GLAS LETO XXII. ŠT. 22 (1036) / TRST, GORICA ČETRTEK, 15. JUNIJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Obrnimo stran! olitve za nove občinske uprave so minuli konec tedna v Gorici ter v občini Devin Nabrežina, to sta občini, kjer nas Slovencev živi največ, pokazale, da je res tisto, kar smo bili napisali na tem mestu že štirinajst dni pred volitvami, da je porazno predvsem to, kako smo se kot narodna skupnost razpršili po različnih listah, od desne do leve, če seveda levica, kakršno smo poznali še pred nekaj leti, danes sploh še obstaja. Kolegica nas je opozorila, naj pazimo, ko izgovarjamo besede narodnost, narodna pripadnost, identiteta, narodna istovetnost, ker da si “takrat, ko uporabiš besede narodna pripadnost, takoj nazadnjaški pridigar”. Naj se zgledujemo torej po drugih, ki nikjer ne poudarjajo tega, tudi zato ne, ker se to ne izplača. Drugi vedo povedati, da so te volitve ponoven dokaz, da je naša narodna skupnost tako razrahljana, da nima več smisla govoriti o tem. Tretji napovedujejo smrt stranki Slovenska skupnost, ker naj današnji časi ne bi bili več naklonjeni podobnim strankam, ki dajo nekaj nase in na svojo narodno identiteto. In še veliko bi lahko naštevali, če številnih osebnih žalitev tokrat ne jemljemo v poštev. Razpršeni smo šli na volitve in dobili hud udarec v občini Devin Nabrežina, kjer je desničarska lista slovenskega kandidata in njegovo listo premagala za več kot 800 glasov, kar je grozljivo. V Gorici desničarskemu kandidatu Ziberni ni uspelo zmagati v prvem krogu za peščico glasov. V nedeljo, 25. junija, bo nov krog volitev, na katerem se bosta tokrat pomerila Collini in Ziberna. Razlika je seveda ogromna, a kandidat leve sredine Roberto Collini upa, da bo uspel zbrati in prepričati vse tiste levosredinske liste, ki so razpršile moč leve sredine, da gredo na volišča in glasujejo za prenovo Gorice, ki jo sam obljublja. / str. 2 V foto dd Upravne volitve “Razočarani, a gremo naprej!” očem prikrivati svojega globokega razočaranja za- radi neuspeha leve sredi- ne v občini Devin Nabrežina, kjer smo kot koalicija v primerjavi z rezultatom iz- pred petih let doživeli hud osip glasov. Desnica je skoraj do pičice potrdila svoj takratni konsenz, našega županskega kandidata Mitjo Ozbiča pa je oškodovala tako volilna neudeležba (glasovalo je manj kot šestdeset odstotkov volilnih upravičencev, petsto volivcev manj kot leta 2012), kot tudi nastanek konku- renčnih kandidatov in list v idejnem ok- viru leve sredine. Če k temu dodamo splošno nezadovoljstvo občanov nad mi- nulo upravno dobo, je negativni rezultat serviran. / str. 3 Igor Gabrovec, deželni politični tajnik SSk “N www.noviglas.eu Mladi, ostanite zvesti sebi! Srečanje s pisateljem na pragu 104. rojstnega dne Slovenska skupnost / Ocena upravnih volitev V Gorici je balotaža nova priložnost tranka Slovenske skupnosti izraža zadovoljstvo z izidom občinskih volitev v Krminu in Gorici, kjer so se uveljavili tako strankini kandidati kot kandidati slovenske narodne skupnosti. Slo- venci v Krminu in Gorici lahko za naslednjih pet let računamo na do- bro in kvalificirano predstav- ništvo, ki ima od sedaj naprej tako iz vrst večine kot opozicije med glavnimi nalogami, da si prizadeva za uveljavitev pravic preko dosled- nega izvajanja zaščitne zakonoda- je, ki jo predvidevajo državni in deželni zakoni. V občini Gorica je več pomembnih pokazateljev, ki predstavljajo spod- budo, da se nadaljuje z nastavlje- nim delom. Pomemben je namreč dosežek, da desno-sredinski kandi- dat Rodolfo Ziberna kljub enotni desno-sredinski koaliciji ni dosegel zmage v prvem krogu in se je usta- vil pri 49,88% glasov. Čeprav je ra- zlika precejšnja, imamo sedaj sku- paj z županskim kandidatom Ro- bertom Collinijem, ki je v prvem krogu prejel 22,68% glasov, vseka- kor možnost, da še enkrat poizku- simo naskok na župansko mesto. / str. 16 S Svet okrog nas15. junija 20172 Povejmo na glas Tudi politika naj pomirja Za olajšano zastopstvo Slovencev v poslanski zbornici in senatu SSO obžaluje stališče Demokratske stranke do amandmajev SSk vet slovenskih organiza- cij je razočaran nad po- tekom dogodkov v zvezi s sprejemanjem novega volil- nega zakona, ki v teh dneh poteka v poslanski zbornici v Rimu. V tem smislu tudi obžaluje odločitev predstav- nikov Demokratske stranke, da zavrnejo amandmaje za polno izvajanje člena 26 v zaščitnem zakonu 38/2001 o olajšani izvolitvi slovenskega predstavnika v poslansko zbornico in senat, ki jih je pripravila stranka Slovenske skupnosti in sta jih vložila poslanca Gian Luigi Gigli in Florian Kronbichler. Ta pa ne more biti v domeni ene itali- janske politične stranke, ki ne predstavlja vseh Slovencev. Tudi tokrat pa je prevladalo S mnenje večinske stranke, kispominja na pregovor, da ve-lika riba poje majhno. In rav- no ta način obravnavanja slo- venskega predstavništva v ita- lijanskem parlamentu je skrajno nedemokratičen in krivičen do pravic slovenske narodne skupnosti v FJK. SSO je dosledno prepričan o tem, kar sta obe krovni orga- nizaciji vedno trdili, da potre- bujemo predstavnika v po- slanski zbornici in senatu, ki sta izraz slovenske narodne skupnosti. Žal pa se je spet iz- brala druga smer, ki se požvižga na člen 26 zakona 38/2001. Italijanska politika v tem smislu dela vedno bolj nedemokratične poteze v od- nosu do Slovencev. Neizpol- njevanje 26. člena o olajšanem zastopstvu se tako dodaja neizvajanju drugih zaščitnih določil, kot so vračanje kulturnih domov, pravilno pisanje slovenskih črk ter toponimov in še bi lahko naštevali. Republika Slovenija je odlično poskrbela za italijan- sko in madžarsko manjšino, ki imata zagotovljeni mesti v Državnem zboru. Prav zaradi tega je v tem trenutku nujno potrebni odločen diplomat- ski poseg in bilateralna poga- janja za pravilno izvajanje člena 26 iz zaščitnega zakona, da ne bomo Slovenci v FJK še naprej talci ene strankarske opcije, temveč da bosta slo- venska parlamentarca izraz čim širšega narodnega pred- stavništva. e rečemo, naj tudi politika pomirja, po- tem imamo v mislih današnji čas in sla- be izkušnje iz preteklosti. Današnji čas nam je postregel s kopico težav, ki jim pravza- prav vsem botruje ekonomska kriza. Slednja navdaja človeka s tesnobo in s skrbjo za pri- hodnost, od tu pa ni več daleč do strahu in občutka ogroženosti, ki se lahko prevesi v ne- varna nagnjenja. In ob tem stanju nam upra- vičeno stopi pred oči polpretekla zgodovina, ko je bila prav kolektivna stiska človeka razlog za sprožitev prve in potem še druge svetovne vojne. Seveda s tem ni rečeno, da se tudi dan- danes nahajamo pred podobno možno kata- strofo, vsekakor pa se je koristno spomniti, ka- ko zlovešče se lahko zaobrnejo velike težave. In da se to ne bi več ponovilo, točno v tej točki ima politika zelo pomembno če že ne odločil- no moč. V velikih krizah se je namreč mogoče odločati na dva popolnoma nasprotna načina: strah in ogroženost ljudi je mogoče usmeriti v sovraštvo in nestrpnost vseh vrst, ali pa prav zaradi kriznega stanja sklenemo, da ga ne bo- mo dodatno slabšali in se zavzamemo za po- mirjanje in zakaj ne za trdnejše sožitje. Z dru- gimi besedami: ko smo v težavah, zakaj bi jih stopnjevali in drveli v še neskončno večje, kaj je to res edina pot, ki nam preostane? Zagotovo ni edina in tukaj politika lahko odigra drago- ceno in celo ključno vlogo. Odigra to vlogo ta- ko, da ne spodbuja v ljudeh nerazumevanje in mržnjo, nestrpnost in sovražnost, ampak da odstranja možnost prevelikih napetosti znotraj svoje skupnosti in tudi v odnosu do drugih držav. To pomeni, da se ne obrača na svojo jav- nost s tistimi populističnimi nagibi, ki dobe- sedno iščejo sovražnika, pa najsi bo ta dru- gačen po političnem prepričanju ali sumljiv, in s tem že kriv, v kolikor je tujec in drugačne vere ter kulture. Danes lahko politika zavrže nekdanje prepričanje, da človek po svojem bi- stvu potrebuje sovražnika in brez tega sovraštva ne more živeti. To pač zanesljivo ni res, saj ima ta isti človek vendarle najraje mir in s tem srečno življenje, čeprav je to blaginjo v svojo velikansko nesrečo pogostoma zavrgel in se prepustil nerazsodni uničevalnosti. Politika naj torej pomirja in naj bo pomirjevalna, ker ta smer tudi v današnjih težavah obstaja, je daleč najbolj koristna in edina vodi v prihodnost, ki jo bodo vodile človekove vrline obrnjene v skupno reševanje izzivov. Vodile v resnično medsebojno razumevanje in graditev boljše družbe in lepših odnosov - ne nazadnje je v tem pravo poslanstvo človeka, zagotovo ne v sovraštvu, brezčutnosti in raznovrstnih voj- nah. Je že res, da se zdi zares pomirjevalna po- litika neke vrste novost, saj se odmika od ci- nizma, ki mu ni problem razvneti sovraštvo in ga po potrebi uzakoniti. Toda na srečo nemalo znamenj priča, da si človek sedanjega časa želi prav te novosti, namreč obrat v mir in razume- vanje in iskren medsebojni dogovor, kar edino lahko prežene zloveščo temo siceršnjih rušil- nih spopadov in razčlovečene krutosti. Janez Povše Č Begunci V Italijo čez morje letos prispelo že več kot 50.000 migrantov tevilo migrantov, ki je od začetka leta prispelo v Italijo čez Sredozem- sko morje, se je v primerjavi z lani močno povečalo. Do zdaj je v Italijo nam- reč prispelo že 50.041 migrantov, kar je 47,5 odstotka več kot v istem obdobju leta 2016, je sporočilo ita- lijansko notranje mi- nistrstvo. Največ migrantov, ki so v Italijo prispeli le- tos, prihaja iz Nigeri- je, Bangladeša, Gvine- je, Slonokoščene oba- le in Gambije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Že samo ta konec tedna je v Italijo prišlo več kot 6000 mi- Š grantov. V državi trenutno vtaboriščih in drugih centrihoskrbujejo 180.000 begun- cev. Od začetka leta pa je v državo prišlo tudi 6242 mla- doletnikov brez spremstva. Že lani so v Italiji zabeležili rekordno število migrantov, ki so v državo prispeli čez morje. V Sredozemskem morju so lani rešili 181.000 migrantov, ki so jih prepeljali na varno v Italijo. Leta 2015 jih je bilo 170.000, še piše APA. Italijanski notranji minister Marco Min- niti je po srečanju s svojimi kolegi iz Libi- je, Nigra in Čada pod- pisal potrebne doku- mente za financiran- je centrov za migran- te v Čadu in Nigru, ki sta pomembni tran- zitni državi za več ti- soč afriških migran- tov na poti v Libijo. Italija pa bo v omenjenih treh državah pomagala tudi z izobraževanjem obmejnih policistov. V Gorici se je srečala z osebjem številnih ustanov Generalna konzulka Ingrid Sergaš na obisku eneralna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš je 12. junija, ob koncu svojega mandata, v spremstvu konzulke Tanje Mljač obiskala Slovence v Gorici. Zjutraj je najprej prišla v Kulturni center Lojze Bratuž, kjer jo je sprejel deželni predsednik SSO Walter Ban- delj. V bližnji telo- vadnici Mirko Špa- capan so jo pozdra- vili zastopniki AŠZ Olympia in ŠZ Soča, nato osebje KC Bratuž. Na hitro je obiskala tudi gla- sbeno šolo EmilKo- mel in predstavni- ke društev Zveze slovenske katoliške G prosvete ter zborov Združenjacerkvenih pevskih zborov Go-rica. Po pozdravu v uradu SSO- ja je šla proti Zavodu Sv. Družine v ul. Don Bosko, kjer so jo toplo sprejele sestre, nato pa še v bližnji Mladinski dom. Na vrsti je nato bil obisk slo- venskega kulturnega središča na Travniku, kjer imajo sedež in delujejo Katoliška knjigar- na, Katoliško tiskovno društvo, založba Goriška Mo- horjeva družba, otroška revija Pastirček in uredništvo Novega glasa. Generalna konzulka se je zelo prijazno, kot vedno, za trenutek ustavi- la z vsakomer in vsakogar oseb- no pozdravila. Člani našega uredništva se ji iskreno zahval- jujemo za vse, kar je dobrega storila za nas, in ji želimo veliko lepega na njeni nadaljnji poti. S 1. strani Obrnimo stran! novem goriškem občinskem svetu bosta gotovo sedela predstavnika stranke Slovenska skupnost Marilka Koršič in Walter Bandelj, na listi Demokratske stranke je bil izvoljen tudi David Peterin. Kako bo šel drugi krog volitev, bomo videli; koga smo in bomo mi podprli, je seveda V jasno od vedno.Zato mirno zavračamopodtikanja, češ da smo vedno pristranski. Nismo, le vemo, kdo smo! In bomo zato podprli tiste naše kandidate in liste, ki tudi vedo, kdo so. Najbrž bi bilo preveč, če bi sedaj pričakovali, da bi kdo odstopil, ne? Ni namreč v navadi, da se pri nas sprejemajo odgovornosti za zgrešena dejanja, a časi so drugačni. Če se ne bomo zresnili, bomo še nekaj časa lahko res prejemali klofute, kakršna je tista v Devinu Nabrežini, a bo kaj kmalu tudi prišel čas, ko ne bo nikogar več, ki bi lahko prejemal klofute! Da, v mislih imamo vse vpletene, v slogi je namreč še vedno moč, razpršenost in mlačnost pa naša gotova narodna smrt! Dokumentarec Vide Valenčič O prvem paru, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov na Zemlji prvem paru, zakoncih Romanu Benetu in Nives Meroi, ki je osvojil vseh štirinajst osemtisočakov na Zemlji, so posneli dokumentarni film. Dokumentarec sodi v projekt čezmejne televizije, v katerega sta vključena deželni sedež italijanske radiotelevizije RAI za Furlanijo Julijsko krajino in Regionalni RTV Center Koper-Capodistria. V dokumentarcu dajo na vpogled zgodbo in dosežke Romana Beneta in Nives Meroi, alpinističnega para neverjetne človeškosti in moči. To je prvi par, ki je osvojil vse osemtisočake brez dodatnega kisika in brez pomoči gorskih nosačev. Oba pojmujeta gore kot šolo življenja, ki so jima bile v pomoč tudi pri premagovanju petnajstega osemtisočaka: bolezni. Vse to je vključeno v dokumentarec "14+1", za scenarij in režijo katerega je poskrbela Vida Valenčič. Dokumentarec je realiziran v slovenski in italijanski verziji. Ob dveh protagonistih nastopajo v njem kot O pričevalci Reinhold Messner,Erri De Luca, Silvo Karo insestra Nives Meroi, Leila. Nives Meroi in Roman Benet živita za čisti alpinizem. Gre za pošteno soočanje z goro v času siceršnjega spreminjanja gorništva v spektakel. Gora jima je bila učiteljica življenja v soočenju z boleznijo, za katero je leta 2009 zbolel Romen Benet, ki je zbolel za zelo redko akutno aplazijo kostnega mozga. Preživel je dve presaditvi kostnega mozga, vstavili so mu dve kolčni protezi, vendar se je tudi tega lotil, kot bi se lotil vzpona v gore: korak za korakom, z neomajnim upanjem. S to isto filozofijo sta zakonca Meroi Benet preteklega 11. maja osvojila še zadnji osemtisočak, Anapurno. V pripovedovanjih se prepletajo različne teme, vezane na alpinizem, kot je lahko kontrast med klasičnimi in turističnimi odpravami v himalajsko pogorje, ženska prisotnost v gorništvu, življenje med ekspedicijami in osvajanjem najvišjih vrhov sveta ter iskanje razloga, zakaj sploh tvegati življenje za dosego vrha. Del zgodbe pa je usmerjen v skupni boj z Benetovo boleznijo. Snemanje je potekalo na območju Kanina, Mangarta in Vršiča, v okolici Belopeških jezer in v Ratečah, veliko je pa še neobjavljenega filmskega materiala z odprav v Himalajo, ki ga je posnel sam Roman Benet, so povedali snovalci dokumentarca. Vida Valenčič Aktualno 15. junija 2017 3 rožek Virgil Šček je v sode- lovanju s skupino mladih iz devinsko-nabrežinske občine in stranko Slovenska skup- nost priredil v četrtek, 8. junija, v Nabrežini debatni večer s prof. Bo- risom Pahorjem, ki bo avgusta le- tos dopolnil 104 leta. Govor je bil o narodni zavednosti, informira- nosti, o “grehu naše družbe” in “kugi današnje Evrope” ter globa- lizmu, pa tudi o ljubezni, vlogi žen- ske, o zgodbi, ki bi jo pisatelj napi- sal, pa je nikdar ne bo. Izhodišče večera je sicer bila knjiga Quello che ho da dirvi, nekak zbornik s srečanj in pogovorov s študenti li- ceja Magrini iz Humina. Tudi s te- mi mladimi, kot z drugimi, se je Pa- hor dobro ujel. Mladi ga radi po- slušajo, saj je v pripovedovanju ne- posreden, njegovo sporočilo pa ja- sno in kleno. Srečanje v dvorani Kulturnega do- ma Igo Gruden sta povezovali mla- di Nina Pahor in Lucija Tavčar, uve- del pa ga je politični tajnik SSk, podpredsednik deželnega sveta FJk Igor Gabrovec. Pahorja je označil za “velikega sina slovenske zemlje”, “človeka, na katerega smo pono- sni”, “najbolj znanega in plemeni- tega živečega Slovenca”, “živo slo- vensko legendo”, ki podpira samo- stojno politično nastopanje Slo- vencev v Italiji. Večer je bil med drugim vključen v sklepni del vo- lilne kampanje v občini Devin-Na- brežina. Ob Pahorju je sedel tudi K županski kandidat odv. Mitja Oz-bič: “Pahorjeve besede so nam vo-dilo zaradi njegovega poguma, pre- močrtnosti in transparentnosti, s katero zna nagovarjati ljudi”, je de- jal. BODITE INFORMIRANI! Za izhodišče sta mladi moderatorki prebrali odlomek iz pisma, ki ga je prof. Pahor namenil mladim sogo- vornikom iz Humina. Spodbudil jih je, naj bodo informirani, naj imajo prave vzore in informacije, da lahko spoznajo resnico. “Zgo- dovina je večkrat zamolčana ali spremenjena zaradi interesov obla- sti, stranke ali kapitala. Informacije pomagajo, da si človek izoblikuje osebnost, da ga ne omamijo lepe besede. Informacije človeka ozave- stijo in osvobodijo”, je med dru- gim zapisal. V Nabrežini je to misel še nadgradil, ko je odgovor na vprašanje o politiki in mladih začel s trditvijo, da “svet je pravzaprav iz- gubljen. Konkretno smo brez izho- da”. Lani je v Evropskem parla- mentu povedal, da se moramo spomniti nekdanjih deportirancev, ki so imeli rdeče trikotnike in so umirali skupaj z banditi: “O njih nihče nikdar nič ne reče”! Pravza- prav je bilo različnih trikotnikov kar šestnajst. “Vsi govorijo o Au- schwitzu, Birkenauu”... Prav je, da se govori o Judih, nedolžni so šli v smrt. Toda bili so tudi drugi. “Mi smo bili krivi, ker smo se uprli: naj- prej fašizmu, potem nacizmu”. To- da “teh se nihče ne spomni”. To je “greh da- našnje družbe”. “Kuga današnje Evrope” je, da se nihče ne zani- ma za spomin, za knjige depor- tirancev, voja- kov, ki so se rešili, ko so vide- li umirati prija- telje, za knjige zapornikov vseh dežel Evro- pe. “Z mano so bili v taboriščih Rusi, Poljaki, Čehi, Slovenci, Italijani, Francozi, Belgij- ci, Holandci, Norvežani, Španci itd”. Skupaj so umirali od lakote, obešeni itn. “Kdo se jih danes še spomni”? To, da se pozablja, je bo- lezen današnjega časa. “Jaz sem morda eden redkih, ki govori o pre- teklosti vsakokrat, ko me vabijo”. V Italiji, Franciji, Sloveniji in Nemčiji je bil več kot 350-krat “in 350-krat sem ponovil vse, kar bom ponovil tudi danes”, je dejal pisa- telj mladim v Nabrežini. Italijani še danes ne vedo, kaj je bil fašizem. Nekateri italijanski Tržačani so marsikaj izvedeli šele iz njegovih knjig. So ljudje, “ki so prišli k meni, se danes imajo za Slovence in niso vedeli, da so Slovenci”... Mladi se morajo zanimati za to, kar se do- gaja. “Zakaj se dogaja v Siriji, kar se dogaja”? Arabci so naredili “umet- niško delo”, ko so leteli nad New Yorkom in porušili dva stolpa. Ta- krat je Chomsky, ameriški lingvist, zgodovinar in filozof, rekel, da je prišla ura, da si izprašamo vest. In kaj so naredile ZDA? So šle v Irak in samo še bolj razburile dežele, ki ne marajo Evrope; nekdanji kolo- nisti danes branijo beguncem, da bi prišli v evropske dežele, “razen Nemčije, Merklove, ki je inteligen- tna ženska in ve, da jih rabi”. Po- membno je torej se informirati, kaj se dogaja v svetu. “Če vam ne po- vejo v šoli, se informirajte sami”! BODITE ZVESTI SEBI! Druga Pahorjeva spodbuda mla- dim je bila: “Ostanite zvesti svoji identiteti, svojemu jeziku, svoji kul- turi, svoji tradiciji! Ostanite zvesti sami sebi”! To je edino psihološko zdravo za človeka. Eno je, če se kdo na šoli uči nemško, angleško ali francosko. To je izbira. Drugo je, če komu šolo vzamejo in vsilijo dru- go; to se danes dogaja beguncem, ki morajo v Evropi zatajiti svoj je- zik. Ti mladi so “pravi in čisti izko- reninjenci”. Pahor je tudi povedal, da ga mnogi imajo za nacionalista. Če pošten nacionalist (npr. angleški, ame- riški, nemški, holandski itd.) ljubi svojo deželo, to ni nacionalizem, kakršen je bil Mussolinijev ali Hi- tlerjev. Ljubiti svoj jezik, svojo do- movino, svojo tradicijo, svoje pisa- telje: to je zdrava nacionalna za- vest! “Vse to ne more biti pre- grešno”. V naši himni želimo do- bro vsem, “to je prava linija”. Prešeren pa je tudi hotel, da bi bili enotni, da bi imeli slovensko kul- turo, svoje pesmi, svoje pisatelje. “Če hočemo obstajati, moramo biti enotni”! LJUBEZEN! Tretja točka, ki jo je prof. Pahor postavil mladim na srce, je ljubezen. “Lju- bezen je tudi to, da jaz ljubim cel svet in vsakega človeka”. Danes ima žen- ska veliko vlogo: ne sa- mo, da ima rada svojega moškega in otroke, am- pak tudi to, da se zanima, v kakšni družbi živi, v kakšni družbi bodo živeli njeni otroci. V tej družbi si mora najti vlogo, da bo lahko aktivno prispevala k zdravemu razvoju družbe. Ženska lahko spremeni družbo. “Smo na psu in je težko videti, kako se bomo rešili”. Po pisateljevem mnenju bi danes svet lahko rešili le tako, da bi sklicali “splošen zbor človeštva”, nekaj podobnega temu, kar je bilo storjeno za podnebje. Zbrali naj bi se “vsi tisti, ki imajo kanone in atomske bombe, tisti, ki imajo v ro- kah vlade, vse religije tega sveta, pi- satelji, pesniki, filozofi” itd. Razpra- vljali naj bi, kako najti človeštvu ne- ko pot brez orožja in klanja. Najprej bi morali poskrbeti, da bi noben človek ne bil lačen ali žejen. “Že če bi to znali doseči, bi se naša pamet nekako odprla”. Človeški možgani so čudež, česa vsega so zmožni! “Najprej moramo rešiti obstoj člo- veštva”. / str. 16 DD Nabrežina / Srečanje s pisateljem na pragu 104. leta Boris Pahor mladim orica mora v drugi krog, v vseh ostalih 26 občinah Furlanije Julij- ske krajine, v katerih so v nedeljo, 11. junija, volili, pa so po pone- deljkovem štetju glasov dobili no- ve oz. stare župane. Gorica V goriški občini je kandidat de- sne sredine Rodolfo Ziberna zbral 8.543 preferenc, kar je ma- lenkost manj od polovice vseh glasov oz. 49,88%. Zaradi tega bodo goriški volilci izbrali na- slednika Ettoreja Romolija čez dva tedna v drugem krogu, v ka- terem bo Ziberno izzval kandidat levosredinskega zavezništva Ro- berto Collini. Zanj je glasovalo 3.884 volilcev oz. 22,86 %. Med ostalimi županskimi kandidati se je najbolje odrezal Federico Por- telli, ki se je približal sedmim od- stotkom. Med listami se je najbolje odre- zala Forza Italia (13,7 %), na dru- gem mestu je Severna liga (9,39 %), tretja pa je kot prva med Col- linijevimi podpornicami Demo- kratska stranka (8,72 %). Vsega skupaj je glasovalo 17.602 Goričanov, kar pomeni slabih 58 % volilnih upravičencev. Ostale goriške občine V ostalih treh občinah na Go- riškem, kjer so bile volitve, imajo nove župane. Občino Krmin bo naslednjih pet let vodil Roberto Felcaro, ki je ob podpori dveh občinskih list Direzione Cor- mons in Start zbral 48 % glasov, kar je le dober odstotek več od dosežka Lucie Toros. Za Felcara je glasovalo 1.858 volilcev, za Toro- sovo 1.816. Novi župan Občine Škocjan ob Soči je Claudio Fratta, ki je računal na podporo Demo- kratske stranke in dveh občinskih G list. Zbral je slabo polovico glasovin s tem prekosil ostale kandida-te, med katerimi se je še najbolje odrezal predstavnik Gibanja pe- tih zvezd Enzo Renato Basile, ki je pristal pri 17 %. V Zagraju je zmagal Marco Vittori, kandidat občinske liste Agire comune. Pro- tikandidatki Annarella Birri in Barbara Perazzi sta skupaj dosegli manj kot zmagovalec. Devin-Nabrežina Na Tržaškem so volili le v občini Devin-Nabrežina, kjer je kandi- datka desnosredinskega zavez- ništva Daniela Pallotta za dobrih 800 glasov premagala levosredin- skega kandidata Mitjo Ozbiča. Med ostalimi tremi kandidati se je najbolje odrezal Federico Bar- bieri, ki je prejel 8 %. Na volišča je šlo dobrih 4.400 upravičencev oziroma 58 %. Po- dobno kot Ziberna v Gorici je tu- di Pallottova za las zgrešila mejo polovice glasov, saj je zbrala 49,98 %. Toda z razliko od Gori- ce, ki po deželni volilni zakono- daji spada med večje občine, ima Devin-Nabrežina manj kot 15.000 prebivalcev, zato je župan izbran že po prvem krogu, ne gle- de na število glasov. Najvišje uvrščena lista v Devinu- Nabrežini je Forza Italia (30 %), na drugem mestu je Demokrat- ska stranka (11 %), ki je za nekaj drobtinic prehitela listo Insieme- Skupaj. Sovodnja, Trbiž, Tipana Nove župane so dobili tudi v Be- nečiji in v Kanalski dolini. V So- vodnji, kjer je na volišče šel skoraj vsak drugi upravičenec, je dose- danji župan Germano Cendou premagal Roberta Trinca, in sicer s 160 glasovi proti 101. V Tipani pa so ob skromni volilni udeležbi (37 %) za novega župana izbrali Alana Cecuttija, ki je zbral 216 glasov, kar odgovarja dobrim 61 %. Natascia Comelli je pre- pričala 132 volilcev oz. 37 % gla- sov, kandidat desnice Luca Ploz- ner pa je zbral 4 glasove. Z včerajšnjimi volitvami je Tipani konec komisarske uprave. Na Trbižu bo Renato Carlantoni predal posle svojemu dosedanje- mu namestniku Renzu Zanetteju, ki je ob podpori Severne lige in stranke Forza Italia dobil slabih 60 % glasov in s tem zanesljivo premagal ostala dva kandidata, Franca Fontano in nekdanjega župana Franca Baritussia. Tudi na Trbižu je prva stranka Forza Italia. Zanjo je volilo 40 % volilcev. Svoj glas je ob tromeji oddalo nekaj več kot 60 % upravičencev. Ostale videmske občine Glasove so najhitreje prešteli v občini Preone, kjer je 149 volilcev oddalo glas za edinega županske- ga kandidata oziroma kandidat- ko Anno Lenisa. Volilna udeležba je bila sicer za odstotek pod pra- gom 50 odstotkov, zaradi česar bi bile volitve neveljavne. Toda v seštevek so vključeni tudi upra- vičenci, ki živijo v tujini, teh pa po deželni volilni zakonodaji ne gre upoštevati. Zato je dejanska udeležba skoraj tričetrtinska in Anna Lenisa bo uradno raz- glašena za novo županjo. V občini Arta Terme, kjer je doslej županoval Marlino Peresson, so izvolili Luigija Gonana, ki je zbral dobrih 67 % glasov. V Bordanu bo dozdajšnjega župana Gianlui- gija Colomba nasledil Ivan Belli- na, ki je dobil 58 % glasov. V občini Buja so potrdili zaupanje Stefanu Bergagni, ki je ob podpo- ri štirih list desnosredinskega za- vezništva za dobrih 10 % prema- gal protikandidata Andreo Ton- dola. Nov mandat je dobil tudi dosedanji župan Červinjana Gianluigi Savino, ki je zmagal z dvotretjinskim izkupičkom gla- sov. Podprla ga je lista Il Ponte, medtem ko je protikandidata Giovannija Di Meglia podpirala občinska lista Uniti per Cervigna- no. Potrjen je tudi župan občine Montenars Claudio Sandruvi, ki je protikandidatko Karen Pani- chelli premagal za dobrih 20 %. Tudi v Sutriu ni sprememb, saj je Mattia Manlio dobil 60 % glasov in s tem zanesljivo premagal Er- mesa Straulina. V Lignanu je zmagal Luca Fanotto, v Poceniji Sirio Gigante, v Tricesimu Gior- gio Baiutti. Pordenon Volili so tudi v devetih občinah pordenonske pokrajine. V Azza- nu Decimu, ki je po Gorici naj- večja občina, kjer so bile v nedel- jo volitve, je zmagal kandidat le- ve sredine Marco Putto (52 %), čigar občinska lista Azzano Si je prejela največ preferenc (25 %). Na drugem mestu je Demokrat- ska stranka. Sledijo štiri liste, ki so podprle poraženega županske- ga kandidata Angela Roberta Se- gatta. V Avianu, Casarsi della Delizia, Fontanafreddi in Prati di Porde- none so se najbolje odrezali kan- didati desne sredine, in sicer Ila- rio De Marco Zompit, Andrea Canzian, Michele Pegolo in Do- rino Favot. V Cimolaisu bo župa- noval edini kandidat Davide Protti, v Clauzettu je zmagal Fla- vio Del Missier, v Vitu D’Asiu pa Pietro Gerometta. Referendum Volilci občin Flaibano, Mereto di Tomba in Sedegliano na Videm- skem so na posvetovalnem refe- rendumu o zlitju v skupno občino večinoma glasovali proti predlogu treh občinskih svetov. Povsod so prevladali nasprotniki združitve, in sicer v povprečnem razmerju 60: 40. Volilna udeležba Podatki, zbrani po štirih pokraji- nah, kažejo, da se je volitev ude- ležilo slabih 60 % upravičencev. Najvišjo udeležbo so zabeležili v občini Sutrio, kjer sta v povprečju svoj glas oddala dva od treh upra- vičencev, na Goriškem pa so bili najbolj dovzetni v Zagraju (60,26 %). Najmanj ljudi je volilo v Vitu d'Asiu, in sicer le tretjina. ARC/PV S 1. strani “Razočarani, a gremo naprej!” es je tudi, da smo z Ozbičevo kandidaturo startali prepozno, saj je koalicija do zadnjega preverjala možnost ponovnega nastopa dotedanjega župana kot tudi alternativne predloge gibanj t. i. civilne družbe. Ozbiča je poleg liste Demokratske stranke, ki je v nedeljo izgubila približno tretjino svojih glasov, in Komunistične prenove podprla tudi zbirna lista Skupaj. Slednja je nastala z namenom, da poskusi zbrati neopredeljene kandidate in glasove italijanskega dela volivcev. Pobudnik in steber skupne liste je bila Slovenska skupnost. Žal pregled zbranih glasov in preferenc dokazuje, da smo ostali pri naših. Desnica je nastopala s kompaktno koalicijo vseh strank in gibanj, od zmernejše Retove liste pa vse do Severne lige in skrajne desnice. Pallottina volilna kampanja se je začela že vsaj pred šestimi meseci, sicer pa je nastajala in se utrjevala vseh pet let politične opozicije Kukanjevi upravi. Volivci, tudi naši, so nam zadali krepko politično klofuto, ki jo moramo sprejeti s ponižnostjo in zrelostjo tistega, ki ve, da se na napakah učimo. Leva sredina je v opozicijske klopi izvolila štiri predstavnike in predstavnice. Vsi štirje smo Slovenci in za enkrat edini štirje Slovenci v občinskem svetu. Tudi ta podatek je po svoje zelo zgovoren in priča o tem, da se slovenski kandidati na ostalih listah niso dovolj R uveljavili. Še vedno semprepričan, da smo imelinajboljšega županskega kandidata in odličen upravni program za vodenje občine v vsestransko težkem času. Vendar smo bili vseeno poraženi, kot večkrat doslej in kot se v politiki pravzaprav dogaja skoraj že ciklično. Startamo ponovno iz opozicije. Podprlo nas je nekaj čez tisoč tristo volivcev in volivk, ki jih ne smemo razočarati. Z njimi in še zlasti s tistimi, ki so v nedeljo razočarano ostali doma ali glasovali za druge kandidate, moramo v prihodnjih mesecih in letih ponovno utrditi zaupanje – zrelo, konkretno in konstruktivno”! “V goriški občinski svet je Slovenska skupnost za enkrat izvolila dva svoja predstavnika, Marilko Koršič in Walterja Bandlja. V primeru Collinijeve zmage pa lahko rezultat še izboljšamo. V Krminu je SSk podprla slovenskega domačina Davida Buzzinellija, ki je bil izvoljen s solidnim številom osebnih preferenc in lahko računa na odborniško vlogo v Felcarovi upravi. V Benečiji se lahko razveselimo potrditve župana Germana Cendoua v Sovodnji in izvolitev mladega kmetijskega podjetnika (in pokrajinskega predsednika Kmečke zveze) Alana Cecuttija za župana v Tipani. Vsem gredo čestitke SSk. Rezultati kažejo, da smo kljub številnim težavam še vedno tudi politično zelo vitalna skupnost, ki pogumno kljubuje novim izzivom”. Lokalne volitve 2017 Drugi krog volitev le v Gorici! foto dd Kristjani in družba15. junija 20174 Sociolog in teolog Paul Zulehner “Cerkev ne izginja, je pa v nekakšnem prehodu” vstrijski sociolog in teo- log Paul Zulehner, ki ga strokovna javnost pozna predvsem po mednarodnih ra- ziskavah vernosti in vrednot v Evropi, je prepričan, da Cerkev, ki po njegovem v Evropi posto- poma izgublja moč, ne izginja, je pa v ne- kakšnem preho- du. Ta bo pripeljal do njenega preo- blikovanja in no- ve podobe, je pre- pričan. Po mnenju Zu- lehnerja je upa- danje vernosti v Evropi posledica čedalje bolj na- raščajočega ateiz- ma, za katerega pa je Cerkev kriva tudi sama. V sred- njem veku se je namreč tesno povezovala z vladarji, ki so sku- paj z njo vodili številne bitke, “kar pa Boga pri ljudeh ni utrdi- lo, pač pa ga spravilo na slab glas”. To je po ugotovitvah Zulehner- ja pripeljalo do rojstva evrop- skega ateizma, ki se razrašča tu- di v zadnjih desetletjih. “Člo- vekov pogled na svet je lahko cerkven, verski - ne da bi bil ve- zan na kako Cerkev -, atei- stičen, poznamo pa tudi ljudi, ki so skeptični in iščoči hkrati. V Avstriji, na primer, je v zad- njih 40 letih tako število cer- kvenih kot tudi vernih ljudi precej upadlo, medtem ko je število ateističnih ter skeptikov naraslo”, upadanje števila ver- nih ponazarja z avstrijskim pri- merom. Evropa po besedah Zulehnerja A danes živi v t. i. postkonstanti-novem času, za katerega jeznačilno, da je Cerkev izgubila svojo moč oziroma jo tam, kjer jo še ima, postopno izgublja. A slednje po njegovem ne pome- ni, da Cerkev izginja, ampak da se spreminja njena tradicional- na socialna podoba oziroma je v nekakšnem prehodu. Ta prehod bo zmanjšal števil- nost vernikov, a bo hkrati zvišal njihovo kakovost, je prepričan. Prav tako se bodo v Cerkvi obli- kovale manjše skupnosti, za ka- tere bo značilno, da so nad- družinske in naddržavne. Obo- ji bodo znova prispevali k družbeni prepoznavnosti Cer- kve. "Tako se že zarisuje nova podoba Cerkve, je dejal. Zuleh- ner pa tudi izpostavlja, da se krščanstvo krči zgolj v Evropi, medtem ko na vseh ostalih ce- linah sveta doživlja nagel raz- voj. Glede migracij, ki smo jim priča v zadnjih letih, je Zuleh- ner prepričan, da selitveni to- kovi v Evropi ne bodo več po- tekali le z vzhoda na zahod, temveč z juga na sever, kar se že dogaja. Do sredine prihod- njega stoletja bodo prebivalci razvitih dežel po njegovih na- vedbah predstavljali le še 20 odstotkov celotnega svetovne- ga prebivalstva. "Naši potomci bodo verjetno doživeli preseljevanje naro- dov v nepredstavlji- vem obsegu. Ta pro- ces se je v bistvu že začel. Že zdaj je na begu 65 milijonov ljudi, od tega 40 mi- lijonov otrok, " me- ni in dodaja, da so številni begunci, ki so leta 2015 prišli v Evropo iz Sirije, Ira- ka in Afganistana, Evropejce iz idile po- stavili na realna tla. Kot ugotavlja, se ve- rujoči razlikujejo in polarizirajo glede vprašanja beguncev, v lju- di se razrašča mešanica skrbi, strahu in jeze. To kažejo repre- zentativne raziskave v Avstriji, pa tudi sam Zulehner je izvedel spletno raziskavo, ki je pokaza- la, da se "jezni" strinjajo z grad- njo ograj in graditvijo Evrope v trdnjavo, strah jih je pred isla- mizacijo krščanskega sveta. Zulehner je prepričan, da strah razkraja solidarnost in ovira razvoj sveta v smeri večje pra- vičnosti in miru, pa tudi razvoj posameznika v zrelega in lju- bečega človeka, zato se morajo ljudje po njegovem mnenju osvoboditi strahu oziroma "razstrašiti". O obeh temah je Zulehner pre- daval na Teološki fakulteti v Ljubljani ob svojem nedavnem obisku v Sloveniji. Nameravajo jo urediti v Škocjanu Stalna muzejska zbirka o misijonarju Ignaciju Knobleharju olenjska Občina Škoc- jan namerava v gor- njem delu starega kra- jevnega župnišča urediti stal- no muzejsko zbirko, po- svečeno rojaku, raziskovalcu Belega Nila in misijonarju dr. Ignaciju Knobleharju. O posta- vitvi zbirke, ki bi jo uredili z razpisnim denarjem, se dogo- varjajo s Slovenskim etnograf- skim muzejem. Z deli bi radi začeli prihodnje leto. Kustos Slovenskega etnograf- skega muzeja v Ljubljani in eden od pobudnikov Knoble- harjeve zbirke Marko Frelih je za STA povedal, da si svetovno znani raziskovalec Knoblehar v Škocjanu to vsekakor zasluži. Prostor starega župnišča se mu tudi zdi nadvse primeren. Za zbirko sicer ne bi prispevali predmetov iz Knobleharjeve zapuščine, ki jih hranijo v et- nografskem muzeju. Gre nam- reč za izredno krhke predmete in hkrati z letnico 1850 za naj- starejšo afriško zbirko v Slove- niji ter eno najstarejših v Evro- pi. Zbirko bi sestavljali panoji, D fotografije, kopije izvirnikov in drugo gradivo. Po podatkih škocjanske občine projekt še pripravljajo. V nadaljevanju računajo na razpisna sredstva, razstavo pa bi radi uredili do praznovanja 200-letnice Knobleharjevega rojstva oziroma do poletja 2019. Ignacij Knoblehar je živel med letoma 1819 in 1858, zaradi malarije je umrl v Neaplju. Ro- dil se je v Škocjanu na Dolen- jskem, za misijonarstvo pa ga je 17-letnega navdušilo pridi- ganje misijonarja Friderika Ire- neja Barage v Novem mestu. Odločil se je za njegovo pot in leta 1848 prispel v Afriko, kjer je ustanovil tri misijone, v po- rečju Nila pa je deloval celo de- setletje. V Egiptu in Sudanu ga je zanimalo vse, kar mu je pre- križalo pot. Vodil je natančne dnevniške zapiske, privlačili so ga Nil in takrat nepojasnjena skrivnost njegovih izvirov, tamkajšnja ljudstva, kulture, verstva, živalstvo in narava. V Knobleharjevi zapuščini so tudi ostanki kasneje v zgodo- vini izginulih ljudstev oziroma predmeti različnih ljudstev ob Belem Nilu na jugu današnje- ga Sudana. V Škocjanu še stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo. V Slovenskem etnografskem muzeju so ob 190-letnici Kno- bleharjevega rojstva leta 2009 pripravili razstavo Sudanska misija 1848-1858: Ignacij Kno- blehar - misijonar, raziskova- lec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov ter izdali obsežno publikacijo. Sveti se skrivnost križa Pri obredih na veliki petek dvigne duhovnik križ in zapoje: glejte, les križa, na katerem je vi- selo zveličanje sveta. Trikratno dviganje lahko pomeni tri obdobja in tri pomene križa: napo- vedani križ v Božji ljubezni ter stvarstvu in zgo- dovini, uresničen Kristusov odrešenjski križ in križ, ki ga slavimo v času Cerkve, to je križ vere, ki je podoba, dogodek in zakrament. Če je v Stari zavezi veljalo, da je preklet tisti, ki je obešen na križ, (5 Mz 21, 23), v Novi zavezi predstavlja križ razodetje Božje ljubezni, ki se je spustila do največjih globin človekove krhko- sti in hudobije. Na križ so obsojali sužnje in upornike. Najprej so jih mučili, potem so gole pribili na križ, da so umirali pred vsemi. Zato je v času apo- stolov beseda Križani imela ze- lo pretresljiv pomen in predv- sem sramoto. Danes bi bil to električni stol ali še kaj hujšega. Toda ta križ je postal kraj, kjer je preizkušeni Drugi Adam izrekel zvesti 'da' Bogu, za vse in za vedno. Sveti Pavel pravi, da, ko je sam postal pre- kletstvo, je vse rešil prekletstva uporništva in greha. (Gal 3, 13) V hvalnici velikonočni sveči je lepo izražen ta zakon zastonjske ljubezni: “Da rešiš hlapca, si daroval Sina”. Leta 569 je cesar Justinjan II. poslal cesarici Re- degundi v Poitiers relikvijo križa. Krščanski pe- snik Venacij Fortunat je sestavil dve himni na čast Kristusovemu križu: Napreduje zastava Kralja, blešči se skrivnost križa (Vexilia Regis prodeunt, fulget crucis miysterium) in Pozdra- vljen križ, edino upanje (O crux, ave, spes uni- ca). V vsakem obdobju zgodovine moramo vstopati v skrivnost križa. Sprašujemo pa se, kako naj v današnji družbi pri takih užitkih in ravno- dušnosti zablesteti skrivnost križa? Če je križ premagal hedonizem v antiki, ga more tudi da- nes. Vse v življenju mora iti skozi križ, užitek in bolečina, veselje in žalost, šele nato nastopi mir in veselje Velike noči. Nad ledenim mor- jem ranljive bolečine in minljivosti sveti izhod križa. Križ so klešče, ki lomijo suženjsko verigo trme in užitkov. Ne da bi Bog ne privoščil lepo- te in uživanja življenja, samo ne na način uničevanja in škodenja sebi ter drugim. Po njem se namesto postave smrti in strahu odpira postava Duha in življenja. Križ sveti za življenje na dolgi rok, ne samo za en trenutek, po njem postanejo stvari pristne in prečiščene, prav tako tudi odnosi, zvestoba, lepota, svoboda. (Rim 8, 2). Križ sveti kot sočutje in jok, ki nista izraz razočaran- ja, ampak kot govorica lju- bezni, ko smo ob bolečini vključeni v življenje ljudi s spoštovanjem njihovega trpljenja, boja in umiranja. Križ je velikonočna zmaga sredi minevanja, zato je po- gled v sedanjost in prihod- nost, da si poleg dela za ze- meljsko mesto in njegove skrbi prizadevamo tudi za Božje mesto, ki nas bo združilo z Bogom kot srečne brate in sestre. Danes je najmočnejša skušnjava uperjena proti upanju, ta še posebno dosega mlade, ki pa bi morali biti že po naravi nosilci upanja. Velikonočni Kristus prihaja naproti s povabilom: Mir vam bodi, ne bojte se! Prav v tem je veliko sporočilo Cerkve in papeža Frančiška, da je poleg pravičnosti, ki nas nav- daja s strahom, tudi usmiljenje, ki nam vrača zaupanje in vero. Upanje drži in vleče vero in ljubezen, čeprav je po sebi najšibkejše in krhko. Tako moremo s križem uresničevati trojno moč pričevanja: sočutja, ki tolaži; upanja, ki odpira v prihodnost; usmiljenja, ki odpira za upanje. ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČSocerb Dogodek v sveti jami nedeljo, 18. junija 2017, ob 12h, naj bi spet prišel v t. i. “sveto jamo pri So- cerbu”, duhovni terapevt Ste- phen Turoff. Prepričan je, čeprav ne povsem, da je rein- karnacija sv. Socerba, mučen- ca. Kaj pa, če si to le domišlja? Kaj pa, če ga o tem prepričuje Satan ali njemu podrejeni hu- dobni duhovi? Morda je celo zavestno v službi Satana in načrtno zavaja ljudi. Je zgolj agent angleških ali kakšnih drugih obveščevalnih služb? Prihaja zgolj za- radi dobrega zaslužka, saj od udeležencev sean- se v sv. jami zaračuna 25 evrov na glavo? Ob ude- ležbi 100-ih ljudi to po- meni 2500 evrov. Ob ta- kem izkupičku se mu splača leto za letom pri- hajati v Slovenijo. Morda pa za vsem tem stoji tudi slovenska “ud- ba”, ki še vedno prikriva fojbe, v katere so komu- nisti po vojni metali svoje po- litične nasprotnike. V nepo- sredni bližini Jame sv. Socerba - v breznu Za Vrhom, so trupla zasuli s 100m3 pokvarjenih sa- lam. Kljub odloku nekdanjega predsednika vlade in sedanjega predsednika države g. Boruta Pahorja, da se pripravi načrt za očiščenje jame, jama do danes še ni očiščena! Cinizem je v tem, da zdaj prihaja v socer- bsko jamo delat svetlobo, beri meglo, nekdo iz Anglije, ko ve- mo, da je Velika Britanija po 2. sv. vojni odločala o vrnitvi slo- venskih beguncev iz Avstrije v Jugoslavijo in s tem Titu omo- gočila, da se je na lestvici naj- večjih morilcev 20. stoletja povzpel na 10. mesto. Poleg te- ga je med 1. sv. vojno Anglija sodelovala pri pripravi tajnega sporazuma z Italijo, ki je med V vojno izdajalsko prestopila nastran Antante, ker so ji bili zanagrado obljubljeni slovensko etnično ozemlje, Istra, Kvar- ner... Ta tajni sporazum je bil gotovo eden izmed najbolj pokvarjenih mednarodnih sporazumov v zgodovini člo- veštva. Upam, da Stephen Tu- roff skrbi tudi za čiščenje uma- zanije, ki jo je po svetu naredili Anglija. Tam ima toliko dela, da sploh ne bi smel imeti časa prihajati v Slovenijo, če bi si to vzel za prioriteto. Nisem muslimanski fašist in ne bom šel nad Turoffa ter nad njegove v belo oblečene privržence, z mečem ali brzo- strelko, kar bi se v državah s šeriatskim pravom skoraj goto- vo zgodilo, če bi na tak način onečastili eno kakšno džamijo. Verjetno tudi v drugih sv. ja- mah po svetu, npr. na Monte Sant'Angelo v Apuliji, v ma- gično lepi katoliški Italiji, Tu- roffu ne bi dovolili izvajati t. i. “svetlobnih krogov”. Sporočam, da sem zaradi tega, kar se dogaja v Jami sv. Socerba užaljen in prizadet. Pozivam katoličane in druge ljudi dobre volje, da to javno povemo in ukrepamo z vsemi razpoložlji- vimi pravno dovoljenimi sred- stvi! Predvsem pozivam kato- ličane in ljudi dobre bolje v Ko- pru, Trstu, celotni Istri, Čičariji in na Krasu, od koder so pred- niki stoletja, leto za letom ro- mali v Jamo sv. Socerba. Kaj lahko naredimo? Doklej bomo pasivni in morda celo pre- strašeni? So pravice le za druge, za nas pa ni nobenih pravic? Zanimivo je, da pri stotinah kraških jam, ki so v Sloveniji, Turoff prihaja prav v jamo, ki velja za edino podzemno cer- kev v Sloveniji. V Jami sv. So- cerba so do nedavnega poteka- le katoliške sv. maše, kljub te- mu da so po 2. sv. vojni “ko- munistični fašisti” barbarsko razbili oltar sv. Socerba. Kakšne so oblasti, ki nam vladajo in dopuščajo, da se v Jami sv. So- cerba v blagor duhovnega zdravja ljudstva vrstijo dogod- ki, ki niso v skladu s svetim kra- jem? Istočasno pa v skoraj 30- ih letih samostojne Slove- nije ne zmoremo napraviti sodobne železniške pove- zave med prestolnico in morjem! Ne bi bilo za ljudi bolj zdravilno in poceni, za državo pa bolj koristno, če bi ljudje, ko bi si tega zaželeli, sedli na vlak in se za nekaj ur iz meglene Lju- bljane in drugih krajev, z vlakom podali na sončno obalo ter se naužili krepčil- nega morskega zraka? Je v duhovnem in eko- nomskem interesu Slovenije, da ne uredimo dostopa do brezna Za Vrhom in mu ne da- mo vsaj podobnega statusa, kot ga imata Dachau in Auschwitz? Slovenci, Italijani, Hrvatje, pa tudi turisti, ki prihajajo v Koper s križarkami, kakor turisti, ki prihajajo na morje, bi se lahko podali k sv. Socerbu: v Jamo sv. Socerba, kjer bi se verni turisti pokrižali in molili; nekateri bi obiskali socerbski grad, ki bi moral imeti ustrezno ponud- bo, tretji pa bi se podali do brezna Za Vrhom, kjer bi se po- klonili žrtvam komunističnega totalitarnega režima. To bi gra- dilo spoštovanje med narodi in svetovno civilizacijo ljubezni. Si sv. Socerb, po katerem se imenuje kraj, grad in jama, ne želi prav tega? Bogdan Vidmar Kristjani in družba 15. junija 2017 5 Rafaelova družba - Višarje Romanje treh Slovenij bo v nedeljo, 6. avgusta. Letošnji osrednji predavatelj bo dr. Andrej Fink, s petjem bo prireditev popestrila pevska skupina Zarja. Mašo bo daroval ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore. 7. TERČELJEVA POT NA KOVK 2017 Župnija Otlica vabi na 7. Terčeljevo pot na Kovk, ki bo v soboto, 1. julija 2017. Do Taloške domačije (Kovk 19) lahko pridete z avtomobilom. Organizirana peš romanja bodo: ob 6. uri iz Lokavca, ob 7. uri iz Šturij, Budanj in Cola ter ob 8. uri z Otlice. Kolesarji bodo začeli romanje ob 8. uri izpred Terčeljevega spomenika v Šturjah. Ob 9.30 bo rožni venec molila Frančiškova družina, ob 10. uri pa bo sv. maša, katere somaševanje vodi g. Bogdan Vidmar. Pri bogoslužju sodeluje župnija Otlica, v kulturnem programu pa g. Ivan Albreht, ga. Katarina Vidmar in MePZ Angelski spev Otlica. Program: -9.30: Molitev rožnega venca (Frančiškova družina). -10.00: Sv. maša za + Filipa Terčelja (somaševanje vodi g. Bogdan Vidmar). -11.00: Predstavitev knjige Filip Terčelj v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov, Družina, 2017 (knjigo bo predstavil avtor, g. Ivan Albreht). -11.30: Predstavitev raziskave o uglasbitvah Terčeljevih pesmi (ga. Katarina Vidmar). -12.00: Skupna molitev Angel Gospodov. -12.10: Pogostitev na Taloški domačiji in druženje. Pel bo MePZ Angelski spev Otlica, pod vodstvom Katarine Vidmar. Z avtomobilom se lahko pripeljete do domačije “Na Logu” (Kovk 19), od koder je še nekaj sto metrov hoje do gozdne jase Pod ta novo potjo, kjer bo potekala sv. maša. Peš na gozdno jaso Taloške domačije, lahko poromate iz različnih smeri v samoorganizaciji ali pa se priključite eni izmed petih skupin, ki se bodo podale na pot: -ob 6. uri izpred cerkve v Lokavcu -ob 7. uri izpred Terčeljevega spomenika v Šturjah -ob 7. uri izpred cerkve v Budanjah -ob 7. uri s parkirišča za cerkvijo na Colu, -ob 8. uri izpred cerkve na Otlici. S kolesom se bo organizirana skupina podala na Kovk ob 8. uri izpred Terčeljevega spomenika, mimo Vrhpolj do Cola in naprej proti Kovku. V primeru dežja bo sv. maša ob 10. uri v cerkvi angelov varuhov na Otlici! Vabi Župnija Otlica Kontaktna oseba: Alojzij Šinkovec, župnik Otlica 42, 5270 Ajdovščina Tel.: 041 320 873 E. naslov: lojze. sinkovec@rkc. si Kratke Simon Peter Leban o pastoralnem zborovanju goriške nadškofije Mladi se odločajo za vero, če v njej vidijo nekaj lepega POGOVOR d 5. do 7. junija 2017 je v župniji svetih Ni- kolaja in Pavla v Tržiču potekalo zborovanje pastoral- nih delavcev goriške nadškofi- je. Zbrali so se duhovniki, dia- koni, člani škofijskega pasto- ralnega sveta in župnijskih sve- tov ter predstavniki redovni- kov in laičnih združenj, da bi skupaj razpravljali o mladih, o tem, koliko so krščanske skup- nosti pozorne do mladih in kaj lahko storijo zanje. Naslov ško- fijskih pastoralnih dni je nam- reč bil “Varuhi vere prihodno- sti” (Custodi della fede del fu- turo). O zborovanju smo se po- govorili z enim izmed ude- ležencev, s Simonom Petrom Lebanom, članom škofijskega pastoralnega sveta, ki je - med drugim - dejaven v duhovniji sv. Ivana v Gorici in kot vodi- telj v skavtski organizaciji. Cilj zborovanja je bil med drugim preživeti preprosto izkušnjo Cerkve, občestvo med laiki in duhovniki, v poslušanju evangelija, pričevalcev, drug druge- ga. Kakšna je bila ta iz- kušnja? Mislim, da je letošnje trid- nevje zelo uspelo: prvič zaradi visoke udeležbe, drugič zato, ker je bila te- ma dobro razčlenjena in razvita ter je bilo možno se soočati in pogovarjati o mladih. Nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Reda- elli je prvi dan naredil sin- tezo preteklih pastoralnih let, saj tudi sedanje leto poteka v kontinuiteti s prejšnjimi. Nato je dal ne- kaj napotkov za t. i. pasto- ralno razločevanje. Le- tošnja tema so bili mladi. Bilo je posebno lepo, da so imeli prav mladi ključno vlogo na takšnem zborovanju, kjer je bila povprečna starost razme- roma visoka. Koliko vas je bilo približno? Prva dva večera sta bila zelo dobro obiskana. Navzočih je bilo krepko nad 150 udeležen- O cev. Zadnji večer, ko so bile nasporedu delavnice, jih je bilonekaj manj. Duhovnikov je bi- lo precej, prisotna je bila tudi velika večina slovenskih du- hovnikov iz nadškofije. Tudi slovenskih laikov je bilo nekaj, sicer pa ne vsak dan enako. Bi- lo nas je več kot v prejšnjih le- tih, lahko pa bi nas bilo še več. Kakšne so bile vsebine obravnavanih tem? Glavna tema je bila priprava na sinodo o mladih, ki bo na željo papeža Frančiška potekala ok- tobra 2018. Kot krajevna Cer- kev se želimo vključiti v priza- devanja vesoljne Cerkve in za- to začenjamo razmišljati sku- paj z mladinsko pastoralo. Prva dva večera sta zato potekala v sodelovanju s člani tega pasto- ralnega področja. Prvi večer je bila okrogla miza, pri kateri so mladi prikazali, kako živijo svoje vsakdanje versko življen- je v različnih okoljih: kot pro- stovoljci, animatorji, voditelji pri skavtih ali v Katoliški akciji itd. Razmišljanje je slonelo na desetih ključnih besedah, ki so jih izbrali iz besedila o pripravi na sinodo. Nato so pri stojni- cah predstavili različne mla- dinske skupine, ki delujejo na ozemlju nadškofije. Tudi mi smo imeli stojnico, pri kateri smo predstavljali slovensko mladinsko stvarnost v škofiji; predstavljali smo se kot dekanija s svojimi gledališkimi skupinami, zbori, skavtskim stegom, s skupinama pritrkovalcev, animatorjev, prostovol- jcev Unitalsi in drugih or- ganiziranih skupin, ki so prisotne v naših župnijah. Tudi to je bilo pomembno pričevanje: marsikdo mi je povedal, da je bila ta predstavitev zanimiva in dragocena. Starejši so imeli namreč priložnost spoznati razvejeno delo- vanje, ki jo škofijska Cer- kev ponuja mladim in kjer so mladi dejavni. Imeli ste tudi zanimivo srečanje z g. Michele- jem Falabrettijem… Da, pogovor z g. Falabrettijem, odgovornim za mladinsko pa- storalo pri Italijanski škofovski konferenci, je bil na programu drugi večer. To srečanje je bilo zelo dobro obiskano. Gost je odlično uokviril stanje mladih danes. Ni ponudil rešitev, saj trdi, da mora vsakdo, v svojem okolju, najti primerne rešitve. Je pa analiziral današnjo situa- cijo. Še pred nekaj desetletji je kateheza potekala na osnovi dogem in načel, ki so nam bili posredovani in smo jih imeli za neizpodbitne, je dejal, ko je govoril o svoji generaciji, kar pa morda deloma velja še za mojo. Današnji mladi ne spre- jemajo več vere na tak način. Kot primer je navedel način, kako uporabljamo “tele- fonček”: navodila so zelo kratka ali jih sploh ni; uporabnik telefonček vklopi in ga poskusi. To, je rekel g. Falabretti, je odsev današnje družbe in načina, kako mladi usvajajo vero. Druga možnost je ta - tako s telefončkom kot z ve- ro -, da, če nečesa ne znaš, vprašaš koga. To je pričevanje. Mladi - in sploh današnja družba - ne sprejema- jo več “navodil za uporabo”. Vse gre skoz konkretno življenje. Problema- tično je zato ponujati katehezo po starih vzorih. Z druge strani je tako stanje poseben izziv za Cerkev, saj mladi še vedno iščejo Boga, oseben odnos z vero. Tega si želijo. Vprašanje je, ali smo jih starejši sposobni voditi v tem procesu. Kaj pa tretji večer? Zadnji večer je bil v glavnem posvečen delu po skupinah. Odgovorili smo na pet kratkih vprašanj o mladih. Govorili smo o tem, kaj lahko nudijo in naredijo župnijski pastoralni sveti za mlade: v naši skupini je prišlo na dan, da moramo mladim zaupati, vanje verjeti in jim tudi zau- pati odgovornosti. Fa- labretti je poudaril, da z mladimi malo do- sežemo, če jim ne da- mo odgovornosti in jih samo “izko- riščamo”. Mlade je tre- ba sprejemati in po- slušati, ko navajajo svoja - tudi kritična - mnenja. G. Michele je tudi obrazložil, da da- našnji mladi rodovi, z razliko od prejšnjih, ne kontestirajo. Če pride do spora, se ne bodo veliko upirali; enostavno se bodo umaknili. Pa še to: mi smo bili še vzgojeni po etičnih načelih, “to je prav, to ni prav” itd. Danes velja bolj ka- non estetike: pritegne me to, kar je lepo; verujem, ker je le- po, ker se dobro počutim, ker me kaj pritegne. Če je vera ne- kaj lepega, če mi prinaša lepo- to, veselje, zadoščenje in srečo, se bom približal. Tako “deluje- jo” mladi. To smo tudi izkusili lani, ko smo se udeležili Sve- tovnega dneva mladih v Kra- kovu. Na zborovanju smo med dru- gim še ugotovili, da v naših župnijskih skupnostih manjka malo več veselja krščanskega življenja: kristjani smo večkrat skoraj zamorjeni, ne ob- našamo se kot odrešeni kristja- ni, kot vesele priče Kristusove- ga vstajenja. Prišli smo tudi do zaključka, da bi bilo lepo, ko bi se v naših župnijskih skupno- stih bolje spoznali. Pa tudi stoj- nice, ki smo jih predstavili na zborovanju v Tržiču, bi lahko predstavili tudi na škofijski rav- ni mladim, da bi ti spoznali ra- zlične stvarnosti in poti, da bi se med seboj bolj povezovali. Pomembno bi bilo tudi, da bi si duhovniki vzeli več časa za mlade, da bi se z njimi soočali in srečevali ter tudi skupaj preživeli kakšno lepo izkušnjo. Duhovniki namreč nimajo do- sti stikov z njimi: vidijo jih pri maši, pri zakramentih, ne živi- jo pa z njimi in ti liki mladim očitno manjkajo. Razpravljali smo tudi o možnosti, da bi for- mirali laike v duhovne sprem- ljevalce. Res lepo bi bilo, ko bi prek kakšnega tečaja izučili lai- ke, ki bi po župnijah spremljali mlade na duhovni poti. Bistve- no je namreč pričevanje, bi- stveno je, da imajo mladi ob sebi nekoga, s katerim lahko govorijo in prehodijo del poti. Beseda “sinoda” pomeni prav “skupna hoja”. Tudi to je cilj letošnje mladinske in škofijske pastorale: da bi se bolj posvetili mladim in jih podpirali tudi z molitvijo. Danijel D. “Veš o Marija, moje veselje? Veš moje želje? Ljubil bi te! Zmeraj pri tebi, hotela bi stati, ljubljena Mati, spomni se me! ” To znano melodijo je naša teta Stanka, kot smo ji rekli, prepevala z izjemnim žarom v očeh, z zanosom in veliko ljubezni. Še v zad- njih majniških dneh, ko jo je zapela zadnjič. Živela je te melodije – vsak dan, vsak trenu- tek svojega življenja. “Ljubljena Mati, spom- ni se me”, je nedolgo nazaj zamrmrala in ti- ho dejala, da si želi domov. Da si želi k Bogu, ki ga je imela tako rada. Prav njemu je po- svetila vse življenje. Posvetila ga je skrbi za druge - za duhovnika Janeza Eržena, njegovo sestro Kristino in še nekaj sester. Že kot mla- do dekle je odšla od doma, s trebuhom za kruhom, tako kot njena dva brata. Cerkno je bil njihov rodni kraj, njihov dom in stalni spomin. V ta predalpski svet ob potoku Cer- knica, kjer se dolina na stiku s stranskimi do- linami prostrano razširi, se je pogosto vračala v svojih pripovedih. Odprtih rok je objemala življenje, s polnimi pljuči ga je živela in s široko odprtimi očmi je uživala v njegovi le- poti. Radi smo prišli k njej v Gorico, radi smo po- slušali njene zgodbe, radi smo jo imeli. Nečakinje Stanka, Marija in Nada so se z ma- mi, ki je bila žena tetinega brata Janka, kot majhne punčke večkrat odpeljale z avtobusom iz Ljubljane v Rožno Dolino. Ker so bili takšni časi, jih je teta Stanka pričakala pred slovensko-italijansko mejo in jim že od daleč mahala v pozdrav. Stanka, ki ima ime po teti, Marija in Nada pravijo, da so jo komaj čakale, ker je vedno poskrbela za kakšen svinčnik ali zvezek, kakršnega se pri nas ni da- lo dobiti. V šoli so se po- tem lahko pohvalile, da je iz Italije. Oh, to je bil praz- nik, ko se je šlo k teti. In sladoled, kako dober je bil, nikjer boljši, kot v Rožni Dolini, pravijo. Mi- nevala so leta in prišel je tudi čas, ko se je lahko prosto prehajalo mejo. Na Via Molino, kjer je teta Stanka preživela večino življenja, so radi prišli tudi njeni pranečaki. Spomin- jajo se, kako spretno je vrtela kuhalnico in kako dobre špagete s paradižnikovo omako je znala pripraviti. Ko smo prišli, nas je ved- no pričakala na dvorišču, vedno oblečena v predpasnik, saj je že pred tem poskrbela, da je dišalo po vsej hiši. Pa ne le po špagetih, ampak tudi po odlični kavi. Še danes jo v Lju- bljani pijemo iz njene “kafetjere”, prav iste, iz katere smo jo pili v Go- rici. Ko zadiši iz nje, je z nami tudi naša draga te- ta. Mila, ljubezniva, zase skromna, a za druge iz- jemno predana gospa, ki je ljubila življenje. Dočakala je častitljivih 95 let. Zadnje leto in pol so zanjo skrbeli v Renčah. Zadovoljna je bila. Zadovoljna, čeprav so tokrat drugi opravljali njeno poslanstvo. Ja, življenje obrača, Bog pa obrne. Tako je bilo tudi pri Stanki. Pri njem je našla svoje zadnje pribežališče. Svoj mir. In k njemu je odšla z njo, z Marijo in njeno majniško melodijo. V njenem in našem ime- nu hvala vsem, ki ste jo spremljali skozi življenje in ji stali ob strani. Še posebej gospe Katji in sestram iz samostana Mirenski Grad. Draga teta, draga Stanka, hvala za vse, za ved- no te bomo nosili v naših srcih. Nečakinje Stanka, Marija, Nada z družinami in vsi pranečaki Gorica / In memoriam: Stanislava Gantar foto dd Goriška15. junija 20176 Snovanja / Glasba pod cerkvenim obokom V petek, 16. junija, bo v nizu Snovanja 2017, ki ga prireja SCGV Emil Komel, zaživel v Doberdobu koncert “Glasba pod cerkvenim obokom” v sodelovanju s SKD Hrast. Gre za tradicionalni junijski koncert, ki ga organizira šola Komel po različnih cerkvah Goriške. Že drugo leto zapored bo ta koncert potekal v doberdobski cerkvi sv. Martina z začetkom ob 20.30. Plodno doberdobsko glasbeno ustvarjalnost bodo predstavili učenci SCGV Komel v sodelovanju z nekaterimi učenci in mentorji doberdobske podružnice Glasbene matice, pa še otroški zbor Veseljaki pod taktirko Lucije Lavrenčič Terpin in MePZ Hrast, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Slednji si je tudi zamislil in sestavil spored večera, ki bo v celoti posvečen komornemu muziciranju. Poleg omenjenih zborov se bodo predstavile tudi različne komorne intrumentalne zasedbe, od dua violin do že uigranega kvarteta flavt, očarljivega kvarteta violončelov in godalnega kvarteta. Na sporedu bodo skladbe iz svetovne zakladnice, vsak zbor pa se bo s pesmijo poklonil spominu na Stanka Jericija ob 10. obletnici smrti. Prava poslastica večera bo izvedba 4 stavkov iz Vivaldijeve Glorie, ki jih bodo izvajali orkester učencev, bivših učencev in profesorjev, mezzosopranistka Tatjana Devetak in zbor Hrast. Številčno zasedbo bo vodila izkušena in navdihujoča roka maestra Lavrenčiča. Izvedba zborovsko simfoničnega dela predstavlja velik izziv in je sad skupnega dela vseh glasbenikov iz Doberdoba in okolice. Dogodek predstavlja tudi višek letošnjega koncertnega cikla Komelovih Snovanj in ga zaradi številčnosti in visoke kvalitete nastopajočih nikakor ne gre zamuditi. SCGV Komel / Zadnje Snovanje Letošnji ciklus Snovanja se bo končal na dan evropskega Praznika glasbe, 21. junija, ob 20.30 v prostorih goriškega avtosalona Comauto v ulici Caprin. Mladi izvajalci se bodo predstavili z izborom priljubljenih skladb iz zakladnice lahke in filmske glasbe, od nežnejših melodij do rock uspešnic. V različnih orkestrskih sestavih (pihalni, godalni, kitarski - ter band s pevci) bodo učenci SCGV Emil Komel pozdravili poletje s svojo svežo energijo in mladostniškim zagonom. To bo pravi večer mladih za mlade! SPDG / Kekčeva pot Slovensko planinsko društvo Gorica je 28. maja uspešno izvedlo drugi letošnji izlet iz niza pohodov za otroke in družine, poznanega kot Kekčeva pot, tokrat v videmsko pokrajino, točneje celodnevni avtobusni izlet v dolino Rezije. V jutranjih urah so se pohodniki srečno pripeljali najprej v kraj Ravanca, kjer jih je pričakala prijazna gospa Luigia Negro, ki jim je v tamkajšnjem kulturnem središču “Rozajanski dum” najprej podala kratko, a izčrpno predstavitev Rezije, rezijanskega jezika, kulture, tradicij in njenih naravnih zanimivosti. Kekčevi druščini je nato orisala tipični rezijanski ples, vsi skupaj so ga tudi veselo poskusili zaplesati! Sledil je približno dveurni pohod iz Ravance do vasi Solbica po lepo speljani in urejeni planinski poti imenovani “Ta lipa pot”. Po kosilu v Solbici in po primernem času, ki so ga otroci namenili igri in sproščenemu druženju, je bil na programu obisk Muzeja brusačev v Solbici ter nastajajočega Etnografskega muzeja rezijanske kulture, ki ga bodo uradno odprli jeseni. Po krajšem sprehodu po vasi in zanimivem ogledu tamkajšnjih starih domačij so se pohodniki počasi vrnili v Gorico, ob spominu na prijetna doživetja v prelepi rezijanski dolini in na srečanje s prijaznimi ljudmi, ki tam živijo in si vztrajno prizadevajo za ohranitev svoje kulture, jezika in navad. Udeleženci so bili nad izletom zelo zadovoljni, k uspehu je pripomoglo tudi lepo, sončno in toplo vreme ter nedvomno razigrano in veselo vzdušje otrok, ki so se iskreno izkazali. Posebna zahvala gre seveda v prvi vrsti gospe Luigi Negro, ki je Kekčevo druščino spremljala cel dan in je pohodnikom znala na zanimiv način približati te morda še nekoliko nepoznane kraje, kjer živijo in ustvarjajo Slovenci. / fk Kratke Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gledališče na ocvrtem Spet se obetajo užitki ob gledališki in kulinarični umetnosti o lanskoletnem uspešno izvedenem prvem posku- su združiti v poletnih večerih gledališko umetnost z dobrotami iz “ponve” si delavni in iznajdljivi člani Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Šte- verjana želijo tudi letos priklicati s to izvirno ponudbo v slikoviti Števerjan med vinorodnimi grički čim več obiskovalcev. Lani se je niz štirih kakovostnih abon- majskih predstav ljubiteljskih gledaliških skupin vil od avgusta do septembra, letos pa so se or- ganizatorji odločili, da se bo gle- dališka ponudba začela že v ju- niju in da bo po ena predstava na mesec. Tako se bo prijetno razgi- balo kulturno življenje v tej lepi briški vasi, ki slovi predvsem za- radi dobro razvitega vinograd- ništva. Tople poletne večere ne bo raz- svetljeval le radovedni mesec, ampak tudi reflektorji na odru velike dvorane župnijskega do- ma F. B. Sedej na Trgu svobode 6 v Števerjanu. Po predstavah pa se bodo, kot lani, gledalci lahko zadrževali pri pripravljenih mi- zah, na katerih bodo kraljevali ocvrte poslastice in seveda ko- zarčki rujne briške kapljice. Tudi letos bo namreč s svojimi vini prisotna Vinoteka Števerjanski griči, ki sodeluje z Dramsko družino SKPD F. B. Sedej pri ure- sničitvi tega gledališkega niza. P Poleg nje sta soudeležena še Jav-ni sklad za kulturne dejavnostiRepublike Slovenije in Svet slo- venskih organizacij. Vse skupaj pa bo potekalo pod pokrovitel- jstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. Vse predstave se bodo začele ob 20. uri. Uverturo v le- tošnje gleda- liške večere v Števerjanu bo v petek, 16. ju- nija 2017, zai- gral Niko Škrlec s svojim avtorskim projektom Naj gre vse v PI ali kako sem se naučil 3141 decimalk. Za to predstavo je igralec dobil Štu- dentsko Prešernovo nagrado. V petek, 21. julija 2017, si bodo ljubitelji gledališča ogledali pred- stavo Ikarus (Rok Sanda), s kate- ro se bo predstavilo Društvo Mali Petelin, Mali kamen Senovo. Na lanskem 55. Linhartovem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva je uprizoritev prejela nagrado kot najboljša predstava v celoti. De- ležna pa je bila tudi posebnega priznanja za dramsko besedilo. Ko se bodo avgustovski dnevi že skoraj poslavljali, bo v petek, 25. avgusta, Mladinska dramska sku- pina M+F. B. Sedej Števerjan, ustanovljena v iztekajoči se sezo- ni, spet postregla gostom z zah- tevno, natančno naštudirano predstavo Drakula v zamisli in režiji Patrizie Jurinčič Finžgar, ki si s kolegi v SNG Nova Gorica de- li letošnjo nagrado tantadruj za najboljšo predstavo v celoti (bral- ce naj spomnimo, da so si nagra- de Tantadruj zamislila tri pri- morska gledališča, SSG Trst, SNG Nova Gorica in Gledališče Ko- per). Tudi ona je namreč soobli- kovala bizarno, izvedbeno zelo zahtevno, krasno odigrano gla- sbeno uprizoritev Peter Kušter v izredno dinamični in domiselni režiji Mateje Koležnik. Ju- rinčičeva je lani uvedla gledališki niz Gledališče na ocvrtem z av- torskim delom (Moj) Devetsto. V nedeljo, 17. septembra 2017, bo domača Dramska družina F. B. Sedej uprizorila delo Leto šla- gerjev Rika van den Bosa. To bo prva ponovitev nove produkcije domačih gledališčnikov, ki gle- dalcem ob premierah vsakič pri- pravijo pravo presenečenje. Kot lani bodo tudi letos abonenti deležni nagradne predstave. V goste bodo v ta namen prišli igralci KUD “Zarja” Trnovlje - Celje s predstavo Machbet Williama Shakespe- arja. Predstava je do- bitnica diplome za izvirne režijske rešit- ve na 55. Linharto- vem srečanju. Da- tum tega gostovanja ni še znan. Cene abonmajev se niso spremenile. Kot lani znaša redni abonma za 4 predstave + nagrad- na predstava ter pozdrav iz ku- hinje le 20 evrov, abonma za dva - zakonca ali zaljubljenca - z isti- mi ugodnostmi stane 35 evrov, študentski abonma pa 15 evrov; posamezne vstopnice: redne 7 evrov, za študente 5 evrov. Vpis abonmajev je možen na spletu: dramska. druzina @sedej. org., po telefonu na št. +393454566365. Pohitite z vpisom, da ne boste prikrajšani za lepe gledališke do- godke in za ocvrte jedi ter briško kapljico, ki tako blagodejno hla- di žejno grlo in poživlja telo. o se bliža konec šolskega leta, vse naše šole poskrbi- jo, da se malčki v vrtcih, učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol pred počitnicami predstavijo staršem in drugim sorodnikom s programom, ki so ga pripravljali med šolskim le- tom. Nekatere šole se pri izvedbi projektov poslužujejo tudi zu- nanjih strokovnih sodelavcev, druge se prijavijo na čezmejne programe, večina pa izvede pri- reditev z lastnimi močmi. Priz- nanje gre predvsem vzgojitelji- cam in učiteljem, ki lepo po- skrbijo, da se ob teh priložnostih najprej zabavajo izvajalci in nato še starši in drugi prisotni. Vse pri- reditve zaslužijo, da bi o njih kaj poročali, a to je nemogoče, tudi zaradi istočasnosti raznih pobud. Obiskali smo prire- ditev osnovne šole Alojza Gradnika v Števerjanu. Bila je v prostorih šolske telovadnice, ki je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so se radi odzvali povabilu in se prireditve udeležili. Ob do- ločeni uri, 9. junija, se je oglasil zvonec in na oder se je pojavila skupina učencev, ki sso se razve- selili konca šolskega leta in za- služenih počitnic. Pridružila se jim je Pika Noga- vička, ki bi tudi ona rada šla na počitnice. Otroci ji nasprotujejo, češ da so počitnice samo za tiste, ki obiskujejo šolo. Toda v njih prevlada dobrota in sprejmejo Pi- ko, da se udeleži potovanja. Pika prevzame vlogo voditeljice in na globusu izbere kraje, kamor bo- do šli na potovanje. Obiskali so razne oddaljene kraje, spoznali so veliko ljudi in njihove navade ter način življenja. Najprej se srečajo z gusarsko tolpo, nato obiščejo Havajske otoke, Ameri- ko, Avstralijo in Afriko. Ko se vračajo domov, se ustavijo v Grčiji in nato v Ljubljani, kjer so na klopci ob Ljubljanici recitirali Prešernove poezije. V krajih, ki jih obiščejo, se dečki oblečejo v gusarje, nato v Indi- jance in v leve. De- klice pa najprej v Pi- ke, nato v Havajan- ke in v Grčiji za- plešejo znani grški motiv. Prizore so spremljali original- na glasba in razgi- bani plesi. Celotno dogajanje je poteka- lo kot na traku in razigrani otroci so nam pokazali veli- ko spretnosti v plesu, smisel za ritem in posluh za razne melodi- je. Lepo so bili izdelani različni kostumi, ki so dali predstavi bar- vitost in omogočili učencem, da so se takoj in prepričljivo uživeli ob različnih situacijah in v njih tudi uživali. Za zahtevno in dovršeno predstavo gre pohvala otrokom, učiteljicam in mento- rici Moniki Zajšek, ki je sprem- ljala nastajanje te posrečene pra- vljice, ki je bila resnična ali pa so bile le sanje... DP K a Goriškem so pred leti poimenovali vse vrtce. Izbrali so različna ime- na, povezana z otroškim svetom. Šoli mozaikov iz Spilimberga so poverili nalogo, da izdela za po- samezne vrtce mozaične table z imenom vrtca in odgovarjajočo upodobitev. Na pročelje štandreškega vrtca sta 8. junija odkrili ploščo, na ka- teri je v barvitem mozaiku napis Pika Nogavička in podoba znane pravljične junakinje. Prisotni so bili tudi učenci prvega razreda bližnje osnovne šole Fran Erja- vec. Vse, tudi prisotne starše, je nagovorila ravnateljica Večsto- penjske goriške šole Elizabeta Ko- vic, ki je povedala, da je bila Pika Nogavička sicer poredna in na- gajiva deklica, a zelo dobrega srca, ki je pomagala vsem, ki so potrebovali njene pomoči. Pripo- ročala je otro- kom, naj po- snemajo Piko Nogavičko v njenem do- brem srčku in naj ohranijo to vrednoto na vsej življenjski poti. Tudi sta- rejšim je svetovala, naj ohranijo vsaj nekaj otroškega srca. Zahva- lila se je Šoli mozaikov iz Spilim- berga in podjetju Coveme, ki je finančno podprlo to pobudo. Otroci so podarili šopek cvetja ravnateljici, predstavnici podjetja Coveme Sabrini Brumat in pred- sedniku društva sKultura 2001 Marjanu Breščku, ki vzdržuje sti- ke s šolo iz Spilimberga. Prisrčna slovesnost se je zaključila z otroškim petjem. Zaključno prireditev je štandreški vrtec izvedel že nekaj dni pred to slovesno- stjo in se je odvijala v žup- nijski dvorani Anton Gre- gorčič. Tudi vrtec Ringaraja v ulici Brolo v Gorici je iste dni pri- pravil več pobud. Na- gradili so najbolj zve- ste bralce, odkrili mozaično tablo z napi- som imena vrtca in predstavili zeliščni vrt. Na slovesnosti so po- vedali, da je vrtec sodeloval v čez- mejnem projektu za razvijanje je- zikovnih zmožnosti v večje- zičnem okolju. Prisotna je bila višja svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Du- hovnik Antoni, ki je koordinirala projekt. Nagradila je najprid- nejše bralce z bral- nim Ostržkom. Vzgo- jiteljica Miriam Pau- lin se je v imenu so- delavk in ravnatelji- ce, ki je bila zadržana na istočasni podobni prireditvi, zahvalila predstavnici Mini- strstva za šolstvo Re- publike Slovenije in vzgojiteljici Vlasti Brecelj za sodelovanje pri izvajanju čezmejnega projekta, ki je postavil v ospredje pravilno uporabo slovenskega jezika. DP N Števerjan Zaključne prireditve naših šol Štandrež Na poslopja slovenskih vrtcev postavljajo mozaične table Goriška 15. junija 2017 7 Združenje cerkvenih pevskih zborov Koncert cerkvenih pesmi ŠTANDREŽ od Kraljevimi oboki župnijske cerkve sv. Andreja ap. v Štandrežu je Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica v sodelovanju z župnijo in z Zvezo slovenske katoliške prosvete priredilo 9. junija bogat in prijeten zborovski večer. Kot je v uvodnem pozdravu povedal predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi, je to že tradicionalni koncert cerkvenih pesmi, pri katerem sodelujejo otroški, mladinski in odrasli zbori iz Goriške. Prvi so pred občinstvo stopili malčki Otroškega pevskega zbora Rupa-Peč; za njimi so, vedno pod vodstvom Zulejke Devetak, odpeli Bratuževo Bo- di tisočkrat pozdravljen pevci mešanega pevskega zbora, tretjo, Marijino, pa eni in dru- gi skupaj. Pri orglah jih je spremljal Silvan Zavadlav. Iste- ga organista je imel tudi krep- ki Mešani pevski zbor F. B. Se- dej iz Števerjana, ki je pod tak- tirko Patricka Quaggiata zapel tri pesmi, med temi pretreslji- vo Jericijevo Pesnikovo moli- P tev. Iz Doberdoba sta prišlaOtroški pevski zbor Veseljakiin Cerkveni pevski zbor. Pod Bertinazzijevim vodstvom in ob orgelski spremljavi Davida Bandlja so zapeli Sattnerjevo Hostija ti najsvetejša in čudo- vito Vodopivčevo Glej o Mari- ja. S tremi latinskimi pesmimi tujih avtorjev so se tudi tokrat zelo dobro izkazali pevci Mešanega mladinskega pev- skega zbora Emil Komel, ki imajo za sabo, kar se tiče zbo- rovske rasti, eno najboljših se- zon, zaradi česar je dirigent David Bandelj na svoje pevce upravičeno ponosen. Tri pri- merne pesmi je pod taktirko Zulejke Devetak zapel Mešani pevski zbor Štandrež, ki se je s petjem na poseben način po- klonil Mariji. Večerni koncert so - kljub hrupu, ki je prihajal iz bližnje vaške gostilne ob koncu volilne kampanje - bril- jantno sklenile pevke Dekliške vokalne skupine Bodeča neža: pod zanesljivo zborovodjo Ma- tejo Černic so še enkrat poka- zale, kako žlahtne sadove pri- našajo talenti, trdo delo in predanost petju. / D Maša in koncert V spomin na Fileja in rajne “filejevce” PEČ cerkvi sv. Katarine na Peči je bila 10. junija, natanko 55 let po smrti prof. Mirka Fileja, obletna sveta maša za pokojnega duhovnika, glasbenika in vsestranskega kulturnega delavca, ki je zaznamoval povojni razvoj prosvetnih prizadevanj goriških Slovencev, in za pokojne pevce iz moškega pevskega zbora, ki nosi ime po njem. Maševal je msgr. Renato Podbersič, pod vodstvom Zdravka Klanjščka, nekdanjega Filejevega učenca, pa je pel zbor, ki s svojim več kot 50- letnim delovanjem kot edini tovrstni sestav na našem ozemlju pomeni nekaj edinstvenega v zgodovini slovenskega zborovstva na Goriškem. Po maši je zbor stopil v apsido in navzočim poklonil V krajših koncert nabožnihpesmi. Kot je povedal samdirigent, so izbrali pesmi v skladu s tremi večjimi prazniki teh tednov (Binkošti, Sv. Trojica in Sv. Rešnje Telo). Odpeli so Leskovarjev Očenaš, Tebe pojem in Svet iz pravoslavne liturgije, Hvalimo mi Boga, s katero so se izkazali res dobri solisti, Schubertovo Molim te ponižno, črnsko duhovno Deep river in sklepni, vedno čudoviti, Večerni ave. Klanjšček se je zahvalil vsem prisotnim na koncertu in pa rajnim pevcem, ki jih še vedno nosi v srcu, msgr. Podbersič pa zboru za globoko podoživljanje praznika. Voščil mu je dobro petje in pomladitev: “Bog naj še naprej blagoslavlja vaše delo”! / D Obvestila Občina Števerjan obvešča, da bo v soboto, 24. junija 2017, od 9. do 11. ure na sedežu občine, v sodelovanju z društvom “Cuore Amico - onlus” iz Gorice, potekal “DAN SPLOŠNE PREVENTIVE”, s pregledom kolesterola, krvnega tlaka in glukoze (na tešče). V Mladinskem domu poteka vpis k pošolskemu pouku 2017/18. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica vabi otroke od 6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami: Šala po šoli - dnevno središče (15.6. - 7.7. / 6-13 let); Adrenalinski potepi - dnevno središče (19. - 23.6. / 11-14 let); Avanture - igrivo letovanje v koči (19. - 23.6. / 8-11 let); Zelenizziv - pustolovsko letovanje v koči (25. - 30.6. / 11-14 let); Šola za šalo - igriva priprava na začetek pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11- 12 let). Informacije na tel. 0481- 280857 ali 366-6861441 oz. 331- 6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v petek, 30. junija, ob 17. uri v Tumovi dvorani na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje o povezavi med telesom in umom za zdravo in srečno življenje. Predavali bosta psihologinja Ester Ferletič in športna pedagoginja in psihomotricistka Loredana Kralj. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in prijatelje, da bo po sklepu občnega zbora od meseca junija 2017 dalje društveni sedež odprt od 10. do 11. ure samo prvo sredo v mesecu; v primeru praznika bo odprt naslednjo sredo. Za morebitne informacije kličite na tel. št.: 0481 532092 (Emil D.), 0481 531383 (Ingrid N.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.). 0481 78138 (Sonja Š.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail. it. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70- letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Čestitke Marilki Koršič, ki je te dni dospela do pomembnega mejnika na življenjski poti, iskreno voščimo vsi, ki jo imamo radi, in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih dni, prežarjenih tudi od osebnih zadoščenj. Tomaž krepko objema svojo drago nonico, Tadej pa ji namenja svoj ljubki nasmeh in zvedavi pogled z iskrivimi modrimi očki. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 16. 6. 2017 do 22. 6. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 16. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 18. junija, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 19. junija (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 20. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 21. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Ljubitelj sonca, dišeči oleander - Izbor melodij. Četrtek, 22. junija (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. DRAMSKA DRUŽINA SKPD F. B. SEDEJ IZ ŠTEVERJANA, POD POKROVITELJSTVOM ZSKP GORICA, V SODELOVANJU Z JAVNIM SKLADOM ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, S SVETOM SLOVENSKIH ORGANIZACIJ IN VINOTEKO ŠTEVERJANSKI GRIČI prireja niz gledaliških večerov GLEDALIŠČE NA OCVRTEM Petek, 16. junija 2017, ob 20. uri Naj gre vse v Π ali kako sem se naučil 3141 decimalk avtorski projekt Nika Škrleca Petek, 21. julija 2017, ob 20. uri Ikarus (Rok Sanda) Društvo Mali Petelin, Mali Kamen - Senovo Petek, 25. avgusta 2017, ob 20. uri Drakula (Patrizia Jurinčič Finžgar po motivih romana Brama Stokerja) Mladinska dramska skupina M+ F. B. Sedej, Števerjan Nedelja 17, septembra 2047, ob 20. uri Leto šlagerja (Rik van den Bos) Dramska družina F. B. Sedej, Števerjan + NAGRADNA OKTOBRSKA PREDSTAVA ZA VSE ABONENTE: Macbeth (W. Shakespeare) KUD “Zarja” Trnovlje - Celje na odru Velike dvorane župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu. Na razgledni točki bo deloval kiosk s cvrtjem in izborom vin vinarjev vinoteke Števerjanski Griči Predvpis abonmajev na: dramska.druzina@sedej.org, ali telefonsko na +393454566365 Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je te dni diplomirala IVANA PALJK. Ob tem zelo zahtevnem, uspešno opravljenem študiju Ivani, ki je včasih kaj napisala za naš tednik, iskreno čestitamo tudi mi vsi pri NOVEM GLASU in ji iz srca želimo še veliko uspehov na nadaljnji študijski poti. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral MATTIA FERLETIČ. Iskreno mu čestita cela njegova družina Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani so diplomirali MATTIA FERLETIČ IVANA PALJK IN TJAŠA OBLAK. Čestitajo jim vsi prijatelji iz Gorice, Trsta in Vidma MePZ Štandrež (foto dd) OPZ Veseljaki in CPZ Doberdob (foto dd) MoPZ Mirko Filej na Peči (foto dd) Zdravko Klanjšček Kultura15. junija 20178 Ljubljana / Mestni muzej Poleti predstavitev najzgodnejših ohranjenih fresk baročnega slikarja Franca Jelovška Mestnem muzeju Ljublja- na za poletje napoveduje- jo razstavo, na kateri bodo predstavili fragmente fresk in ne- kaj kiparskih stvaritev iz nekdan- jega dvorca Zalog pri Moravčah, ki je bil med vojno požgan in pozneje skoraj docela porušen. Freske z dvorca Zalog so najzgod- nejše znane ohranjene freske ba- ročnega slikarja Franca Jelovška. Freske so podpisane in datirane z letnico 1725. Še bolj pa k njihovi izjemnosti prispeva profana iko- nografija, saj vse ostale poznane Jelovškove freske krasijo sakralne arhitekture, je za STA povedala kustosinja razstave Ana Iskra iz Mestnega muzeja Ljubljana. Jelovšek (1700-1764), ki velja za najpomembnejšega slovenskega freskanta, je sicer istega leta po- slikal tudi antependije s podoba- mi svetnikov v trzinski cerkvi. Večina poznanih Jelovškovih fresk pa krasi sakralne arhitektu- re, denimo kapelo Codellijeve graščine v Ljubljani, Šentpetrsko cerkev v Ljubljani, cerkev v Ska- ručni ali cerkev na Sladki gori. Vendar, kot je poudarila, Je- lovškov opus še čaka na mono- grafsko obdelavo. Jelovšek je na stene dvorca Zalog med drugim naslikal moškega s sokolom, lovca, ki kaže na svoj ulov, kartušo s pastoralnim pri- zorom, damo s sokolom, pokra- jino z reko in arhitekturo ter me- daljon s Pozejdonom. Med poz- navalci njegovega dela je po be- sedah Ane Iskra prevladal kon- senz, da se je umetnik zgledoval V tako v italijanski kakor tudi sever-njaški umetnosti. Zagotovo je prisvojem delu uporabljal grafične predloge. Freske so bile po besedah Ane Iskra od požiga do snetja kar ne- kaj mesecev prepuščene na mi- lost in nemilost vremenskim vplivom, saj jih ni več ščitila stre- ha. Poleg tega so bile umazane od saj, na njih so se pojavile razpoke, določeni deli poslikanega ometa so tudi odpadli. Že po začetnem čiščenju pa je slikarjev podpis po- stal spet dobro viden. Kot je po- vedala, je slikar olajšal delo razi- skovalcem, saj se je na svoje delo podpisal - Illouscheg - in ga tudi datiral - 1725. Leta 1946 snete freske so bile montirane na nosilec, sestavljen iz kovinske mreže, vpete v lesen okvir in zalite z mešanico mavca in slame. Ker so nosilci v dobrem stanju, so se odločili, da jih za raz- stavo ne bodo zamenjali. Po be- sedah restavratork Jelke Kuret in Saše Snoj z Restavratorskega cen- tra nosilci pričajo "o iznajdljivo- sti takratnih restavratorjev, ki so z zelo omejenimi sredstvi in izbi- ro materialov iznašli rešitev, ki služi svojemu namenu še danes". Freske bodo na razstavi javnosti predstavljene prvič. Postavitev z naslovom Tukaj, da- leč od skrbi/Iz pogorišča dvorca Zalog pri Moravčah rešene umet- nine, ki bo predstavila baročno prenovo dvorca, bo zajela tudi nekaj fragmentov arhitekturnega okrasa dvorca. Nekaj jih danes hranijo v Mestnem muzeju Lju- bljana, kjer so jih v letih 1961 in 1962 odkupili od lastnika pose- stva Zalog, nekaj pa v dvorcu Strmol pri Cerkljah na Goren- jskem. Kot je pojasnila Ana Iskra, so namreč lastniki dvorca Zalog v 30. letih minulega stoletja indu- strialcu Radu Hribarju za opremo prenovljenega gradu Strmol pro- dali kipa atlantov Angela Puttija, kamnite košarice s sadjem, po vsej verjetnosti pa tudi kipe iz niš na stopnišču. V zbirki muzeja so štiri Puttijeve glave. Tako Jelovškove freske kot omen- jeni arhitekturni okras dvorca so rezultat baročne prenove dvorca, za katero je poskrbel Orfej grof Strassoldo. Dvorec Zalog je kupil leta 1695 kot podeželsko reziden- co, v Ljubljani pa je leta 1709 ku- pil palačo na Novem trgu 6; obe zgradbi je dal obnoviti. Kastelo- logu Igorju Sapaču je s pomočjo novih raziskav za razstavo in spremni katalog uspelo rekon- struirati arhitekturno podobo dvorca Zalog pri Moravčah. Arhitekt prezidave je bil Carlo Martinuzzi, kiparska dela pa je opravila kamnoseška delavnica Luke Misleja, v kateri je od leta 1712 dalje sodeloval padovanski kipar Angelo Putti. Ista imena so povezana z dvorcem Zalog, kjer je prenova potekala sočasno in kjer je trojica Martinuzzi-Putti-Je- lovšek ustvarila eno lepših profa- nih baročnih celostnih umetnin na Slovenskem. Razstava v Mestnem muzeju Lju- bljana bo na ogled od 13. junija do 24. septembra. Princ išče svoje najljubše sadje, Zgodbice iz Slovenije Pravljica za predšolske otroke, avtorice Monike Kubelj, na simbolen način povezuje Slovence z matično domovino. Dogaja se v izmišljeni deželi Spruccia, poraščeni s smreko (ang. spruce). Tudi Slovenija je bogata s smrekovim gozdom, zato si lahko mislimo, da se odvija nekje sredi naše države. Zgodbica je napisana v angleškem jeziku in govori o princu, ki v želji, da bi pomagal svojim vaščanom, odide v svet, da bi našel svoje najljubše sadje. Le-tega naj bi zasadil za obzidjem in ga ponudil v javno dobro vsem tam živečim. Na poti v širni svet naleti na razl ične l judi in pisano sadje, ki ga poiskuša in ugotavlja, katero bi bilo najbolj primerno. Vsem, ki jih sreča na poti, mora za to pokušnjo nekaj ponuditi v zameno. Enkrat kočijo, pa konja, nato vodo. Dlje ko potuje, bolj ugotavlja, kako pisan in raznolik je svet. In ko že popolnoma obupa, najde pri vračanju domov dolino polno jablan. Lastnik nasada mu z veseljem odtrga jabolko in ga ponudi, ne da bi za to kaj zahteval. Princ, navdušen nad sadežem, ugotovi, da mu ne bi bilo treba po rešitev v širni svet, ampak samo v sosednjo dolino. A potem morda ne bi našel, kar je iskal. Pravljica govori o iskanju, o raznolikosti sveta, o tem, da nas včasih odgovor čaka za vogalom, le ozreti se je treba. Slovenci, ki so odšli v svet, so prav tako iskali rešitev za boljšo prihodnost. Tu in tam pa se še vedno ozrejo nazaj proti izvorni domovini . Narejena je kot kombinacija pravlj ice in pobarvanke, zato lahko vsak otrok dodatno oblikuje “knjigico” po svoje. Objavljena je na svetovni spletni strani Amazon (ameriški, nemški in angleški verziji) zato, da je lahko dostopna vsem na vseh koncih sveta. Avtorica Monika Kubelj je sicer dolgoletna novinarka in blogerka na www. luksuz. net. Izzid pravljice na Amazonu Novo pesniško zbirko je izdala Založba VED Obljubljena dežela pesnika Leva Detele bljubljena dežela - s podna- slovom Lirični zapisi s poto- vanj - je dvainpetdeseta sa- mostojna leposlovna knjiga v Maribo- ru leta 1939 rojenega pesnika in pisa- telja Leva Detele, ki živi že več kot pol stoletja pretežno na Dunaju in piše v slovenščini in nemščini. Avtor je za svoje literarno ustvarjanje prejel več literarnih na- grad, nekatera njegova dela pa so v knjižni obli- ki izšla tudi v prevodih v tuje jezike. V pesniško zbir- ko Obljubljena dežela, ki je raz- deljena na devet samostojnih enot, uvedejo bralca Razgledni- ce iz dveh avtor- jevih domovin, kar nakaže dvoj- nost Detelovih osebnih življen- jskih izkušenj v razpetosti med rojstno Slovenijo in Avstrijo, v katero se je iz političnih in družinskih razlogov izselil leta 1960. Zbirka deluje kot zaokrožena celota, čeprav se dotika različnih vsebin, ki so nastajale na številnih avtorjevih potovanjih v sončno Sredozemlje, v Severno Afriko, na azijski Sinaj ali na Kanarske otoke, in - kot nasprotje doživetjem v topli Grčiji ali Egiptu - v zimsko zasneženo češko pokrajino ob Vltavi. Avtor je svoje občutke z različnih po- tovanj upesnil že v nekaterih prejšnjih zbirkah. V Grških pesmih (Mohorje- va založba v Celovcu) iz leta 2009 na primer izvrstno upodobi, kot je ugo- tovila kritika, čar sredozemske polet- ne pokrajine, nič manj prepričljiv pa ni tudi tokrat v ci- klusu Achilleion s pesmimi z otoka Krf. Posebno obširen in tudi kulturnozgo- dovinsko zanimiv je niz pesmi Egipčanska rapsodi- ja, ki ga je avtor opremil s številni- mi opombami o starem faraonskem in o današnjem so- cialno in politično težko preiz- kušanem Egiptu. V Detelove lirične iz- povedi z močno osebno bivanjsko konotacijo so ved- no znova v doda- nih opombah skoraj enciklopedično uokvirjena pomembna zgodovinska ozadja in spoznanja. To velja še pose- bej za cikel Los volcanes o ognjeniški katastrofi na atlantskem otoku Lanza- rote v letu 1730, še bolj pa za zadnjo v zbirki objavljeno pesnitev Obljublje- na dežela, ki je knjigi podarila ime. Zanjo je Lev Detela v prvotni varianti z naslovom Svetloba nad puščavo na literarnem natečaju tržaške revije MLADIKA februarja 2016 ob Prešer- novem dnevu prejel prvo nagrado. V tej duhovno močno obarvani pesnit- vi avtor jasno in odločno posega ob obisku najstarejšega še obstoječega krščanskega samostana Sv. Katarine pod Mojzesovo goro na Sinaju v ak- tualno problematiko terorizma, državljanskih vojn in s temi poveza- nim begunskim valom, ki ogroža mir- ni razvoj sveta. Pesnik, ki živi že več kot pol stoletja izven Slovenije, še vedno išče svojo Obljubljeno deželo. Ta se mu prikaže sredi nevarnih negativnih silnic mo- dernega sveta in temne zgodovine kot optimistična vizija v novi boljši svet. Toda morda moramo najti Obljublje- no deželo najprej v naših srcih. Približa se večerna ura priprošnja mi- lo zadoni za lestev k bogu so zdravila in zlato tele nismo mi zaziblje v vetru se cipresa nad puščo sta orel in kragulj in strgan čas v orientalskem plesu na- briti nož zakriti uboj odpira zlo železno žrelo in strela šviga čez oltar je podla senca in agresija kot da reži se pekla dno a je še druga svetla sila in zven ki pride iz svetih ust pobožno molijo menihi vso noč pri oltarju na pomoč jih zjutraj novi čas predrami in vodi v čudežno nebo za lestev k bogu so zdravila nebeški angeli pojo (Odlomek iz cikla OBLJUBLJENA DEŽELA) O Zaključek sezone OPZ Ladjica in SCGV Emil Komel v Devinu v sklopu Snovanj Glasbena pravljica ob zaključku sezone je za devinske otroke ustaljena stalnica. Od nekdaj namreč OPZ Ladjica z učiteljico Olgo Tavčar v sodelovanju z devinsko sekcijo glasbene šole Emil Komel in koordinatorko Marjo Feinig priredi pravljico, v kateri prav vsak otrok pokaže, kaj se je med letom naučil pri pouku inštrumenta, pevci v pevskem zboru obenem pa mladi nastopajoči razvijajo tudi svoje igralske sposobnosti. Pravljica je bila tudi letos del sklopa koncertov Snovanja, ki jih vsako leto ob zaključku sezone prireja SCGV Emil Komel v sodelovanju z ArsAtelierjem. Letos je nabito polna dvorana devinskega sedeža sledila pravljici Tiki Tiki Tak, avtorski zgodbi Olge Tavčar, v kateri urini kazalci- ura, minukta in sekundica, opazujejo pester dan treh deklic. Najprej se dekleta odpravijo v šolo, kjer njih in njihove sošolce učiteljice izprašujejo predelano šolsko snov. Punčke se nato napotijo v glasbeno šolo, kjer je na vrsti zaključni nastop, a sredi tega njihovo mamico, živinozdravnico pokličejo v Medjo vas, saj so znorele živali priredile svojo zabavo. Po napornem dnevu, ki je utrudil otroke, a tudi urine kazalce, ki kar ne morejo verjeti, kaj vse otroci počno v enem samem dnevu, se vendar mamica in otroci odpravijo spat. Z zgodbico so se lepo prepletale pesmice, ki so jih med predstavo odpeli pevci OPZ Ladjica pod vodstvom Olge Tavčar. Naj omenimo le nekaj skladb: Tik, tak in Jurjevanko, Slavka Mihelčiča, V šoli in Počitnice so tu! Korošca Eduada Oraže, Vodopivčevo Kosilo, Harejevo Hej, na Nanosu, ter Vremšakovo Sedem lisičic. Večino pesmic so na harmoniko (Antje Gruden, Ludovico Canetti), saksofon (Samo Nevo Kovačič) in klarinet (Luka in Niko Pahor, Emil Komar, Matej Tavčar) lepo spremljali učenci SCGV Emil Komel, kot solisti pa so med predstavo nastopili še ostali učenci SCGV Emil Komel: kitaristki (Nicole Mbengue, Petra Pahor) in učenke klavirja (Martina Ferfoglia, Lara Bearzi, Angela Romita). Gojence so pripravili profesorji Barbara Corbatto, Marja Feinig, Mirko Ferlan in Tomaž Škamperle. Nastopili so tudi predšolski otroci, ki obiskujejo tečaj DoMiSol pod vodstvom Barbare Corbatto, ki so zapeli in odplesali ljudsko Marko Skače ter Bitenčevo Kuža pazi. Skupno je na devinski oder stopilo kar 28 otrok, ki so razigrano in iskrivo peli, igrali in recitirali. Ura predstave je vsem prisotnim prav hitro tiktakala, nedvomno pa bo bogata izkušnja, po zaslugi mentorjev in učiteljev, otroke spremljala še dolgo. Lucija Tavčar TIKI TIKI TAK! Kultura 15. junija 2017 9 JEZIKOVNICAVladka Tucovič Je od rok ali mu gre dobro od rok? O pomenih frazemov, frazeologemov, kot smo jim včasih rekli, ali najpreprosteje: stalnih besed- nih zvez se lahko poučimo marsikje. Delno v Slo- varju slovenskega knjižnega jezika, najceloviteje pa v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra, ki je izšel leta 2011, v elektronski obliki pa je do- stopen tudi na spletnem portalu fran. si. Čeprav sta oba slovarja prava zakladnica t. i. besed v pre- nesenem pomenu, nikjer na naletimo na opozo- rila, na kaj moramo pri rabi frazemov biti pozor- ni, da ne povemo česa, česar nismo želeli. Hitro se nam namreč zgodi, da pomene frazemov, ki imajo iste sestavine, nekoliko pomešamo. Primer za tovrstno zamenjavo sta frazema s sesta- vino roka oz. roke. Če nam je nekaj od rok, po- meni, da nam ni blizu, ni priročno, je odročno. Npr.: Najvišja polica v kuhinji mi je zelo od rok, tam shranim reči, ki jih redko uporabljam. Čisto nekaj drugega pomeni, če nam gre kaj dobro od rok, to nima zveze z oddaljenostjo, pač pa pome- ni, da smo uspešni pri kakšnem opravilu oz. spretni. Npr.: Gojenje zelenjave mi gre dobro od rok, moj vrt je bujen in raznovrsten. Včasih pa nas sestavine frazema zavedejo, tako je npr. marsikdo prepričan, da je medvedja usluga nekaj dobrega, ker medveda pač povezujemo s si- cer veliko, a dobrodušno živaljo, kakršen je pogo- sto otroški plišasti medvedek. Naši predniki so seveda poznali zgolj medveda kot orjaško zver, ki je lahko ogrožala njihovo živino, zato medvedja usluga ni velika usluga, pač pa ravno nasprotno – to sploh ni usluga, je škoda, ki nam jo kdo pov- zroči (mogoče tudi nehote, v dobri veri, da nam bo pomagal). Nikar si torej od koga ne želite medvedje usluge, ker boste na slabšem namesto na boljšem. Tudi če pridemo z dežja pod kap, ne pridemo z dežja pod streho, tako da bi bili na suhem, pač pa pridemo pod tisti del nekoč pogostih (slamna- tih) streh brez strešnega žleba, s katerega ponava- di curkoma teče voda, kadar dežuje. Količina vo- de je pod kapom večja kot pod milim nebom na dežju, zato je to pač za ljudi, ki smo radi na su- hem in toplem, slabše. Npr.: Mislil je, da bo na novem delovnem mestu prijetnejše, pa so bili de- lovni pogoji slabši, očitno je prišel z dežja pod kap, s slabega na še slabše. In če smo pri medvedu že začeli z živalmi: pozna- mo tudi frazem, da beseda ni konj, da torej lahko kaj vprašamo, pa si s tem še ne bomo škodili. Npr.: Ne boj se vprašati, saj beseda ni konj, ne moreš torej zgrešiti, če vprašaš. Čeprav konj sim- bolizira moč oz. utelešenje nečesa velikega in ne- kateri jedo tudi konjsko meso, tega frazema vsee- no ne gre enačiti s frazemom, da je beseda meso postala (obljuba se je uresničila). Npr.: Po dolgih letih obljub se je obnova končno pričela, torej je beseda meso postala, obljuba se je uresničila. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za sloveni- stiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lek- torske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo No- vega glasu. 14 Glasba z vrtov svetega Frančiška Glasbeni dialogi lovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice se z nizom koncertov Snovanja odpre javnosti in pokaže dosežke tekočega šolskega leta. Na njih se predstavijo najboljši učenci in posamezni aktivi šole. Koncertu zborovskega petja so sledili Glasbeni dialogi z učenci, ki so se izkazali na državnih in mednarodnih tekmovanjih ali se pripravljajo na sprejemne izpite za vstop na glasbene konservatorije. Zadnja tri leta koncert Glasbeni dialogi, ki vključuje najperspektivnejše glasbenike, izpelje Kulturni dom Nova Gorica v priljubljenem ciklu Glasba z vrtov svetega Frančiška. Sodelovanje med goriškima ustanovama poteka vrsto let in predstavlja enega od konstruktivnih čezmejnih delovanj v smeri odgovorne družbene angažiranosti. Glasbeni dialogi so se začeli z devetletnim saksofonistom, ki je to šolsko leto vstopil v razred Tomaža Škamperleta. Samo Nevo Kovačič je pokazal velik glasbeni potencial. Ob klavirski spremljavi Elisabette Cavalieri je doživeto zaigral Uspavanko Marcela Perrina. Saksofon mu je pisan na kožo. Z njim se z lahkoto izraža. Devetletni violinist Jakob Quinzi iz razreda Jurija Križniča je izvedel prvi stavek iz Violinskega koncerta Ferdinanda Küchlerja. S pianistko Aleksandro Pavlovič sta se dobro ujela in vložila v izvedbo svežino. Mladi violinist je skladbo odigral natančno. Tudi dvanajstletni violinist Blaž Terpin, ki ga poučuje Mojca Križnič, je bil pri izvedbi dosleden. Ob klavirski spremljavi Lucie Lavrenčič je z žarom poustvaril baročno mojstrovino, prvi stavek iz Koncerta v a-molu Antonia Vivaldija. Večer je popestril gost, štirinajstletni kitarist Leon Ravnikar iz Škofje Loke. S Gostovanje mu je omogočilaposebna nagrada, ki mu jo je na 9.mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirél v Goriških brdih podelil Center Emil Komel kot svojemu favoritu med finalisti. Leon Ravnikar je na Sviréli dosegel najvišje število točk v svoji kategoriji. Njegov program je sestavljalo pet navdahnjeno izvedenih skladb. Interpretacije so bile na visokem nivoju in doživeto podane. Sledil mu je kvartet harfistk z Vido in Miro Boškin, Arianno Figar in Vittorio Vascotto, ki jih poučuje Tatiana Donis. Kot vedno so srca poslušalcev osvojile z nežnostjo, milino in igrivostjo irskih skladb, pa z dobrimi izvedbami. Violinistka Pavla Vezjak (prof. Jurij Križnič) je Beriotove Variacije v d-molu zaigrala odločno in samozavestno, pa vendarle ni pozabila na spevnost. Njen hitri interpretativni utrip je s klavirjem spremljala Ingrid Mačus. Violinistka Makrina Quinzi je sijajno odigrala prvi stavek iz Koncerta, op. 225, Františka Drdle in s pianistko Aleksandro Pavlovič prikazala bravuroznost godalne igre, ki jo tudi sama nosi v sebi. V svet glasbe za instrumente s tipkami nas je popeljala Antje Gruden iz razreda harmonike Mirka Ferlana, ki se je posvetila odkrivanju nenavadnih zvočnih nians razpoloženjskih prostranstev severa. Suita Botany Play je delo švedskega skladatelja Torbjörna Lundquista, ki je harmoniko razkril na povsem drugačen način. Antje je ta skandinavska doživetja in vzdušja s harmoniko dobro ujela in poustvarila. Zaključek večera je bil v duhu klavirske dovršenosti. Federico Breganti iz razreda Sijavuša Gadžijeva je z Rigolettom Franza Liszta pokazal v izvedbi temperamentno igro, bogato čustveno doživljanje in virtuoznost. S tem pa je zaokrožil bogat večer solistične in komorne glasbe z mladimi talenti. MS GMD / Predstavitev zbirke: Claudia Voncina, Emozioni Brezčasna poezija, ki “ustavlja” čas rstna predstavitev pe- sniške zbirke Claudie Voncina z naslovom Emozioni je bila v Državni knjižnici v ulici Mameli v Gori- ci. V mestu, kjer se je avtorica in upokojena profesorica rodila in ves čas živi. In vendar so njeni stihi tako prečiščeni in univer- zalni, da bi jih razumel kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli. Literarno srečanje v kletnih pro- storih umetnostne galerije Ma- rio Di Iorio je v petek, 11. junija, s pozdravom v imenu založbe in njenega predsednika uvedla prof. Marija Češčut. Med dru- gim je povedala, da Goriška Mo- horjeva družba, ustanovljena le- ta 1924, objavlja tudi italijanske knjige kot znak odprtosti in ko- hezije med različnimi kulturami na našem ozemlju. Izrazila je posebno veselje nad objavo poe- zij Claudie Voncina, ker gre za znano pesnico tudi v širšem ita- lijanskem prostoru, pa tudi zato, ker je bila veliko let izjemna - in priljubljena! - profesorica itali- janščine številnim dijakom go- riškega klasičnega liceja Primož Trubar. Urednica zbirke, novinarka Eri- ka Jazbar, je povedala, da je vsa- ka nova knjiga novo rojstvo, no- vo življenje; zato je njena pred- stavitev prazničen dogodek. Zbirka Emozioni je nastala “brez sile in stresa”. Vse se je začelo 24. februarja lani, ko je Erika s hčerko Vanjo obiskala pesnico na domu in izvedela, da hrani v predalu veliko še neobjavljenih pesmi. Ker “lepota nima nič skupnega s silo”, se je zbirka ro- jevala počasi. In končno je ugle- dala beli dan. V njej je na nekaj več kot 100 straneh zbranih pri- bližno 80 doslej še neobjavlje- nih poezij, čistih, v glavnem ze- lo kratkih, biserčkov. Čeprav so bili napisani v daljšem razdobju, se predstavljajo kot enovita celo- ta. Posebno je tudi to, da je knjigo K italijanskih poezij slovenske pe-snice izdala slovenska zgodovin-ska založba, najprej pa jo je predstavila v glavni mestni knjižnici: “Tudi to je prepletanje jezikov in kultur, ki pa je žal možno le v eno smer”, je dejala Jazbarjeva. Lepo bi bilo, ko bi lahko vsakdo govoril v svojem jeziku in bi ga vsi poslušalci ra- zumeli... Ravnatelj knjižnice Marco Me- nato je prisotne spodbudil, da bi “preskakovali miselne pregra- de”, da bi morda predstavljali slovenske knjige v Državni knjižnici in italijanske npr. v Ka- toliški knjigarni, sploh pa v Trgovskem domu, ko bo imela tam sedež Feiglova knjižnica. Tej “je usojeno”, da postane prava javna knjižnica našega mesta: v pritličju, vidna z ulice, sodobno zasnovana. Prof. Tatjana Rojc, ki je knjigi prispevala uvodni esej, je pouda- rila, da poezijo Claudie Voncina označuje izredna občutljivost, ki je ni mogoče ne vzljubiti. Zbirka vsebuje kratko liriko, branje ni lahko, njene besede pa razode- vajo globok humanizem, pozor- nost do drugega in hkrati občutek hude bivanjske stiske. V njenih verzih najdemo sledove antičnih pesnic, katerih stihi so se ohranili v fragmentih; navzoč je tudi binom ženska-mati, ki je krepko zaznamoval slovensko književnost. Zbirka vsebuje vrsto empatičnih čustvenih stanj. Ob branju ni mogoče ostati oddalje- ni ali hladni, je dejala Rojčeva, poezije se nas dotaknejo, saj gre za “intimen prikaz svetovnega kaosa”. Literarna zgodovinarka je v poe- ziji Claudie Voncina našla tudi dva tipična primorska ženska ar- hetipa: poezijo Ljubke Šorli z njenim sporočilom, polnim pri- stne vere in zaupanja, ter arhetip aleksandrink, ki so iz ljubezni reševale svoje korenine in žrtvo- vale same sebe. Njene pesmi ni- so iztrgane iz stvarnosti, temveč so v njej in v sodobnem svetu zelo prisotne. In vendar se prek reminiscenc na verze Leopardi- ja, Ungarettija, Kosovela in dru- gih uvrščajo v vzvišeno pesniško izročilo, v brezčasnost, večnost in neskončnost človeškega du- ha. Poezije so vredne, da jih še in še jemljemo v roke, je sklenila Rojčeva, ter se ob tem zamisli- mo o človeških občutjih in bi- vanjski tesnobi. Avtorica se je srčno in poimen- sko zahvalila vsem, ki so prispe- vali k izidu zbirke ter k njeni predstavitvi. Poezija je vizija, ki se razodeva prek jezika, je dejala. Poezija je glasba misli, čarobna in prežeta s slutnjami. Emocije živijo v vseh nas, včasih jih izražamo z govorico duše. Tako razmišljamo o minevanju časa, ki ne sme izbrisati spomina na naše občutke, sugestije, čustva. Zbirka Emozioni predstavlja te- meljno točko na njeni pesniški poti, je še dejala, saj vključuje njeno misel in preproste besede v širši kontekst: ta ni več samo oseben in individualen, temveč zgodovinski, kot je zgodovinska založba, ki jo je izdala. Potem ko je pesnica prebrala ne- kaj svojih kratkih poezij, je avtor platnice, inž. Marko Vogrič, obrazložil občinstvu, kako je iz- bral motiv, barve in končno gra- fično podobo. Luna je nekam boječa in vendar oddaja svetlo- bo, “prav tako kot pesnica”. V zadnjem delu res prijetnega li- terarnega srečanja je Claudia Voncina v pogovoru z Eriko Jaz- bar še povedala, da največ piše v trenutkih samote, zlasti ob zori ali tudi ponoči. Pri tem skuša bi- ti kratka in jedrnata. Zajeti hoče bistvo. Na tak način si domišlja, da ustavi trenutek, da bi čas ne odnesel vsega s seboj. V tem načinu izražanja se prepoznava, tako pisanje je zanjo “notranja nuja”. Njene besede so prven- stveno namenjene ženskam, je še povedala. Z njimi komunici- ra, ker ve, da jo bralka gotovo dobro razume in v kaotičnem ritmu vsakdana najde čas tudi za čustva. Za svoja dela je Claudia Voncina že prejela nešteto na- grad in odličij po vsem Apenin- skem polotoku. Kot profesorica je bila sicer vajena ocenjevati pi- sanje drugih, zase pa je potrebo- vala potrditve, je dejala. Te so prišle iz številnih krajev in jo prepričale, da je svoje tekste tudi začela objavljati. Večer v knjižni- ci se je končal v upanju in z obljubo, da bo tam še poleti prišlo do predstavitve še enega njenega - morda proznega - dela. Radijski oder prireja v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in Deželnim sedežem RAI zanimiv in bogat umetniški večer. V ponedeljek, 19. junija 2017, bo ob 20. uri na Repentabru, tik ob starodavni cerkvici na utrdbi, zaživelo t. i. zvočno gledališče. Poslušalci bodo lahko prisluhnili radijski realizaciji Ajshilove antične drame PRIBEŽNICE, ki govori o begu Danajevih hčera in o problemu sprejetja tujcev. V tej antični pripovedi lahko najdemo presenetljivo dosti navezav na našo sodobnost. O igri in njeni radijski realizaciji bodo spregovorili tudi prevajalec in pesnik Brane Senegačnik, režiser Franko Žerjal in ostali sodelavci radijske realizacije. S to pobudo želi Radijski oder ponovno oživiti poletne gledališke večere, ki so v preteklosti označevali delovanje te umetniške skupine. Zvočnost med antiko in sodobnostjo M. Menato, E. Jazbar, C. Voncina, T. Rojc (foto dd) Tržaška15. junija 201710 Vojko Slavec, Répelce – Boljunec, življenje in jezik nekdaj in danes Založništvo tržaškega tiska predstavlja novo knjigo, Répelce – Boljunec, življenje in jezik nekdaj in danes. Gre za obsežno raziskavo, ki jo je avtor Vojko Slavec opravil v svoji rodni vasi v razdobju več desetletij, pretežno s pogovori vaščanov, ki so se spominjali svojega kraja, kot je bil v predvojnih letih. Boljunec bomo spoznali z najrazličnejših zornih kotov, kakšna je bila nekoč njegova podoba, kdo je tam živel, s čim so se ukvarjali vaščani, katere so bile njihove navade, kako so preživljali prosti čas. Knjigo bogati zelo izčrpen slovar boljunskih narečnih besed, ki ji daje izjemno dodano vrednost. O delu je doc. dr. Katja Hrobat Virloget, ki je podpisala spremno besedo, povedala: “Knjiga, ki je pred vami, vas bo gotovo očarala, pa čeprav deluje taka trditev kot zguljena fraza. Čisto zares, knjiga očara bralca s svojo preprostostjo, vsakdanjostjo in poudarkom na 'malem človeku', kar avtor sam zapiše. Velika vrednost pričujoče knjige je prav v tem, da je napisana za ljudi in od ljudi. V njej ni nikakršnih odvečnih pametovanj, ni nikakršne 'alternativne zgodbe o daljni preteklosti', ki se dandanes s svojimi avtohtonističnimi idejami tako pogosto postavlja kot 'ljudska' protiutež znanstveno podprti zgodovini. Ne, knjiga očara prav s tem, da izhaja prav vse, kar je napisano, od ljudi, od vaščanov Boljunca, vasi iz nekdaj večinoma slovenskega zaledja pred kozmopolitskim Trstom, oknom v svet habsubrške monarhije, kasneje Italije, mestom ob 'železni zavesi', ki je bila v resnici ena najbolj povezovalnih meja v blokovski delitvi sveta. Čar knjige je v tem, da je avtor Vojko Slavec desetletja vestno zapisoval prav vse, kar so mu sovaščani pripovedovali o svojem vsakdanu, boju za preživetje, šegah in navadah, kulturi. Redka je knjiga, kot je pričujoča, ki tako zvesto priča o življenju vaščanov, ne le ene generacije, temveč se v dolgoživem spominu ljudi prepletajo sedanje in prejšnje generacije, verodostojni in manj verodostojni spomini, vse, kar postavlja temelj identiteti neke vasi…” Mnogi vaščani, ki so prispevali k bogatemu materialu za knjigo, žal niso več med nami. Ohranja se njihovo pričevanje, ki je danes izjemno zanimivo in pomembno, prav gotovo pa nam bo ostalo kot dragocena zapuščina za naše bodoče rodove. Gabrovec: Merjasci so kot nutrije! V tem tednu je v Deželnem svetu FJk napovedana obravnava zakonskega predloga, ki odreja iztrebljenje nutrij, invazivne tujerodne vrste, ki povzroča ogromno okolijsko in gospodarsko škodo v številnih predelih naše dežele. “Popolnoma razumem pereč problem, ki ga predstavlja nekontroliran razmah tega škodljivca, vendar ponovno opozarjam, da je enako hud in resen tudi problem divjih prašičev. Njihovo število v zadnjih letih eksponencialno narašča, kljub povečanju odstrelov. Njihovo razmnoževanje je povsem izven kontrole, ravno tako kot tisto od nutrij in prav tako slične, če ne še hujše, so posledice, ki jih merjasci povzročajo kmetijstvu”. O tem pričajo skoraj vsakodnevna opozorila o gmotni škodi na obdelanih površinah, tako vinogradih in njivah, kot tudi samih pašniških površinah. Merjasci postajajo vse bolj nevarni tudi v urbanem okolju, saj poleg številnih prometnih nesreč smo že zabeležili neposredne napade na človeka”, je dejal deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec med zasedanjem pristojne komisije Deželnega sveta. “Zaradi tega bom predložil vrsto popravkov k zakonskemu besedilu, - je v nadaljevanju napovedal Gabrovec - ki bodo enačili obravnavo obeh vrst, nutrij in merjascev, kajti oba problema sta postala neodložljiva in zahtevata enako nujne in drastične ukrepe. Šele potem ko se bo stanje konkretno izboljšalo in normaliziralo, se bomo lahko vrnili v okvir rednih instrumentov upravljanja s favno, ki so danes očitno neprimerni in neprilagojeni dejanskemu stanju”, je svoj poseg zaključil predstavnik SSk. Športna šola Trst / Ob koncu sezone Športna šola Trst ima za seboj dolgoletno tradicijo. Njen utemeljitelj je bil pred več kot štirimi desetletji profesor Bojan Pavletič. Po njem nosi ime velika dvorana Stadiona 1. maj, ki je bila v soboto 27. maja, prizorišče zaključne vadbe letošnjih udeležencev Športne šole, priljubljenost katere - zagotavljajo prireditelji - iz leta v leto raste. Malčki so bili na podlagi starostne stopnje razvrščeni v dve skupini. Predšolski otroci so se tudi s pomočjo staršev čez leto učili osnovnih motoričnih vaj, ostali, do šetega leta starosti pa so usvajali zakonitosti posameznih športnih panog. Motorična dejavnost, trdi mentorica Športne šole Biserka Cesar, je ključnega pomena za otrokov celostni razvoj. Kar pa je bilo nekoč otroku prirojeno, je potrebno danes odraščajočemu priučiti. Spremenile so se življenjske navade, otroci vse bolj posedajo v družbi tabličnih računalnikov. Uradni del srečanja je poleg športnega dela beležil še nagrajevanje Fotonatečaja, nakar se je dogajanje preselilo na zunanje košarkarsko igrišče, kjer so prireditelji namestili bazenčke za veselje otrok. Na prostem je bila nato tudi družabnost. Delo in vadba pri Športni šoli potekata v slovenščini, kar ni zanemarljivo za edino slovensko mestno športno društvo. Kratke Društvo slovenskih izobražencev Dr. Granda o Majniški deklaraciji a tokratnem večeru Društva slovenskih izo- bražencev so povezali preteklost s sedanjostjo ob stoti obletnici Majniške deklaracije. Gre za dva zgodovinska doku- menta: leta 1917 smo Slovenci z Majniško deklaracijo prišli v Ju- goslavijo, leta 1989 pa smo z novo Majniško deklaracijo izstopili iz Jugoslavije. Dr. Stane Granda je ugotavljal, da je težko reči, katera je najbolj prelomna. Prisotne v Peterlinovi dvorani je najprej pozdravil prof. Franc Čuš, predsednik Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne de- diščine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je predstavil petnajstminutni do- kumentarec o dr. Antonu Ko- rošcu, duhovniku, uredniku in politiku. Vas sv. Jurij ob Ščavnici je povezana s Trstom, saj je leta 2013 Boris Pahor postal njen častni občan. Poleg pesnika, pisa- telja in politika Edvarda Kocbeka, N ki se je rodil tam, je vas znana tudipo ostalih osebnostih, kot so tri-kratni dobitnik Prešernove nagra- de Bratko Kreft, Vekoslav Grmič, Davorin Trstenjak in drugih. Na pobudo koroškega Slovenca Felik- sa Bistra je društvo pristopilo k ureditvi spo- minske sobe Antona Ko- rošca. Njeno od- prtje se je uje- malo s stoletni- co Majniške de- klaracije, ki jo je prebral prav Ko- rošec in se izka- zal kot politični vodja slovenske- ga naroda. Umrl je 14. decembra 1940 v Beogradu. Kot je dejal Čuš, noben slovenski politik ni bil deležen takega po- greba, ki se ga je udeležilo štiride- set tisoč ljudi. Bil je vodilni ko- roški politik prve polovice 20. sto- letja. Dokumentarec, posnet v letih 2016 in 2017, so snemali v krajih, ki so zaznamovali življenje Anto- na Korošca. Gimnazijo je obisko- val na Ptuju in se prešolal v Mari- bor. Leta 1895 je zaključil študij in doktoriral na graški univerzi. V cerkvi sv. Jurija je pel novo mašo. Vključil se je v politično delovan- je in leta 1905 postal državnoz- borski poslanec na Dunaju. Bil je tudi urednik časnika Slovenski gospodar. Po smrti Janeza Evan- gelista Kreka leta 1917 je bil izvol- jen za predsednika takratne vodil- ne stranke SLS in ostal na njenem čelu do svoje smrti. Bil je velik Evro- pejec in vi- zionar. Do druge sve- tovne vojne je imel naj- vidnejšo po- litično karie- ro in zasedal pomembne politične položaje, bil je deležen zaupanja najvidnejših srbskih voditeljev. Dokumentarni film je bogat s fo- tografijami in arhivskimi posnet- ki, njegov recenzent je Feliks J. Bi- ster. Prof. Stane Granda je spregovoril o obeh Majniških deklaracijah, ki sta zgodovinska dokumenta. Prva je bila prebrana v parlamentu 30. maja 1917. Peticijo, s katero so se odločali za Jugoslavijo, je podpi- salo preko tristo tisoč Slovencev, od katerih je četrtina bila v vojnih razmerah. Glavne podpisovalke so bile ženske, predvsem sloven- ske feministke. Dr. Granda je oz- načil peticijo kot največjo uspešno politično akcijo žensk. Poleg množičnosti podpisovanja, je peticija značilna tudi po tem, da je na osnovi temeljnega bese- dila vsak napisal svoje zahteve, kar je označevalo velik državljan- ski pogum. Podpisalo jo je devet tisoč služkinj iz Gradca, gasilci in druge ustanove. Peticije so zani- mive, ker jih država ni mogla cen- zurirati in pokažejo družbeno strukturo slovenskega prebival- stva. Druga Majniška deklaracija leta 1989 je nastala v popolnoma dru- gem zgodovinskem okolju. Napi- sala sta jo dr. Rupel in dr. Bučar, je kratka in jedrnata – zahtevali so suvereno državo slovenskega naroda. Peticija je potekala mimo volje takratnih uradnih oblasti. Takrat je bila množično izražena volja Slovencev do svoje države. Metka Šinigoj Slovenska prosveta Tečaj javnega nastopanja soboto, 10. 6., se je v ulici Donizetti v organizaciji Slovenske prosvete začel tečaj nastopanja in branja. Za ta tečaj so se organizatorji odločili, ker vedo, da je dober nastop veščina, ki ti lahko marsikdaj pride prav v življenju, tako na delovnem mestu ali na razgovoru za pridobi- tev nove službe, kot tudi pred štu- dijskimi preizkušnjami. Tako se je v soboto zjutraj na prvem srečanju zbralo 13 ljudi, ki so začeli s tečajem. Organizatorji so se namreč nalašč odločili za manjšo skupino prijav, da bi na tak način vsak udeleženec lahko od- nesel čimveč novega znanja, saj mu lahko mentorice tako osebno sledijo. Vadijo pod mentorstvom treh priznanih strokovnjakinj. Co- ach Irena Deželak, ki po Sloveniji uspešno vodi delavnice usposa- bljanja s področja poslovnih veščin, pokriva na tečaju področje priprave javnega dobrega nastopa: kako odpraviti tremo, kako učin- kovito nastopiti pred kamero, ko- misijo ali intervjuvancem in kako V ustvariti prvi, odločilni vtis. MajaŠumej, vaditeljica za napovedoval-ce, novinarje in voditelje na RTV Slovenija, na delavnici uči smisel- no branje in pravilne poudarke. Manica Maver, ki je dokončala magistrski študij Oblike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, pa z udeleženci tečaja vadi pravorečje. Udeleženci so se razdelili v tri sku- pine: ena je sestavljena iz novinar- jev, ki delajo na slovenskem oddel- ku Rai, ostali dve pa sta sestavljeni iz drugih udeležencev, ki so se vpi- sali na tečaj. Predvsem so to mlajši člani Radijskega odra ali novinar- skega krožka pri Slovenskem kul- turnem klubu in MOSP-u. Na prvem srečanju so imeli ude- leženci najprej skupen uvod, ki jim ga je podala Irena Deželak, o tem, kaj je pomembno za dober nastop. Poudarila je, da je prvi vtis najpomembnejši, ker si ljudje ustvarijo do- ločeno mnenje o sočloveku že med prvimi sedmimi in štirinajstimi se- kundami, ko ga prvič vidijo. Poleg tega je za vsak ustni nastop po- membna predv- sem priprava: kdor nastopi, mo- ra vedeti, kakšne poslušalce ima pred sabo in jim zato na primeren način predstaviti vsebino. Nato so se udeleženci raz- delili v že prej omenjene tri skupi- ne in se izmenjevali pri predava- teljicah, kajti v manjših skupinah lahko mentorice sledijo vsakemu posebej in mu pomagajo odkriti in popraviti njegove napake. Ma- nica Maver je preko primerov opo- zarjala na najpogostejše napake v pravorečju, ki se ponavljajo v za- mejskem okolju. Pri vsakem pri- meru je dodala še pravilo, s kate- rim si lahko vsak pomaga, da ne ponavlja istih napak. Maja Šumej je udeležencem dala brati poročila in vsakega posebej opozarjala na napake in mu svetovala, kako lah- ko svoje glasno branje izboljša: po- magala mu je odkriti poudarke v besedilu in jih spodbujala k rabi primerne intonacije. Irena Deželak pa je s tečajniki nadalje- vala tam, kjer je začela pri skup- nem uvodu in med pogovorom z udeleženci s številnimi primeri so prisotni ugotavljali, kaj je najpo- membnejše za dober nastop. Tečaj so sestavljala tri srečanja, ta- ko da se bo nadaljeval še v soboto, 17. 6., zadnje srečanje pa bo pote- kalo 20. 6. Pri Slovenski prosveti so se odločili, da priredijo kratek, inten- ziven natečaj za manjšo skupino ljudi. Že jeseni pa načrtujejo, da bodo tečaj ponovili oz. ga spreme- nili in dali možnost tudi drugim, da se ga udeležijo, kajti pov- praševanje za tovrstne tečaje je res veliko. Urška Petaros Devinu, kjer zabave, glasbe in veselja nikoli ne manjka, je prišlo do tehnične težave: sedež zborov, kjer se že dolga leta zbirajo raznovrstna društva in večkrat na teden potekajo pevske vaje, potrebuje popravil. Tako sta se Devinski Mladinski Krožek in Moški zbor Fantje izpod Grmade odločila, da bosta pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina priredila dobrodelni koncert za obnovo devinskega sedeža zborov pod naslovom (Ne) tradicijonalni koncert. Koncert po potekal v V nedeljo, 18. junija, ob 20. uriv Bridarjevi hiši v Devinu.Že več let imamo v Devinu navado, da ob koncu delovne sezone moški zbor Fantje izpod Grmade priredi zaključni koncert. Tokrat po bo to poseben dogodek, saj so mladi devinskega krožka spremenili vsakoletni zaključek sezone v širše zasnovan in originalen koncert, s katerim hočejo privabiti bližnjo in daljno publiko in z izkupčkom večera pripomoči k velikemu finančnemu zalogaju, ki ga za devinske kulturne delavce predstavljajo obnovitvena dela njihovega hrama. Vsem Devinčanom je znano, da je naš sedež zborov nastal iz starega rastlinjaka. Kot številne druge imovine je bil rastlinjak last devinskih plemičev, ki so na območju današnjega otroškega vrtca imeli svoj vrt. V osemdesetih letih ga je tedanja občinska uprava dala našim ljudem. Domači pevci so se takoj lotili gradbenih del in od takrat predstavlja center slovenskega kulturnega življa v Devinu. Tu domujejo Moški zbor Fantje izpod Grmade, Otroški zbor Ladjica, Devinski Mladinski Krožek, Devinski lutkarji in Lutkovno gledališče pristanišče, devinski oddelek glasbene šole Emil Komel in Slovenska Zamejska Skavtska Organizacija, prostore pa redno najemajo tudi gostje. Na koncertu bodo nastopali Moški zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Herman Antonič, letos nastala Fantovska skupina Devin- Nabrežina pod vodstvom Mirka Ferlana in dekleta Devinskega Mladinskega Krožka. Program bo obsegal slovenske ljudske in umetne pesmi ter zabavno glasbo, pri kateri bo zbore spremljal ob priložnosti nastali bend domačih glasbenikov. Pevci pripravljajo posebno presenečenje, saj koncert ne bo spoštoval tradicionalne oblike nastopanja. Repertoarno in oblikovno zanimiv pevski večer bo nedvomno lepa priložnost za sproščeno druženje, obenem tudi priložnost, da se podpre devinsko kulturno delovanje. Svetlana Brecelj Devin (Ne)tradicionalni dobrodelni koncert Irena Deželak Dr. Stane Granda Tržaška 15. junija 2017 11 Obvestila DMK vabi v četrtek, 15. junija, ob 20.30 na koncer t Ženskega komornega zbora ČarniCe, ki bo v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Dirigentka Monika Fele. Darovi Za cerkev v Bazovici: ob spominu na svoje starše darujeta Nada in Ida Mezgec 40 evrov. Za rojansko glasilo Med nami daruge A. M. 20 evrov. ponedeljek, 5. junija le- tos, smo bili priča prijet- nemu dogodku. Na Ferlu- gih nad Trstom (Conconello po italijansko) so oživili delovanje vaškega društva Višava, ki so ga Slovenci ustanovili daljnega leta 1905 (ko so tod gospodarili Av- stro-ogrski državniki). Društvo je bilo kulturnega značaja in je imelo bogato prosvetno delovan- je, znan je bil tudi istoimenski pevski zbor. Delovanje so (po ukinitvi v fašističnem razdobju) oživili po drugi svetovni vojni, do leta 2004 je vztrajal še pevski zbor, odtlej je delovanje nekoliko zamrlo, saj se je sčasoma podoba male kraške vasi krepko spremin- jala, bodisi zaradi raznih novosti, ki so jih zahtevali modernejši časi, kot tudi sestava njenih pre- bivalcev. Dimitrij Ferluga, do- mačin, podjetnik, ki je pred ne- kaj leti na novo odprl tipično go- stilno Oštarija Ferlugi (ki se lahko ponaša z enkratnim razgledom na ves tržaški zaliv) v vaškem je- dru, je glavna duša ponovne oživitve društva, saj je mnenja, da je v vasi trenutno premalo pri- ložnosti za druženje. Tako so se v lanski zimi nekateri Ferlugovci odločili, da se bodo našemili in bodo z lastno vaško skupino so- V delovali na jubilejnem 50.Kraškem pustu na Opčinah vsprevodu, pobuda pa je bila tako pozitivna, da so pomislili, da bi spet oživili delovanje vaškega društva, da bi vsem vaščanom lahko ponudili priložnosti druženja, prišlekom ali so- vaščanom, ki ne poznajo sloven- skega jezika, bi lahko priredili tečaje slovenščine, lahko bi spet oživili tudi pevski zbor. Rečeno – storjeno: v ponedeljek pred sončnim zatonom so se na slovesnosti ob domu po- družniške ferlugovske cerkve Lurške Matere Božje zbrali mnogi vaščani in marsikateri predstav- nik slovenskih društev iz sosed- njih vasi, da bi pozdravili hrabro odločitev novega odbora Kultur- nega društva Višava po ponov- nem aktivnem delovanju. Prisot- ne je najprej pozdravil predsed- nik Dimitrij Ferluga, nato je ne- kaj pesmi zapel moški pevski zbor društva Tabor z Opčin. Be- sedo je prevzel župnik Franc Po- hajač, ki se je pohvalno izrazil ob pobudi in čestital vsem, ki bodo delovali v vaškem župnišču oz. Domu Edija Briščka in Ro- berta Perosa. Predsed- nik Ferluga je nato povabil predstavnike raznih društev, da bi pozdravili, in tako so se zvrstili najra- zličnejši pozdravi, z Banov, Opčin, Trebč: če povza- memo, so se vsi zelo pozitivno odzvali na novo oživitev in pou- darili odprtost do sodelovanja med društvi ter zaželeli mnogo uspehov ob pogumnem odprtju kulturnega društva v časih, ko za- radi preobremenjenosti in po- manjkanja energije članov neka- tera društva redčijo svoje delo- vanje. Nato je odigrala svoj na- stop godba na pihala Viktor Par- ma iz Trebč. Po uradnem delu programa se je predsednik Višave zahvalil vsem prisotnim in nasto- pajočim, povabil navzoče na na- slednjo prireditev društva, ob kresovanju za priložnost prazni- ka Sv. Ivana in obljubil tudi na presenečenje ob kresovanju. Na- to so bili vsi udeleženci povablje- ni na družabnost ob skrbno pri- pravljeni zakuski, tako da se je praznik lahko nadaljeval ob pri- jetnem kramljanju in druženju v lepem poletnem večeru. Naj še dodamo, da sestavljajo odbor društva Višava s Ferlugov pred- sednik Dimitrij Ferluga, Gianluca Bellafontana, David Inamo, Bar- bara Ferluga in italijansko govo- reči sovaščan De Cecco. Mnogo uspešnih društvenih podvigov želimo! MAP FJK - Bruselj Prošnja za financiranje projekta EURADRIA eželna vlada je 1. junija pooblastila direkcijo za delo in izobraževanje, da Evropski komisiji predstavi prošnjo za financiranje dejavnosti Euradria v letu 2018. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč vodilni partner Euradrie, t. j. slovensko-hrvaško- italijanskega zavezništva javnih uprav, zbornic, zavodov in sindikatov, ki si na obmejnem območju skupno prizadevajo za povečanje zaposlitvenih možnosti in za pomoč delodajalcem pri iskanju primernih kadrov. V partnerstvu, ki šteje skoraj 20 članic, je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta. Euradria se letno financira iz evropskega programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), s katerim EU spodbuja kakovostno delo in ustrezno socialno D zaščito. Eden od stebrovtega programa je Eures, kije namenjen spodbujanju mobilnosti delavcev. Zato so finančna sredstva iz tega sklopa namenjena pobudam v korist delodajalcem in iskalcem dela, ki želijo izkoristiti eno od osnovnih svoboščin Evropske unije – prost pretok delavcev. V prejšnjih letih je tako na pobudo Euradrie nastalo več razsikav na področju čezmejnega dela tudi s proučitvijo tokov med FJK in Slovenijo. Med cilji partnersta je namreč zagotavljanje ustreznih informacij tako delodajalcem kot delojemalcem na področju zaposlitve, bivanja, davkov in socialnih pravic. Letos bodo v Bruslju iz sklada Eures porazdelili skoraj pet milijonov evrov. ARC/PV V petek, 26.5., se je v prostorih Narodne in študijske knjižnice Trst odvijalo dvojezično srečanje Slovenščina z empatijo, namenjeno uvajanju udeleženk in udeležencev v raziskovalno dejavnost na področjih slovenske kulture. Udeleženke in udeleženci so izrazili željo, da bi zbrali gradivo in da bi se razvila raziskovalna dejavnost na temo starih običajev naših prednikov, Slovencev, ki so živeli v različnih krajih na našem teritoriju. Živo je bilo zanimanje za iskanje gradiva, virov, preko katerih bi lahko spoznali boljše, razumeli in poglobili značilnosti umetnin, ki jih je ustvaril Marko Ivan Rupnik. Narodna in študijska knjižnica Trst je za to priložnost dala na razpolago profesionalno kompetenco knjižničarke doktorice Ksenije Majovski, ki je, v sklopu srečanja, temeljito, izčrpno obravnavala zgodovino in namen Narodne in študijske knjižnice ter nudila skupini primerne usmeritve za iskanje gradiva na spletu in v knjižnici. Pogovor je koordinirala Elena Cerkvenič. Srečanja se je udeležilo približno trinajst oseb, ki so bile tako motivirane, da se je pogovor, potem ko se je zaključil v knjižničnih prostorih, še nadaljeval v kavarni v bližini Oberdankovega trga. Srečanje Slovenščina z empatijo ZAHVALA Ob izgubi KRISTJANA DEBELISA Iskrena zahvala dušnim pastirjem, pevcem združenih cerkvenih pevskih zborov, zboru iz Mačkolj, kvartetu z Opčin in skavtom. Ganjeni ob veliki udeležbi se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani. DRUŽINA DEBELIS Ob smrti dragega KRISTJANA DEBELISA izreka staršem, bratoma z družinama in vsem ostalim sorodnikom iskreno sožalje ODBOR ZCPZ IN ZDRUŽENI ZBOR Nepričakovano je Gospod sprejel v svoj objem dragega KRISTJANA DEBELISA S starši Zorko in Lojzetom, z bratoma Andrejem in Pavlom ter njunima družinama sočustvujemo CERKVENI PEVCI IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST OD SV. ANE DMK IN MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE prirejata (NE)TRADICIONALNI KONCERT dobrodelni koncert, namenjen zbiranju sredstev za popravila sedeža zborov v nedeljo, 18. junija 2017, ob 20. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini Na Ferlugih Oživitev slovenskega kulturnega društva Višava Tiho, kar nenadoma si odšel v daljave večnosti, tja, kamor je pot namenjena vsakomur izmed nas, nihče pa ne ve ne ure ne dneva, kdaj bo prišel Sin človekov. In ko smo se v soboto tako množično strnili okrog tebe, da bi ti še zadnjič izrekli svoj pozdrav, se je prav vsakemu utrnila solza, solza bolečine. Tako je, vsako življenje se začne z jokom in prav tako se konča v joku. Čas, ki si ga ti preživel na tej poti, čeprav s človeškega vidika prekratki poti, pa je bil pravi biser: zgled delavnosti, poštenosti, predvsem pa človeškega odno- sa. Spoznala sem te, ko si bil še otrok in si v svoji igrivosti v škornjih cepetal po blatni zemlji, in to ti je bilo v izredno veselje, a si s tem kmalu pritegnil mojo pozornost. Pozneje si kot osnovnošolski otrok s klobukom na glavi nastopal v šolskem zboru pri Sv. Ani, v Škednju pa dolgo let kot ministrant pomagal gospodu Dušanu. A leta so tekla dalje. Po srednji šoli pri Sv. Jakobu pa si se odločil za kmetijsko šolo, saj si domačo zemljo imel vedno srčno rad. In prav to zemljo si nato začel skrbno obdelovati z ljubeznijo in delavno- stjo, tako da sem ti marsikdaj zavidala voljo in pogum, s katerima si se predal tej zemlji. Ob nedeljah in praznikih, ko si le mogel, si prihitel k sv. maši, z nami na koru prepeval in nas včasih s svojim šaljivim tonom spravil v dobro voljo, posebno ko smo čutili, da so naši glasovi ošibeli. A tvoj glas je zdaj utihnil, tvoja šaljivost nam ne bo več v uteho, kajti Gospod ti je ponudil svoje naročje “Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi”. In zdaj počivaš v Njegovem naročju, mi pa smo ti hvaležni, da smo ob tebi prehodili vsaj del poti na našem življenjskem romanju. Majda Cibic Cergol Zbogom, dragi Kristjan! Foto damj@n Ob pogrebu Kristjana Debelisa Skupna molitev blaži bolečino eliko ljudi se je v soboto, 10. junija, zbralo na pokopališču pri Sveti Ani v Trstu, da bi se poslovilo od Kristjana Debelisa, še ne 47-letnega vrtnarja s Kolonkovca, ki je umrl na zadnji dan maja. Težko bolečino duše in srca staršev, bratov in njihovih družin, sorodnikov in prijateljev ter mogih znancev je bilo čutiti v zraku. Toliko je bilo pogrebcev, da so duhovniki in grobarji počakali, da so ga lahko skoraj vsi pokropili. Zbrani, ki so čakali na pogreb, smo vsak s svojo žalostjo v srcu stali na hodnikih, a bolečina ni popustila, dokler ni g. Metod Lampe na glas začel moliti desetko rožnega venca. Molitev ljudstva je napolnila tržaške vežice in naredila mali čudež. Ljudje so se umirili in zbrali, skupna molitev za rajnega Kristjana nam je prinesla malo tolažbe. V sprevodu smo nato šli v cerkev in začel se je občuten pogrebni obred. Sveto mašo je daroval šentjakobski kaplan Klemen Zalar, ob njem pa so pri oltarju somaševali že omenjeni mačkoljanski župnik Metod Lampe in še don Carlo Gamberoni iz Škednja ter don Alessandro Cucuzzo od Sv. Ane, ki so Kristjana Debelisa tudi sami dobro poznali, saj je bil aktiven član teh župnij in je zlasti kot pevec rad sodeloval v omenjenih cerkvah. V Duhovniki so prisotnenagovorili z besedamitolažbe in upanja in vsi so izpostavili pomen molitve, pomen osebnega pogovora z Bogom, ki mu lahko zaupamo naše bolečine in nam stoji ob strani v težavah in ob poslednji uri. Tudi petje je bilo ganljivo, a obenem tolažilno. Združeni zbor ZCPZ, ki ga je vodil Edi Race in spremljal Iztok Cergol, so okrepili pevci škedenjskega in mačkoljanskega zbora ter še nekateri posamezniki. Ob koncu mu je mačkoljanski zbor pod vodstvom Mateja Lazarja v slovo zapel Slomškovo Glejte, že sonce zahaja. Težko je slovo od mladega človeka, prijaznega in dobrega fanta. Edino molitev, nam lahko pomaga, da to bolečino sprejmemo in se sprijaznimo s to izgubo, edino molitev nam pomaga razumeti, da so bolečine in skrivnosti človeške duše poznane le ljubemu Bogu. Videmska / Aktualno15. junija 201712 erjetno najbolj znan primorski prii- mek je Pahor. Nosita ga namreč urad- no najpomembnejši slovenski državljan in najstarejši slovenski pisatelj vseh časov, če se malce besedno pošalimo. A v resnici ta priimek sploh ni slovenski, ampak izvira iz nemške besede za potok, Bach. Bacher ali v slovenskem “prevodu” Potočnik. Seveda bo kdo takoj pomislil na slavnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. A Bach s Krasom, kjer je nastal priimek Pahor, nikakor ni povezan, saj je priimek Bach (in njego- va izpeljanka Bacher) nastal v mnogih različnih evropskih krajih povsem samostojno. Dobil ga je človek, ki je živel ob potoku. Ali pa je v mlado- sti mogoče padel v potok in so ga komaj rešili, pa so si to vsi zapomnili. Ali pa je ogromno časa preživel ob po- toku. Priimek je zelo poveden, zato bomo mogoče kdaj celo našli tisti potok, ob katerem je na- stal priimek. Tako obstaja možnost, da bo- mo nekoč (ko bodo narejene vse rodoslov- ne in genetske raziskave) prišli do prvega Pahorja, Prapahorja. Kje točno na Krasu pa bo to, si kajpada ne upamo napovedati. Lahko rečemo le, da imajo vsi Pahorji pred- nike na Krasu. Najbolj znana Pahorja, Boris in Borut, ima- ta oba kraševske korenine. Oba sta imela očeta Franca Pahorja. Žal rodovnik predsed- nika republike še ni raziskan, oziroma ni objavljen. Kaj se ve, mogoče pa bo predsed- nik želel kdaj spoznati tudi poklic rodoslov- ca in bomo tako izvedeli kaj več o njego- vem rodu. Oče, učitelj, mu je namreč umrl zelo zgodaj, ko je imel Borut šele devet let. Rodovnik Borisa Pahorja (1913) pa je že del- no raziskan. Njegova mama, Marija Am- brožič (1884), je bila doma iz Male Pristave pri Pivki. Oče Franc Pa- hor (1882) pa iz Ko- stanjevice na Krasu. Med njegovimi kraški- mi predniki najdemo še priimke Frančeškin, Trampuž, Spacal, To- mažič, Stepančič in Blažič. Borisov ded je bil tudi Franc (1850) in tudi rojen v Kostanjevi- ci, kamor pa se je priženil Borisov praded Jakob. Jakob Pahor je bil rojen pred na- tančno 200 leti (1817) v Selih na Krasu. Priženil se je k Spacalo- vim, po ženini smrti pa se je poročil še enkrat s Katarino Blažič. Zanimivo, da najdemo v isti vasi ta priimek že v Devinskem urbarju. Takrat je tam živel Mi- hael Pahor, rojen okoli leta 1540, sin pokoj- nega Jakoba Pahorja. Še bolj zanimiva je oblika priimka, saj piše Paccorig, torej Pa- horič. Gre za različico istega priimka, ki pa je danes skorajda ne najdemo več. Lahko pa z veliko verjetnostjo domnevamo, da je Ja- kob prednik Bo- risa Pahorja. Še bolj zanimivo pa je, da se ime Jakob Pahorič pojavi tudi leta 1605 v napeti zgodbi v uporu na galeji v Kopru, ki jo je na podlagi bogatih virov v knjigi rekonstruiral dr. Aleksander Panjek. Jakob Pahorič je gal- jotom pomagal pobegniti pred zasledovalci iz gostilne v Zgoniku proti Velikemu Dolu. Priimek Pahor najdemo danes po vsem sve- tu. 555 jih živi na Primorskem, 826 v Slove- niji, 414 v Italiji, 207 v Braziliji, 134 v Ar- gentini, 117 na Hrvaškem in 106 v Avstra- liji. Vseh skupaj je okoli 2500, vendar šte- vilo počasi pada. Število Pahorjev pada tu- di v Sloveniji, kjer je bil priimek pred letih še med 100 najbolj pogostimi, danes pa je že na 242. mestu. Pahorjem bi morali dodati še druge ra- zličice priimka. Priimek Pacor nosi 616 Zemljanov v Italiji (258), Braziliji (143), Argentini (75) in Avstraliji (43). Paccorjev pa je 366: v Argentini (299) in Brazliji (64). Znanih Pahorjev je cela vrsta in jih na tem mestu žal ne moremo vseh opisati. Zato samo naštejmo Pahorje, ki jih omenja Pri- morski biografski leksikon: duhovnik An- drej (1838-1910), vodja upornikov na av- strijski križarki Angelo Pahor (1890-1958), novinar Božidar Pahor (1925), časnikarka Breda Pahor (1950), učitelj in politik Dra- go Pahor (1905-1980), pisatelj Jože Pahor (1888-1964), skladatelj Karol Pahor (1896- 1974), skladatelj Leopold Pahor (1863- 1928), zgodovinar Milan Pahor (1948), učiteljica Minka Pa- hor (1908), zgodovi- nar in muzealec Miro- slav Pahor (1922- 1981, njegovemu ro- du sledimo v kraški vasi Novelo vse do le- ta 1755), politik Bran- ko Miroslav Pahor (1920), duhovnik Oskar Pahor (1886- 1964), učitelj in pe- snik Radivoj Pahor (1946), skladatelj Ro- man Pahor (1889- 1949), mladinski or- ganizator Roman Pa- hor (1903-1951), zgo- dovinar Samo Pahor (1939, sin prej omenje- nih učiteljev Draga in Minke Pahor), glasbe- nik Miloš Pahor (1935, Samov brat), fizik Sergej Pahor (1930), časnikar Sergij Pahor (1934), zgodovinar in šolnik Adrijan Pahor (1956, sin pisatelja Bo- risa), duhovnik Anton Pahor (1848-1910), učiteljica Evelina Pahor (1916-1994), kultur- na delavka Nadja Pahor (1946, poročena Verri), zdravnik Vladimir Pahor (1923). V PRIMORSKI PRIIMKI (43) PAHOR Zapis v Devinskem urbarju iz leta 1586: “Michel del q. Jacob Paccorig in luogo di Marco del q. Mathia Perdez”. V prevodu: Mihael, sin pokojnega Jakoba Pahoriča, na posesti Marka, sina pokojnega Matije Perdeca. Sledi seznam njegovih davčnih obveznosti. Naj kot zanimivost omenimo, da je starodavne rodovnike v Devinskem urbarju našel zgodovinar Samo Pahor. Zapis priimka Pahor v franciscejskem katastru (1818) za sela na Krasu, ki nakazuje izvor besede: Bachor. Nekdanji premier in dolgoletni predsednik prenovljenih komunistov, aktualni predsednik Republike Borut Pahor (1963). Tino M a m ić Misija Balkan Rivers Tour od izvira Soče do črnogorskega morja 100 kajakašev iz 10 držav osvešča domačine rekordnih 33. dneh plovbe po rekah od Trente do Jadranskega morja pri Budvi, so prostovoljni ekološki kajakaški aktivisti iz vse Evrope zaključili letošnjo misijo Balkan Rivers Tour. Opo- zorili so na nujnost dosledne zaščite naravnih rek. Misija se je začela v Trenti, pri izviru Soče. Po tej reki so morali obiti kar sedem jezov, da so lahko s svojimi plovili priveslali do čudovite delte, kjer se Soča izli- va v Jadransko morje. Potem so pot nadaljevali in nazadnje, z veslanjem od izvira in po toku ogroženega divjega bisera Mo- rače, vse do Skadarskega jezera in prav tako po reki Bojani do njenega ustja. Druga misija Balkan Rivers Tour je prikazala primerjavo med dvema najlepšima rekama v regiji – Moračo in Sočo. Ve- slanju na Soči in Morači se je osnovni Rozmanovi ekipi pri- družilo preko 100 kajakašev iz 10 držav - od Slovenije, Črne gore, Italije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Velike Britanije, Por- tugalske do Kanade in ZDA. Ob poti so jih podprli tudi številni lokalni prebivalci, ki so večino- ma proti izgradnji hidroelek- trarn. Od začetka akcije so pre- veslali 140 kilometrov na Soči in 180 kilometrov na reki Mo- rači. Med veslanjem po Soči in Morači so organizirali različne dogodke za javnost, od okro- glih miz, filmskih večerov in koncertov, ki se jih je udeležilo več sto domačinov. Želeli so narediti zgovorno pri- merjavo, kako klavrnega videza je Soča v svojem srednjem in spodnjem toku, presekana z je- zovi in kako čudoviti sta še svo- bodno tekoči Morača in Bojana na celi dolžini svojih strug. Iz- kušnji ne bi mogli biti bolj zgo- vorni, saj sta reki Morača in Bo- jana eni redkih prosto tekočih rek v Evropi, na katerih ni zgra- jenega nobenega jezu. Veslači so na njih, pod vodstvom Roka Rozmana, v Črni gori s kajaki preveslali celotni strugi, brez soočanja z jezovi in hidroelek- trarnami. Kot so sporočili iz Svetovne organizacije za var- stvo narave WWF, jih je, temu primerno, celotno pot sprem- ljala neokrnjena narava ter na- ravne danosti, kot je kanjon Morače, eden najbolj spektaku- larnih kanjonov v Evropi. Do- mačinom je Rok Rozman, nek- danji olimpijski veslač, ek- stremni kajakaš, biolog in usta- novitelj ter vodja Balkan Rivers Toura, ob zaključku akcije po- vedal: »Poglejte sedaj zajezeno Sočo in taki lahko postaneta Morača in Bojana, če se ne upremo gradnji jezov! Z dvema usmerjenima akcijama na Soči in Morači ter vmesnim razisko- valnim delom v južnem delu Dinarskih Alp moramo usmeri- li pozornost na lepote tega ob- močja, kjer so še doma divje re- ke. Hkrati se ta naravna ob- močja soočajo z velikimi priti- ski, predvsem hidroenergetske- ga lobija, ki bi, če bi mu to uspe- lo, popolnoma potopil kanjon Morače in to v njegovem na- jlepšem in najbolj strmem de- lu. Reka Morača je ena izmed ti- stih rek, ki bi morale služiti kot primer in dokaz, da obstaja drugačen način odnosa do rek. Njen celoten naravni tok je lah- ko magnet za turiste z vsega sve- ta in tukaj je tržna niša za go- spodarski razvoj teh krajev, avto- matske hidroe- lektrarne pa na terenu ne bi omogočale no- vih delovnih mest, ampak bi jih onemogočile. Že tudi ta korak, o katerem pišejo mediji po vsem svetu, je odlična turistična pro- mocija za reke, ki so tukaj omenje- ne kot naravni biseri. Na tem je treba graditi, ne pa na jezovih. Vse to pazljivo spremlja in pod- pira WWF, ki se že več let bori za ohranjanje zadnjih prosto tekočih rek v Di- narskem loku. Martin Šolar, di- rektor WWF Adria: “Ohranjene in naravne reke so bistvenega pomena za vrste, ki so od njih odvisne, a ponujajo tudi veliko konkurenčno prednost za raz- voj doživljajskega in naravi pri- jaznega turizma. WWF Adria želi zaščititi zadnje preostale naravne dele rek v celotni regiji, od Alp do južnih gora Dinari- dov in zgornji tok Soče ter Mo- rača v celotnem njenem toku sta tudi po strokovnih ocenah tisti naravni vrednoti, ki jih želimo brezpogojno ohraniti v naravnem stanju”. Miran Mihelič V Med kampanjo po Balkanu Pisatelj Boris Pahor (1913) je bil žrtev vseh treh totalitarizmov. Zdi se, kot da so ga v Ljubljani sprejeli šele, ko so ga začeli hvaliti v Parizu. Združenje novinarjev in publicistov Tino Mamić ponovno predsednik druženje novinarjev in publicistov (ZNP) je na svojem rednem občnem zboru v soboto, 10. junija, volilo novo vodstvo. Za predsednika je bil znova izvoljen Tino Ma- mić, ki je napove- dal, da se bo v dru- gem mandatu "še naprej zavzemal za demokratične vred- note in svobodo medijev, ki je v naši državi okrnjena". Za podpredsednika združenja pa so na rednem občnem zboru v Parku vo- jaške zgodovine v Pivki izvolili Matevža Tomšiča, so sporočili iz Z upravnega odbora ZNP.Mamić, ki je na čelu združen-ja nastopil drugi mandat, je po izvolitvi zapisal, da se bo še naprej zavzemal za demo- kratične vrednote in svobodo medijev, ki je po njegovem mnenju v naši državi okrnje- na. "Ravno zato je namreč naše združenje nastalo, saj je vmešavanje dotedanjega edi- nega novinarskega društva v politiko preseglo vse mere dobrega okusa. Tudi danes so dominantni mediji največja cokla razvoja slovenskega go- spodarstva in slovenske družbe, " je zapisal. Dodal je še, da je "sprega med mediji in levičarsko po- litiko in kršenje novinarskega kodeksa vzrok za padec zau- panja javnosti v medije". Posledice pa so vidne tudi v padanju naklad, od- puščanjih novinarjev in povečevanju števila prekar- nih novinarjev, je še dodal. Združenje novinarjev in publicistov so ustanovili novembra 2007. Kot je za- pisano na njihovi spletni strani, so ga ustanovili za- to, da bi prispevali k okre- pitvi svobode govora in medijev kot temeljnih pra- vic posameznikov in družbe- nih skupin v Sloveniji. Slovenija 15. junija 2017 13 Pred 25 leti je Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). V Unesco, ustanovljen 16. novembra 1945, kot specializirana agencija Organizacije združenih narodov (OZN), je trenutno včlanjenih 195 držav. Slovenija bo do leta 2019 tudi članica izvršnega odbora Unesca. Slovenija je leta 1992 postala 167. članica Unesca. Slovenski parlament je še istega leta ratificiral Unescovo ustavo in dokumente, ki jih je ratificirala SFRJ in po aktu o nasledstvu potrdil tudi, da Škocjanske jame ostajajo na seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine, Sečoveljske soline pa so vključene na seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Škocjanskim jamam sta se na seznamu svetovne dediščine odtlej pridružila še Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju (v okviru območja kolišč okoli Alp s še petimi državami) in dediščina živega srebra v Idriji (skupaj s španskim Almadenom). Na poskusnem seznamu pa so vpisane partizanska bolnica Franja, klasični Kras, arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi (skupaj s Češko) in bukovi gozdovi v okviru razširitve že obstoječega vpisa Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni bukovi gozdovi Nemčije. Ta nominacija desetih držav je že v proceduri, je za STA povedala direktorica Urada za Unesco Marjutka Hafner. Na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine pa je vpisan Škofjeloški pasijon. Trenutno je v obravnavi nominacija Obhodov kurentov, v letu 2018 pa bosta obravnavani nominaciji Klekljanje čipk v Sloveniji in Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj pripravilo devet držav. Obeta se tudi nominacija Tradicionalne (vz) reje Lipicancev. Poleg Slovenije in Avstrije pri nominaciji sodelujejo še Hrvaška, Madžarska in Slovaška. Nominacijo bodo oddali konec marca 2018, če bodo vse države vpisale enote v nacionalne registre, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Slovenija je vrisana tudi na zemljevid številnih drugih Unescovih programov. Znotraj programa Spomin sveta, ki je namenjen prepoznavanju in ohranjanju dokumentarne, pisne in bibliografske dediščine, je na seznam vpisan del Supraseljskega kodeksa. Na podlagi Ramsarske konvencije so na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame. V okviru programa Človek in biosfera so v mrežo biosfernih območij vključene Julijske Alpe, Kras ter Kozjansko-Obsotelje, v postopku pa je v okviru biosfernega rezervata Mura-Drava- Donava reka Mura. V svetovno evropsko mrežo geoparkov sta vključena geoparka - geopark Idrija in geopark Karavanke/Karavanken. Med vidnejšimi dejavnostmi Unesca v Sloveniji so mreža pridruženih šol ASP (Associated Schools Project), v katero je vključenih 93 šol, nacionalni program štipendij Unesco- L'Oreal za ženske v znanosti in obeleževanje svetovnih dni, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Slovenska nacionalna komisija za Unesco skrbi za uresničevanje Unescovih ciljev v Sloveniji. Je posvetovalno telo vlade. Urad za Unesco kot strokovna služba komisije deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje. Slovenija je od leta 2015 članica izvršnega odbora Unesca. Septembra bo v Ljubljani organizirala svetovni kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih. Slovenija že 25 let članica UnescaNa Sveti Gori bo slovesnost ob 300-letnici kronanja podobe Svetogorske Matere Božje Vlada preklicala obljubo dano EU in ne bo prodala Nove ljubljanske banke obilju tiskanega in elek- tronskega gradiva, s kate- rim je nasičena država, je moč izbirati med t. i. rumenimi besedili, ki javnost poskušajo preusmeriti od resničnih vprašanj in problemov, na lahkotnejše te- me, ki največkrat niso oziroma ne morejo biti uresničene, in mediji, ki obravnavajo realne teme, tiste, ki se dotikajo našega bivanja in življenja. Polno plemenitih vzgibov in duha je, denimo, sporočilo, da bo v ne- deljo, 25. junija, s pričetkom ob 16. uri, na Sveti Gori nad Solka- nom slovesnost, namenjena 300- letnici kronanja Svetogorske Ma- tere Božje. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak nanjo vabi oziroma bo povabil vse duhovnike in vse ver- nike. Celoten obred oziroma slo- vesnost bo vodil Apostolski nuncij v Sloveniji, msgr. Juliusz Janusz. Gre za pomemben in častitljiv ju- bilej, saj je bila podoba Svetogor- ske Matere Božje kronana druga zunaj tedanjih italijanskih dežel. Preteklega 6. junija je namreč mi- nilo 300 let, odkar je pičenski škof, Jurij Frančišek Ksaver de Marotti, z dovoljenjem iz Vatikana, kronal milostno podobo Svetogorske Ma- tere Božje. Kot že omenjeno, je bila druga, ki je dosegla čast kronanja zunaj italijanskih dežel. Navajam, da je prvo kronanje Marije bilo na Trsatu leta 1715, tretje pa v sep- tembru leta 1717 v Čestohovi na Poljskem. Upokojeni koprski škof msgr. Me- tod Pirih je zapisal, “da so romarji s čaščenjem, z molitvami, spokor- nimi in dobrodelnimi dejanji, in s številnimi pesmimi, Milostno V podobo vnaprej okronali za kral-jico. Hoteli so reči: Ti bodi našakraljica, bodi z nami, spremljaj, va- ruj nas in brani. Ravnali se bomo po tvojem zgledu”. Svetogorska božja pot, največja na Primor- skem, pa je povezana tudi z zgod- bo dvanajstletne pastirice Urške Ferligoj iz Grgarja. Njej se je nam- reč leta 1539 prikazala Marija in ji naročila, naj na Skalnici-Sveti Gori sezidajo Cerkev njej na čast, in naj jo prosijo milosti. V politiki in dejavnostih strank ter civilnodružbenih gibanj pa pred- njačijo druge teme, najbolj tiste, ki se nanašajo na volitve, letos in v letu 2018. V srditi polemiki o spor- nem zakonu o gradnji drugega tira na železnici od Divače do Kopra svoje moči in sposobnosti preiz- kušata vlada in opozicija. Nasprot- niki gradnje, kot jo določa vladni zakon, zbirajo podpise za referen- dum, s katerim bi gradnjo pre- prečili, premier Miro Cerar pa si menda zelo želi, da bi kmalu zasa- dil prvo lopato za gradnjo, kar naj bi bilo pogoj za politično preživet- je njega in stranke SMC, ki jo vodi. Sodeč po rezultatih javnomnen- jske ankete o aktualnih političnih vprašanjih, še zlasti pa o podpori političnim strankam in sedanji vladi, ki so jo izvedli v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici, SDS ohranja prednost pred vladnimi stran- kami, kot sta, denimo, SMC (Stranka modernega centra) in SD (Socialni demokrati). Očit- no je, da SDS Janeza Janše, kljub silnemu pritisku provlad- nih medijev, vzdržuje raven podpore. Vendar v pogojih pro- porcialnega volilnega sistema SDS sama nima zanesljivih koa- licijskih partnerjev. Se pravi, da SDS tudi v primeru, da zmaga na parlamentarnih volitvah, sa- ma ne bi mogla sestaviti vlade. V tedniku Demokracija so zapi- sali, “da bi to lahko pomenilo zastoj pri oživljanju Slovenije”. Novo ranljivost in druge raz- sežnosti dobiva Nova ljubljan- ska banka, katere finančne zlo- rabe preiskuje posebna parlamen- tarna komisija. Govor je o velikan- skih zneskih, ki so izginili ali bili na druge načine odtujeni, najbrž kar ukradeni. Vendar doslej še no- ben funkcionar v slovenskih ban- kah ni za karkoli odgovarjal. Nov škandal je nastal pred kratkim, ko so ugotovili, da so v Novi ljubljan- ski banki “oprali” milijardo ame- riških dolarjev, o čemer pa mediji ne poročajo. Na zahtevo Evropske komisije in po njenih merilih, bi morala vlada Novo ljubljansko banko, našo največjo državno banko, prodati, kar je tudi oblju- bila. Toda vlada si je premislila in sklenila, da banke ne bo prodala. Zdaj nekateri menijo, da bi Novo ljubljansko banko lahko neposred- no prodala kar Evropska komisija, ki bi kupnino potem poslala naši vladi. Literarni zgodovinar Matija Ogrin je v reviji Zaveza objavil zelo po- menljiv članek o središču Ljublja- ne. Slednje ima dve tisočletji zgo- dovine, polne človeških zgodb in preobratov. Obiskovalcem mesta pa zdaj silijo v oči predvsem nešte- ti gostinski lokali in hrupna gla- sba. Ti lokali so od zunaj videti pri- jazni, vendar imajo svojo nevidno stran. Mreže raznih družin in po- sameznikov - menda zlasti alban- skih, srbskih in ruskih - v povezavi z županom obvladujejo celotno mestno središče. Nekateri menijo, da središče Ljubljane, vsaj kar za- deva gospodarsko plat, ni več v slovenskih rokah in da dolgo časa tudi več ne bo. V samem središču Ljubljane imamo stolnico, ki jo skupina okrog župana Zorana Jan- kovića poskuša spodkopati z veli- ko garažno hišo, ki ni kaj dosti drugega kot načrt za veliko pranje denarja, po politični plati pa po- meni udarec v simbolno središče zgodovine krščanstva na Sloven- skem. Zdaj ne vemo, ali bo sim- bolno in zgodovinsko središče krščanstva na Slovenskem mo- goče obraniti pred tem škodljivim načrtom finančnih mrež, ki ne marajo ne krščanstva ne sloven- stva. Marijan Drobež Mestna občina Nova Gorica Stanislav Karczewski v Novi Gorici izrazil podporo kandidaturi mesta za EPK 2025 a Goriškem se je 31. maja, na povabilo častnega konzula Re- publike Poljske v Republiki Sloveniji Nedjana Brataševca mudil predsednik Senata Re- publike Poljske Stanislav Karczewski z delegacijo. Po- poldne ga je v novogoriški mestni hiši sprejel novogo- riški župan Matej Arčon. Na sprejemu je bilo izpostavlje- nih nekaj skupnih tem, in sicer krepitev gospodarskega sodelovanja, možno sodelo- vanje s poljskim mestom Zgorzelec pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kultu- re 2025 in postavitev spo- N minskega obeležja padlimpoljskim vojakom v prvi sve-tovni vojni na območju Par- ka miru na Sabotinu nad Novo Gorico. Govor je bil tudi o Umetniški ambasadi Poljske v Plešivem, ki je kot prva tovrstna ambasada po- stala zgled za številne druge kulturne ambasade po Slo- veniji. Župan Matej Arčon je viso- kemu gostu najprej predsta- vil mesto Nova Gorica in se- vernoprimorsko regijo. Ori- sal je zgodovino naših kra- jev in bogato čezmejno so- delovanje s poudarkom na Evropskem združenju za te- ritorialno sodelovanje EZTS GO in na projektih, ki jih vodimo v okviru združenja. Posebej je opozoril na že ob- stoječe sodelovanje domačih podjetij s poljskimi podjetji in izrazil podporo krepitvi še tesnejšega sodelovanja. Di- rektorica GZS – Območne zbornice za severno Primor- sko mag. Nevenka Volk Rožič je povedala, da je Pol- jska na 7. mestu med država- mi, kamor izvažamo iz naše regije, in na 6. mestu po uvozu v regijo. Predsed- niku senata je predala publikacijo s podrob- nejšo predstavitvijo go- spodarskega sodelovan- ja in izrazila pripravlje- nost za nadgradnjo go- spodarskih stikov. Stanislavu Karczewske- mu je župan skupaj z mag. Nedo Rusjan Bric, vodjo skupine za pripra- vo kandidature Nove Gorice za Evropsko pre- stolnico kulture 2025, podrobno predstavil prizadevanja za vložitev kandidature Nove Gori- ce za Evropsko prestol- nico kulture 2025. Tega leta bosta evropsko pre- stolnico kulture dobili mesti v Nemčiji in Sloveniji. Obstaja želja, da bi kandidi- rala Nova Gorica za Sloveni- jo in Gorlitz za Nemčijo, obe mesti pa bi v vsebino kandi- dature vključili tudi svoja dvojčka, Nova Gorica Gorico v Italiji, Görlitz pa mesto Zgorzelec na Poljskem. Pred- sednik poljskega senata je bil nad idejo navdušen in je povedal, da si bo prizadeval za sodelovanje poljskega me- sta Zgorzelec. Veliko pozornosti so med pogovorom namenili tudi postavitvi spominskega obe- ležja padlim poljskim voja- kom na Soški fronti, za kate- rega si zelo prizadeva Pawel Czerwinski, veleposlanik Re- publike Poljske v Republiki Sloveniji. Postavitev je načrtovana v letu 2018 ob 100-letnici konca prve sve- tovne vojne. Častni konzul Nedjan Brataševec je pred- sednika poljskega senata po- vabil, da prav on osebno od- krije to obeležje, kar je gospod Kar- czewski z veseljem sprejel. V nadalje- vanju obiska je župan Matej Arčon predsedniku in de- legaciji predstavil lokacijo postavitve spomenika na vrhu Sabotina. V Parku miru jih je sprejel Bogdan Potokar, skrbnik parka, ter jim predstavil mu- zej in ostaline iz prve svetovne voj- ne. V nadaljevanju obiska bodo gostje obiskali Umetniško ambasado Poljske v Plešivem, kjer po- gosto gostujejo in ustvarjajo poljski umetniki. Foto Mateja Pelikan Foto Mateja Pelikan Msgr. dr. Jurij Bizjak Aktualno15. junija 201714 NATUROPATSKI NASVETI (157)Erika Brajnik Otekanje nog in naturopatija (2) Vsak dan lahko izbiramo, vsak dan lahko hranimo zdravje. Potrebno je samo malo sa- modiscipline in čuta za odgovornost za svoje zdravje, kajti prvo pravico, ki jo imamo v življenju, je pravica do zdravja. A zdravje nam ni dano vnaprej, zanj moramo nekaj storiti, ga gojiti in hraniti, dan za dnem. V glavi se mi porodi nekaj rekov: “Errare humanum est, perseverare diabolu- cum”. Če nekaj delamo narobe in ne vemo, da delamo napako, je lahko to delovanje tudi upra- vičeno; če pa so nas opo- zorili na napako in s tem početjem vztrajamo, moramo prevzeti odgo- vornost za svoje početje in svoje zdravje. Začetno zatekanje nog privede do venskega popuščanja, operacije žil, po- stopnega izmaličenja nog. Je operacija žil rešitev? Seveda ne. Če odstra- nimo iz noge eno zadebeljeno žilo, bomo imeli v nogi eno žilo manj, ostale žile pa bo- do morale prevzeti njeno breme. Mi moramo izboljšati kakovost vseh žil in krvi, ne samo odstraniti posledico, tisto eno žilo. Naturo- pat uči človeka prevzemanja odgovornosti za svoje zdravje, dan za dnem, od malih nog na- prej. Še en rek mi odzvanja v glavi: “Pol življenja si zdravje kvarimo, pol si ga zdravimo”. Potrebno je, da naučimo naše otroke pome- na in moči hrane. Da ima hrana zdravilno moč. Le-to lahko naredimo samo, če smo mi tisti prvi, ki dajemo zgled. Če bomo tri me- sece živeli brez pice, testenin, kanelonov, la- zanje, njokov, bu- reka, krofa, zavit- ka, lepinje, poti- ce, zaradi tega ne bomo umrli. Kvečjemu si bo- mo podaljšali življenje, saj si bomo pomladili ožilje in srce. Zakaj obstaja in je drastično v po- rastu nealkohol- ni steatohepati- tis? Ker otroci uživajo ogromno pice, sendvičev, sladkarij … Prva dolžnost vsakega izmed nas je dolžnost in pravica do zdravja, da se zdravo prehran- jujemo in dajemo zgled mladim generacijam dan za dnem. V pomoč žilam, srcu in limfi so poleg hrane tudi zelišča, kot so njivska preslica, kopriva in ananas. / dalje www. saeka. si NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (61) Mariza Perat Altötting na Bavarskem Alt-Ötting - Stari Ötting, Altötting leži v prelepi bavarski deželi, 90 km vzhodno od glavnega mesta München. Je glavna Marijina božja pot in narodno svetišče Bavarske. Kraj šteje 13.000 prebivalcev in spada pod škofijo Passau. Do zasedbe Karla Velikega (742-814) je dežela spadala k samostojni bavarski vojvodini, med- tem ko je v cerkvenem oziru pripadala nadško- fiji v Salzburgu. Ko je Karel Veliki leta 788 zase- del Bavarsko, je ta prišla pod frankovsko oblast. Kot vemo iz zgodovine, je pod Franke takrat prišla tudi Karantanija. Karel Veliki, ki ga je papež Leon III. na božično noč leta 800 kro- nal za cesarja Svetega rimskega cesarstva, je v svojih deželah ze- lo pospeševal razvoj kulture in znanosti. Zato je rad podpiral ustanovitev novih samostanov, saj se je zavedal, da so samosta- ni, poleg tega, da so žarišča du- hovnega življenja in središča za širjenje krščanstva, tudi središča za razvoj kulture in vsestranske izobrazbe. Samostan je cesar Karel ustano- vil tudi v Altöttingu. Dal je zgraditi tudi večjo kapelo v osmerokotni obliki, ki je bila značilna za karolinško dobo. To je današnja Milostna kapela. Že okrog leta 700 pa je tu stala kapela, posvečena Materi Božji. Za začetnika Marijinega češčenja v Altöttingu velja sv. Rupert, (rojen okrog leta 620, umrl pa leta 717), prvi salzburški nadškof. Na Ba- varsko ga je poklical vojvoda Theodo, da bi ljudstvo poučeval v krščanski veri, saj je le-to v verskih resnicah bilo bolj malo poučeno. Sveti Rupert je namreč slovel kot odličen poznavalec in razlagalec verksega nauka, z vsem srcem pa se je tudi zavzemal za evangeljsko prepro- stost, ponižnost in osebno uboštvo. V začetku 13. stol. je Bavarska prišla pod rodbino Wittelsbach, iz katere so izšli bavarski kralji. Ta rodbina se je za Altötting in za Marijino kapelo zelo zavzela. Da bi kraj imel stalno duhov- no oskrbo, je zaprosila salzburškega nadškofa, naj v Altötting pošlje duhov- nika. Marijin kip, ki ga vidimo v “Milostni kapeli”, je iz leta 1330. Visok je 65 cm in je izrezan iz lipovega lesa. Kip je črnikast od starosti in dima sveč. Počrnel Marijin kip naj- demo tudi v Einsiedelnu in še kje. Kot drugje, so tudi v Altöttingu vojaške tolpe večkrat ropale in pustošile, vendar se svetišča samega niso dotaknile. Božja pot v pravem pomenu besede se je v Al- töttingu pričela leta 1489, ko se je tu zgodil prvi, zgodovinsko izpričan čudež. Triletni deček je utonil. Mati je dečkovo truplo odnesla v Milostno kapelo in ga tu položila na oltar. Z zaupno in gorečo prošnjo, kateri so se pridružili še vsi, ki so bili zbrani v kape- li, se je obrnila do Svete Devi- ce in prosila, naj ji otroka vrne. In v mrtvo dečkovo telo se je nenadoma vrnilo življenje. Po tem prvem čudežu je šte- vilo romarjev naglo naraslo. pozneje so v bližini začeli z gradnjo nove, večje župne cerkve, da bi lahko sprejeli vedno večje množice romar- jev, ki so prihajali v Altötting. Cerkev je bila dograjena leta 1511 in je posvečena sv. Filipu in sv. Jakobu. Domači župnik je dal pobudo za ustanovitev prvih vaških šol, poskrbel pa je tudi za možnost študija, zlasti študija latinščine. Kmalu zatem v Altöttingu srečamo različne re- dovne skupnosti, ki so tu izmenoma delovale: avguštince, jezuite, frančiškane, kapucine, re- demptoriste in spet kapucine. Ti so v Altöttin- gu še danes in bivajo v samostanu sv. Ane. Obenem skrbijo za duhovno oskrbo romarjev. Milostna kapela v Altöttingu Karel Veliki Župna cerkev in kapela v Altöttingu ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 13. junija, ob 14. uri let Brda v letošnjem letu povečuje izvoz svojih vin. Najhitreje raste izvoz na Ki- tajsko, kamor so s podjetjem Alps Wine v letošnjem prvem četrtletju odpremili šest ladijskih kontejner- jev vin vrhunskega razreda v vred- nosti pol milijona evrov. Najpo- membnejši izvozni trg za briška vi- na so ZDA, kjer je največ zaniman- ja za rebulo. V Kleti Brda so za STA povedali, da gre pri izvozu na kitajski trg za združevalni koncept, ki povezuje različne slovenske vinske regije in vinarje za skupno trženje na Kitaj- skem. Letošnji izvoz zajema poleg vin Kleti Brda še vina petih pri- morskih in treh štajerskih kleti. Pošiljke sestavljajo v Kleti Brda, ki K nudi tudi vso logistično pod- poro za sodelu- joče vinarje. Sicer pa je po- slovanje v začetku le- tošnjega leta uspešno in poteka po sprejetem planu, ki predvideva za osem od- stotkov višje prihodke od lanskih. Prvo in drugo trimesečje sicer po- tekata v znamenju vinskih sejmov. Sodelovali so na najpomem- bnejših evropskih vinskih dogod- kih Prowein v Nemčiji in Vinitaly v Veroni, kjer je bil sauvignon blanc quercus 2016 uvrščen med najboljša vina tega sejma. V vinogradništvu se po več letih zatišja dogaja ponovni zagon v ob- novi vinogradniških površin. “Glede na prodano število ce- pljenk sklepamo, da je obnova vi- nogradov bistveno večja v primer- javi s prejšnjimi leti. Spodbudno je dejstvo, da so se vinogradniki najbolj odločali za rebulo. Vse raz- položljive količine so bile razpro- dane že s prednaročili lansko po- letje, trenutno prodajajo cepljenke za prihodnje leto”, so povedali. Vinogradi so bili v času brstenja pognojeni glede na analize tal in so v povprečju v zelo dobri kondi- ciji. V njih potekajo kurativna zaščita vinske trte, zelena dela, mulčenje v medvrstnem prostoru in košnja oziroma drugi načini od- stranjevanja plevela. Nekatere vinograde zadružnih vi- nogradnikov je prizadela pozeba, najbolj v zaprtih dolinah in rav- ninskih predelih. V Kleti Brda ocenjujejo, da bo škoda po prvih ocenah med 12 in 15 odstotki ce- lotnega pridelka. Sicer pa v Kleti Brda v sodelovanju z Goriškim muzejem urejajo raz- stavo vinogradništva in vinarstva, ki bo za javnost odprta v juniju. To je ena izmed aktivnosti v sklo- pu letošnjega praznovanja 60. obletnice ustanovitve zadružne kleti, ki jo bodo obeležili ob mar- tinovanju. Marijin kip v Milostni kapeli Klet Brda Briška vina tudi na kitajski trg soboto, 10. junija, so v kle- ti Aleša Komjanca na Jaz- binah predstavili omejeno število steklenic magnum s poseb- no umetniško etiketo “ARTichetta Ecce Homo, il valore della pace” (Ecce Homo, vrednota miru). Družina Komjanc, ki je znana po pridelavi kakovostnega vina, pri- reja tudi kulturne dogodke: “Radi upoštevamo tudi kulturo, zgodovino in zanimivosti našega teritorija. Pred leti smo imeli v kleti razstavo ko- roškega slikarja Va- lentina Omana, ki letos praznuje 80 let. Med njegovimi sli- kami se večkrat po- javlja vojna temati- ka, zato smo si zami- slili, da bi rojstni dan umetnika in stoletnico prve sve- tovne vojne počasti- V li s posebno etiketo”, je povedalRoberto Komjanc.Oman je uveljavljen umetnik v Avstriji, Sloveniji in tudi v Italiji. Slikar je v večnem iskanju člo- veškega bistva, samega sebe in drugih. Umetnik sovraži vojno, ker je ta največja človeška zabloda. Kot koroški Slovenec so mu seve- da pri srcu tudi vprašanja manjšine oz. enakopravnost Slo- vencev v Avstriji. V uvodnih besedah se je Komjanc zahvalil avstrijskim prijateljem, s katerimi že dolgo let sodelujejo in so mu predstavili slikarja. Hva- ležni so tudi Omanu, da je nav- dušeno sprejel to pobudo. Priznani enolog Gianni Menotti je nato opisal značilnosti dveh ustekleničenih vin. Povedal je, da mu je pri srcu izbira sort Tokaja (žal preimenovanega v Friulano) in Merlota, ki sta pomembni za naš teritorij. Na etiketi je prikaza- na Omanova umetnina, ki jo je osebno podpisal in oštevilčil, zra- ven pa še kratek opis slikarja in kmetije Komjanc. Na večeru, ki je potekal v italijanščini in nemščini, je družina Komjanc razkrila, da bo del dobička pri na- kupu steklenice na- menjen otroški bol- nišnici v Betlehemu. Otroci so tam prizadeti s težavami meje med Palestino in Izraelom. Z nakupom steklenice se tako omogoči bol- niški pregled otrokom v težavah. MČ Družina Komjanc in Valentin Oman Steklenice s posebno umetniško etiketo JAZBINE Aktualno 15. junija 2017 15 Nadiške doline Zaprta okna sredi robide (2) vto se vzpenja po ozki, razpokani cesti navkre- ber. Razgledi se odpirajo drug za drugim, gozd pred na- mi in za nami. Kmalu prispe- mo do ene tistih vasi, kjer se cesta konča in kjer se pravza- prav začenja naš izlet. Gore- gnavas piše na tabli. Vsakomur je jasno, da je vasici ime Go- renja vas, pravo slovensko ime, ki so ga popačili v italijansko inačico in prilagodili italijan- skemu pravopisu. Revne, ma- jhne hiše se tesno oklepajo strmega pobočja na tej in na oni strani ceste. Nikjer žive duše, pa čeprav sem nekje bra- la, da prebiva tu kakih 17 duš. Samo italijanska zastava veselo plapola na nekem zaraščenem borjaču, na leseni lopi pa piše “dobrodošli prijatelji”. Tam, kjer se cesta nekoliko razširi, sameva spomenik padlim al- pincem. Z nekaj plastičnimi, razcefranimi rožami in z dolgo vrsto imen in priimkov, ki pričajo, da smo v Benečiji in da tu živijo povečini Slovenci. Padli za domovino...... Tako težko je včasih razumeti, kaj A sploh pomeni domovina. Kajje domovina, za katero se voj-skuješ, čigava je zastava, ki je odtisnjena na vojaški unifor- mi, kje je domovina, ki jo no- siš v srcu. Če srce ni že povsem prazno zaradi razočaranj. In kakšne barve je neizsanjana domovina, ki jo skrivaš v duši. Če duša seveda ne krvavi pre- več in rane ne bolijo do neza- vesti. Domovina..... za marsi- koga samo podzavestno hrepe- nenje, samo pesem, samo po- krajina, samo nedorečen spo- min in pot v neznano. Z možem greva skozi samoto pozno pomladanskega dopol- dneva. Ustaviva se, da bi srečala kogarkoli, a vse nao- krog je samo neizmerna tišina. In šelestenje zelenja. Nediža pod nami, kot bi ne poznala meja. Iz zelenega objema pod Breginjem se mimo Robiča vi- je proti Čedadu. Sprašujem se, kod je točno tekla železniška proga Čedad - Kobarid, in si obljubim, da bom raziskala dolino in našla ostanke mo- stov, predorov in vodnih zaje- tij. Nekje čisto na meji, na kra- ju, ki mu Slovenci eno- stavno pravimo na Polja- ni, se nahaja eno najsta- rejših še delujočih vod- nih zajetij v naši deželi: izvir Poiana. Baje so Ita- lijani, ki so vodovod gra- dili, spregledali pomen krajevnega imena in ga nekje po posluhu istove- tili s pojmom “poiana”. Besedi sicer zvenita po- dobno, poiana pa pome- ni nekaj čisto drugega, saj označuje manjšo pti- co ujedo. Vodovod je bil zgrajen leta 1911 in delu- je neprekinjeno do da- nes, pa čeprav so morali zaradi suše leta 1961 poi- skati še druga rezervna zajetja. Pot k vodovodu in iz- viru, voda pronica iz podzem- lja nekje pod planino Mijo in se takoj nato izliva v Nedižo, je popolnoma zaraščena in se začenja tik ob meji. Pelje nas mimo razvalin železniške po- staje vasi Štupca in po ozki brvi čez Nedižo. Naj dodam, da je ta voda izpod zelenih po- bočij odlične kakovosti in čista. Z možem že od vsega začetka obžalujeva, da je v našo vas napeljan drug vodo- vod, iz Karnije, točneje iz pod- zemskega jezera pod Humi- nom, ki pa ne zagotavlja viso- ke kakovosti, voda, ki pri nas doma priteka iz pipe, pa je pre- cej onesnažena. V Gorenji vasi, skoraj sedem- sto metrov nad morjem, kjer na ozkih terasah, ki jih še ni zarasla robida, tu pa tam pri- delujejo krompir in fižol, naj bi živelo, po podatkih, ki so na voljo, okoli 17 ljudi. Nekaj jih prihaja občasno, saj so ti kraji, kjer je zrak čist, miru in lepih razgledov pa ne manjka, pri- vlačni za meščane. Ti kupujejo razpadajoče hiše in jih spre- minjajo v vikende, nikoli pa se ne vključijo v utrip kraja, nji- hov pravi dom pa je povsem drugje. Končno parkirava pri zadnjih hišah. Asfalt se tu zliva v dobro vzdrževan kolovoz, ki nosi tu- di planinske markacije. Kmalu zapustiva tistih nekaj travni- kov, ki še kljubujejo času in že sva v gozdu, kjer se kmalu spuščava k potoku Budrin (Bo- drino). Prečkava ga po lepo ohranjenem kamnitem mo- stu, ki priča, da je bila v davnih časih to najkrajša in najbolj obiskovana pot iz Gorenje vasi v Čarni varh. Res sva kmalu spet na asfaltu, strmo se vzpenjava in že zagledava prve osamljene in lepo zagrajene vrtove sredi visoke, nepo- košene trave. Še je kdo, ki ob- deluje zemljo, pa čeprav naj bi v vasi, po zadnjih podatkih živelo manj kot sedemdeset prebivalcev. Kar lepo število pravzaprav, za Benečijo in za kraj, ki je tako visoko v objemu vzpetin in tako daleč od večjih središč. V naši vasi je ostalo le 27 prebivalcev, še teh nekaj žalostnih samotarjev pa je prav lepo in pošteno skrega- nih med seboj. Glede imena Montefosca, pravzaprav italijanskega pre- voda prvotne slovenske inačice Čarni varh, kaže, da gre tu spet za površnost in nerazumevanje tukajšnjega jezika. Ime Čarni varh nima baje nič opraviti s črno bar- vo ali s temo, Čarni varh je namreč svetla, sončna vasi- ca. Izviralo naj bi iz narečne- ga izraza Čeneurh ali Čena- varh, tja na vrh. Italijani so seveda ime prevedli čisto po svoje, nekako tako, kot se je zgodilo s Krnom, ki je postal Črn, oziroma Monte nero. Z možem se počasi vzpenjava, spremljata naju pesem mur- nov in tišina, ki zna biti včasih v teh krajih moreča. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem ljubitel- jica gora, samotnih vrhov in tišine gozdov, ki se včasih zliva v molitev in razmišljanje. Hru- pa, množic in vpitja ne ma- ram. A vendar.... ravno v teh dneh razmišljam, kako znajo biti te vasi, kjer nikoli ni slišati smeha, petja ali otroškega vrišča, žalostne in včasih celo turobne. Manjkajo mi veselje, klepet, pesem, pozdravi. Mor- da pogrešam samo ljudi, sose- de, prijatelje. V popolni samoti je težko, morda celo nemo- goče živeti. Suzi Pertot o bo izšel časopis, bo za nami prva finalna tekma končnice za napredovanje iz moške košar- karske državne A2 v A1 ligo. Za zgo- dovinski povratek med smetano itali- janske igre pod košema se po debelem desetletju vrača Pallacanestro Trieste, ki piše letos nenadejano pravljico. Upajmo, da bo s srečnim koncem, čeprav manjka še zadnji, najtežji ko- rak. Odkar je bil klub zadnjič v najvišjem državnem tekmovanju, je doživel bur- no obdobje, okusil je celo stečaj in B2 ligo. V društvu pa so znali spet graditi s potrpljenjem, zlasti zadnja leta so strokovno plat zaupali pravim ljudem. Najnovejšo verzijo zgodovine tržaške košarke je v bistvu zasnoval pred par sezonami Matteo Boniciolli, domači strokovnjak, ki se je v slavnih 90-ih le- tih, ko je v Trstu navduševal Stefanel in ko denar ni predstavljal problema, kalil ob legendarnem Bogdanu Boši Tanjeviću. Ironija usode, Boniciolli le- tos vodi bolonjski Fortitudo, ki je bil v polfinalu play-offa, polnem čustve- nega naboja, nasprotnik Tržačanov. Slednji so po petih izčrpavajočih tek- mah naposled izločili ugledne tekme- ce (danes obubožane nekdanje držav- ne prvake!) in se v finalu zdaj merijo še z enim velikanom košarkarske sce- ne made in Italy, bolonjskim Virtu- som. Odprt oklepaj, ta zgodba je po- kazatelj današnjih razmer in stanja duha v športu, kjer ni nič večnega in se lahko v nekaj letih hierarhija pov- sem obrne – v vrhu so na primer danes v Italiji Tren- to, Benetke, Avellino, Brin- disi itd. A vrnimo se k tržaški pravljici, ki jo je lani nadgradil prihod močnega po- krovitelja, podjetja Alma Agenzia per il lavoro. V po kakovosti drugi italijan- ski ligi je tržaška postava letos po za- slugi vložka navdušenega sponzorja pridobila prestižne okrepitve, ohrani- la pa je dušo – izjemen kapital preda- nega občinstva in Tržačane na igrišču, kar je za poklicni šport danes prava redkost. Res je, da so nosilci igre sijaj- na Američana Parks in Green, krilo Da Ros, ki je eden najboljših igralcev prvenstva, nekdanji reprezentant Cit- tadini in še kdo, toda levji delež pri- spevajo mlada domačina Bossi in Co- ronica (ki je kapetan ekipe), duhovni vodja in starosta moštva, Tržačan Pe- cile, pred končnico za napredovanje pa se je po 15-letnem romanju po naj- boljših klubih A1 lige vrnil domov še odlični Cavaliero, ki ima tako kot Pe- cile bogato preteklost tudi v selekciji z državnim grbom. Skrat- ka, peterka ni neka umetna tvorba, ima kvaliteto, sa- mozavest in predvsem izrednega tre- nerja, uglaje- nega belolase- ga beneškega gospoda Euge- nia Dalmasso- na, ki dela v Trstu čudeže že sedem let. Ma- jhen dodatek, v odločilnem petem dvoboju proti Fortitudu je teden dni nazaj ekipo v tržaški športni palači bo- drilo 6500 ljudi, ki so bili pravi šesti mož na parketu. Ta je torej, v strnjeni obliki, letošnja zgodba košarkarjev Alme. Pred tržaško publiko bodo nastopili zagotovo še v ponedeljek, če se bo serija nadaljevala, pa tudi v sredo. V A1 ligo napreduje, kdor v finalu zmaga trikrat. HC K e do sobote se odvija v Ron-kah bogat spored pogovorov,knjižnih predstavitev in tre- nutkov skupnega soočanja na Fe- stivalu novinarstva 2017, ki ga pri- reja društvo “Leali delle Notizie” v občinskem avditoriju na trgu Fran- ca Jožefa I. Drevi ob 18.30 bo srečanje z naslo- vom “Šola časnikarstva, o poklicu brez starosti” z Giuseppejem Sco- gnamigliom in Giuliano Taranto (Radio Siani), z urednikom revije Sconfinare Timothyjem Dissegno, z Gabriello Scrufari (Messagero Veneto) in Silvio De Michielis (il Friuli). Pozneje, ob 21. uri, bo po- govor o “ženskem novinarstvu” s Federico Angeli od Repubblice, ki zaradi svojih raziskovalnih član- kov o rimski mafiji mora živeti pod zaščito in se bo soočala s ko- legicama Chiaro Giannini (Il Gior- nale) in Marino Corsi od društva novinark Giulia... Ne moremo tu izpisati vseh do- godkov. Omenimo še petkovo srečanje, ob 18. uri, z ženo Enza Tortore Francesco Scopeliti, ki bo predstavila moževo knjigo “Lettere a Francesca” in ob 21h, pogovor o pravici oz. krivici v sodstvu “za rešetkami”, s pisateljem in pravo- branilcem zapornikov Pinom Ro- veredom ter časnikarjem Radia Ra- dicale Massimom Bordinom. Pro- gram z vsemi srečanji in nastopa- jočimi se dobi na spletni strani www. lealidellenotizie. wordpress. com V okviru festivala pa je prišlo do odprtja dveh razstav tržaškega fo- tografa Giovannija Montenera. V razstavni dvorani Furio Lauri na mednarodnem letališču v Ronkah so na ogled nje- gove barvne fo- tografije pod skupnim naslo- vom Drzni po- mol - Audace. Enkratna raz- gledna točka. Omogoča ne- skončno število najrazličnejših pogledov. Mon- tenero je zapo- slen v tiskovni agenciji dežele FJK “Agenzia Re- gione cronache” in je znan po svo- ji bogati fotoreporterski karieri za Il Piccolo in tržaške dnevnike Trie- ste Oggi, Cronaca in Primorski dnevnik, ko je sodeloval z Davori- nom Križmančičem. Svoje “scoo- pe” je objavil tudi v nacionalnih listih kot L'Unita', Cor- riere della Sera, Re- pubblica, Gazzetta dello Sport, v tedni- kih l'Espresso in Panorama, ter celo turistično repor- tažo o Trstu za New York Times, ko je bil v vseh ame- riških trafikah izo- bešen njegov po- snetek Velikega trga. Za predstavitev njegove večplastne izkušnje je Montenero prosil kole- ga in časnikarja Il Piccola Bruna Lubisa. Za oris avtorskega projekta, ki predvideva posnetke z enega sa- mega “zornega kota”, skozi vse let- ne čase in ob vsaki uri, iz enega od najznačilnejših tržaških gledišč - pomola Audace, pa je poskrbela kustosinja Muzeja novejše zgodo- vine Slovenije iz Ljubljane Nataša Strlič, ki je nedavno predstavila razstavo koncertne fotografije Ja- neza Bogataja v Miljah. Montenero je dokumentiral tudi vojno iz 90. let v Sloveniji in Bo- sni, z novinarjema Barbaro Gru- den in Alessandrom Marzom Ma- gnom je objavljal fotoreportaže za tednik il Diario in z drugimi po- ročevalci še za omenjene italijan- ske časnike. Izbor te dragocene in obenem boleče izkušnje, omejen le na vojno v Sloveniji, je na ogled na drugi razstavi z naslovom “Na- silje informacij” na samem kraju, kjer se dogaja Festival novinarstva, na trgu Franca Jožefa I. v Ronkah (zraven ronške občine). Na sredini otvoritvi razstave so sodelovali tu- di nekateri od omenjenih Monte- nerovih kolegov. Prizadeto in brez dlak na jeziku o uporabi oz. zlora- bi ter spektakularizaciji fotografij in podob pri poročanju iz vojnih in drugih kriznih žarišč. Razstavi je postavil fotograf in grafik Mas- simo Cetin, ki tudi sam razstavlja nekaj svojih posnetkov na drugi razstavi. Obe razstavi bosta ostali odprti za en mesec. Davorin Devetak Š Tržaška košarka V boju za povratek v A1 ligo Ronke / Festival novinarstva 2017 Montenerova “Drzni pomol - Audace” in Nasilje informacij Aktualno15. junija 201716 anes se veliko govori o globalizmu. Današnja tehnična civilizacija zagovarja globalizem, ljubezen do zemlje-matere, prijateljstvo vsega sveta, solidarnost. “To je vse prav”, je dejal Pahor, toda poleg globalizma, ki pomeni celoto in enakost, so tudi partikularizmi, ki pomenijo posamezne vrednote, ki morajo še naprej obstati: to so dežele, to so narodi. Ti obstajajo in imajo pravico obstajati. Partikularne vrednote je treba braniti! Evropa je edini kraj na svetu, kjer živijo v enotni uniji enote, ki še zmeraj obstajajo vsaka posebej. “Ni res, da je globalizem zadnja resnica o svetu”. V pogovoru je pisatelj mlade še spodbudil, naj študirajo, saj “izšolan človek lahko še vedno upa v lepšo službo”. Nekoč je bilo pri nas “koristno postati Italijan. Naši ljudje so v velikem številu žal postali Italijani…” Danes, hvala Bogu, marsikateri D Italijan s slovensko ženorazume, da je bolje dati otrokav slovensko šolo. Še eno vprašanje: “Kako v mladem človeku prepoznati pisatelja”? Iz načina, kako piše, kako bere, kako govori, je odgovoril Pahor. Že iz pisne naloge se takoj vidi, ali je človek zrel, ali zna pokazati neko globino, širino. Posebno zanimivo je bilo zadnje vprašanje mladih: “Ali obstaja zgodba, ki je Pahor še ni napisal, pa bi jo rad”? Pisatelj je jasno dejal: “Nisem fantast in ne maram si izmišljevati zgodb… Nikdar se ni zgodilo, da bi si česa takšnega želel. Sem realist, v tem sem ostal Kraševec. Kamen in črna zemlja”. Všeč bi mu bilo npr. napisati zgodbo o dramatičnem dogodku rudarjev, ki so pred kakšnih letom ostali zaprti pod zemljo… A nanje ni uspel misliti. Kot ne uspe pomisliti, kako so ga gestapovci zaprli v zidno omaro, v kateri ni utegnil ne stati ne sedeti ne klečati in je mislil, da bo znorel, da bo umrl… Najhujše, kar lahko človek doživi, je, ko nima nobene rešitve. Opisati stanje človeka, ki je pod zemljo in ne najde nobene rešitve, mora biti nekaj groznega tudi za samega pisatelja, ki se boji biti zaprt, brez diha. “Pisati zgodbe o človeku, ki trpi in se reši, je edino, kar mene gane. Edino, kar me prepriča, da bi bil ganjen do solz; medtem ko žal ne pridem do solz ob nobeni nesreči. Ni nesreče ni hudobije, ki bi me spravila, da bi se jokal. Jokati ne pomaga popolnoma nič. Je izguba časa. Je pa velika žalost, ki se spremeni v veselje, takrat, ko se reši nekaj hudega in človek ostane živ”. Rešitev iz smrtnega stanja: “To je lepo v življenju”! Toda “jaz pisati o tistem rudniku si ne bi upal. Že samo pripovedovati o tem me muči”. S 1. strani V Gorici je balotaža ... rugi krog bo potekal v nedeljo, 25. junija, in v primeru zmage Roberta Collinija bi v Gorici še povečali število slovenskih občinskih svetnikov. To pa je še dodaten razlog, zaradi katerega je vredno še enkrat poizkusiti, da se v Gorici obrne stran in začne znova. Slovenska skupnost je zelo zadovoljna z uveljavitvijo treh svojih kandidatov, Walterja Bandlja, Marilke Koršič in Marka Zavadlava, ki so nastopali na občanski listi Gorizia 100 sogni. Skupno so dosegli 475 preferenc in na najboljši način izkoristili nove volilne pogoje (dvojno preferenco). Marilka Koršič (202 preference) in Walter Bandelj (182 preferenc) sta najbolj glasovana kandidata na listi Gorizia 100 sogni ter tudi v celotni levi sredini in sta bila ponovno izvoljena v goriški občinski svet, ne glede na izid balotaže. V primeru zmage Roberta Collinija pa bi verjetno bila izvoljena v občinski svet tudi Mara Černic (145 preferenc), ki se je na isti listi uvrstila na tretje mesto. Zelo dobro je tudi četrto mesto Marka Zavadlava (73 osebnih preferenc), a to žal ni dovolj za izvolitev v goriški občinski svet; Štandrež tokrat ne bo imel predstavnika SSk v goriškem občinskem svetu. Nekoliko pod pričakovanjem pa je skupni rezultat občanske liste Gorizia 100 sogni, ki je skupno prejela 671 glasov oziroma 4,82%. D Trije kandidati SSk so k temurezultatu prispevali skoraj dvetretjini glasov, pa čeprav je bilo precej glasov razveljavljenih zaradi zgrešeno oddanih preferenc. SSk je tudi zadovoljna z izidom volitev v občini Krmin, kjer je tesno zmagal zmeren desno- sredinski županski kandidat Roberto Felcaro (48%), ki sta ga podpirali občanski listi Direzione Cormons in Start. Njegova izvolitev predstavlja presenečenje, ker je premagal favorizirano kandidatko leve- sredine Lucio Toros (46,91%) in tretjega kandidata Simoneja Bressana (5,09%). Očitno je krminske volivce prepričal z dobrim razvojnim programom, mogoče pa je k temu botrovala tudi kakšna napaka prejšnje občinske uprave. SSk je v Krminu podprla slovenskega domačina in priznanega vinogradnika Davida Buzzinellija, ki je na listi Direzione Cormons dosegel 88 osebnih preferenc in bil tudi izvoljen v občinski svet. Po zadnjih podatkih pa naj bi bil Buzzinelli kandidat za odbornika za kmetijstvo, kar bi bilo dodatno priznanje za slovensko narodno skupnost na Krminskem, ki v prejšnjem mandatu ni imela svojega predstavnika v občinskem svetu. Na koncu se stranka Slovenske skupnost zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so podprli kandidate SSk in tako pripomogli k temu, da imamo Slovenci v Krminu in Gorici svoje narodne predstavnike. S tem je bila tudi ponovno potrjena vloga narodne in zbirne politične stranke, ki je tudi v novih družbeno- političnah razmerah pokazala, da je neobhodno potrebna za predstavništvo v izvoljenih organih javne uprave FJK. Kočevski rog Romanje na kraj trpljenja obuda krožka Anton Gre- gorčič in Kulturnega cen- tra Lojze Bratuž, ki vsako leto organizirata romanje v Kočevski rog, -kar je torej posta- lo že tradicija-, je nadvse poh- valna. Njihovemu vabilu so se tudi letos odzvali udeleženci iz Goriške in Tržaške. Romanja so se udeležili v želji, da bi ob obletnici vsaj enkrat v letu v du- hu priklicali v spomin tragične dogodke izpred 71 let, dogodke, ki jih noben Slovenec ne bi smel pozabiti. Organizatorji so udeležencem tudi letos ponudili zanimiv program: med potjo se je avto- bus ustavil v Grahovem, kjer počiva dolgo zamolčani France Balantič in kjer so se udeleženci lahko ob spomeniku poklonili pesnikovemu spominu. Osrednji dogodek dneva je bila spominska svečanost ob mo- rišču v Podkrenu v Kočevskem rogu. Nazadnje pa so si udeleženci ogledali še samostan v Stični. V prostorih stiškega samostana so imeli organizirani vodeni ogled tistega dela samostana, ki je odprt za obiskovalce. V najsta- rejšem samostanu na Sloven- skem (njegovi začetki segajo v leto 1132) je danes osrednji državni muzej za krščansko umetnost in zgodovino. Med potjo pa so letos udeležen- ci imeli še ta privilegij, da so lahko v avtobusu poslušali bo- P disi razlago časnikarja Iva Jev-nikarja, ki je strokovno in po-globljeno predstavil zgodovin- ski okvir dogodkov iz najbolj tragičnega poglavja naše prete- klosti, kot tudi zgodovinarja Dejana Valentinčiča, ki razisku- je zgodovino in stanje sloven- skih izseljencev po svetu. Sled- nji je prikazal zanimive podatke o izseljencih iz raznih obdobij; o razlikah med Argentino in Združeni- mi državami Amerike. Argentinski Slovenci so skoraj “čudež”, saj so med manjšinami celo v svetovnem merilu ena tistih, ki so najbolje ohranjenili svoj jezik in narodne značilnosti. Precej slabša pa je situa- cija med ameriškimi Slovenci. Pozornost vseh je bila seveda usmerjena v po- datke, ki zadevajo leto 1945. Toda da razume- mo vse kasnejše dogod- ke, moramo vedeti, da je bilo pred ustanovitvi- jo prve vaške straže iz- vedenih s strani VOSa kar 880 likvidacij civilistov, ki se niso strinjali s komunisti. Le iz tega podatka lahko razume- mo, zakaj je prišlo do obo- rožene obrambe. Vedno znova pa nas pretresejo grozljive številke, do katerih so do zdaj prišli raziskovalci pol- pretekle slovenske zgodovine, ki zadevajo pokole po vojni: do zdaj je bilo na Slovenskem evidentiranih okoli 620 morišč; število brez procesa po vojni umorjenih v Sloveniji je okoli 150.000; število zahrbtno in zločinsko umorjenih Slovencev pa okoli 13.500. O osrednjem programu, o pri- digi nadškofa Glavana in o odličnem govoru Jacklitscheve je Novi glas že poročal. Naj do- damo, da je množica udeležen- cev slovesnosti sledila z zbrano- stjo, obenem pa si je verjetno marsikdo v tistem sugestivnem okolju skušal predstavljati tra- gične dogodke izpred 71 let, ki so še vedno samo v majhni me- ri poznani, saj med storilci in očividci še vedno velja zarota molka. Dogodke si zato lahko le delno predstavljamo in re- konstruiramo dejanja podivja- nih krvnikov na podlagi tega, kar so razkrili redki posamezni- ki, ki so preživeli in lahko pričevali. Treba je pri tem pazi- ti, da se ne ustavimo le pri čustvih žalosti in sočustvovanja z mučenci. Le tako se lahko na- preduje v analizi in razu- mevanju, katere in kakšne so bile odločitve, ki so privedle do tega, da so zločinci skrajno lucid- no, kot stroji, izvajali po- kole in v nekaj dneh uničili tako množico življenj. Preživeli pričajo, da so jetnike s kočevske posta- je peljali najprej v Mari- jin dom, kjer je danes občinska uprava. Nato so jih gnali po glavni cesti skozi Kočevje na drugo stran mesta, in sicer v Dom slepih. Po metodi stalini- stičnih sovjetskih komunistov, kjer sta se šolala npr. Tito in Ri- bičič, so žrtvam vezali zapestja na hrbtu, po dva skupaj, da bi (po izkušnjah v Sovjetski zvezi) onemogočili vsak beg. Z žico zvezane jetnike so peljali v od- prtih tovornjakih. V vsak posa- mezni tovornjak so stlačili 40 do 50 oseb. Vožnja do bližine brezna Pod Kre- nom je trajala 30 minut. Gre za vožnjo, med katero so jih mučili, po njih udri- hali z gorjačami, če niso gledali v tla. Na jasi, kjer se danes odvijajo slovesnosti, so jih odložili, nato pa so morali ob špalirju in udar- cih gorjač krvnikov preho- diti 150 m do brezna. Naj- prej so se morali sleči, na- to, po metodi ubojev v Sovjetski zvezi, so morali počepniti, da so žrtve kot na tekočem traku drugega za drugim streljali v tilnik. Baje je vse to mučenje tudi eden izmed vzrokov, da se nihče iz- med njih ni uprl. Na podlagi napisov na gumbih, osebnih predmetov, svetinj, ki so jih do- bili, so ugotovili, da v tem gro- bišču ležijo predvsem četniki in Hrvatje. Od 5 do 6 km dlje od tod pa so slovenske zvezane jetnike pelja- li s tovornjaki do Macesnove gorice po makadamski cesti. Ko so jih odložili, so med špalirji slovenski fantje in moški mora- li iti 300 m peš do jame. Med njimi so, kolikor je zna- no, preživeli le Dejak, Kozina in Zajec. V tem brez- nu gre predvsem za Slovence, saj je na svetinjicah, ki so jih našli tam okoli, upodoblje- na prevsem Brez- janska Marija. V Dvojnem breznu v bližini pa so krvniki pobili ti- ste, ki so se javili po amnestiji, po 15. septembru. Boleče je, da je odkrivanje pre- teklosti prepuščeno še vedno le nekaterim pogumnim posa- meznikom. Raziskave bi morale potekati vsevprek, pri vseh slo- venskih družinah, saj je v vsaki slovenski hiši po vsej verjetno- sti kak sorodnik, ki je doživel nasilje komunističnih pokolov ali zatiranje povojne oblasti. Treba bi bilo vso to zamolčano preteklost obelodaniti. Gre namreč za normalno razisko- vanje, za spoznavanje naše zgo- dovine. Kako to, da nekateri po- stavljajo problem odpuščanja pred problemom spoznavanja in raziskovanja resnice? Saj je vendar jasno, da bi moralo biti zaporedje obratno, pred od- puščanjem mora nujno priti do spoznanja zločina nad sloven- skimi brati, do obsodbe zločina, obžalovanja, kesanja. Anka Peterlin S 3. strani Boris Pahor mladim Foto A. Peterlin Foto A. Peterlin