OŠ Marije Vere in Gasilsko društvo Šmarca.
Zahvala velja še oskrbnici doma g. Štritofovi, ki je ni motila razigranost naših otrok.
S skupnimi močmi smo uspeli, da so otroci preživeli pet ustvarjalnih, zadovoljnih in predvsem prekratkih dni.
Tabor je bil letos organiziran prvič in na pobudo prostovoljcev le z otroki iz dupliške šole od 5. do 8. razreda. Danes bi ga v marsičem izpeljali bolje. Vendar pa nam zavedanje naših napak ni vzelo volje, da podobnega tabora ne bi organizirali tudi naslednje leto, morda celo daljšega.
Na koncu naj še enkrat povem že tolikokrat zapeto pesmico -za organiziranje in izvajanje dodatnih dejavnosti, katerih se je center lotil v zadnjih letih in ki prinašajo zadovoljstvo velikemu številu ijudi tako starim kot otrokom, nam primanjkuje denarja. Brez sponzorjev, ki so se doslej v velikem številu odzvali našim prošnjam in dokazali, da imajo razumevanje za naše delo, nam ne bi uspelo.
Pozivamo vse, ki bi s svojimi prispevki želeli pomagati in ohranjati programe, ki smo jih na CSD z zagnanostjo uvedli in so se doslej pokazali kot zelo uspešni, da nakažete sredstva na ŽR Centra za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, št. ŽR 50140 - 603 - 57338 s pripisom POMAGAM TEBI IN SEBI. Če želite pomagati le določeni dejavnosti, pa lahko pripišete še enega od naslednjih programov:
- skupine starih, - poletnih tabor - usposabljanje mladih, - prostovoljci, - program za rejence, -program za skrbnike.
Posamezne programe vam bomo predstavili v naslednjih številkah Kamniškega občana.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK zapisala METKA ROMŠAK
Srečanje Prezljevih!
Kolikor bolj upoštevamo čas. toliko bolj nam je žal, ker ga nimamo dovolj, kolikor bolj nerazumno ga trošimo,
toliko bolj se nam zdi, da ga imamo na pretek!
Kar stopetim sorodnikom je Mojca namenila gornje misli v povabilu na srečanje Prezljevih 8. junija na travniku »za Tunce«. Verjeli ali ne, prišlo jih je devetindevetdeset! Pa bi se jim pridružili tudi manjkajoči, če bi ne imeli opravičenega razloga za izostanek!
Sonce je poljubljalo travnato jaso in se prijazno ogledovalo v potoku, ob katerem se je zbrala vsa velika in vesela druščina in ji podarilo prelep dan. Jedlo in pilo se je dobro in veliko, pelo pa še boljše in še več, kajti pesem je pri Prezljevih od nekdaj doma. Od tistih davnih časov, ko so otroci odraščali v skromnem domu v Podgorju. Pa tudi potem, ko so odrasli in zapustili domače gnezdo, nanj niso nikoli pozabili. Kot lastovice so se vračali, zbirali doma pri svoji mami, da so vedno
znova in znova spletali toplino svojega pravega doma.
Prav spomini na te prelepe čase so vnukinjo Mojco, ki je odraščala v domači hiši, navdihnili z idejo, da se sorodniki zopet srečajo. A ker je domača hiša, v kateri je na svet prive-kalo petnajst otrok, za vse potomce premajhna, je bil stric Peter zadolžen, da poišče primeren prostor za srečanje. In ga je - na travnati jasi za Tunj-ščico.
»Druži nas marsikaj - predniki, družinske navade in šale, veseli in žalostni spomini«, je Mojca nagovorila zbrane sorodnike in nadaljevala: »Žal se ne srečujemo prav pogosto. Usoda običajno poskrbi za to, da ko odrastemo in odidemo od doma, premnogokrat tudi pozabimo drug na dugega. Na srečo pa ostajajo naša življe-
nja usodno povezana in prepletena. Zato naj bo današnje srečanje tudi priložnost za skupno obljubo, da si bomo v težavah pomagali, se tolažili in se tudi veselili skupaj. Naj bo torej danes naš dan, naj se sliši pesem in smeh in ostanimo prijatelji za vedno!«
In bil je dan Prezljevih! Vse do poznih večernih ur, ko so mladi in stari že nehali igrati nogomet, ko sta mlaja, postavljena v njihovo čast, že poki-mavala v luno, ko je za slovo, bogvedi katerič že tega dne, prišla iz src Prezljevih prelepa pesem. Da je zazibala v spominih njihovo otroštvo, mamo, ki ji je življenje poklonilo častitljiva leta... Celo potok je za trenutek postal, da bi ne zmotil pesem slavcev... Prezljevih!
IVANA SKAMEN
Prezljevi - hčere in sinovi (zgoraj)
vnukinje, vnuki (v sredini) ter pravnukinje in pravnuki(spodaj).
Izlet k lovski koči
V vsakem vrtcu se dogaja kaj zanimivega, pestrega. Občasno v dogajanje vključimo tudi starše. Tako smo v WE Mehurčki - Komenda v skupini Mucki pripravili zaključno srečanje s starši in popeljali skupino v lovsko kočo na Križu pri Komendi.
Po nekaj dnevih nestrpnega pričakovanja smo se s starši in otroki zbrali pred vrtcem, od koder smo se odpeljali k lovski koči, kjer nas je že čakal lovski čuvaj Lovske družine Komenda g. Martin Zulič. Vsi nestrpni in polni pričakovanj smo vstopili v lovsko kočo, kjer nam je lovec razkazal lovsko sobo in vse, kar je v njej zanimivega. Pokazal nam je nagačene živali in ptice, ki jih je za to priložnost prinesel s seboj. Tako otroci kot starši so z zanimanjem in občudovanjem opazovali
živali. Lovec Martin nam je marsikaj povedal o živalih. Tako so otroci spoznali, da lovec ne le strelja na živali, temveč mora zanje tudi skrbeti, jim pomagati v hudih zimah...
Po prijetnem klepetu in malici smo se odpravili proti strelišču, kjer so se otroci razživeli in živahno poskakovali naokrog. Srečanje smo zaključili z iskanjem skritega zaklada. Skrito mesto zaklada je bila uganka, kako in kje pomagamo pticam pozimi. Vsi otroci so stekli k ptičji hišici in v njej so bili skriti sladki bonboni.
Poslovili smo se in zadovoljni ter polni novih spoznanj odšli proti domu.
EMA in NADJA WE Mehurčki
Matična knjižnica Kamnik
Kaj beremo poleti?
roman Nič ni večno Sidnev Sheldon in knjigo Antona Trstenjaka Biti človek.
Poletni čas prinese v knjižnice drugačne bralne zahteve. Vročina, morje, dopusti in hladna senca so okoliščine, ki veliki večini pomenijo sprostitev in oddih. Zato veliko bralcev izbere lahkotne in berljive knjige. Čeprav bi pričakovali, da takšna literatura prevladuje tudi na domačem knjižnem trgu, pa knjižničarji in bralci v poletnih mesecih opažamo pomanjkanje tovrstnih knjižnih izdaj. Založbe izdajo malo romanov. Vendar pa na naših knjižnih policah čakajo tudi romani starejšega datuma, ki so vredni bralče-vega zanimanja. Kaj pa poleti berejo nekateri naši bralci? O tem naj spregovori anketa, ki smo jo izvedli med člani Matične knjižnice Kamnik.
sodila Salingerjev roman Varuh mlade rži in Wildeov Slika Doriana Graya.
Iva Hafner, dijakinja
Prebrala sem skrajšano verzijo Dantejeve Božanske komedije, Sovrć-Homerjevo Odisejo, pa tudi Izbruh, morda bom še Intervju z vampirjem. Za maturo pa sem prebrala že Salingerjevega Varuha mlade rži in Smoletovo Antigono.
Sabina Podjed, študentka
Tudi poleti se večinoma učim in pripravljam za izpite. Vmes rada preberem kriminalke Agathe Christie, v zadnjem času sem prebrala tudi
Andreja Setničar, učiteljica športne vzgoje
Zanimajo me kriminalni in ljubezenski romani. V zadnjem času pa prelistavam le prioročnike o materinstvu in negi otrok, saj pričakujem dojenčka.
Meta Lah, profesorica
Berem cel kup francoskih knjig, in sicer iz poklicnih razlogov, za študij berem še različne strokovne knjige, za razvedrilo pa Agatho Christie, Izbruh in hčerkine knjige.
Tadeja Rode, gimnazijska maturantka
Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala, je bila kriminalka. Tudi sicer rada berem kriminalke in knjige, v katerih se veliko dogaja. Ko jih začnem brati, ne morem nehati.
Vanda Vode, študentka
Poleti in na morju rada berem romane, ki so lahkotni in hitro berljivi, npr. Konsalika. Danes pa sem si za šolo izpo-
Živa Vučkovič, učenka
Ravnokar sem prebrala Ča-rovničko Lenčko, ki jo je napisala Polonca Kovač, berem tudi Pet prijateljev. Pa Dvojčici bom tudi mogoče prebrala.
Jelka Golob, sanitarna inženirka
Ta trenutek sem prebrala Fontainov Effbriest iz zbirke Sto romanov. Zanimiva zadeva. Ravnokar pa berem Franklovo knjigo Volja do smisla. K temu me je spodbudila moja sodelavka, ki dela diplomo na psihologiji in sicer iz logoterapije.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Koncerta iz festivala Musica Aeterna
Otroški pevski zbor »Navdih« iz Moskve se je na poti, ki ga je s svetovnega glasbenega tekmovanja v Salzburgu vodila na Poletni festival v Pulju, za krajši čas ustavil v Kamniku in se predstavil na koncertu v župnijski cerkvi na Šutni v ponedeljek, 15. julija.
»Njihov koncert v okviru tukajšnjega festivala Musica Aeterna je ob umetniški govorici mladih poustvarjalcev tudi povabilo k ustvarjanju in negovanju medčloveških sozvočij, ne glede na to, kdo in od kod smo ter koliko let štejemo. Zato smo tega obiska zbora in umetniškega dogodka lahko veseli in hkrati hvaležni tako izvajalcem kot tudi vsem, ki so z naklonjenostjo omogočili nastop zbora iz 2400 km oddaljene Moskve v Sloveniji.
Otroški pevski zbor »Navdih« glasbene zborovske šole v severnem predelu Moskve je znana skupina, udeleženka številnih ruskih zborovskih festivalov in mednarodnih otroških
zborovskih srečanj. Dirigentka in umetniška voditeljica zbora gospa Olga Skvarcova, diplomantka Gnesinske glasbene gimnazije in konservatorija v Nižjem Novgorodsku, se že trideset let posveča glasbenemu izobraževanju otrok, v tem času pa se je veliko njenih učencev podalo na pot poklicnih glasbenikov. Otroški pevski zbor »Navdih« pod njenim vodstvom pogosto nastopa. Mladim pevkam in pevcem je samo v zadnjih dveh letih uspelo navdušiti številne poslušalce na več kot šestdesetih koncertih doma in v tujini. V posebnem spominu so jim ostali nastopi v Veliki in Rah-maninovi dvorani moskovskega Konservatorija, v koncertni dvorani Gnesinske glasbene akademije in v filharmonični dvorani P. I. Čajkovskega. Še posebej so dragoceni vtisi s koncertnih potovanj v tujino, med katerimi sta na najvidnejših mestih gostovanji na Nizozemskem in v Belgiji ter udeležba na mednarodnem pevskem festivalu vTal-
linnu v Estoniji,« je med drugim povedal Tone Ftičar, povezovalec tega lepega koncerta.
Z repertoarjem, ki je vključeval izbrane skladbe iz svetovne glasbene literature, od ruske in zahodnoevropske klasike, do sakralnih del, ljudskih pesmi in moderne glasbe 20. stoletja, se je otroški pevski zbor »Navdih« prvič predstavil v Sloveniji in v Kamniku.
Številni navdušeni publiki, ki je izvedbo vsake pesmi nagradila z zgovornimi aplavzi, je zbor ob zaključku koncerta poklonil še tri dodatke. Zadnja skladba je bila še posebno presenečenje. Pevke in pevci iz Moskve so v slovenščini zapeli Prešernovo
Zakaj drag kot žafran ?
Jezik je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje. Jezik je vse to in še veliko več. Besede imajo ne le trenutni pomen, ampak je v njih shranjena tudi zgodovina -materialna in duhovna, ki se je navadno ne zavedamo.
Način nekdanjega življenja odražajo tudi rekla, pregovori, ki izvirajo zlasti iz kmečkega okolja, npr.: gledati kot bik (tele) v nova vrata, vpiti kot jesihar, smrčati kot polh, gledati kot zaboden vol, lačen kot pes, kdor prej pride, prej melje, peč se je podrla, ne imeti niti za sol ipd. Sodobni ljudje, odtujeni kmečkemu življenju, pogosto uporabljajo rekla in pregovore v nenavadnih zvezah, saj nimajo več osnovnih podatkov, da bi razumeli njihovo miselno predstavo. Druga rekla ali pregovori se nanašajo na zgodovino, na različne dogodke, osebe, Sveto pismo ipd.
Eno takih rekel, v katerih se skriva zgodovina, je tudi drag kot žafran (piše se tudi: že-fran), kar pomeni zelo drag. Sliši in bere se v takih zvezah: Od sile je, kar počno trgovci z moko, kot žafran je draga. (F. S. Finžgar); kot žafran dragi pripomočki za pouk nove matematike (Življenje in tehnika); draga je kot žafran (namreč: najlonska vrv - B. Hofman); Videli boste, kakor žafran ga bomo Se prodajali (zelo drago - namreč luk, kakor imenuje A. Ingolič čebulo). V tem poletnem času bomo to reklo pogosto uporabljali v zvezi: počitnice so drage kot žafran.
Od kod povezava med žafranom in drago-stjo? Žafranov je več vrst. Tega, ki je v reklu drag kot žafran, je bilo treba kupiti, sicer ne bi bil drag.Tako ne more biti to žafran z latinskim imenom Crocus, ki raste spomladi na naših travnikih in ima bele, oranžne ali vijoličaste cvete. Tudi okrasni žafran (krokus), katerega čebulice se sadijo po vrtovih, grobovih in cvete zgodaj spomladi, ni prišel v reklo, saj se te čebulice ne kupujejo dolgo, vsaj množično ne.
V reklu gre za žafran, ki se uporablja (oz. se je uporabljal) kot začimba, barvilo in v ljudskem zdravilstvu. Tudi če to ugotovimo, se je treba vprašati, kateri je tisti žafran, saj žafran kot dišavno rastlino gojimo v čisto navadnih zelenjavnih vrtovih in ne mislimo, da imamo kakšen zaklad.
Žafran, ki je prišel v reklo drag kot žafrna, izhaja iz Orienta in botanično sodi h kroku-som, to je pravi žafran, ki se latinsko imenuje Crocus sativus. Ta žafran, ki ga gojimo doma in ga prodajajo na naših živilskih trgih, pa ima botanično ime barvilni rumenik ali pravi divji Žafran, latinsko pa Carthamus tinetorius. Torej gre za dve različni rastlini. Pravi žafran ima modrikasto rdeče posamezne cvete z rjavkasto
rdečimi brazdami in je sorodnik pomladanskega žafrana, ki se spomladi razcveti na travnikih, in krokusov, katerih čebulice gojijo zlasti v Holandiji. Pravi divji žafran pa ima bodeče liste, sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumene cvete v socvetju (košarici). Pri pravem žafranu se uporabljajo cvetne brazde, pri ti. i. divjem pa posušeni cvetni listi. Pri nas se uporablja pravi divji žafran zlasti kot začimba mesnih jedi. Da jim značilni vonj in rumeno barvo.
Pravi žafran pri nas malo gojimo. Prihaja iz Orienta. Omenjajo ga indijske pesmi, slavi ga Salamon v Visoki pesmi, Homer, Hipokrati, Galen in drugi. Veliko ga gojijo v Španiji, Franciji, Italiji, južni Nemčiji. Pravi žafran ima močan vonj, pekoč okus in vsebuje močno rumeno barvilo, tako da 0,1 g žafrana obarva 30 1 vode. Uporabljal se je kot za-čimbna, zdravilna rastlina (uspavalo, pomirjevalo), kot barvilo (npr. za barvanje surovega masla, platna), kot dišava (z njim so odišavljali prostore v zgodbah iz Tisoč in ene noči). Uživali so ga proti trebušnim krčem, oslovskemu kašlju, pri težavah z zobmi, za pospešitev poroda ipd. Nosečnice, ki bi bile rade hitreje rodile, so z uživanjem žafrana tvegale, da bo norovorjenček bolj temne polti kot mati ali oče. Pri uživanju žafrana je treba biti pazljiv, saj je v večjih količinah škodljiv, srce prične razbijati, pojavijo se glavobol, omotičnost, bruhanje.
Zakaj je (bil) pravi žafran tako drag? Ker se uporabljajo samo cvetne brazde, je bilo treba za 1 kilogram 150.000 do 200.000 cvetov. Zaslužka željni trgovci so žafranu umetno zviševali težo: namakali so ga v prekuhan mošt in v minij ipd. Da je bila stvar res huda, kažejo stari zapisi: 1305. so morali skladiščni nadzorniki v Pisi priseči, da žafrana ne bodo ponarejali, leta 1440 se je ponarejanje žafrana in drugih začimbnih in zdravilnih rastlin tako razpaslo, da so za to uvedli smrtno kazen, kar so v Nemčiji in Švici tudi izvajali. Ponarejevalce so žive zažgali, neko žensko, ki je pri ponarejanju pomagala, pa so živo zakopali. Kasneje so kazni omilili: ponarejevalcem so »le« iztaknili oči. Vsega tega je bilo konec šele takrat, ko so v Španiji začeli gojiti pravi žafran na večjih površinah.
Taka je torej zgodovina rekla drag kot žafran. Zanimiva in kruta.
MARJETA HUMAR
(Viri: Slovar slovenskega knjižnega jezika; gradivo za slovar knjižnega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU; Richard Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba)
priložnost, da smo glasbi lahko prisluhnili s srcem, za duhovno obogatitev, ki je potrebna nam vsem, ne glede na to, v katerem delu sveta živimo. Z izrazi hvaležnosti in ponovnim povabilom v Slovenijo sta se od pevk in pevcev poslovila tudi predsednik društva Slovenija - Rusija Saša Geržina in predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič.
V imenu gostov pa se je od - po njenih besedah nepozabne publike, več kot pozornih gosti-
sferi. Ob takšnem sprejemu in odzivu, je dejala, je resnično poplačan ves trud izvajalcev. Doživetje Kamnika in Slovenije je po njenih besedah nekaj tako izrednega in navdušujočega, da v nikomer od udeležencev gostovanja zlepa ne bo utonilo v pozabo. Nasprotno - v takšno deželo in k takšnim ljudem bi se vedno želeli vrniti.
Prav tako dobro obiskan in z navdušenjem sprejet je bil koncert dan prej, v nedeljo, v ba-
ročni cerkvi sv. Ane v Tunjicah.
V okviru obeh poletnih festivalov Vivat Gallus in Musica aeterna so v izrednem koncertu nastopili sloviti umetniki iz Rusije - MODERN TRIO i z Sankt-Petersburga z najlepšimi skladbami J. S. Bacha, L. v. Beethovna in F. Schuberta za godalni trio. Prisluhnili smo violinistu Viktorju Kulešovu, violistu Evge-niju Brodotskemu in violončeli-stu Vadimu Messermanu.
SAŠA MEJAČ
Knjiga za vsako kamniško hišo!
t
Mag. Zora Torkar, Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' Kamniku gliha
nič ni. Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Založil Kulturni center Kamnik, 188 strani, 44 barvnih fotografij, angleški povzetek, avtor fotografij T. Lauko, oblikovanje arh. M. Kocjan.
Cena knjige v prednaročilu do 15. avgusta - samo 4000 SIT. Kulturni center Kamnik, Muzejska pot 3, tel. 817-647 in 817-662. Zagotovite si zanimivo in lepo knjigo z ugodnim prednaroč-niškim nakupom!
Otroški pevski zbor »Navdih« iz Moskveje s koncertom všutenski cerkviKamničanompodaril vrhunsko umetniško doživetje. (Foto: Mavrin)
Luna sije. Spontano se jim je pridružila tudi ganjena publika in tako je za slovo zapela vsa cerkev.
V imenu gostiteljev, organizatorjev kamniškega festivala Musica aeterna, in vseh navzočih je gostom čestital Tone Ftičar in se jim s priložnostnimi darili, majo-likami in cvetjem zahvalil za vrhunsko umetniško doživetje, za
teljev, torej številnih novih prijateljev, ki jih povezuje govorica glasbe - poslovila dirigentka Olga Skvarcova. Povedala je, da je bilo gostovanje v Sloveniji že dolgo njihova pobožna želja, ki pa se je naposled le uresničila z izdatno pomočjo Ka-mničana Antona Ipavca, predstavnika podjetja Petrol v Moskvi, dejavnega tudi v kulturni
MATIČNA KNJIŽNICA
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK OBVEŠČA
Poletni delovni čas v juliju in avgustu
ponedeljek, torek: od 13 do 19. ure sreda, četrtek, petek: od 9. do 15. ure
S 1. SEPTEMBROM PREHAJAMO NA OBIČAJNI DELOVNI ČAS!
Počitniška lutkovna delavnica:
Od srede, 7., do srede, 14. avgusta, bo od 10. do 12. ure v knjižnici poletna lutkovna delavnica za mlajše šolarje. Vodila jo bo Andreja Štorman.
Prijavite se po telefonu 812-597 ali na pionirskem oddelku.
Kamniške prometne lazi. pasti in uganke
S. Če ne peljete skozi Samčev predor, ampak po Samostanski, vam noben prometni znak ne prepoveduje vožnje po glavni cesti skozi Čutno, čamo odmik osi oziroma dna avtomobila od tal morate imeti dovolj visok, da se vam »štor« sredi ceste ne za-rine v dno avtomobila. In še obvezna smer velja samo v času dostave od S. do 9. ure zjutraj.
1. Znak, ki laže. Prometni znak pomeni »slepo ulico«. Da to ni res, se lahko vsakdo sam prepriča posebno okoli 6. ure in 14. do 15. ure, ko Japljeva, Drgsvobode in Usnjarska oziroma Parmova razbremenjujejo obvoznico.
2. Zaradi močnega prometa in vibracij so stavbe že poškodovane. Res »vzorna« skrb merodaj-nih za tisti del Kamnika, za katerega nekateri pravijo, da spada med najstarejše mestne predele. Le kdaj bodo ustrezni sprejeli in tudi dosledno ter učinkovito izvajali prepoved tranzita preko Trga svobode, ki se je še povečal predvsem po tem, ko so v Kolodvorski namestili zaporo ?
3. Verjetno ena najbolj kršenih prometnih prepovedi. Japljeva ima sicer prometni znak, da se vanjo ne sme voziti z Glavnega trga (od Kavarne proti Trgu svobode), vendar tega veliko voznikov ne spoštuje, tudi takih ne, ki bi jim to morala biti prva skrb.
6. Verjetno najbolj nesmiselna kombinacija prometnih zna-ko v ali pa simbolika kamniške občine - obvezna smer v slepo ulico. Obvezna smer je v Kolodvorsko, kije (uradno) slepa ulica za tiste, ki tam ne stanujejo! Je lahko prava past, čeprav je res, da je zapora na Kolodvorski včasih tudi polomljena ali pa odprta.
4. Promet skozi čamčev predor je prepovedan. Dovoljen je samo za dostavo ob točno določenem času in za stanovalce. Verjetno so tisti, ki se vozijo skozi ali pa parkirajo za znakom prepovedi izven dovoljenega časa, slepi za ta znak ali pa znak nipra vi in bi ga bilo potrebno zamenjati za takega, ki bi dovoljeval vsaj parkiranje.
7. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti razloge, zaradi katerih je prepovedana vožnja s parkirišča za frančiškanskim vrtom pred frančiškansko cerkev.
15. POLLAK
Govedo ima na Planini absolutno prednost!
Kaj pa certifikati?
Vsi naši državljani so pred dobrima dvema letoma prejeli certifikate kot nadomestilo za del družbenega premoženja, ki jim po zakonu pripada. Nekateri so certifikate vložili v delovne organizacije, kjer so bili ali so zaposleni. Velik del lastnikov certifikatov je te zaupal investicijskim družbam, ki naj bi z njimi skrbno in vestno gospodarile. V času lastninjenja pa je bilo ugotovljeno, da celotna vrednost izdanih certifikatov nima kritja za skoraj 139 milijard tolarjev oziroma da je bila vrednost družbenega kapitala precenjena. Upravičeno se postavlja vprašanje, kaj sedaj. Investicijske družbe zbranih certifikatov ne morejo vnovčiti oziroma odkupiti delnic olastninje-nih organizacij. Če bi se sedanje stanje obdržalo, bi zelo veliko število lastnikov certifikatov popolnoma ali deloma izgubilo pri-
padajočo vrednost. V zadnjem Času se je zaradi nastale situacije v reševanje vključila slovenska vlada, Državni zbor in druge pristojne institucije. Glede na pereč družbeni problem lahko pričakujemo ustrezne rešitve. Da bi zapolnili primanjkljaj, bo verjetno potrebno lastniniti tudi del državnega premoženja. Sem sodijo zavarovalnice, banke, železnice, železarne itd. Državni organi zagotavljajo, da bodo vsi certifikati imeli pokritje. To naj bi bilo rešeno v naslednjih mesecih.
Na mnoga vprašanja, ki jih postavljajo lastniki certifikatov, mednje se uvrščajo tudi člani Zveze borcev, upokojenci in drugi, ki so certifikate vložili v investicijsko družbo Krona-Se-nior, posredujemo nekaj podatkov, ki nam jih je poslala ta družba.
Družba   Krona-Senior je
zbrala certifikate v vrednosti 7,1 milijarde tolarjev od 22.500 lastnikov. Do sedaj je bilo uporabljenih za nakup delnic le 21% tega kapitala. Podobna je situacija tudi v drugih investicijskih družbah.
Pred dnevi je bila sklicana 3. redna seja skupščine. Iz poročila izhaja, da je družba Krona-Senior v letu 1995 dobro gospodarila in ustvarila kljub skromni porabi (21%) certifikatov kar 67 milijonov tolarjev dobička. Glede na veliko število lastnikov certifikatov je skupščina sklenila, da se dobiček ne razdeli, saj bi na vsako delnico prišlo le 10 tolarjev. Sklenjeno je bilo, da bo družba v jeseni seznanila vse lastnike certifikatov o delu družbe v letu 1995 in ocenila perspektivo nadaljnjega reševanja.
Interes med prebivalstvom za ta vprašanja je zelo velik, ker so nekatere družbe in delovne organizacije že deloma izplačevale dividende - obresti, medtem ko
investicijske družbe v glavnem tega niso mogle storiti zaradi prej opisanega primanjkljaja.
Pričakujemo lahko, da bodo državni organi pravočasno zapolnili ta primanjkljaj, sicer bi bili mnogi državljani v neenakopravnem položaju. S tako rešitvijo bodo lastniki certifikatov, ki so jih vložili v investicijske družbe, v prihodnosti deležni določenih finančnih ugodnosti -dividend.
Sedaj lahko le pozorno spremljamo dogajanje v Sloveniji in upamo na pametne rešitve, ki bodo čim prej odpravile nastale vrzeli. Sedanje stanje povzroča med ljudmi slabo voljo in krepi nezaupanje v pravnost države in v obljube, ki so jih prejemniki certifikatov prejeli s podpisom predsednika slovenske vlade. Sedaj je čas, da se odgovorni zganejo in zagotovijo pravno varnost za vse, ki so zaupali svoje certifikate investicijskim družbam.
STANE SIMŠIČ
Vreme se je končno le nekoliko uneslo in Velika planina kar vabi, dajo obiščemo. Vendar je to poseben kraj, ki ima poleg svojih lepot in mikavnosti tudi nekatera pravila:
Nobenega nadlegovanja živine. Ta vstaja še pred sončnim vzhodom in hodi spat šele, ko sonce zaide. In cel dan se mora pasti. Zato zasluži tudi podnevi svoj mir.
Pse na vrvice! Na planini ima namreč absolutno prednost živina: teličke, bikci, krave in voli. (Bikov ni, saj njihovo vlogo že nekaj časa uspešno igra oseme-njevalec.) Te svoje prednosti se tudi zavedajo in zato naj lastniki psov poskrbijo, da ne bi prišlo do neprijetnih srečanj bližnje vrste - tako njihov ljubljencev kot njih samih s teličkovimi materami in sorodniki, ki bi branili svoje otroke, hrano in mir.
Čim manj hoje izven poti, saj če hodimo po travi, hodimo po goveji hrani! Pomislite, kako bi se
vam zdelo, če bi krave hodile po vaši hrani! »Ne bodi tak kot naša krava, ki hodi tam, kjer raste trava!«
Predvsem pa nikakršnega odmetavanja smeti! Ne samo, da je to prepovedano, nekulturno, grdo in da to priča o ravni osveščenosti vsakega posameznika, ampak je tudi nevarno. Vsak papirček, plastika in podobno, kar odvržete v travo, na pot, v grmovje ali kam drugam, pomeni tudi potencialno nevarnost za govedo. To je prepričano, da ljudje odmetavajo samo hrano in zato z zaupanjem žre, kar odvržete. To jim pa povzroča prebavne motnje, včasih pride celo do zastrupitev in zadušitev.
In ne čudite se, če bodo krave začele hoditi za vami, če boste imeli v rokah plastične vrečke. Prepričane so namreč, da imate v njih sol.
Pa veliko sonca, svežega zraka, zabave in lepih doživetij!
BOJČ
Krajevna skupnost iniciator komunalnega razvoja
Turoben 23. junij, poln vlage, vode in hladu, je bil dan volitev v krajevne skupnosti v občini Kamnik. V podobnem vzdušju so potekale tudi volitve, ko so posamezni volivci kapali na volišče. Morda je to neprijazno vreme odvrnilo kakšnega krajana, da ni šel na volišče. Udeležba v mestnih krajevnih skupnostih je bila bolj majhna, pa vendar uspešna, da so bili izvoljeni predstavniki v svete teh skupnosti.
Po dolgem premoru in ugibanju, ali naj krajevne skupnosti še obstajajo in jim priznajo status pravne osebe, so te postale stvarnost. Ta organ lokalne samouprave se je med ljudmi v preteklosti tako utrdil, da se ga ne da eleminirati. Komunalni in drugi problemi nastajajo v mestnih predelih, vaseh in drugih urbanih naseljih. Občina in občinski svet sta predaleč, da bi številne težave, ki jih doživljajo in čutijo krajani, reševali svetniki brez iniciative in pomoči krajanov. V preteklosti so si v veliki meri krajani z majhnimi sredstvi
izboljšali kvaliteto življenja s telefonijo, asfaltiranjem cest, napeljavo vodovoda itd.
V naši občini so torej ponovno izvoljeni sveti krajevnih skupnosti. Njihovo ustvarjalno delo bo odvisno od izbire članov sveta, njihove volje do dela, sodelovanja krajanov in seveda od materialnih možnosti. Ko bodo te osnove združene v celoto, bo lažje razreševati probleme našega bivalnega okolja. Na mnoge od teh opozarjajo Zeleni preko medijev in v občinskem svetu. Res je, ne da se odpraviti vseh napak iz daljnje in bližnje preteklosti z eno akcijo. Še premalo smo osveščeni, da moramo varovati naše okolje, zrak in vodo kot zenico svojega očesa. Dana nam je lepa domovina in zelena narava, ki jo občudujejo naši sosedje. Na tem področju imamo veliko za postoriti in v KS, kjer bo volja do ustvarjalnega dela, denar ni problem. Novo izvoljeni organi naj postanejo učinkovita vez med krajani in občino.
A. KONDA
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
PETEK, 16. avgusta, ob 20. uri
Kamnik - Župnijska cerkev na Šutni FESTIVAL MUŠICA AETERNA Koncert
SHIRLIE RODEN, sopran in kitara MERIGOLO VERITV, mezzosopran in harfa Gostji iz Anglije bosta nastopili s sporedom pesmi ob harfi od 15. stoletja do danes. Predstavili bosta tradicionalne pesmi Anglije, Irske, Walesa in Škotske, ter avtorske skladbe, ki so jih v različnih obdobjih ustvarili skladatelji Purcell, Monte-verdi, Wolf, R. Strauss; Chaccini, Cherublnl, Gounod, Bach, Roden.
Vstopnina: 800,00 SIT Predprodaja vstopnic:
- ZKO (Razstavišče Veronika); Japljeva 2, tel. 831-612
- Knjigarna in papirnica PIKA na Šutni
Vstopnice bodo v prodaji tudi uro pred začetkom koncerta pri vhodu v cerkev.
NEDELJA, 18. avgusta, ob 16. uri
Homec - Gostilna Repanšek
12. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE LJUDSKIH GODCEV
Tradicionalna prireditev v soorganizaciji občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče ter Gostilne Repanšek
Vljudno vabljeni!
j Planinka Restavracija Kenda Kamnik, Glavni trg 19, tel.: 831-451
Natakarico zaposlimo redno ali honorarno.
Z odlokom nad odlok - II.
Se na občini res motijo?!
Motiti se-je človeško! In opravičljivo, še posebno, če je bila napaka storjena nenamenoma!
Toda če odgovorni za napako te ne priznajo in o njej molčijo tudi potem, ko se na osnovi te napake v javnosti pojavi določeno stališče, potem ni več mogoče govoriti, da je bila storjena nenamenoma! Kajti nepriznana in zamolčana skriva prave vzroke zanjo! Lahko gre tudi za podcenjevanje politične stranke in javnosti do mere žaljivosti, kakor da nič ne vidi, ne sliši...!
Da ji drugi in drugače misleči niso mar!
Zakaj pravzaprav gre?
Zeleni Kamnika smo odločno nasprotovali predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi prometa na območju občine Kamnik v tistem delu, ki je predvidevalo parkirne površine od sredine Šutne (številka 24 - trgovina Herba) pa do Sandikarjeve hiše (številka 33), saj bi to praktično pomenilo, da se Šutna za promet zopet odpira. Naše stališče je bilo tudi javno objavljeno v Delu, 20. junija 1996, v Kamniškem občanu, 27. junija 1996, in v Kroniki CATV IMPULZ , 28. junija 1996. Skratka, storili smo vse, da bi preprečili, da bi pločevinasta navlaka prišla na prostor, namenjen pešcem in da bi »krasila« kulturna objekta, kar cerkev na Šutni in Maistrova hiša nedvoumno sta!
Čeprav smo potihem pričakovali od predlagatelja in poročevalca sprememb odziv na javno izraženo stališče Zelenih Kamnika, tega nismo doživeli. Tudi prav, smo si mislili Zeleni Kamnika, sta pač, predlagatelj - župan občine Kamnik in poročevalec - načelnik Oddelka za okolje in prostor, svoje (kar dvakrat) zapisala v gradivu občinskega sveta številka 17! Takrat še nismo vedeli in razumeli, zakaj sta se oba ovila v molk!
Šele po seji občinskega sveta, 3. julija 1996,
smo izvedeli, da je bil naš »vik in krik« nepotreben, naš vloženi amandma pa brezpredmeten, kajti šlo je za čisto »navadno« strojepisno napako! Da sploh ne gre za hišno številko Šutna 24, temveč Šutna 27! Torej, da so predlagane
parkirne površine za promet predvidene od križišča Usnjarske ulice s Šutne (torej od trgovine ONA - ON ) do Sadnikarjeve hiše! Povedano in kasneje tudi, z največjim razumevanjem občinskih svetnikov, sprejeto! Ni kaj, nebeške harmonije, ki vlada pri delu in odločanju občinskih svetnikov, majhen »spodrsljajček« sploh ni načel! Tudi odločitev, s katero so »ustoličili« dosedanjo anarhijo in nered parkiranja v spodnjem delu Šutne (ne oziraje se na promet po Usnjarski ulici), se jim je zdela dobra! Zeleni Kamnika po vsem tem seveda ne delimo mnenja z občinskimi svetniki! Pa tudi »tiskarskega škrata« nismo spoznali za krivega, da smo se oglašali v javnosti »brez potrebe«. Nasprotno, od predlagatelja in poročevalca pričakujemo, da se bosta nam in javnosti opravičila in pojasnila, zakaj napake nista priznala, saj sta imela za to več kot štirinajst dni časa?! Biti bosta morala prepričljiva, da jima bomo ob vsem tem še verjeli, da je šlo »le« za strojepisno napako.
Bolj verjetno se nam zdi, da je šlo za podcenjevanje stranke Zelenih, ki v občinskem svetu premore le dva svetnika! Stranke, ki ji je namenjeno mesto v opoziciji, ki je v današnjem pojmovanju demokracije nujna za učinkovit nadzor nad oblastjo! Ker prav zaradi svoje majhnosti ne more »kupčkati z velikimi!«
Lahko gre torej za nenačelno, nepošteno razmerje oblastnikov do naše stranke.
Lahko pa gre seveda še za bistveno več! Lahko gre tudi za to, da napake sploh ne bi nihče opazil in bi občinski sventiki »uzakonili« parkirne prometne površine po Šutni, kot je bilo kar dvakrat zapisano v občinskem gradivu?!
Treba bo pojasniti zadeve! Vse dotlej pa lahko ugibamo - zakaj občinske zmote?!
Že v prispevku Z odlokom nad odlok, objavljenem v Kamniškem občanu 27. junija, smo zapisali, da nas neodločnost in omahljivost najodgovornejših na občini skrbi. Vzrokov za zaskrbljenost pa je še bistveno več ob tem, da se na občini ' verjetno namenoma motijo?!
Zeletf
Leta 1945 (17)
Koliko časa še nezavarovani železniški prehodi?
Že nekajkrat je bila sprožena pobuda, da bi se zavarovali tudi tisti železniški prehodi na kamniški progi, ki so zaenkrat še nezavarovani. Odgovor je bil običajno, da je to zelo drago in da ni denarja.
Res je, da je avtomatika draga in da je denarja vedno premalo, vendar se morajo stvari tudi tu premakniti z mrtve točke. Izbrati bi morali zaporedje, katere prehode bi zavarovali prej in katere pozneje.Tako
naj bi prednost imeli vsekakor tisti prehodi, ki so frekventnejši, obenem pa tudi nevarnejši. Eden od takih postaja nedvomno železniški prehod za frančiškansko cerkvijo, kjer Pot na Poljane križa železniško progo. Ko se peljemo iz mesta na Zale ali v naselje nad Meglaricoje preglednost na levo, tj. proti jugu, še kolikor toliko v redu, proti severu pa je manjša, vendar še nekako gre, saj tu zavoram pomaga breg, da se avto hitreje ustavi. Zato je pa v obratni smeri stvar bistveno nevarnejša.
Ko peljemo z Zal v mesto, je pregled proti severu, tj. proti levi,
dober in lahko hitro opazimo, če je vlak še na postaji ali pa že pelje proti jugu. Zato pa je preglednost proti jugu, tj. proti desni, bistveno slabša. Sele nekaj metrov pred železniškim tirom lahko ugotovimo, ali je ta prazen ali pa po njemu vozi vlak. In da bi bila stvar še slabša, tu strmina zmanjšuje učinek zavor in podaljšuje zavorno pot, tako da se naša vožnja lahko kaj hitro konča pod kolesi vlaka. To je posebej nevarno v zimskem času, ko je lahko zaradi snega in ledu zavorna razdalja bistveno daljša.
Če doslej še ni bilo na tem prehodu nesreče, še ne pomeni, da je ne bo nikoli. Posebej še, če se bo povečalo število vlakov, kar je samo po sebi zelo pohvalno, a bo s tem tudi večja verjetnost nesreče, saj na zahodni strani železnice živi kar nekaj ljudi. Pa tudi do pokopališča se veliko obiskovalcev pripelje z avtomobilom, cesta, ki gre po nadvozu čez železniško progo, pa je zaprta za avtomobilski promet. Zato bi bilo nujno, da bi v primernem času uredili ustrezno zavarovanje tega prehoda s primerno signalizacijo, da ne bo prej prišlo do nesreče.
B. POLLAK
Po spominih napisal Milan
11. november - dan volitev
Po vseh teh pripravah in ukrepih so bile 11. novembra po celi drlavi volitve. Na samih voliščih ni bilo nobenih volilnih listkov, le poleg dveh črnih skrinjic je bilo na skrinjicah LF - ljudske fronte (običajno sta bili dve) Z rdečim napisan na eni prvi kandidat, na drugi sokandidat. Volilo se je s črnimi gumijastmi kroglicami (s premerom pribliino 1,5 cm). Volilo se je ločeno, najprej za zvezno skupščino, nato še v skrinjico za skupščino narodov. Po vsakem glasovanju je moral volivec, potem ko je vtaknil roko s stisnjeno pestjo v vsako skrinjico, komisiji pokazati prazno dlan. Po en član volilnega odbora je običajno trdo sedel tik ob črni skrinjici. Po pripovedi ljudi je ta član volilnega odbora prisluškoval (to je bilo zares moč slišati),
CfMOtiPATCKA *EflCPaTMfl«a
jvrocnABMJA
D£MO#ftAT;ČNA FEDERATIVNA
JUGOSLAVIJA
Ob sprejemanju ustave so izšle tudi posebne znamke - DFJpa je dobila noro ime FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija).
ali je kdo spustil kroglico v črno skrinjico. To je bilo neke vrste ustrahovanje, da bi se ljudje čim bolj odločali za LF. Velja tudi povedati, da so bili volilni odbori pisno zavezani poslati oblastem natančno poimensko poročilo o neupravičeno izostalih volivcih.
V Kamniku so bila volišča v glavnem na istih mestih kot na avgustovskih volitvah. Glede na opisane okoliščine so bili rezultati ie skoraj vnaprej znani. Pa vendarle je npr. v Sloveniji volilo vsega 92% volivcev, od tega za LF (oz. OF) 85%. V kamniškem okraju je ob 92% volilni ude-letbi glasovalo za zvezno skupščino za LF 84,8% volivcev in za dom narodov 81,6%. V črne skrinjice so ljudje vrgli 14,2% oz. za dom narodov 18,4% kroglic. V zvezno skupščino sta bila iz kamniškega okraja izvoljena Andrej Bohinc in njegov namestnik Anton Šturm, v dom narodov pa Josip Vidmar. Vseh oddanih glasov v okraju je bilo 25.686, v samem Kamniku pa 3712 za zvezno skupščino (od teh je dobil Bohinc 2753 glasov, Vidmar pa 3301 glas). Kot zanimivost: v Ljubljani so bili v dom narodov izvoljeni Tito in njegov namestnik Boris Kidrič, Kardelj Z namestnikom Kozakom in Brecelj z namestnikom Gorjancem.
Volilni rezultati so bili podobni v celi Jugoslaviji.
Že po zgoraj povedanem so bile te volitve vse prej kot demokratične in
Windschnurer
to ne glede na to, da so se po volitvah ob štetju glasov dogajali tudi primeri, da so nekateri volilni odbori kroglice iz črne skrinjice enostavno stresli k onim drugim. Kakšni bi bili dejanski rezultati volitev, če takšnih primerov ne bi bilo, je teiko reči.
Kakorkoli ie, formalno je z velikim odstotkom dobljenih glasov zmagala Ljudska fronta. Začasna komunistična oblast je postala, tudi na driavni ravni, izvoljena regularna oblast. Narodna (zvezna) skupščina, ki so jo sestavljali v veliki večini komunisti, je kmalu nato glasovala 100% za republiko Jugoslavijo, proti vrnitvi kralja Petra II in objavila tudi osnutek ustave. Ta je objavila ustavo zato, da jo je moglo, kol je pisalo v časopisih, ljudstvo proučiti, preštudirati in posredovati svoje predloge. V osnutku ustave je bila predlagana zvezna ureditev republik. V časopisih je takrat pisalo: »Prvi smo, ki smo dali ustavo narodu v potrditev in vsi narodi gledajo na Jugoslavijo kot vzor.« Zares lepe zamisli in besede so bile to. Žal pa, kot vemo, se niso uresničile. Na koncu so namreč imeli pri sprejemanju ustave odločilno besedo edinole komunisti, ki so jo seveda prikrojili svojim ieljam.
Za dolgo utrjena oblast KP
Z novembrskimi volitvami leta 1945 se je komunistična oblast pri nas utrdila. Prisila te enoumne elite se je za naše prebivalstvo vse bolj stopnjevala in to na vse širšem področju. Takojšnjim nacionalizacijam v letu 1945, tudi imetja telesnokulturnih društev, je te v naslednjem letu sledilo podrtavljenje vseh večjih podjetij. Leta 1948je sledila nacionalizacija ali ukinitev cele vrste manjših gospodarskih obratov, zlasti gostinskih in vseh trgovskih poslovalnic. Kasneje je sledila nacionalizacija vseh najemnih Zgradb, gradbenih zemljišč itn.
Preganjanju in zapiranju vrste duhovnikov in odpravi verouka v šolah je sledilo skoraj popolno onemogočanje prirejanja verskih obredov na prostem. Na primer verske procesije, sicer na te bolj omejenem prostoru, npr. od frančiškanske cerkve mimo pošte do sodišča in nazaj, so se smele po Kamniku odvijati le še do leta 1947. Kasneje niso bile več dovoljene vse do velike noči leta 1990. Pred vojno se je npr. veličastna procesija ob prazniku sv. Rešnjega telesa, ob pri belem dnevu priigani javni razsvetljavi, ob spremljavi mestne godbe na pihala, udeleibi številnih vernikov, tudi okoličanov in turistov, predšolskih otrok in vse šolske mladine, vila po celem mestnem središču: od frančiškanskega samostana mimo pošte do sodišča, naprej do današnje OŠ 27. julija mimo starega gasilskega doma in nazaj po Veliki (Maistrovi) ulici v cerkev.
Tudi zadnje javno miklavtevanje v Kamniku je bilo 5. decembra 1945 (v telovadnici za nekdanjo čitalnico -danes kavarno Veronika). Kasneje je bilo vse do leta 1990 prepovedano. Da bi komunistični sistem kolikor toliko deloval, so bile potrebne stalne kadrovske čistke. Kaj kmalu po letu 1945 so tudi v Kamniku zamenjali nekaj sodnikov. Na vodilnih mestih v podr-iavljenih podjetjih, v javni upravi itn. so morali biti skoraj izključno komu-nisti,Seveda pa so politične čistke in s tem v zvezi tudi nemalokrat aretacije z večjo ali manjšo intenzivnostjo
praktično nadaljevali skozi vseh 45 let, vse do in še naprej od procesa JB T.
Seveda prenekalerim našim ljudem takšno omejevanje svobode ni bilo po volji in kar nekaj se jih je te leta 1945 in še več v naslednjih letih (tudi zaradi slabih ekonomskih pogojev) odločilo prebetati iz »komunističnega raja" na zahod.
Ta nedemokracija je priskala na nas in tudi na ostale jugoslovanske narode celih 45 let, vse do leta 1990/91, ko smo se končno mogli Slovenci osvoboditi le enopartijske diktature in ustanoviti svojo drŽavo. Res je, da imajo tudi sedaj po petih letih nekdanji oblastniki marsikje še vajeti v rokah, tako v veliki večini večjih podjetij, bančništva, v upravi, v izobraževanju, v raznih organizacijah civilne družbe, npr. v športu, pri upokojencih, v zvezah kulturnih organizacij ipd. Upajmo, da se bo to v naši družbi kmalu postopno popravilo.
Kako hitro in kvalitetno bomo sposobni pri nas odpraviti še vse zgoraj navedene preostanke, pa je seveda v veliki meri odvisno tudi od nas samih.
Kamničani oz. vsi Slovenci bomo letos jeseni zopet lahko svobodno odločali, kdo bo našo mlado drlavo upravljal naslednja štiri teta. Pri tem. hvala Bogu, ne bomo imeli samo ene opcije, kot leta 1945. Čeprav v Sloveniji premoremo po petih letih še vedno U en sam dnevni časopis (« Slovenec« -in še temu so morda zaradi naše premajhne osveščenosti, saj bi ga morali več naročati in s tem materialno podpreti, dnevi šteti) in le eno vseslovensko radijsko postajo (Ognjišče) in eno TV postajo (TV 3), ki so brez kakršnegakoli starega komunističnega pridiha, smemo upati, da si bomo tudi ob večjem branju, poslušanju in gledanju omenjenih treh javnih glasil, Slovenci znali laije izbrati na teh volitvah takšno vodstvo, s katerim bomo končno dosegli neko normalno stopnjo demokracije, ki jo poznamo npr. v zahodnoevropskih delelah. To vodstvo naj bi potem nadaljevalo dobro začeto, a tal leta 1992 s strani starih komunističnih sil prekinjeno Demosovo delo. Če bi bili rezultati letošnjih volitev kakorkoli vsaj podobni rezultatom volitev leta 1945, bomo tega krivi popolnoma sami. Tokrat nam ne bo na voljo na eni strani samo komunistična opcija in na drugi le brezimenska črna skrinjica, niti ne bodo volitev nadzorovali prete-ino ali izključno enopoine volilne komisije in na voliščih enobarvni volilni odbori. Tokrat se bomo lahko odločali brez strahu za nadaljevanje demokratične preobrazbe Slovenije, ki nam jo zagotavljajo zveste stranke slovenske pomladi: SKD, SLS SDS in SND.
Obvestilo bralcem. Glede na izražene ielje več bralcev vam sporočam, da je mogoče fotokopijo ie nekoliko dopotnjenga zapisa »Leta 1945« naročili in dobiti pri meni po lastni ceni na naslovu Mekinje, Pot na Jeranovo 5 (tel. 831-716). kasneje mi bo mogoče uspelo vsemu temu dodati še do-iivljaje nekaterih kamniških rojakov, povratnikov iz nemških taborišč, par-tiznov, domobrancev, povratnikov iz nemške vojske z vzhodne.in zahodne fronte, iz Teharij pa tudi tistih, ki so se 1945 umaknili preko meje in se kasneje naselili v Severni, Južni Ameriki. ..
Če bi kdo od bralcev posedoval kakšno primerno fotografijo k temu tekstu, morda kdo poseduje sliki obravnavanih županov, ga prosim, da mi te slike dovoli preslikati in jih skupaj s tekstom objaviti. Hvala te vnaprej!
KONEC
Pisma, mnenja; odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja j
vmičlionia /.It Li.wu rt o Rrnni ln vcnH* v hišah vprnih lindi nh ppetah nrttph in ctp7nh     onlpriip v 1 inhliani nismo nn mnoli izvedeti, kdo ie        fPismn p. Serhelia ie v uredništvu Kamniškega ob-
Razmišljanje ob križu na Brani in na Škrlatici
Križ je eden od najstarejših in najbolj znanih simbolov. Njegova pokončna in vodoravna os vznemirjata človeka od najdavnejših časov. Križ je poznal in uporabljal že človek v stari kameni dobi, v Egiptu za časa faraonov, v stari Kitajski, na sredozemskih otokih,zlasti na Kreti itd. Križ je nastajal kot tajinstveno znamenje (simbol) s človekom na raznih krajih sveta, samostojno in v raznih oblikah, toda v skupni (sorodni) pojavni govorici. Zaradi takšnega izvora, ki izhaja iz stare duhovne zgodovine človeštva, sedanji krščanski križ ni le verskega temveč tudi univerzalnega (vesoljnega) pomena.
V pradavni preteklosti in v času spreminjajočih se kultur, v tisočletjih za tem, se križ pojavlja v glavnem v krogu, to je v sončnem kolesu s svojimi štirimi vrtljivimi točkami, kakor tudi brez kroga. Oba križa imata podobno vsebino in pomen; križ razčlenjuje prapojav življenja, je znamenje sreče, svetlobe (sonca), topline, ljubezni, celovitosti in edinosti v vseh pojavih življenja, ker izžareva toploto. Kaže se v dveh smereh: navzgor in navzdol. S svojim gornjim krakom spominja na jutranjo zarjo, na prihajajočo luč, s spodnjim krakom pa na večerno zarjo, zaton svetlobe (na to kažejo krogi na križu), ki nikoli ne more zaiti, ker je simbol upanja, luč brez večera. Križ zato ne more biti samo znamenje trpljenja, kot ga pogosto doživljamo, temveč bolj znamenje obnove in odrešenja.
Križ kot skrivnostno znamenje srečujemo vsepo-
vsod: v hišah vernih ljudi, ob cestah, poteh in stezah, v cerkvah, na pokopališčih, na vrhovih nekaterih gora (zlasti v Avstriji in Italiji). Tudi v Julijcih na Škrlatici (2738) in na Brani (2252 m) v Kamniških in Savinjskih Alpah sta stala od leta 1934 križa, ki pa sta bila po drugi svetovni vojni nasilno odstranjena. Toda gorniki so na teh dveh vrhovih ponovno postavili križ, od koder izžarevata ljudem dobre volje in odprtosti najgloblje bistvo človekovega bivanja in upanja.
In še to: blagoslovitev križa na Škrlatici bo v četrtek, 1. avgusta 1996.
Dr. MARKO ŽEROVNIK Dr. ANGELCA ŽEROVNIK
(Ne)odzivanje Kamniškega muzeja
V opombi št. 1 v prispevku Metzingerjev pasijonski cikel iz cerkve na Žalah (Kamniški zbornik XIII; 1996, str. 79) je avtor Ferdinand Šerbelj zapisal: »Slike so bile ponuđene v odkup Muzeju v Kamniku, a na ponudbo ni bilo odziva.« Ker Šerbeljevo pripominjanje ni umestno in ker se ne strinjamo z avtorjevo trditvijo (op. na str. 79), da (cit.) »je tudi razumljivo, da so (slike) po drugi svetovni vojni prešle v zasebno last«, pa tudi zaradi kamniške javnosti smo dolžni našteti nekaj dejstev v zvezi s slikami iz cerkve sv. Jožefa na Žalah v Kamniku.
V novembru lanskega leta smo bili obveščeni, da so v Ljubljani naprodaj slike iz žalske cerkve v Kamniku. Kustos umetnostne zgodovine naše institucije si je slike ogledal in jih fotografiral. Izvedeli smo tudi, da se za slike zanima Ferdinand Šerbelj, kustos Narodne
galerije v Ljubljani, nismo pa mogli izvedeti, kdo je prodajalec slik, 11. decembra nam je na uradnem papirju Narodne galerije, vendar brez uradne štampiljke in reg. številke dopisa, pisal g. Šerbelj in nas obvestil, da Narodna galerija slik ne bo kupila, navedel ime prodajalca in si dovolil strokovno oceno »da bi bile (slike) zelo primerne za vaš muzej«!
Ob dejstvu, da dve ljubljanski galeriji prodajata slike iz zakladnice cerkve sv. Jožefa na Žalah, so šla naša razmišljanja in dejanja v drugo smer. Poleg literature smo pregledali tudi Arhiv Zbirnega federalnega centra v Kamniku 1945 do 1948, kjer ni vpisa, ki bi potrjeval, da so bile slike prenesene v FZC Kamnik v času do konca leta 1948. Ker so bile slike prvotno v cerkvi, smo takoj obvestili njenega predstavnika, odgovornega za to območje, in mu posredovali vse do tedaj znane podatke o slikah. Potrditev pravilnosti naših potez lahko najdemo tudi v želji g. Šerbelja (op. cit. str. 81) »upajmo, da bo dovolj razumevanja, še več pa volje, da bi se ta za naš barok pomemben cikel iz cerkve na Žalah vrnil na svoje mesto«. Zakaj pa naj bi bil pri tem Kamniški muzej nek vmesni člen?
Želja Kamničanov, da bi se slike vrnile na njihovo prvotno mesto, je razumljiva. Za to so celo pripravljeni zbirati denar, vendar pa je v njihovo zaščito potrebno najprej ugotoviti, kako in na kakšen način so slike prešle v drugo last, zato je tudi Kamniški muzej posredoval vse zbrane podatke prvotnemu lastniku. Prepričani smo, da je to pripravljen ljubeznivo storiti tudi sedanji lastnik oziroma prodajalec slik. Tovrstno ugotavljanje pa ni v pristojnosti in ne med nalogami Kamniškega muzeja.
(Pismo g. Šerbelja je v uredništvu Kamniškega občana)
Direktorica M1RINA ZUPANČIČ muzejska svetovalka
Se bo iz tovarniškega dimnika še valil gost, črn dim?
Spomladi so nas stanovalci z Duplice kar nekajkrat opozorili, da se iz Stolovega tovarniškega dimnika vali gost, črn dim, ki onesnažuje zrak in okolico. Zato smo maja odgovorne v Stolu zaprosili, da preverijo vzroke za takšno stanje in ustrezno ukrepajo. Ze po nekaj dneh smo prejeli njihov odgovor. Meritve izpušnih plinov iz dimnika, ki jih redno letno opravljajo za to poklicane organizacije, kažejo, da ni prekoračena po tehničnih predpisih določena zakonska meja strupenih plinov v ozračju.Rezultati so daleč pod dovoljeno mejo. Težave pa imajo s sajavostjo dima, ki pa občasno presega dovoljene meje. V istem dopisu so tudi odgovorili, da v tovarni potekajo aktivnosti, ki bodo dim očistile do največje možne mere. Tako bo zadoščeno zakonu in okoličanom.
Ker pa smo konec maja zopet prejeli pismo, s katerim nas obupana Dupličanka prosi, naj storimo vse, kar je v naši moči, da bi bilo »osmrajevanja« iz Stola konec, prosimo odgovorne v Stolu, da prisluhnejo ljudem, ki želijo zdravo živeti!
Pričakujemo, da bodo svoje obljube izpolnili in da bo gost, črn dim iz njihovega tovarniškega "fal^J^ dimnika samo še neprijeten Zjc/CiJi spomin na preteklost! K««*
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - LIV
Slap in Kadunje v Repovem kotu
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nadaljevanje struge postane postopoma povsem neprehodno zaradi več kot 20 metrov visoke navpične stopnje. Nad njo se struga spet položi in je relativno lahko preplezljiva, prehodna vse do zapore. V ta zgornji del je možno priti (priplezati) tudi z uhojene stezice, vendar iz njega ven vodijo samo plezalne smeri.
Pozimi, ko pritisne mraz, zapade veliko snega in se plazovi uletijo, se razmere bistveno spremenijo, vendar samo za tiste, ki jih poznajo in obvladajo tehniko hoje in plezanja v snegu ter ledu. Slap zmrzne in naredi se do dober meter debela navpična sveča. Kadar so razmere ugodne, alpinisti prav radi plezajo po njej in tudi po kaskadah nad njo. Tudi desno od nje se pojavi led - zmrzne voda, ki poleti samo mezi iz skal in je zato niti ne opazimo, ker je je premalo.
Levo (orografsko desno) zgoraj nad slapom je macesnov gozdiček, ki je posebno lep v jeseni, ko zažarijo macesni v zlati barvi.
Dopolnjujejo jih rdeče bukve in temnozeieno rušje. Vendar je zelo težko ujeti pravi trenutek, ko so prisotne vse barve istočasno.
DOSTOP: Iz Kamniške Bistrice gremo po označeni poti, ki vodi na Kamniško sedlo, do Klina. Pot sledimo še približno 250 m do skupine smrek sredi bukove hoste. (Tu je približna polovica poti iz Kamniške Bistrice do Kamniškega sedla). Na desno se odcepi položna steza, ki se čez čas izgubi, vendar je teren toliko razhojen, da lahko sledimo stopinjam, ki nas privedejo na lovsko stezo. Repov kot naj bi bil oaza miru, kamor naj bi ljudje ne zahajali, da bi imele živali mir pred njimi. Zato lovci svoje poti niso nadelali povsem do planinske poti, da ne bi vsak zašel na »prepovedano območje«.
Lovski stezi nato sledimo po južnem pobočju Planjave. Čez čas pridemo do odcepa, ki vodi desno navzdol (po tej poti naj bi se vrnili). Gremo naravnost naprej po stezi, ki se dviga v ključih. Levi odcep na ovinku pelje čez Mace-
snovec k Pastirjem, mi pa nadaljujemo najprej skozi gozd in pozneje skozi rušje. Ko se pogled odpre, zagledamo na koncu doline slap.
Ko dospemo do grape, ki pride s Planjavskih zelenic, se lahko po njej spustimo čisto pod slap. V poletni vročini je včasih prav prijetno, da nas pršeča voda malo ohladi.
Pot vodi čez grapo in desno v pobočje, v katerem je slap. Kmalu smo spet v rušju in ko pridemo skoraj do desnega pobočja, se rušje razmakne in stojimo na robu grape s kadunjami. Do tu je iz Kamniške Bistrice približno dve uri in pol. Če bi šli po stezi naprej, bi prišli skozi gozdiček do lovskega stojišča. Tam se lovska steza konča, naprej vodijo le stečine. Možen je sicer prehod na Planjavske zelenice ali pa na Srebrno sedlo, vendar je za ta podvig priporočljivo spremstvo ustreznega vodnika (C ali GV).
Možno je priti tudi do samih kotanj z vodo. Najenostavnejši je dostop z lovske steze na mestu, kjer se tako približa strugi, da vidimo
vodo. Potrebno je splezati navzdol okoli pet metrov in že smo pri vodi.
Dostop do »plaže« je zahtevnejši in se začne malo pred mestom, kjer se pot najbolj približa strugi. Potrebno je iti, plezati
Slap v Repovem kotu v zgodnji pomladi.
skozi rušje po sledeh navzdol približno 20 mtrov.
Tisti, ki obvladajo plezanje vsaj III. stopnje, lahko splezajo ob slapu navzgor. Začnejo po grebenčku desno (orografsko
levo) od slapa in prečijo po močno krušljivem svetu nad slap. Prečijo vodo na drugo stran in nato plezajo ob vodi navzgor in naprej po rušju, da pridejo na lovsko stezo malo pred ovinkom, kjer se pot najbolj približa strugi. Vendar tega plezanja ne priporočamo tistim, ki nimajo ustrezne opreme, znanja in kondicije.
Vračamo se po isti poti nazaj vse do odcepa, ki vodi levo navzdol v grapo. Gremo navzdol, prečkamo grapo, se vzpnemo ne-
kaj metrov navzgor in sledimo poti, ki se v ključih spušča navzdol skozi bukov gozd. Na enem ovinku je levi odcep, ki pelje do lovske koče. Nas pa pot pripelje v grapo, kjer je med vojno padel mlad partizanski kurir.
Še nekaj metrov in že smo v glavni grapi. Če splezamo čez naloženo kamenje navzgor v grapo, smo pri soteski na vhodu v Repov kot in spodnjih kadu-njah. Z leve strani (orografsko desne), s pobočij Planjave pa pride grapa Za vratam.
Po lovski stezi, ki ji moramo najti začetek, ker se je nanjo podrlo drevo, se vrnemo na planinsko pot, ki se ji priključimo v Klinu. Od tam je do Kamniške Bistrice označena pot.
Dostop do samega slapa ni preveč zahteven, čeprav je potrebna na nekaterih mestih posebna pazljivost, ker je kamnina krušljiva. Ker pa je precej odcepov poti, je priporočljivo imeti s seboj primernega vodnika. Pa še nekaj je, kar je potrebno upoštevati. Ta dolinica naj bi bila tudi zatočišče za divjad, zato naj bi jo čim manj obiskovali in povzročali čim manj onesnaževanja tudi s hrupom.
B. POLLAK
Med plcmmc!
Koča na Kamniškem sedlu - 90 let
Ko so 10. julija 1893 v Kamniku ustanovili podružnico SPD, so si kot prvenstveno nalogo zadali nadelavo in označevanje poti po Kamniškem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Vendar so bile ambicije vrlih kamniških planinskih veljakov večje in so se odločili zgraditi tudi »tu-ristovsko« kočo na Kamniškem sedlu. Svet so dobili od Kamniške meščanske korporacije in z delom začeli leta 1904. Naslednje leto so kočo zgradili, slovesno pa so jo odprli 12. avgusta 1906.
Vendar s to kočo takratni kamniški planinci niso imeli sreče. Že čez dve leti je vihar odnesel pločevinasto streho, za obnovo pa je zmanjkalo denarja, saj še
Kamniška koča na Kamniškem sedlu po 90 letih.
stih nekaj sobicah nad njo.
1983 je bila koča uspešno končana in 19. julija, ob 90. obletnici ustanovitve prve podružnice SPD v Kamniku, tudi svečano predana v uporabo. V naslednjih ietih je bila med prvimi v Sloveniji opremljena s solarnimi elek-troceiicami, mobitelom in radijsko zvezo z dolino.
Ob tem je potrebno omeniti še nekaj. Ker osrednji odbor SPD po prvi svetovni vojni nikakor ni hotel vrniti koče v last oziroma vsaj v upravljanje kamniškim planincem, se je okoli leta 1939 rodila ideja, da bi zraven pastirskega stanu Na sedlu (Pri pastirjih) postavili svojo kočo. V 70-tih je idejo o popravilu strehe hlevčka obudil takratni načelnik MO Srečo Podbevšek in ta ideja se je izro-jevala v »bife«, da je končno postala to, kar je sedaj lična skodlasta streha za ve-drenje ali krajši počitek, zaščito
soboto, 6. julija, je na Kokrskem sedlu, Kalški gori in v Kalcah potekal izpit za vodnike PZS B kategorije (vodenje po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh in lahkem brezpotju v kopnih razmerah). Izpita seje udeležilo 12 kandidatov, ki so v petek zvečer pisali teste iz psihologije in tehnike gibanja in vodenja. V soboto so pa morali še praktično pokazati svoje znanje na turi s Kokrskega sedla na Kalško goro po opuščeni, zelo zahtevni poti in nato še po brezpotju v Kalca in naprej do Žagane peči.
Od članov planinskega društva Kamnik so se izpita udeležili štirje člani planinske sekcije v Komendi in sicer Jože POGA-ČAR, Milan ŠINKOVEC, Peter ZMRZLIKAR in Franc VIRI-JANT, ki so uspešno opravili tako teoretični kot tudi praktični del. Če bodo še uspešno opravili pripravništvo, to je vodenje najmanj petih različnih zahtevnih tur, na katerih jih bodo ocenjevali kvalificirani mentorji, jim bo potrjena ta kategorija. Z njo lahko samostojno vodijo po lahkih, zahtevnih, zelo zahtevnih poteh in lahkem brezpotju v kopnih razmerah in čez krajša snežišča poleti.
V izpitnem timu sta pa poleg vodnice PZS Marinke Koželj in vodnika PZS Mladena Sokliča Ljubljane sodelovala tudi gorska vodnika iz kamniškega PD - Janez Ažman in Bojan Pollak.
Ali že veste,
da imate kot član Planinske zveze Slovenije, torej kot član ka-
prejšnji dolgovi niso bili poplačani. Takrat namreč za takšno dejavnost ni bilo nobene državne pomoči in je bilo potrebno ves denar zbrati od članstva in sponzorjev. Zato je kočo prevzel osrednji odbor SPD v Ljubljani in jo imel v lasti in upravljanju skoraj štirideset let.
Med obema vojnama koča na Kamniškem sedlu ni doživela bistvenih povečanj,zato pa so se ta začela, ko je po letu 1946 kočo dobilo v svojo upravo spet PD Kamnik. To je v petdesetih letih najprej naredilo lesen prizidek nato pa v letu 1969 dogradilo tovorno žičnico za lažjo oskrbo in predvideno gradnjo. Leta 1975 je dokončalo 80 m3 veliko betonsko cisterno za vodo, leta 1977 pa še zidan prizidek, ki je bil začetek nove koče.
Ko je vodstvo gradbenega odseka prevzel neumorni in žal že pokojni Lado Golob, se je začelo zares. Podrli so staro leseno kočo in zastavili z novo, zidano. Da pa bi obiskovalci med gradnjo ne bili prikrajšani za streho nad glavo, so zgradili začasno barako za prenočišča, medtem ko sta oskrbnica Francka in njena pomočnica Rozi uspešno delovali v skoraj nemogočih razmerah v prostorih sedanje kuhinje in ti-
pred močo in vetrom, pod katero bi se pa v primeru nuje dalo tudi probi-vakirati.
Ob 90. obletnici izgradnje prve koče kamniškega planinskega društva bo na Kamniškem sedlu v nedeljo, 11. avgusta, vesnost, v kateri vali pevski zbor
Kamniška koča na Kamniškem sedlu po zgraditvi.
ob 11. uri slobodo sodelo-Lira (ta aktivno sodeluje s planinskim društvom Kamnik nepretrgoma že od leta 1893 naprej!), Kamniški koledniki, Božo Matičič in drugi. Planinsko društvo Kamnik vabi vse ljubitelje Kamniškega sedla in tudi druge planinke in planince ter ostale ljubitelje naših hribov, da pridejo tega dne na sedlo in tako počastijo 90 let delovanja koče oziroma vseh tistih ljudi, ki so jo zgradili, dogradili, pregradili in ponovno zgradili in vsa ta leta skrbeli za primerno oskrbo v dobrobit obiskovalcev.
Izpit za vodnike PZS na Kokrskem sedlu
V petek, 5. julija zvečer, in v
teregakoli planninskega društva, če imate plačano članarino, 10% popusta pri plačilu vozovnice za gondolo in sedežnico na Veliko planino? Tudi kot senior (upokojenka, upokojenec oziroma starejše od 50 in starejši od 60 let) ali kot otrok med 6 in 14 letom oziroma dijak ali študent (slednji s primernim dokazilom) imate do-iočen popust, medtem ko je prevoz za otroke do šestega leta starosti celo zastonj. Zato se splača dobro pogledati vsakokratni cenik uslug družbe Velika planina -zaklad narave pa tudi povprašati prijazno blagajničarko ali koga drugega na žičnici.
Vendar se ne hudujte preveč, če boste morali med tednom včasih, kadar je potnikov zelo malo, kakšno minuto počakati na pre-
voz s sedežnico. Zaradi varčevanja (saj veste, da žičniški sistem, če hočemo ohraniti Veliko planino še naprej čim bolj neokrnjeno in je zato ne smemo turistično ali drugače preveč obremeniti, sam po sebi ne more rentabilno poslovati) strojnik občasno upravlja najprej gondolo in nato še sedežnico.
Ali veste,
da KAMBUS d.o.o. in družba Velika planina - zaklad narave d.o.o. še vedno nista uskladila svojih voznih redov. Zato bodite pripravljeni, da boste morali ob nedeljah, če se boste peljali v Kamniško Bistrico s prvim avtobusom, čakati na gondolski prevoz, kadar ne bo veliko ljudi, skoraj celo uro. Avtobus namreč odpelje iz Kamnika deset minut pred osmo, gondola pa ob osmih, tako da lahko potniki v avtobusu tam nekje pri Hudem polju vidijo gondolo, kako pelje navzgor. Enako je tudi, če hočete priti na Veliko planino v nedeljo popoldne. Avtobus odpelje iz Kamnika ob tričetrt na štiri, tako da je gondola že na poti, ko pripelje avtobus na postajo. Res bi bil čas, da bodisi avtobus odpelje iz Kamnika deset oziroma pet minut prej, kar bi bilo bolje, bodisi prva gondola deset minut oziroma tista ob petih pet minut pozneje.
Ali že veste,
da imate kot član planinskega društva Kamnik, seveda, če imate plačano članarino za leto 1996, v koči na Kamniškem sedlu in koči na Kokrskem sedlu pri vseh vrstah prenočišč kar 50% popusta na osnovno ceno? Tako je
vsaj simbolično »nagrajena« lokalna pripadnost in pa tudi prostovoljno delo, ki so ga kamniški planinci vložili v obe koči.
Ali že veste,
da si lahko tudi v Kamniku najamete za izlet v gore pravega gorskega vodnika? To lahko storite pri d.o.o. SMUK (831-361) ali pa kar pri gorskih vodnikih Janezu BENKOVIČU, Marjanu KREGARJU, Radu NADVE-ŠNIKU.
In koliko bi vas stalo tako spremstvo? Vodenje desetih ljudi iz Stahovice čez Veliko planino do Kopišč pride 9.500 SIT, na Grintovec pa 13.000 SIT. Iz Kamniške Bistrice čez Žmavčarje na Skuto in čez Gamsov skret nazaj bi pet ljudi za vodenje skupaj dalo 20.000 SIT. Kdor bi se hotel preizkusiti v plezanju, npr. Zgornjega stebra v Brani (II težavnostne stopnje), bi za vodnika za vodenje po tej smeri dal samo 6.500 SIT, za Južni greben Ojstrice (I) 4.000 SIT, za Slovensko smer v Triglavu (II) pa 23.000 SIT. Tisti trije, ki bi si pa zaželeli priti na najvišji slovenski vrh, ki je že nekaj časa v Republiki Avstriji, Veliki Klek (Grossglockner), pa bi za vodenje morali skupaj odšteti 40.000 SIT. Vodenje na najvišji vrh Zahodne Evrope (Mont Blanc) pride za tri vodene 65.000 SIT. Seveda so to samo stroški čistega vodenja, tako da je potrebno zraven prišteti še ostale stroške (prevoz, prehrana, prenočišče).
Za tiste, ki pa jim manjka planinskega ali alpinističnega znanja, so predvidene tudi ure poučevanja, za po pet oziroma tri
udeležence skupaj po 2.500 SIT oziroma 3.500 SIT na uro. Če je ur več, je tudi cena ure nekaj nižja.
Vsem tistim, ki so navajeni, da so marsikaj doslej dobili zastonj ali pa za minimalno ceno, se zgornji zneski zdijo morda veliki. Zanimivo pa je, da imajo čeznje običajno največ pripomb ravno tisti, ki enake ali še večje zneske brez težav puščajo za šankom. Žal je bilo nekdaj znanje pri nas premalo cenjeno in so tisti, ki so veliko vedeli in znali, bili velikokrat celo nezaželeni. Vendar ima tudi znanje svojo ceno, ki je vedno višja in s tem se bomo pač morali sprijazniti, drugače pa nas bodo v to prisilili tujci. Saj menda gremo v EU?
Vendar je vsaj na zahtevnih turah vsekakor pametno, da vas že zaradi varnosti in strokovnega vodstva spremlja kvalificirani vodnik. Posebej pa še, če niste sami vešči hoje po gorskem brezpotju ali pa morda hočete varno pokazati lepote naših gora od blizu tudi kakšnim tujim gostom, nevajenim visokogorskega sveta naših hribov ali pa si zaželite spoznati tudi kakšno plezalno smer.
BOJČ
SKP d.o.o. Domžale tel.: 061 714-501
Mizarja z izkušnjami zaposlimo redno ali honorarno.
KKK tlVUBMt POIHtHlUK tARSOST
g j — >    ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale - Kamnik
S
3/n\c'
Ljubljanska 86,1230 Domžale
Spoštovane zavarovance obveščamo, da bo naša služba za ogled in cenitev avtomobilskih škod od 1. avgusta začela z dežurstvom v prostorih Avtosalona AS - Domžale, Ljubljanska cesta 1, v Domžalah.
Za sklenitev avtomobilskih zavarovanj, informacije za vse vrste zavarovanj in prijavo škode smo vam na voljo
vsak delovnik od 8. ure do 15.30. Dežurni cenilec bo prisoten od 10. do 13. ure.
Ker življenje potrebuje varnost ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d.
Plavalci uspešni tudi zunaj naših meja
Devetčlanska ekipa Plavalnega kluba Kamnik se je 29. in 30. junija udeležila 21. mednarodnega mitinga v Stuttgartu. Plavalci, ki so si ta nastop prislužili s pridnim treniranjem in dobrimi rezultati v pripravljalnem obdobju, so se uspešno borili s svojimi vrstniki iz kar osmih evropskih držav. Potrebno je pohvaliti celotno ekipo, saj so se domov vsi vrnili s katerim od priznanj. Najbolje pa se je odrezal LUKA PRODNIK, ki je dosegel dve prvi in eno drugo mesto.
Najbolj vidne uvrstitve Kamni-čanov pa so bile:
LETNIK 79: SANDI SADNI-KAR - 2. mesto 200 m mešano, - 5. mesto 100 m delfin, -13. mesto 100 m prosto
LETNIK 80: VOJKO JONČE-
SKI - 2. mesto 100 m prosto, - 2 . mesto 200 m mešano, - 2. mesto 200 m prosto, - 2. mesto 100 m prsno in dva nastopa v B finalu absolutno s 1. mestom na 100 m prsno in 4. mestom na 100 m prosto
VESNA ILIČ - 3. mesto 200 m prosto, -11, mesto 200 m mešano
LETNIK 81: LUKA PRODNIK
- 1. mesto 100 m delfin, - 1. mesto 200 m delfin, - 2. mesto 100 m prosto, in še nastop v A finalu s 7. mestom
BLAŽ BAJC - 3. mesto 100 m delfin, - 4. mesto 200 m delfin, - 8. mesto 100 m prosto,
PETRA GORJUP - 2. mesto 200 m prosto, - 2. mesto 200 m mešano,
- 6. mesto 100 m prosto
Uspešna je bila tudi ženska štafeta 4 x 50 m prosto v zasedbi
POLONA PRODNIK, PETRA JONČESKA, PETRA GORJUP inANJARNJAK.
Teden dni kasneje pa se je ekipa 14 plavalcev udeležila že 27. tradicionalnega Lučkinega memoriala na letnem kopališču v Trbovljah, Med njimi se je zopet najbolje odrezal LUKA PRODNIK s 1. mestom v disciplini 100 m delfin in 4. mestom v disciplini 100 m prosto ter 1. mestom v seštevku točk dveh najboljših rezultatov, za kar je bil še posebej nagrajen. Med najbolj uspešnimi je bil še BLAŽ BAJC s 4. mestom v disciplini 100 m delfin.
Vodstvo kluba in starši želimo vsem udeležencem državnih prvenstev v posameznih kategorijah veliko uspešnih nastopov.
MOJCA
Tek, kolesarstvo
Kdor čaka, dočaka
Ivan Urh na evropskem prvenstvu v gorskem teku, Tadej Trobevšek prvi, Andreja Mali druga, Sandi Srdar tretji na državnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu, Lado Urh odličen v Italiji, Miklavžev tek v Šmartnem v Tuhinju so glavni dogodki v vzdržlji-vostnih športih.
Na evropskem prvenstvu v gorskem teku gor-dol je Ivan Urh osvojil 39. mesto, zmagal je Francoz Dejesus-Mondes. Slovenci so bili ekipno 8.
Tekaškim preizkušnjam na Kamniškem: teku na Sv. Primož (Stahovica), Mekinjskemu krosu, teku na Kostavsko planino (Tuhinj), teku na Stari grad (Kamnik) se je letos pridružil še Miklavžev tek s startom in ciljem v Šmartnem, kjer se je prvo julijsko nedeljo zbralo 50 tekačev iz vse Slovenije. Tekači so pretekli 10 km z najvišjo točko pri cerkvi sv. Miklavža, kjer je bil tudi vmesni gorski cilj. Tja sta prva pritekla Kamničana Lado Urh in Tinkara Skumen, ki sta priborjeno prvo mesto ohranila do pravega cilja v Šmartnem. Za Urhom je kot drugi pritekel v cilj Jaka Kodrič iz Maribora, tretji pa Tomaž Kalan iz Škofje Loke. Uspešno izveden tek je s petim mestom dopolnil najhitrejši domačin Zdravko Vol kur. Za najvztrajnejšo Tinkaro Skamen je v Šmartno prisopihala Martina Praprotnik iz Lovrenca na Pohorju, tretjo nagrado pa je v Velenje odnesla Tina Bukovec. Kot pri večini takšnih tekmovanj je tudi tokrat glavno organizacijsko delo slonelo le na enem posamezniku. V Šmartnem je bil to Tomo Petek, tekač, ki pa je trenutno poškodovan. Največ
pomoči so mu nudili v KS Šmartno, kar se ob krajevnem prazniku tudi spodobi.
Kardinal čestital Ladu
Lado Urh je hitro tekel in osvojil drugo mesto tudi na nočnem uličnem teku v italijanskem Oderzu pri Trevisu, na katerem je nastopilo blizu 1000 tekačev, ki so tekli na 9 km dolgi progi. Med tekmovalci je bilo tudi nekaj poklicnih atletov iz Maroka, ki so jih povabili organizatorji. Medtem koje lani priznanja delila miss Italije, pa je letošnja podelil kardinal iz Trevisa. Lado je po tekmi povedal: »Trenutno sem v zelo dobri formi. Z Maročanom Salahom Qoqaicheom je bilo zelo na tesno. Za cilj so organizatorji namesto fotofiniša uporabili ciljno vrvico, ki jo je Maročan prekinil z zamahom roke, sam pa sem se s telesom vrgel v cilj. Za tretjeuvršče-nim Manfredom Premstallerjem iz Bolzana sem običajno na takšnih tekih zaostajal približno minuto in pol, tokrat pa mi ga je uspelo prehiteti.
Tadej Trobevšek prvak
Na severni strani Kamniških Alp, v Logarski dolini, smo dobili nove državne prvake v krosu z gorskimi kolesi. Na 5. prvenstvu Slovenije so Tadej Trobevšek kot prvi med mladinci, Andreja Mali druga med damami in Sandi Srdar kot tretji (MM peti) med člani-elite pripeljali skozi cilj. Medtem ko sta Tadej in Sandi za svoj trud dobila zaslužene medalje, pa je Andreja ostala brez nje in tudi brez uvrstitve, ker ni pravočasno dobila tekmovalne licence. Nekaterim je pač dana beseda deveta briga, morala
ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI,
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
programe
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko komercialna šola (V. st.)
- poslovodska šola (V. st.)
- usposabljanje računovodij (V/l) 400-urni program
- trgovska šola (IV. st.)
- agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.)
- gostinska šola: KUHAR, NATAKAR (IV. st.)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI: WIND0WS 95, W0RD WINDOWS, EKSCEL...
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
- tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061)711-082 In (061)712-278.
pa deveto čudo. Tadej Trobevšek je končno dočakal svoj trenutek. Športnik, smučar od mladih nog, je doma iz Bistričice, ki je po rezultatih na državnih prvenstvih najbolj športna vas na Kamniškem. Pred petimi leti se je okuži! z gorskim kolesarstvom, že na prvi tekmi pa tudi zmagal. Letos ni imel sreče s kolesom, pa že prejšnja leta so ga okvare stale kar nekaj lepih uvrstitev. Zmaga na državnem prvenstvu je pravi obliž za dosedanje smole, ki jih bi lahko naslovili tudi izgubljeno kolesce pri zadnjem menjalniku, strgana žica za prestavljanje menjalnika, odvita gonilka, izgubljena zavorna gumica, počena zračnica. Gorsko kolesarstvo je šport prihodnosti, saj se zanj ogreva vedno več mladih. Na državnem prvenstvu je nastopilo blizu 170 tekmovalcev, med njimi 60 mladincev, zato je tudi 21. oz. 25. mesto za novinca Simona Berleca in Grega Beleta lep uspeh v tej vzdržljivostni, spretnostni, nori športni panogi. Talent, smisel za koordinacijo gibanja, pogum in še marsikaj so pogoj za uspeh in seveda trening, trening, trening, da se izboljšajo aerobne sposobnosti. Merilec srčnega utripa Polar pri Tadeju zabeleži povprečno okoli 180 udarcev v minuti skozi celo tekmo (100 min.).
Smisel za nekoliko drugačno koordinacijo gibanja pa so v Tadejevem in Sandijevem primeru pokazali tudi v CALCITU. Na tem seznamu gibanja se najdejo še PRO-LOCO TRADE iz Kranja (kolesa Scott, Scwinn, Marin), PULZAR iz Komende (z gumami Ritchey-Irc-Michelin), PROLOCO ŠPORT iz Kamnika.
METOD MOČNIK
Enajstmetrovke
Rudi Prelec novi trener belo-modrih
Rudi Prelec, nekdanji trener NK Šenčur in NK Komenda, bo v sezoni 1996-97 prevzel krmilo članske vrste NK Kamnik. Klubsko vodstvo se je zanj odločilo med precejšnjim številom kandidatov. Prvi trening bo vodil že konec julija, ko se prično priprave za jesenski del tekmovanja.
Obljuba
»Načrtovani treningi in uvrstitev pod vrh tabele,« je moto trenerja Prelca. S tem je odgovoril na želje upravnega odbora kluba, ki želi s spremenjeno organizacijo in personalnimi spremembami ujeti korak z vodečimi ekipami 1. ljubljanske lige MNZ. Trener se je razveselil okrepljenega igralskega kadra in strokovne pomoči tehnika Rusa.
Odmor
Po uspešni turneji po Madžarski, turnirju v Szegedu, kjer je bila dosežena ena zmaga in en poraz, so igralci članske vrste NK Kamnik odšli na tritedenski odmor. Prvenstvo se bo pričelo že konec avgusta, zato bodo na novih pripravah potrebovali precej moči in osvežitve.
Starši
Teden dni pred pričetkom prvenstva mladincev, kadetov in starejših dečkov bo NK Kamnik organiziral posvet s starši na temo sodelovanja s klubom. Ocenjeno je, da skrb in vzgoja mladine zahtevata vzajemen pristop in da trenutno pozitivno obnašanje mladih igralcev ne more temeljiti le na posamičnih aktivnostih. Vabljeni! M. M.
Tone Cerer:moja športna pot (2)
Čeprav sem Uvel v Kamniku, obiskoval pa realno gimnazijo v Ljubljani, kjer sem tudi maturiral, sem le našel nekajkrat na teden čas za kratek trening v prav tako zelo kratkem zimskem bazenu. Poleti 1934 pa sem imel bolj sistematični trening na Iliriji pod vodstvom trenerja in kmalu sem postavil nov driavni rekord na 200 metrov prsno. Še isti mesec sem bil uvrščen v driavno reprezentanco za dvoboj z Avstrijo v Dubrovniku. Leta 1935 sem kot gost sušaške Viktorije nastopil v Trstu in Pesaru v Italiji. Leta 1936 sem bil postavljen v olimpijsko reprezentanco Jugoslavije za olimpijado v Berlinu, kjer sem plaval svoj delel 200 m prosto v štafeti 4 x 200 m crawl, a se tal nismo uvrstili v finale. Na poti na olimpijado smo se ustavili v Budimpešti za dvoboj z madtarsko reprezentanco in v Marianskih Lažnih za dvoboj s Češkoslovaško. Prav tukaj sem postavil precej dober rezultat v 200 m prsno.
QLYMPIC G A M F„S LONDON
v 194^5
Diploma z olimpijade 1948za Cererjevo S. mesto na 200 m prsno - še do danes med Slovenci najboljša plavalna olimpijska uvrstitev!
Funkcionarjem je le bilo tal, da mc niso prijavili za to progo na olimpijadi - le mala napaka! Leta 1937 smo imeli, kot vsako leto, domača ligaška tekmovanja, kar je postalo zelo popularno in privlačno. Patriotizem in nacionalizem je bil zelo poudarjen in mi, Slovenci, v tem nismo zaostajali.
Leta 1938 sem dosegel do tedaj največji uspeh. Prvič smo imeli na Bledu dvoboj Jugoslavija - Italija in bil sem prvi z novim driavnim rekordom. Potem pa je sledilo evropsko plavalno prvenstvo v Londonu v Angliji, kjer sem dosegel tretje mesto za Sietasom in Balkejem - Nemčija, ki sta bila na olimpijadi v Berlinu 2. oz. 6. Ta uspeh me je podlgal, da bi se resno pripravil za olimpijado v Tokiu leta 1940. Čutil, sem, da sem bil zmoten še mnoga izboljšanja. S 23. leti bi dosegel mojo kulminacijo, toda usoda je hotela drugače.
V letu 1939 so bili ligaški dvoboji v plavanju v Ljubljani zopet zelo popularni, nič manj na Sušaku, v Splitu in Dubrovniku. Mnogi starejši bralci se gotovo še spominjajo legendarne tekme leta 1939 med sušaško Viktorijo in Ilirijo, ko je bilo kopališče nabilo polno s preko 10.000 gledalci, čeprav je bila normalna kapaciteta 3.000 gledalcev. Bili so na tribunah, okoli bazena, na strehah kabin in na drevesih okoli kopališke zgradbe. Res nepozaben pogled in dogodek, ko je končno zmago Ilirije pridobila šele zadnja točka programa, to je bilo štafeta 4 x 200 crawl, v kateri sem plaval tudi jaz.
To so bili še lepi časi, ko je šport in slovenska zavest zdrulevala ljudi raznih prepričanj. Pokazali smo ostalim klubom in ljudem v predvojni Jugoslaviji našo nacionalno zavest, zrelost in enotnost. Tako je bilo do leta 1940. Jaz sem imel 24 let in olimpijadi 1940 v Tokiu in 1944 v Helsinkih sta šli »po vodio.
Po vojni
Po vojni sem mednarodno prvič nastopil leta 1946 na Balkanijadi v Budimpešti in osvojil2. mesto na 200 prsno in naslednje leto 1947 na evropskem prvenstvu v Monte Carlu v Monaku in bil tretji na 200 prsno. Že sem mislil, da je to moj zadnji nastop, saj sem prekora-
čil magično dobo trideset let. A plavalna zveza me je komaj 5 mesecev pred olimpijado potegnila iz stare šare. S tako kratko pripravo sem šel na olimpijado v London v Anglijo leta 1948 in bi v finalni skupini peti kot najboljši Evropejec. Pred menoj so bili trije Američani in en Avstralec.
Pozneje sem plaval le še za rekreacijo. V Kamniku pa sem v novem kopališču organiziral, vodil in treniral plavalno sekcijo športnega društva Kamnik. Tako se je končala moja plavalna kariera. Ali se je res?
Po tolikih letih tekmovalnega plavanja je za mene plavanje postalo le še aktivnost za dobro počutje, zdravje in za ohranitev moči in razuma, posebno v Ameriki, kjer sem sedaj te 40 let.
Usoda me je pripeljala v krog starejših plavalnih športnikov - temovalcev. Leta 1971 je skupina teh navdušencev ustanovila United slates masters svvimming, to je ameriško zvezo mojstrov plavanja, olimpijski program za aktivne plavalce - tekmovalce po skupinah starostnih dob: 25 - 29 let, 30 - 34, itd. Od skromnih začetkov je ta organizacija štela npr. leta 1993 28.100članov, leta 1994 le 40.000 članov... V našem klubu Ohio masters svvimming, ki v glavnem obsega severno-vzhodni del Ohia, je 230 članov in to je le eden od številnih ohiojevskih klubov. Vse člane kluba zdruluje poleg odlične organizacije tudi veliko prijateljstvo. Klub organizira v Clevelandu in okolici letno 10 različnih tekmovanj. Leta 1983 sem se priključil tudi jaz in prvič nastopil na ameriškem drlavnem prvenstvu v Fort Lauderdale na Floridi.
Kratek in zgoščen opis mojih nastopov na glavnih masters stvimming tekmovanjih:
1983: Driavno prvenstvo USA v Ford Lauderdale, FLA: 2. mesto na 200 prsno (v skupini 65-69 let)
1985: Driavno prvenstvo USA, Milwaukee, WIS: 1. mesto 200 butterfly in driavni rekord 3. mesto 100 butterfly (vse 65-69 let):
1987: Driavno prvenstvo USA, PaloAlto, CAL: 1. mesto 200 butterfly in driavni rekord, 1. mesto 100 butterfly (vse 70-74 let)
Rekord na 200 butterfly velja še danes po 9. letih.
1989: Pan pacific prvenstvo, Indianapolis,. IND 1. mesto 200 butterfly in drl. ter svetovni rekord,1. mesto 200 prsno, 2. mesto 400 mešano (vse 70-74 let),
1990: Driavno prvenstvo YMCA - USA, Cleve-land Ohio ■ Cleveland state university (75 ■ 79): 1. mesto 100,200 butterfly in 200 prsno,
1992: Moj prvi nastop na Masters svetovnem prvenstvu v Indianapolisu - Indiana in moj največji uspeh v masters plavanju. Nastopil sem v šestih disciplinah in dobil šest zlatih medalj in dosegel tri svetovne rekorde:
bil sem prvi na 100 prsno x, 100 butterfly, 200 mešano, 200 prsno x, butterfly in na 400 m mešano. (x = svetovni rekord).
1994: Svetovno prvenstvo v Masters plavanju, Montreal - Kanada: zlata medalja na 100 in 200 butterfly, bronasta medalja na 100 prsno in 400 mešano, (vse 75 - 79 let)
Udelelba na vseh teh tekmovanjih je ogromna in konkurenca ostra. Že v Indianapolisu leta 1992je bilo čez 3000 tekmovalcev iz 35 drlav. V Montrealu jih je bilo še več, 3200 iz 42 drlav. Program je olimpijski in po pravilih FINA-e (Svetovne plavalne organizacije) s sedeiem v Lausanni v Švici. FINA tudi vodi in objavlja statistiko 10 najboljših plavalcev in plavalk na svetu (letno), svetovne rekorde in izdajo teh potrdil. Tekmovanje traja cel teden v vtaterpolu, sinhroniziranem plavanju in skokih v vodo in v plavanju, vključno na 5 km dolgi progi na odprtih vodah. V vsaki panogi poteka tekmovanje v posebnih ločenih bazenih. Ti so bili npr. v Montrealu zgrajeni za olimpijado leta 1976. Namen mojstrskega plavanja pa je utrditev zdravja, prijateljstva in drulabnosti in tega v klubih in na takih tekmovanjih ne primanjkuje.
se nadaljuje priredil Milan Windschnurer
Uspešen zaključek karate šole Dynamica
Letošnjega drugega medobčinskega tekmovanja v karateju, ki je bilo 14. junija vTrzinu.se je udeležilo veliko mladih karateistov in karate-istk. Udeležili so se ga tudi učenci, ki obiskujejo našo karate šolo v Kamniku. Treningi so ob sredah popoldne v osnovni šoli Frana Albrehta.
Boris, Kristjan in Timotej z medaljami, osvojenimi vkatah.
(foto Ftanc Divjak)
Večina učencev,čeprav so še zelo mladi, se zaveda, da je tekmovanje v športu tista končna pot do cilja, na kateri preverjamo svoje delo in zmogljivosti ter se seveda primerjamo s tekmeci.
Organizacija tekmovanja je bila odlična, učenci so bili zelo dobro pripravljeni, tako da je vse potekalo brezhibno. Njihov nastop je ocenjeval tudi mojster karateja 2.dan,TRŠANBlaž,član Karate kluba EMONA iz Ljubljane in letošnji državni prvak v športni borbi.
Grega, Timotej, Katja, Denisa, Goran, Ha-ris, Andrej, Anel., vsi, ki so tekmovali, se dosledno držijo reka, ki že stoletja najnatančnejše pojasnjuje smisel karateja in to je - v karateju ni prvega napada. Morda je prav to vzrok, da je karate v primerjavi z ostalimi borilnimi spretnostmi razvil največ obrambne tehnike.
Priklon ob začetku in koncu vsake s karate-jem povezane aktivnosti simbolizira skromnost in spoštovanje. Skromnost
ob uspehih in neuspehih. Spoštova nje do soljudi in nenazadnje spošt vanje do nasprotnikov.
Tekmovalci so vse navdušili s s mozaveslnim nastopom, predvse pa so pokazali veliko znanja. Najboljši med njimi so bili: KATE - mlajši učenci: 1. mes«
- BEVC Matjaž, Brdo, 2. mesto ZAJC Denis, Moravče, 3. mesto BERGANT Gašper, Brdo
BOJI - mlajši učenci: 1. mesto ODOBAŠIĆ Haris, Kamnik, 2. mc sto - ČEMAN Anel, Kamnik,3. mc sto - VUK Goran, Kamnik
KATE - starejši učenci: 1. mesto VIDMAR Kristjan, Brdo, 2. mesto ŠTRITOF Timotej, Kamnik, 3. me sto - CERAR Boris, Moravče,
BOJI - starejši učenci: 1. mesto VIDMAR Kristjan, Brdo, 2. mest.
- KALAČ Adnan, Trzin, 3. mesto BEVC Matjaž, Brdo,
KATE - učenke: 1. mesto - DIV JAK Živa, Brdo, 2. mesto - ROSK Diana, Trzin, 3. mesto - CERAI-Tina, Moravče
BOJI - člani: 1. mesto - ORE HEK Simon, Brdo, 2. mesto - JA KŠA Mitja, Trzin, 3. mesto - UR MAŠ Miha,TYzin
Vsem, ki se radi družite z nam želimo prijetne in zanimive poči tnice, v novem šolskem letu pa na svidenje.
VESNA GORJAH
Sončna energija pomeni varčevanje
lkWh segreje 17 1 vode za 50 K. Pri izkoristku sistema 40% segreje lkWh sončne energije 7,2 1 vode za 50 K. Na sončen, poletni dan nam da 7kWh energije na lm2, kar segreje približno 50 1 vode za 50 K. Za segretje 300 1 vode za 50 K potrebujemo 6m2 SSE.
Svetovna energetska usme-
toplotnih izgub (hranilnika, razvoda) v prehodnih mesecih in pozimi moramo kriti porabo toplote z dodatnim ogrevanjem (el. grelec, kotel).
Stopnja pokritja v % porabe koristne toplote:
V tabeli so navedene stopnje pokritja in s tem potrebni delež električnega dodatnega ogreva-
Časovni interval	Pokrov-enoj. zast.	J	JV/JZ	V/Z
maj-avgust	EZ	Ni potrebno	dodatno	ogrevanje
april-september	EZ	85	82	80
marec-oktober	EZ	70	67	65
celo leto	EZ	30	27	25
ritev je večje izkoriščanje obnovljivih virov energije, predvsem energije sonca v neposredni obliki (pasivni in aktivni način, sončne celice) in posredni obliki (energiji vodnih tokov, vetra, biomase).
Štiričlansko gospodinjstvo po-
nja za primer, če kolek torji v času največje intenzitete sončnega sevanja (maj-avgust) lahko sami pokrivajo potrebe po topli vodi.
Izkoriščanje sončne energije je odvisno od klimatskih razmer in od lege hiše. Količina vpadle sončne energije pri nas znaša od
	ENOTA	Termocentrala PREMOG	Termocentrala NAFTA
poraba kisika	10000 ton	8	8
onesnaževalni produkti:			
ogljikov dioksid (C02)	10000 ton	10	10
žveplov dioksid (S02)	ton	140	55
dušikovi oksidi (NOx)	ton	20	20
ogljikov monoksid (CO)	ton	0,5	0,01
ogljikovodiki (CxHy)	ton	0,2	0,7
prah	ton	5	0,7
pepel	ton	350	0
poraba zraka za razredčenje dima	lmilijarda mJ	180	73
rabi na leto 40.000 kWli energije za ogrevanje, 4-6 tisoč kWh za pripravo tople vode in 3-5 tisoč kWh električne energije za pogon gospodinjskih aparatov, razsvetljavo.
Od aprila do oktobra je mogoče prihraniti okoli 2.100 kWh električne energije. Letna raba koristne energije (električne energije, kurilnega olja EL,...) za pripravo tople vode na gospodinjstvo (štiri osebe v gospodinjstvu) je od 2010 do 2760 kWh. Ce želimo celoletno delovanje kolektorjev, morajo imeti nagib od 45 do 60 stopinj. Primerjava dobitka koristne toplote in njene porabe kaže, da dobitek sončne energije približno pokrije porabo koristne toplote. Zaradi
nekaj desetin do 7kWh na m2 v sončnem poletnem dnevu. Sistem kolektorjev naj bo na strehi, ki je usmerjena proti jugu in sicer tako, da ta del strehe v času od aprila do oktobra ni v senci drugega objekta. Čas ekonomske amortizacije solarnih sistemov znaša med štirimi in deset let, odvisno od geografske lege, vrste potrošne energije za pripravo tople vode, porabe tople vode v gospodinjstvu in potreb stanovalcev.
V letošnjem letu država ponovno daje nepovratna sredstva vsem, ki so zainteresirani za namestitev SSE na svoje objekte. Program poteka v dveh smereh in sicer:
Kredit ekološkega sklada RS
Krediti so namenjeni sofinanciranju zamenjave ogrevalnih sistemov, kar vam bo omogočilo prehod z ogrevanja z gorivi (premog), ki so okolju škodljiva, na ekološko bolj prijazne energente (kurilno olje EL, tekoči naftni plin). Istočasno je mogoče kredit porabiti še za solarni sistem priprave sanitarne tople vode, če se vgradi ob prehodu na čist ener-gent.
Subvencija za sončne sprejemnike energije (SSE)
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (MGD) na področju obnovljivih virov energije pokriva nepovratno sofinanciranje solarnih sistemov za pripravo tople vode do 18.000 SIT/m2 sprejemnika sončne energije po izvršeni vgradnji, ki jo oceni pooblaščeni energetski svetovalec. Letos je akcija izvajanja preko izvajalca projekta, ki ga izbere MGD z javnim razpisom. K vlogi za dodelitev subvencije je potrebno priložiti mnenje energetskega svetovalca. Investitor mora šolami sistem izvesti do konca leta, ter pridobiti končno oceno od energetskega svetovalca, ki je pogoj za izplačilo subvencije na Žiro račun.
Najcenejši način sistema sončnih kolektorjev je samogradnja. Zanjo je potrebno izpolniti prijavnico, ki jo zainteresirani dobijo v energetsko svetovalni pisarni Kamnik.
Samogradnja poteka organizirano v skupinah in ima naslednje prednosti:
- nižja cena (odvisna je od iznajdljivosti in komercialne sposobnosti članov skupine),
- socialni vidik ljudi, ki se že zavedajo pomena varčevanja z energijo izrabe obnovljivih virov energije in varovanja okolja,
- država je manj odvisna od uvoza vse dražjih energentov,
- zmanjša se onesnaževanje okolja in posledic, ki so vedno bolj vidne.
Kakšne so posledice proizvodnje električne energije 1 MW/ leto na okolje?:
Zamislimo si, kakšno je individualno onesnaževanje zraka v poletnem obdobju pri pripravi tople sanitarne vode preko toplovodnih kotlov na kurilno olje EL ali trda goriva!
Zato je priporočljivo prenehati z neracionalno rabo neobnovljivih virov energije in s potratnim izkoriščanjjem naravnih surovin.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, tel.
831-470
Odprta vsak torek in četrtek
od 17. do 20. ure.
Po poti »pipča« ali »krivca«
»Ti si pa Tuhinjc. Ali imaš nož?« Ali pa: »Tuhinjci nosijo nože. Pa saj je bil tvoj stari oče tudiluhinjc. Kje imaš pa ti nož?« To so značilni dvogovori na temo nož.
Zakaj naj bi ravno moški prebivalci Tuhinjske doline morali s seboj nositi nože in kaj naklepajo, ko imajo tako »strašno orožje« pri sebi?
Risba po rekonstrukciji iz knjige: Tone Knez - Novo mesto - Halštatski grobovi.
Od kod in kdaj je ta etnološka posebnost, ki ni tako redka in je v Tuhinjski dolini neupravičeno dobila negativen prizvok? Tako imenovani »noži« nikakor niso primerljivi z noži, ki so značilni za balkanske narode, kjer je bil nož simbol oziroma je imel obrambno (napadalno) funkcijo v nemirnih časih, velikost in oblika pa sta bila tudi statusni simbol. Naš »nož« je priročen, sklopljiv »pipč« ali »krive«, kot je domače ime. Sklopljen je primeren za v žep ali pa ga je možno obesiti za pas, poznani pa so mladini, ki z njimi preizkuša svoje prve bolj resne ročne spretnosti.
Poskusimo najti prve znane oblike v zgodovini na Slovenskem. Dodatek neredkih žarno-dobnih grobov je nožič. Že v 10. st. pred Kristusom so odkrili prednost nožiča oziroma takrat, ko se je pojavil primeren material v obliki železa. Kako cenjen je bil, sklepamo iz tega, ker so ga priložili pokojniku za uporabo v onostranstvu (Kozlov rob - Tolmin). Današnjo obliko »pipča« zasledimo že v halštatskih gomil-nih grobovih (Novo mesto), ki se ni spremenilo vse od 5. st. pred Kristusom do danes.
Da se je tradicija tako dolgo ohranila in je močna še pri starih očetih, ponekod tudi pri očetih v Tuhinjski dolini, ni niti presenetljivo, saj so kraji poseljeni že od prazgodovine. To nam kažejo ledinska imena ter imena krajev (Gradišče, Kostanj). Da so kraji poseljeni tudi v času rimskega imperija, govori ime Šmartno in Sidol, kasnejše poseljevanje pa je pustilo sledi v imenu Selišče.
Kakšen izum je torej »pipč«, da lahko iščemo njegov izvor v prazgodovini? Odlikuje ga izjemna uporabna vrednost pri vsakdanjih delih, predvsem pa na paši po planinah. S preprostim majhnim orodjem je možno pripraviti kar pošteno gorjačo za odganjanje vsiljivcev, po napornem delu pa odrezati kos suhe krače.
Glede na svojo dolgo zgodovino naj ostane »pipč« etnološka posebnost in naj mladi prenašajo tradicijo naprej, kljub kakšni pikri na račun Tuhinjcev in njihovih nožev. »Pipče« starih očetov in očetov je treba vzeti iz zaprašenih omar in jih ohraniti pred nenasitnimi odlagališči stare šare.
MB
Aerobika Mekinje
V Mekinjah imamo majhno telovadnico, v kateri si od septembra pa do konca junija vsak ponedeljek in vsak četrtek dekleta in ženske pridobivamo kondicijo ter krepimo naše mišice in zdravje. Kako pomembno je to za vsako od nas, bi vam lahko povedale same.
20. junija smo zaključile z aerobiko v telovadnici in se odločile, da bomo z aktivnostmi nadaljevale tudi v počitniškem času, ki so v lanskem letu lepo zaživele. Delo na stopničkah, slideu (izg. slajdu), z utežmi, gumicami in včasih tudi žogami smo julija in avgusta zamenjale za kolesarjenje, hojo, plavanje. Gibanje na zraku nam je bila dobrodošla
sprememba in nobena od udeleženk ni imela septembra »zakrnelih« mišic. Letos nam vreme ni tako naklonjeno kot v lanskem letu, vendar upamo, da se bo že še zjasnilo tudi za nas
Aerobika v Mekinjah teče že peto leto in nekatere med nami smo praznovale to obletnico. Vmes prihajajo in odhajajo nove članice. Današnji čas je čas vsemogočih stresov, ki vplivajo na naše psihično in tudi fizično počutje. Premagovanje stresa zahteva nekaj znanja, predvsem pa naše prizadevanje. Ženske so še bolj obremenjene kot moški, zato bi si morale najti čas zase in samo zase. Marsikatera od »mojih deklic« bi znala povedati, da so vsi njeni bližnji in prijatelji seznanjeni s časom, ki si ga vzame zase
w
Tako izgledajo ženske, ki so zado voljne same s sabo. Zaradi njih so zadovoljni tudi njihovi najbližji.
in da to sprejemajo. In prav je tako! Čc si vzamemo čas, da poklepetamo z možem o njegovih težavah, da otroku pomagamo pri nalogi, vzamemo si ga za roditeljski sestanek ali govorilne ure, za kuhanje, pospravljanje in ostala gospodinjska dela in dela na vrtu, si moramo vzeti čas tudi zase. Naj bo to hoja po gozdu, v hribe, naj bo plavanje ali kolesarjenje ali tek. Telo namreč ne potrebuje le hrane, pijače in dovolj spanja, temveč tudi gibanje, ki mu bo pognalo kri po žilah in pospešilo dihanje. S tako dejavnostjo se telo krepi, postaja odpornejše, mi sami ostajamo samozavestnejši.
Menim, da so to zadostni razlogi, da vas bo lepo vreme in trdna odločenost, da naredite nekaj zase, spravilo na planinske poti, trim steze, igrišča, kolo... V jeseni pa se naši veseli družbici lahko pridružite v mekinjski telovadnici in preizkusite vašo med počitnicami pridobljeno vzdržljivost. Vadba aerobike poteka pod vodstvom inštruktorice aerobike.
Pridobili boste telesno in psihično kondicijo, spoznali boste nove prijatelje, potrudile se bomo, da nam bo lepo in prijetno, delo pa bomo popestrile še s čim novim.
METKA ROMŠAK
Otvoritveni turnir balinišča
Napoved predsednika DU Kamnik g. Simšič Staneta o skorajšnjem odprtju novega dvoste-znega balinišča se je uresničila, saj je bil 4. 7. 1996. organiziran otvoritveni turnir balinišča. Na ta lepi sončni četrtek se je ob balinišču zbralo kar 7 tekmovalnih ekip balinarjev. Oprostite, eno teh ekip so sestavljale balinarke iz Kamnika. Od zgodnjega dopoldneva do poznega popoldneva so se vrstile tekme, saj je vsaka ekipa igrala z vsemi ostalimi. Zmagovalne ekipe so odigrale še polfinalna in finalna kola. Pokali na mizi ob balinišču so zlato odsevali v sončnih žarkih in pogledi nanje so bili prežeti z željami, da bi bilo lepo dobiti tak pokai za vsa dobro in športno odigrana balinarska kola na tem otvoritvenem turnirju. Tekmovalci v vseh ekipah so bili navdušeni nad novim dvosteznim baliniščem, ki je »krst« dobro prestal. Škoda je le, da prostorske razmere niso dopuščale balinišča podaljšati za meter in pol, da bi tu lahko organizirali tudi ligaška tekmovanja. Sicer pa pri društvih upokojencev ni več glavni moto le zmagovati, ampak sodelovati, si s tem krepiti telo in duha ter si tako popestriti dneve v prijetni in veseli družbi.
Vsa odigrana kola je ta dan vzorno sodil državni sodnik g. Marjan Prelovšek, ki ima že kar 13 let tovrstne prakse. Preden je razglasil končne rezultate, ni pozabil pohvaliti dobro narejenih balinarskih stez, še posebej pa je pohvalil tekmovalce za njihovo športno obnašanje med posameznimi koli, kakor tudi gledalce za njihovo pristno vzpodbujanje tekmovalcev. Ko se je dan prevesil v pozno popolne in so bila odigrana vsa kola, je sodnik g. Prelovšek razglasil dosežena mesta tekmovalnih ekip in sicer: 1. DU Vir, 2. DU Kamnik I. ekipa, 3. DU Mengeš, 4. DU Sivi panterji - Duplica
5. DU Kamnik ženska ekipa, 6. DU Vodice, 7. DU Kamnik II. ekipa.
Na osnovi doseženih rezultatov je referent za šport in rekreacijo pri DU Kamnik g. Franc Smolnikar čestital vsem tekmovalcem in še posebej zmagovalcem ter izročil pokal DU Vir - za
prvo mesto, DU Kamnik I. ekipa
- za drugo mesto in DU Mengeš
- za tretje mesto. Ekipa DU Vir je tako prejela še prehodni pokal, katerega želijo, seveda s svojimi dobrimi igrami tudi v bodoče, obdržati več kot le eno leto.
TUdi vodja balinarske sekcije g. Jože Galičič je bil zadovoljen, da je otvoritveni turnir tako lepo uspel in ni mu žal vseh ur dela, ki jih je svojimi kolegi vgradil v to novo dvostezno balinišče.
Vodstvo DU Kamnik se ob tej
priložnosti še enkrat prav lepo zahvaljuje sponzorjem SLOVE-NIJASPORTU, Podjetju MESO, ŽUTU, g. PETRU PODJEDU in vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov, ki je celotno dogajanje tega dne še prijetneje popestrilo. Zahvala gre tudi zakoncema JAGODIC, g. Jožetu, ki je s svojo harmoniko poskrbel za veselo razpoloženje, ga. ANGELCI pa za dobro malico.
Na osnovi opisanega sem prepričana, da bodo kamniški upokojenci s svojo »zagnanostjo« organizirali še marsikatero prijetno društveno akcijo.
Tekmovalcem in še zlasti zmagovalcem pa ČESTITAMO!
MARINKA HRIBOVŠEK
Predsednik balinarske sekcije g. Jože Galičič uradno odprl balinišče. (Foto: Stane Simšič)
Balinarski maraton Virtus: Ihan
Dupličani že petič uspešni
Na prvi julijski vikend so se domači balinarji že petič pomerili na balinarskem maratonu na balinišču Virtusa na Duplici z gosti BK Ihana. V 24 urah se je na tekmi zvrstilo 50 balinarjev, ki so se v štiričlanskih ekipah izmenjavali vsake tri ure. Igralci Virtusa so na maratonu zmagali že petič, tokrat z rezultatom 166:150. (fs)
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. (064| 421-015
Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin.
Na zalogi kombinirani bojler ji.
Raziskovalni tabor kamniških osnovnih šol Velika planina 1996
Pobudo za raziskovalni tabor Velika planina 1996 je dal aktiv ravnateljev občine Kamnik. Na raziskovalnem taboru. Velika planina 1996 je sodelovalo 28 učencev 7. in 8. razreda (17 deklet, 11 fantov) iz naslednjih osnovnih Sol: Komenda - Moste, Marije Vere Duplica, Toma Brejca, Frana Albrehta, 27. julija in Stranje. Mentorji raziskovalnega tabora so v treh mesecih pripravili načrt dela, določili
so učne cilje s svojega področja, v pripravljalnem delu smo imeli tri sestanke, pred samo izvedbo tabora smo si tudi ogledali teren in obiskali Domžalski dom na Mali planini. Prepričani smo, da bo raziskovalni tabor vzpodbudil podobno načrtovanje dela in vsebin na mnogih šolah. Nekateri bodo tabore izvedli kar na Veliki planini, drugi v podobnih okoljih. Sole želimo predvsem vzpodbuditi, da bodo podobni tabori postali vsakdanja praksa.
Učence, ki so bili razdeljeni v pet raziskovalnih skupin, so vodili učiteljice in učitelj: Janez Bergant - fizika in računalništvo, Katarina Komatar in Romana Dolenc - biologija, Marta Grkman - etnologija, Martina Ozimek - kemija, Suzana Zgo-nec - likovna vzgoja. Učitelji, ki so vodili mlade raziskovalce, imajo naravo in pedagoško delo radi, zato so na mladih raziskovalcih pustili ugodno sled.
Likovna skupina
Mentorica Suzana Zgonec je vodila delo likovne skupine. Po skupnem ogledu Velike planine in opazovanju njene narave, ljudi, njihovih bivališč in običajev je sledilo praktično delo učencev. Lesene ploskve, ki so bile namenjene stiskanju herbarija, so okrasih in poslikali z rastlinskimi motivi. Z ogljem in tušem so risali zunanjost in notranjost Preskarjeve bajte na Veliki planini. V nadaljevanju so z glino oblikovali posodo, ki so jo pastirji uporabljali za različne namene: žehtar za molžo mleka, latvico za kisanje mleka, pinjo za izdelavo masla, torilo za odcejanje skute, sirovnik za izdelovanje sira, čeber za sirotko, brento za vodo. Na sprehodu so nabirali korenine in iz njih upodobili kako zanimivo žival ali predmet. Likovni izdelki so ves čas privabljali radovedne poglede ostalih raziskovalcev in tudi naključnih obiskovalcev.
Biološka skupina
»ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ZELIŠČE«. Na sprehodu so ugotovili, da je pestrost ALPSKIH RASTLIN na področju Velike planine zelo velika. Namen te skupine je bil predvsem spoznati in tudi uporabiti rastline v vsakodnevnem
življenju. Pri spoznavanju so uporabili te metode: opazovanje, iskanje, nabiranje, določevanje, prepoznavanje in opisovanje. Zdravilne rastline so poimenovali, napisali, kateri rastlinski deli so uporabni, kaj zdravijo in kako jih pripravimo ter uporabimo. Na primer: LAPUH - uporabimo cvetove in liste, zdravimo astmo in bronhitis, cvetove in liste lapuha lahko pripravimo kot čaj ali pa jih namočimo v kopel. Pokazali so tehniko izdelovanja zdravilnih mazil. Iz zdravilnih zelišč, smrekove smole in čebeljega voska so mlade Pehte in njihova mentorica Katarina Komatar pripravile odlično mazilo proti prehladu, nahodu, glavobolu in bolečinam ob udarcih. Iz smrekovih vršičkov in sladkorja pa so pripravili smrekov sirup, primeren za pljučne bolezni, gripo in kašelj. Še posebej zanimiv je bil herbarij - zbirka posušenih rastlin: kamnokreč, mračica, alpska velesa, kaniška murka, navadna grebenuša, ar-nika, mleček, bela čmerika, kukavica, brusnica, srčna moč, ri-peča zlatica, dlakavi sleč, alpska kislica, navadna orlica, materina dušica, ranjak. Radi smo pili čaje, ki so nam jih pripra-
LIKA INA
vljali, namazali pa smo se tudi z njihovo »žavbo«.
Etnološka skupina
Mentorica Marta Grkman je svojo skupino najprej popeljala na raziskovalni sprehod. Raziskovalci so nabirali različne naravne materiale za izdelovanje makete stare Preskarjeve bajte, ki so jo kasneje tudi izdelali. S planšarji so se dogovorili za pogovore v naslednjih dneh. Na Gojški planini so obiskali plan-šarico Terezijo Mali, ki jim je pokazala, kako se izdelujejo tr-niči. Kasneje so tudi sami iz lipovega lesa izrezljali pisave za trniče, izdelali trniče in jih poslikali. Trniči spominjajo na obliko ženskih prsi. Trniče so vedno izdelovali v parih. Pastir je enega podaril svojemu dekletu, ko se je vrnil v dolino. Vodili so intervju s planšarjem Jožetom Lesom, ki je bil naš gost, oblečen v tradicionalno obleko: dežni plašč iz lipovega lubja, klobuk s Širokimi krajci, platneno srajco, hlače in lesene planšarske cokle. V naslednjih dneh so risali etnološke risbe notranjosti Preskarjeve bajte. V tlorisu in narisu so prikazali notranjost planšarske bajte.
Kemijska skupina
Mentorica Martina Ozimek je izbrala eno, pomembno in zanimivo temo: MLEKO. Njihov cilj je bil raziskati in dokazati pomen mleka v naši prehrani, spoznati standarde mleka in izdelati nekaj mlečnih izdelkov. Mleko za izvedbo poskusov so kupili pri planšarjih. Mleko so skisali po naravni in umetni poti. Spremembe kislosti so merili z merilno napravo. Mleko so skisali tudi tako, da so dodajali druge snovi: kisline, baze, soli
OBRTNIKf IN PODJETNIKI, POZOR!!!
mm
Glavni trg 23 - pri Občini
EDINI PRAVI SERVIS
poziva vsa podjetja in obrtnike, da čimprej sporočijo potrebe po dijaški in Studentski delovni sili za poletne mesece. Pravočasna najava nam omogoča kvalitetnejše posredovanje in razporejanje iskalcev dela. Tako bomo iz naše baze iskalcev dela k vam napotili najustreznejši profil v najkrajšem možnem času.
Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058
m
KOŽtPNINANIDOVOU...
INTEBSH0F
KAMMELEON
KAMNIK, SADNIKARJEVA 4
UGODNO
* KRILA MEČKANKE 2170 SIT
* SVILENE BLUZE 3.800 SIT
* OBLEKE 3.850 SIT
* SLAMNIKI 500 SIT...
ROLOJI IZ TRSTIKE ŠIRINE 60-200 cm
Odprto od 8. do 19 ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
težkih kovin, tanin. Pokazali so. kako se lahko iz mleka naredi skuta, iz skute pa lepilo. Dokazovali so maščobe, beljakovine in rudninske snovi v mleku. Nekateri poskusi so bili zelo zahtevni: dokazovanje encimske hidrolize maščob v mleku, dokaz dušika, žvepla in aromatskega radikala v mlečnih beljakovinah. Kislost mleka pa so merili tudi na terenu, pri planšarjih in primerjali rezultate. Zvečer smo bili vsi deležni njihovih proizvodov: skute, masla, kislega mleka...
Fizikalna skupina
»MOJ MLEK JE GOSTEJŠ K' PA UD KRAV U DULIN' ČE NE VERJAMEŠ, PA PU-MER!« Zagnani fiziki so prehodili in raziskali velik del terena na Veliki planini in Gojški planini. Obiskali so studenec Curlo, o njem zbrali vse mogoče podatke, merili pretok vode, temperaturo vode v koritu in izviru, primerjali s temperaturo zraka. Raziskovali so vodne zaloge na Mali planini. Ugotovili so, da se živina napaja v napajalnikih, še raje pa v mlakužah - lokvah, ker je tam toplejša. Raziskali so jamo Kofco, našli še drugo brezno, ki so ga prav tako raziskali, in jame Vetrnice. Merili so globino jame, temperaturo in vlažnost v različnih globinah. Preizkusili so toplotno vrednost tal. Z napornim poizkusom so ugotovili, da vlažna zemlja bolje prevaja toploto kot suha zemlja. V luknji, v kateri so zakurili ogenj, so spekli tudi jabolka, zavita v folijo. S pomočjo folije in treh palic so izdelali tudi sončno peč. Ta poskus ni popolnoma uspel, ker je vso zbrano toploto odpihnil močan veter. V nadaljevanju so raziskovali, kateri material je najboljši izolator pri gradnji bajt na Veliki planini. Za ta poizkus so v zemljo izkopali kvadratne luknje, na katere so položili strehe iz zemlje, sti-
roporja, tervola in lesa. Ugotovitev: najboljši izolator je stiro-por. Z mini generatorjem, s propelerjem in ampervolt-metrom so izmerili energijo vetra, s pomočjo sončnih celic in inštrumentov pa so izmerili energijo sonca. Izračunali in izmerili so tudi naklon sonca, merili temperaturo in vlažnost zraka v različnih obdobjih. Raziskovali so lokve, ki jih uporabljajo planšarji za napajanje živine. Nastale so v kotanjah, na tistih mestih,
kjer so krave tla pohodile in se voda ni mogla več odtekati v tla. Svojo raziskavo fiziki in njihov mentor Janez Bergant zaključujejo z lokvijo »Vosranka«. Do nje niso mogli, ker je na nevarnem močvirnem terenu, so pa opazovali kravo, ki se je prišla napajat. Krava se je pogreznila v močvirje do trebuha in se komaj izkopala iz njega.
Nadaljevanje prihodnjič RAFKO LAH
r
PLANINKA restavracija KENDA
Kamnik, Glavni tre 19 telefon (061) 831451
Obnovljena restavracija
Kenda - Planinka je odprta
vsak dan od 8. do 22. ure, ob
nedeljah pa od 9. do 17. ure.
Prijazna gostinca Rudi in Dora Jugovec vas bosta lepo sprejela.
DNEVNA PONUDBA
topit obrok\- matica 450,00 sit in fosila 550,00 sit (dostava po dogovoru) -jedipo naroČilu...
P06KNA PONUDBA
nedtfjsfo fosila (otroci do 5ki dobijo kpsilo brezplačno) slavnostna fosila, večerje, poročna fosila in večerje, poslovna srečanja, /Uaano-topti Bife, fofoaUparti, srečanja ob vaših jubilejih
Oglasite se - zadovoljni boste! <Se priporoča PLANINKA restavracija Kenda - Dudi Jugovec s.p.
Prvi center za lepoto
Center za lepoto Beauty Hair Mihaela & Estetica v stanovanjsko poslovnem centru v Domžalah na ljubljanski 80 (II. nadstropje) je pni domači center za lepoto, kjer vas uredijo od nog do glave, pri tem pa sledijo potrebam kože, rok, las in telesa v različnih življenjskih obdobjih. Frizerskemu salonu Mihaele Žavbi, kije že doslej sprejemala stranke iz vse Slovenije, se je pridružila tudi Irma Kovačič s svojimi strokovnjaki za kozmetiko obraza in telesa. V centru za lepoto na Ljubljanski cesti 80 v II. nadstropju tako delujejo na enem mestu frizerski salon, kozmetični salon, solarij, masaža, vizažist, predikura, manikura in drogerija.
Analiza las, kakovostni preparati, striženje, skladno z obliko obraza
Prirojeni občutek za lepo, strokovno znanje, spremljanje modnih smernic in poseben odnos do vsakogar, ki želi, da se posvetijo njegovim lasem, so temelji, na katerih sloni delovanje salona in vseh, ki so v njem zaposleni Strankam po&ček) obliko pričeske, kije najbolj skladna z njihovim obrazom in značajem, pri čemer je pomembna analiza las, s katero ugotovijo, kaj je za posamezen las primemo in kako ga smejo oblikovati. Uporabljajo vrhunske preparate za nego las in lasiSča, ki so vsi proteinski, izdelani iz sadja in žitaric, vsebujejo pa CPP proteine in taurin.
Vrhunska nega kože in telesa
Frizerskemu salonu so se v centm za lepoto pridružili še kozmetični salon, solarij, masaža z ročno limfno drenažo, drogerija, v koterije možno kupiti vse preparate, kijih v centm uporabljajo pri negi, in vizažist, ki vam svetuje in vas ustrezno naliči.
Vsi zaposleni v centru za lepoto so visoko strokovno uposoUjeni za delo, ki ga opravljajo. Kozmetičarka prinaša s seboj dolgoletne strokovne izkušnje, opravljala bo nego obraza, posebno nego aknaste kože v sodelovanu z dermalol()gom in regeneracijo kože z uporabo AHA kislin Poskrbeli bodo tudi za depilacijo z naravnimi smolami in nego nohtov. Masaža in nega telesa obsegata klasično m refleksno masažo, ročno limfno drenažo in različne tehnike odpravljanja celviita. Ob številnih negovalnih programih pa tudi pri negi telesa ne bodo zanemarili storitve, kije za stranke Od Zgodnjega jutra dO večera tep^ne^pomena-^feat(fe«e2gn^i«.wet0v«^
Center za lepoto Beauty Hair Mihaela & Estetica na Ljubljanski 80 v Domžalah, II. nadstropje, (tel: 716-116, 713-665) je odprt vsak delovnik od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure
14     25. julija 19%
OGLASI
Kamniški OBČAN
PE MODNA HIŠA (Medvedova 1a, tel. 831-404) PE NOVA MODA (Uubllanska Ig, tel. 812-570)
POSEZONSKA RAZPRODAJA TEKSTILNEGA BLAGA IN KONFEKCIJE od 20. JULIJA do Z AVGUSTA
30% ZNIŽANJE !!!
POHITITE - NE ZAMUDITE!
PE KNJIGARNA (Ljubljanska 1b, tel. 815-295)
VSE ZA VAŠEGA ŠOLARJA od torbe... do copat pa še razveselili ga boste lahko z LEPO KNJIGO ali DOBRO IGRAČO!
PE DISKONT (Perovo27, tel. 812-580)
NAPIHLJIVA PLASTIKA ZA MALE DOPUSTNIKE NA MORJU:
* ŽOGA     343,20 SIT
* STOLČEK ZA OTROKE      800,30 SIT * PLAVALNI OBROČ - živali      1.309,00 SIT * igrača ČEBELICA     474,29 SIT * DELFIN      1.031,00 SIT
* MEČ     355,69 SIT
* PIKADO (premer 30 cm)     1.831,00 SIT
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
Živilska industrija, d.d. KAMNIK, Kajuhova pot 4
UGODNA PRODAJA PLASTIČNIH SODOV
Na zalogi imamo za prodajo večjo količino sodov:
plastični sodi sivi 200 l
plastični sodi sivi 200 l
plastični sodi rdeči 200 l
plastični sodi rdeči 70 l
plastični sodi rdeči 1601
počeni brez pokrova brez pokrova s pokrovom s pokrovom s pokrovom
1.000,00 SIT/kom + 20% PD 2.000,00 SIT/kom + 20% PD 2.300,00 SIT/kom + 20% PD 600,00 SIT/kom + 20% PD 1.300,00 SIT/kom + 20% PD
V kolikor vas omenjena ponudba zanima se zglasite v skladišču podjetja od ponedeljka do petka od 6. do 19. ure.
Dodatne informacije dobite po tel. 813-311.
MALI OGLASI: Parcelo v okolici Kamnika cca 400 m1 z ustrezno dokumentacijo ali lokal cca 200 m1 kupim. Tel.: 814-091.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst Tv aparatov na domu.
• AKCIJA: montaža in prodaja SAT  in klasičnih anten.
Možnost plačila na obroke.
Radomlje, Cesta radomeljske čete 37
tel.: 727-042, (0609) 637-971
od 7. do 9. In
od 14. do 16. ter po 20. uri
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja 727-798
servis: 727-010 fa>c 727-319
NOVI PEUGEOT 106 z zračno vrečo, kodiranim vžigom in toniranimi stekli ŽE V PRODAJI OD 18.500 DEM NAPREJ
60 KM, 1124 cem
Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806.
Ugodni plačilni pogoji:
kredit D ali T+ 4% do 11% glede na višino kredita.
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI
KOVAŠTVO HUŠIČ
Mengeš, tel.: (061) 738-619
Izdelujemo vilice za transport okroglih silaznih bal.
Dobava takoj -ugodne cene!
PREDSEZONSKE CENE ZA PREDSETVENIKE IN PLANIRNE DESKE!
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
UViV K S. IJUMlA
«««. «w .„,.. .„^^
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, teL/faks: 812-888
NOVO: akumulatorji ATSA po ugodnih cenah
• prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo, pooblaščeni servis
• VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
• svetila SATURNUS
• avtOkOzmeUka SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL
• motoma Olja CASTROL, VALVOUNE, ELF, AGIP, PROTON
• svečke: CHAMPION, BOSCH
• Oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM
• hladilna tekočina - antifriz, vltrex
• avtoprevleke in avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL
• dodatna oprema
• protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER - naprava proti kraji vašega avtomobila
• avtoradii in avtozvočniki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC
Odprto od a do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vsem strankam se ie vnaprej zahvaljujemo za obisk v naši trgovini.
Se priporočamo!
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
ZAČETNI TEČAJ (25 ur):
DOS, VVINDOVVS, VVORD FOR WINDOWS
EXCEL (20 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
713- 660
tečajrsLov¥Nsia ^ndov^'m"
1 dan, 5 šolskih ur, 9.000 SIT
POLETNA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA ZA MLADINO 5 dni, 20 šolskih ur, 14.000 SIT
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 25% popusta!
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Telefon: 715-717 in 713-821
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
I
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
* oljni gorilniki
* oljne garniture
* peči SIME, ITP
* rezervni deli
* cisterne za olje
STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426
S414
d*ox>*
PRODAJNI CENTER
- Latkova vas
Latkova vas 84, PREBOLD
TEL 063/701-900, 70«»
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE
TEL 06V721-730, 723-126, 723-194
Gradite, obnavljate?
-* PRODAJNI PROGRAM:
• vse vrste gradbenih materialov: od cementa, apna, maltita, vseh vrst opečnih izdelkov, izolacijskih materialov, hidroizolacij, betonskih izdelkov, armaturnih mrež in železa, schiedel dimnikov, do strešnih kritin (Bramac, bobrovec), parketa, lepil in drugih gradbenih materialov
• NOVO: strešna okna VELUX
• zidarsko orodje
• gradbeni odri, mreže za zaščito gradbišč.
-* PREVOZ ECO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z A VTODVIGALOM
— GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH
Gradbeni svetovalec vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure.
V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure.
'WBM   j    VETERINARSTVO TRSTENJAK
tHLJ   KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA)
NAROČILA PO TELEFONU:
372-967
vsak delovni dan od a do 20. ure, ob sobotah od a do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med.
mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
7VVT0 U51TG7\
Kamnik, Perovo 27 (ob obvoznici) tel.: 061/813-152
Avtokleparske storitve - popravilo karambolov
Popravilo in zamenjava izpušnih cevi
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- semena vrtnin in poljščin
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SiT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg)
- umetna gnojila
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
ZAHVALA
Prezgodaj nas je zapustila draga žena, mami, babica, sestra in teta
BETKA FLERIN
rojena KRATNAR iz Vrhpolja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala zdravnici dr. Dolenčevi in patronažni sestri Darji za izredno požrtvovalno in nesebično pomoč med njeno boleznijo. Hvala tudi pevcem in izvajalcu Tišine ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
julij 1996
Kako je prazen dom, dvorište, nase oko zaman te iSče, ni več tvojega smehljaja le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
MILANA USKOKOVIC A
iz Kamnika
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim bližnjim sodelavcem in stanovalcem Parmove ulice za pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sozalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Plešnarjevi in sestri Heleni za skrb v času njegove bolezni, ge. Majetič za nesebično pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, Mitji za zaigrano Tišino, nosačem ter praporščakom za zadnji pozdrav.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, Varaždin, Bruselj, julij 1996
STOB, d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415
Akcijska prodaja gradbenega materiala v avgustu!!
• opečni izdelki
• kombi plošče - POSEBNO UGODNO
• hidro in termo izolacije
• armaturne mreže in betonsko železo
• okna
• vhodna in garažna vrata ... in ostali gradbeni material
Možnost dostave na dom
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od a do ia ure.
Se priporočamo!
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
AKCIJA!!
- barvni TV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih
Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
Do 5. avgusta je zaradi dopustov naša prodajalna odprta od 9. do 12 in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13 ure,
po 5. avgustu pa kot običajno od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
ZAHVALA
V 86. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ANGELA KAVČIČ
rojena KOLARIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sozalje. Se posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Jani Prezelj in dr. Barbari Hrovatin za skrb med njeno boleznijo. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in šmarskim pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, Duplica, Vir, Ottawa, Zagreb, julij 1996
Žalost srca trga, solza lije in oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Po težki bolezni se je v 73. letu življenja za vedno poslovil od nas naš dragi mož, oće, stari oće, brat in stric
JANKO GRABNAR
iz Motnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, članom gasilskih in lovskih društev, Turističnemu društvu Motnik, ZZB in Društvu upokojencev Motnik-Špitalič in vsem drugim za pomoč, darovano cvetje, sveče, za denar, ki ste ga darovali za obnovo cerkve in za svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana, domači zdravnici dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Lojzki za skrb in nesebično pomoč pri negi našega očeta. Hvala g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred, rogistom za zaigrane žalostinke, pevcem z Vranskega, govornikom in vsem praporščakom, ki ste se mu poklonili v zadnje slovo.
Vsi njegovi
Motnik, Domžale, Žalec, Ljubljana, Ormož. Kolovrat, julij 1996
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41 .Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Zaposlim krovca - kleparja ali delavca za priuči-tev.
Inf. po tel.: 847-180, Resnik.
LADA CT>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV
TUDI STARO ZA Ti OVO!
tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fa* 737 313
f
CVETLIČARNA FREZIJA
na Bakovniku, tel. 813-559
*^     NUDIMO VAM: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst
vence velika izbira lončnic rezano cvetje dekoracija poslovnih prostorov
Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od 7" do 19". ob sobotah od 1" do 1 3" Se priporočamo.
Prazen je nas dom, prazno vse, ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih rok in lep spomin nate nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
ALOJZIJA K ALIŠNIK A
iz Buča
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, za izraženo sozalje, pisne besede tolažbe, za prelepo cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani. Prisrčna hvala g. župniku Francu Balohu za lep pogrebni obred, g. Jeriču za lepe besede slovesa in vsem pevcem, ki so spremljali pogrebni obred in mašno daritev.
Žalujoči vsi njegovi
julij 1996
ZAHVALA
V najlepšem mesecu leta je zastalo dobro srce našega moža, ata, dedija. brata, strica in svaka
ANDREJA BERNOTA
Ob zadnjem slovesu smo spoznali, koliko pomenijo vezi med ljudmi, pomoć in skrb, ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svece in maše sosedov, sodelavcev Alprema, Sumand d.o.o., sorodnikov, prijateljev in znancev. Hvala dr. Dušanu Staretu za pomoč v zadnjih trenutkih, g. župniku Tonetu Berćanu za lepo opravljeni cerkveni obred, pevcem in zborovodju MPZ France Gaćnik za občuteno zapete pesmi. Hvala gasilcem GD Kamniška Bistrica in sosednjih GD za številno spremstvo in zadnje slovo, praporščakom. Društvu upokojencev Kamnik, govornikoma gasilcev in Zveze borcev Kamniška Bistrica za besede ob slovesu. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu našega dedija, mu prižigate sveče v spomin, zmolite molitev za pokoj njegove duše in v tem kratkem Času še niste pozabili nanj.
Vsi njegovi
maj 1996
16     25. julija 1996
umAi občan
NAPREDEK
DOMŽALE
Napredkova poletna ponudba
Veliko posezonsko znižanje cen oblačil za vso družino
do 30%
do 3. avgusta
v blagovnici Vele Domžale mini blagovnici Zarja Mengeš
specializirani trgovini za mlade Če - šminka Domžale, Ljubljanska 85
Na oddelku šport v blagovnici Vele
bogata izbira blaga za šport in rekreacijo - planinar jen je in pohodništvo:
• nahrbtniki Ferrino, Nortland
• anoraki Nortland • planinske hlače Iglu, Camp • planinski čevlji: Alpina, Tehnica, Garmont • pohodne palice (zložljive) Tehnomat 5.400-5.900 Sit • spalne vreče Nortland, High Peak 4.610-5.863 Sit
V blagovnici Vele na oddelku papir že vse pripravljeno
za začetek šolskega leta.
V prodaji imamo učbenike in delovne zvezke za osnovno šolo, torbe različnih velikosti in kvalitete od 2.847,00 Sit dalje, zvezke, pisalni pribor in vse kar potrebuje vaš šolar za uspešen začetek pouka.
Izognite se gnečam in čakanju ob začetku šolskega leta!
NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI!
PRI NAS akcijska PRODAJA NI POTREBNA, KER JE NAKUP PRI NAS VEDNO ugodeni
Kranjska pot 9, Komenda (za pekarno)
Pri nas se lahko oglasite vsak dan od 7.30 do 20.00 ob sobotah od 7.00 do 19.30 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
ŠOLSKE POTREBŠČINE
V PRODAJO SPREJEMAMO RABLJENE UČBENIKE ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO
f
TRGOVINA KARP DEKOR
Kamnik, Usnjarska 9 (Alprem), tel.: 817-369
£ DEKORATIVNO BLAGO jj*   ORTOPEDSKE VZMETNICE (jogi) 17.852 SIT LAMINATNI PARKET
UGODNE CENE!!
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije.
S. BOR, do.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder
KDAJ UREDITVENI NAČRT ZA ŠPORTNI PARK POD SKALCO -Na to vprašanje danes odgovarja župan v svoji rubriki. Poleg plavalcev in odbojkarjev ga nestrpno pričakujejo tudi tenisači (na sliki), ki bi poleg šestih igrišč radi dokončno uredili nujno potrebne garderobe, sanitarije in še kaj...
RUDNIK KAOLINA ODHAJA V ZGODOVINO ■ Tak je danes pogled na prostor bivše separacije Rudnika kaolina v Črni, ki ga že nekaj let zapirajo. Velik del objektov kjer so nekoč sušili in pripravljali kaolin za prodajo, so te dni že porušili.
MINI ŽIČNICA VOZI ZASTONJ-Poleg drugih igral je Marko Štritof v gozdičku ob spodnji postaji nihalke postavil tudi manjšo žičnico, ki vozi samo v eno smer, vendar imajo otroci z njo veliko veselje...
F. S.
rO=tlilAi	
FOTOKOPIRNICA	/SS?
Novi trg 41 a, KAMNIK	
f NA SREDNJI SOLI}	817-117
gorenje
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale,
Prešernova 1/a, tel. 722-107
AKCIJSKA PRODAJA
ZA GOTOVINSKO PLAČILO!
• pralni stroj 904 X 49.480 SIT
• pralni stroj 906 X 57.700 SIT
• sušilec perila 36.158 SIT
• električni štedilnik, šir. 50 cm 31.655 SIT
20% GOTOVINSKI POPUST ZA BARVNE TV GORENJE!!!
Ugodno: hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, kuhinjska korita in nape...
Možnost odloženega plačila.
Na zalogi celoten program Gorenje!
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!