Izhaja vsak dan razen aobot, nedelj in praznikov. mtmmmmmmm Issued daily escept Saturdays. Sundaya and Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki proatori: 2657 South Lawndale Av*. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ava. Tslephon*. Rockwell 4»04 ljto-vear XXXVI Cena lista je $6.00 Entered M »econd-«U*» matter January 16. 19U. at th* poet-otfloe at Chicaio, llluiola. under the Act of Conireu of Merch I. 1»7*. CHICAGO 23. ILL. PONEDELJEK. 19. nov. (nov. 13). 1944 Subacrlptlon $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 222 Acccptance for Siailing at special rate of poatage provided for in seetion 1103, Act of Oct. 3, 1017, authoriaed on June 4. 1H18. Nemške čete odhajajo iz Metza! Američani napadli japonsko brodovje! Tretja ameriška armada zdrobila nacijske = obrambne črte v prodiranju proti Saarski kot- Stalin "r(177alil" , avl l.l . ■ B • • UuiiUlll lini.—Ameriška letala in enote bojne morna-1 rice potopile sedem japonskih rušilcev in tri transporte.—Rusi zabili zagozdo v nemško linijo pri Budimpešti in presekali železnico, ki vodi v Siovakijo. Bolgarske čete in jugoslovanski partizani okupirali sedemnajst naselbin pri Skopi ju Psrlt. 13. nov.—Nemške čete beže iz Metza, trdnjavskega mesta v Franciji, iz bojazni pred zajetjem, se glasi naznanilo iz glavnega stana zavezniškega poveljstva. Tretja ameriška armada prodira naprej na 70 milj dolgi fronti. Nemške čete beže iz Metza po dveh cestah proti vzhodu. Beg je sledil zdrobitvi nacijskih obrambnih linij. Poročilo pravi, da so oddelki ameriške armade prodrli 15 milj daleč v smeri Saarske kotline. Američani so presekali železnico Metz-Saarbrucken v več krajih in ustanovili nova mostišča ob reki Nied. Šesta ameriška oklopna divizija je dospela do Hernyja, 17 milj od Saarske kotline. Pričakuje se, da bo Metz kmalu padel. Pearl Harbor, Havaji. 13. nov. -Sodi se, da so Japonci izgubili najmanj 25,000 mož, ko so ameriški letalci in enote bojne mornarice napadle japonski konvoj v bližini Leyta. Admiral Chester W. Nimitz je naznanil, da so bombe potoplij sedem japonskih rušilcev in tri transporte. To je že drugi težki udarec, zadan Japoncem, v zadnjih desetih dneh. Ameriški letalci so sestrelili tudi več sovraž-. nih letal v spopadih v zrajcu. L*yt*. Filipini, 11. nov. — A-meriška letala in enote bojne mornarice so napadle japonski konvoj v zalivu Ormocu in po topile sedem rušilcev in tri transporte, ki so skušail izkrcati nove čete na tem otoku, se glasi naznanilo. Nadaljnji transport je bil napaden in potopljen v Mindorski ožini v bližini Filipinov. Vsi japonski vojaki na transportu so utonili. japonsko ljudstvo Vladni krogi še niso komentirali govora poroča, da so ruske čete zabile zagozdo v nemško obrambno črto pri Budimpešti s preseka-njem železnice, ki vodi iz glavnega ogrskega mesta v Siovakijo. Druga ruska armada prodira ob tej železnici proti Budimpešti, Miskolcu, petemu največjemu ogrskemu mestu, ter čeho-slovaški meji na jugu. ' Rusi so prodrli dvajset milj dalč ob reki Tisi in obkrožili nemške in ogrske čete na južno-vzhodni strani Budimpešte. U-radni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi zasedli Piliš, križišče železnice Cegled-Budimpešta, 22 milj od ogrske prestolnice. Sofija poroča, da so bolgarske čete in jugoslovanski partizani okupirali Veles, Sveti Ni- - - - kola in petnajst drugih naselbin ff«f «ile bore za ombodUtv v bližini Skoplja, Jugoslavija, I ljudstev Vzhodne Azije izpod po zdrobitvi odpora nemške sile. britskega in ameriškega impe- London, 11. nov. — Premier, riallzma. Churchill je priznal, da nemške Domej dostavlja, "da so se že leteče bombe novega tipa V-2 podala znamenja, da bo Ru-padajo na Anglijo. Dejal je, da sija revidirala svojo zunanjo pote lete v stratosfero 60 do 70 |itiko v Mladju z razvojem do-milj visoko in potem treščijo god kov* U tega sledi, ds mors na zemljo. j tudi Japonska osvojiti realistič- Te bombe so dolge 40 do 50 no poetiko, da se usoglasi z no-čevljev in premer je štiri do se-! vo situacijo, katero je ustvarili! dem čevljev. Bombe razvijajo Rusjja." brzino 3000 milj na uro. Vsaka' Ssn Frsncisco. Csl.. 11. nov. — Govor maršala Stalina zadnji ponedeljek je presenetil in raz-žalil japonsko ljudstvo po poročilu japonske časniške agenture Domej, katero je oddala tokijska radiopostaja. Vsebina tega govora je glavna točku diskuzij na Japonskem, dasi ga vladni krogi še niso komentirali. Stalin je v svojem govoru obsodil Japonsko kot agresivno državo. Njen zahrbtni napad na Pearl Harbor je primerjal nemškemu napadu na Rusijo in naglasil, da morata biti Nemčija in Japonska popolnoma razoro-ženi po zaključenju sedanje vojne, da ne bosta nikdar več ogra-žali svetovnega miru. Japonski propagandisti poudarjajo, da se japonske oboro- bomba vsebuje čez tono eksplozivnih snovi. Govornik na tokijski radio-postaji je dejal, "da ponovna iz- Nemci se bahajo, da bodo volitev Roosevelts za predsedni-bombe porušile London in An- k. Zd^J^P^^ tverp, belgijsko luko. umu. »»• —— --------- Psrls. 11. nov. — Tretja ame- zvergkim znsčsjem ameriškega riška armada, katere poveljnik jjudgtvft jn mobilizirati vsa je general George S. Patton, je srec[gtva za zlom Amerike.' v ofenzivi na 75 milj dolgi fronti prodrla osem milj daleč v smeri Saarske kotline, nemškega industrijskega središča. Ta fronta je v plamenih. Metz, francosko mesto in nemška trc^- Prvi oddelki ameriške armade so pognali Nemce z utrjenih pozicij v sektorju Maiziers-les-Metz in jih zasedli. Maiziers-šest milj mesta ob >dpira Osem divi-v nemški sili nu General Douglas M^Arthur.^.^ dei0ma obkrožen poroča, da oddelki ameriške di-|n^v"' arnttriikf> « vizije prodirajo proti Ormocu, japonski trdnjavi na Leytu, in drobe odpor sovražnika. Japon- I Metz "in jih zasedli, ska sila na tem otoku je bila v ™eu * zadnjih dneh ojačana in šteje Ief .Je -i okrog 40,001) mož. Štiri odpira pot menske divizije, so v akciji ^ ^^^Kno. U japonski sili. ameriške armade je Ameriški letalci so sestrelili 1»J _4lfi sill najmanj 16 japonskih letal v ofenzivi proti spopadu v zraku, sami pa so iz-lleJ lroru ' gubili tri letala. waahington. d. Cm 11. nov. — \yiada morda poteze Ameriški bombniki tipa b-29 so ( k ielezničarjeV * dvignili s svojih baz na Ki-\v ™ul/fW ^skem in napadli pomole, Chicago, 13. nov,—Pričakuje »kladiva in druge naprave v se, da bo vlada posegla v stavko Nankingu, sedežu lutkarske vla- železničarjev, v kateri sta priza-d<' v zasedeni Kitajski, feombni dcti železnici Chicago, North n»pad na Nanking je naznanil ghore & Milwaukee in Chicago, K*ri"ral H. H. Arnold eno uro Aurora & Elgin Stavko sta P" radijskem poročilu iz Tokija, I oklicali uniji železniških sprem aa "fnenik«, bojna letala bom-1 nikov in strojevodij zadnji petek Finska vlada v novi krizi Odnošaji s sovjetsko Rusijo sporna kost meriška tordirajo Kijušu in Yawato, *rediš< i" jeklarske industrije na J^r.ski celini. Ti sts oddalje- ni 700 Ja,, bili ta r»nja "I ja v znak protesta, ker sta kompa-niji zavrnili zahtevo glede zvi-ftanja plače za devet centov^ na uro. b^Ki K milj od Nankinga. jeklarski središči sta • ameriškega bombardi-i ,, * 7raka v štirih prejšnjih \RegistrOCtJO ZO VOlttve ■ Radio Tokio je posva- v pranciji ljudstvo pred no-1 adi Pariz, 11. noy. - Zftiskr 1 Arnold je dejal, da starost, 21 in več let se todo« -Ji« o rezultatu napada gistnrale za vol.tve prv^v zgo 'r»skf n Yawato kmalu raz-1 dovini Francije^ Mestn rnarični department tve ae bodo vršile v februsrj^ naznanil, da so ameri- prihodnjega leta. splott*P-noroice potopile šest pozneje. Nsjmsnj tri milijone parnikov in eno kri- več žensk kot mošk Pacifiku. Od zsčetks ležilo volitev, če ae francos« enote ameriške boj- vojni ujetniki, k« * ' *lim, je razumevanje da hočemo storiti vi da »o Finci pognali Nemce iz Ivala in zasedle U) mesto Nem-Ako poveljstvo je priznalo umik vojaških čet lz Ivala. z»*no pa je naznanilo, da ruske kolone n" ---------------------------- padajo nemško vojaško poasnao, ^ ^ ^ y ^ ^^ fM lrbo|J "" ianja položsjs Borimo ae proti sovražniku, ki rs/ume aam< eno stvar • silo. To bomo u porabljali,-da ga potisnemo na kolena" V Belgiji je nsHslfi skutno i Ifomsnjkanj« živtr^a Jn drugih ptitreMčin. tyr\ Varangerfjordu. 60 milj z-ijsdno od Kirkenesa, norveške juke katero at» Rusi pred dvema tednoma zasedli. Finska ae Je obvezala, ko je podpiasls premirje s Rusijo, da f^ru rnfcke Čete • »VO- bo izgnala jega ozemlja. Waahlngton, D. C., U. nov. — 'redsednik Hoosevelt se je triumfalno vrnil v Washington iz Iyde Parka, N. V„ kamor Je šel tik pred volitvami. Kljub deževnim nalivom ae je zbrala množica čez 340,000 ljudi ob ?ennaylvania ave in navdušeno pozdravljala predsednika. RiH)H«'Ve|t m' Je vozil V o(l|>l tem avtomobilu proti Bell hiši, v kateri bo prebil nadaljnja štiri leta kot predaednik, Poleg njega sta bila podpredsednik Henry A, VVallace in novoizvoljeni podpredsednik Harry H Trumun. Ko je R(K>sevelt izstopil I/ posebnega vlaka na glavni železniški postaj*,, ao ga poztlravili člani njegovega kabineta Med terni ao bili vojni tajnik Stlm-•ln, delavaka tajnica Frances Perkins, poljedelakl tajnik Wiekaid in trgovski tajnik Jones Po prihodu v Belo hišo se Je Roosevelt takoj lotil dela Imel je prvo konferenco a čssnlkarjl po izvolitvi. Povedal Jim Je, da m je zmotil v ugibanju, koliko elektoralnlh gluaov bf* dobil. Pričakoval je, da Jih bo dobil le prejel jih je pa akoro sto več » Predaednik perzijške vlade odšlopil Teheran, Perzija, II. nov -Prerrfler Mohsmed Ha*d Je ie-aigrtirsl leni močnim pritiskom siiVjetske vlade, IMtiak Je ale-dll, ko je Saed »nlklorul oljne kirneeaije RualjI Zdaj je goto-vo, da bo Kualja dobila koncesije i Maršal Tito nastopil pred skupščino Stalin, Roosevelt in Churchill počaščeni Waahln0lon, D. C.. 11. nov. Radiopostaja Svobodna Jugo slavija poroča, da se je jugoalo vanska protifašistična akupšči< nu prvič sestala v Belgradu in >du je maršal Tito, poveljnik Ju goalovanske osvobodilne arma de, imel govor. Preti delegati, ki ao prišli v Belgrad iz vseh krajev Jugoala vije, je Tito dejal, da popolno ma zaupa aovjetski Huaijl, Ve liki Britaniji in Ameriki. Ti zavezniške velesile ao vlivale l>ogum jugoslovanskemu Ijud stvu tri in pol leta, ko Je vodilo j junaško borbo proti mogočni nemški okupacijski alli. Skupščina Je izvolila Tita, predsednika Roosevelta, premi erja Churchilla In maršala Sta liha /n častne predsednike *vo jega zasedanja Francoski urednik ustreljen Spoznan je bil za krivega izdajstva Parls. II nov. — (jeorges Hus-rez, urednik pariškega Itata Adjourdhul v času nemške okupacije Francije, je bil na obravnavi pred poaebrilm sodiščem sposnsn za krivega izdajstva Nekaj ur po obsotlbi je bil Suaiez odpeljali v pariško pted-mestje, postavljen ob zid ln u* streljam. Suaiez je speliial na generala ChsrleM de <#i»ulla, predaed-»iiki« začasne vlado, za pomilostitev, Slednji je afrel odklonil, nakar je bila ob*>dbii livršens Anglija podprla holandtko vlado vstaja iz razvalin Poiebni odbor za obnovo B e l g r a d a ustanovljen EKSEKUCIJA HRVAŠKIH RODOLJUBOV Wsshington. D. C.. 11. nov. — Radio Svobodna Jugoalavijs poroča, da je bil ustanovljen posebni odbor pod pokroviteljstvom narodnega avota za o-svoboditev Srbije, kateremu Je bila poverjena rekonatrukclja razdejanega Belgrads, Poročilo Je prestregel ln objavil urad za vojne Informacije (OWI) v Wa-shlngtonu. Miha jI Hatkovič je bil imenovan za župana Bolgrada in načelnika odbora. Uatanovljene so bile dslovne brlgsds is prostovoljcev, ki odstranjujejo po-drtine a cest in popravljajo vludna in privatna poslopja. Radijsko poročilo pravi, da ftivila in druge potrebščine prihajajo v Belgrad iz Banata in drugih oavobojenih srbskih pokrajin. Cene ao bile določene po člsnih civilne adminiatrselje. Skoro polovles jsvnih naprav v Belgradu spet funkcionira; vozovi cestne železnice vzdržujejo promet, ki je bil Ustavljen, ko so se vršile bitke ss posest t Belgrada. V mesto prihaja tudi premog in triilčs s blagom so ae pojavila. Politika, glavni belgrsjskl list, spet izhaja v prejšnjem obsegu. Prva izdaja je vsebovsls govor maršala Tita, katerega je imel po oavoboditvl Belgrads, kakor tudi izjave, katere ao podali dr. Ivan Ribsrj general Kocu Po-povič in general Petko Dapče-vi« Helgradsku gledališča ao odprla vruta In oedaj predvajajo sovjetske filme, kl vzbujajo ogromno zanimanje množic. Drugo poročilo pravi, da je bilo na podlsgi dekretov, kste-re je uveljavil Ante Pavellč, Hitlerjeva lutka, 18 hrvaških rodoljubov obešenih v Zagrebu. Ti ao bili označeni kot "bandltl ln komunisti." Zsgrebška ra-dlojioataja pod nucljako kontrolo Je naznanila, dn so ti nspadll železniško postajo v Podsusedu v bližini glavnega hrvaškega mesta na progi Zagreb-Maribor. I Švica naznanila re»ignacijo zunanjega ministra Bern, ftvlca, U. nnv - Vlsd-nl svet Je naznanil, ds Je zuns-nji minister Marcel Pilet-Oolsz rsalgnlrsl. Kot vsrok ae ome-utija stališče aovjotake Rusije napram šviearakl vladi. Moakvs jO nedavno odbila ponudbo Avi« ce glede obnovo dlplomstlčnlh odnoiajev, zaeno pa Je izrekla obdoliitev, da jo švlcsraks vlada pod fašiatičnim vplivom. Masne aretacije izdajalcev v Belgiji London, 11, nov. — Belgljaki justični minister Js nsznsnil v poalarihkl sbomlcl, da je bilo H,0otlpretlse»lnik vlade, je t/javll v parlamentu, da bo Ve-' • lika Britanija podpirala zahtevo holaridake vlade, tla mora llo-I lartdlja dtrbitl odikodnino tid I Nemčijo za Iktuki, kj Jo je povzročila naeijska okupacijska » sila v Holandiji Ta odškodnina mora biti v obliki odstops pruskegs ozemljs Holandiji. To ozemljo mors prlU v ekonomsko holsndako območje na začasni sli trsjnt isidlagl. . i -j^lja . aliiidiŠi prosveta THE ENLIGHTENMEMT GLASILO M LASTNINA SLO VEM B« MAltODKE RODPORME JEDMOTE Ot«.* ol and publlshed bf Sloeeae Matioanl Beneflt Sodetv N»Totalna a* Zdrui.ne dria»e (lave« Chlcega) Is Kanado M 00 n. Uto. M.00 m pol leu. »1.50 - faM U* M ii Cook Co., $740 M colo leto. »3 75 u pol lote! u »»f««^0 •^Tj Suftbcrlptlon rolo« for tho Uniiod Stalo. (except Chicago) and Canada »».00 por j—m. Chicago aad Cook County 97M fft TOOf. (oreign counirias »9.00 por T««- .............. Cono oglasov po dogovoru,—Befcnplot dopuor in čUnkoT ao no rra£a)o. Rokopisi literarne vsebine (trtico. dnCno. potmi Ud.) ao vrnejo poiUJatelJu lo t slučsju. U Je prtlošU Glasovi \z naselbin Advsrtislna raioa on egreement.—Manuscripts of oommunicattona •od ujMolicitod articles wUl not bo roturnod. Othei manuacripta. •uch aa atorloa. pUyt. poems. etc. wtll bo roturnod to aeados oaly »bon accffmpan*^« bf aeli-addrefaed and stamped envelope. Naslov na vae. kar ima stik a listom PROSVETA 2857-50 So. Lswndalo Aro.. Chicago 28, Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 30, 1044), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je > tem datumom potekla naročnina. Ponovit« Jo pravočaano. da ae vam list nc ustavi. Po volitvah—ll Demokratska stranka je prišla iz zadnje kampanje zelo poživ-ljena, toda ne prenovljena. V bistvu je ista stranka kot je že dolga desetletja: na jugu torijska in burbonska do mozga, izven juga, posebno po velemestih pa enako korumpirana in reakcionarna kot Je republikanska. Na primer Kellyjeva mašina v Chicagu, Hague-jeva v Nevv Jerseyju, Pendergastova v Missouriju, tamanitska v New Yorku in še marsikje. Tudi v Clevelandu je toliko gnila, da jo Frank Lausche dosledno odriva od sebe in ignorira; zelo je dvomljivo, da jo bo mogel reformirati zdaj, ko je z izvolitvijo za ohijskega governerja postal njen titularni vodja. Da je bil nominiran in izvoljen, je predvsem njegova lastna zasluga kot dinamične, sposobne in privlačne osebnosti, in pa zasluga organiziranega delavstva, ki je zanj agitiralo na vsej črti. Faktično bi bila demokratska stranka brez Roosevelta mrtva kot ptič "dodo". Življenje ji daje lt on, oziroma drži pri življenju. Ce bi ne bila njega ponovno postavila za kandidata, bi sigurno ne bila zmagala. In demokratski bossi so ga zadnjič in pred štirimi leti ponovno nominirali, ker se ga niso mogli ubraniti, dasi je bil mnogim enak trn v peti kot Henry Wallace. Wallaca so se zadnjič iz-nebili in tudi prisilili Roosevelta, da mu je dal brco. Ali Roosevelta, ki je že v let*h, bo stranka prej ali slej izgubili —sigurno je to njegov zadnji termin. In ko ga izgubi, bo izgubila tudi silo, ki jo zadnja leta drži ookonci. Brez njega bi bila izven Juga že v razsulu—na jugu se drži v sedlu edino z volilnim davkom, s katerim jemlje pravico do glasovnice milijonom revnih državljanov, tako belopoltcem kot zamorcem. Faktično je ta stranka že v zadnji kampanji marsikje pokazala popolno odrevenelost. Iz mrtvila sta jo potegnila odbor za politično akcijo CIO in njegov dvojček—narodni državljanski odbor za politično akcijo, oba pod Hillmanovim vodstvom. V Wisconsinu Ji je skušal dati življenje bivši socialist Daniel Hoan, toda se mu ni posrečilo in bil je poražen za governerja. V Ohiu Ji je dal življenje Frank Lausche, v Minnesoti bivši farmer-laboriti, ki so se združili z demokrati, v Nevv Yorku pa ameriška delavska stranka in liberalna stranka, ki sta dali Rooseveltu 804,-693 glasov—njegova večina je v tel državi znašala le 256,796 glasov. Pribito je dejstvo, du bi bila demokratska stranka brez energične kampanje s strani organiziranega delavstva izven juga poražena ns vsej črti—tudi njene velemestne korumpirane mašine a la Kellyjcva, Hagueva, etc. In \<>diteljl CIO in v manjši ali večji meri tudi voditelji unij ADF so vpregli vse sile največ le radi Roosevelta. Svoj cilj so dosegli in povrhu tudi povečali demokratsko večino v nižji zbornici kongresa za 25 članov. Kaj sedaj? Ali bo delavstvo imelo kakšne koristi od te demokratske zmsge, za katero si lahko lasti vso zaslugo? Faktično bi bili demokratje na vsej črti poraženi, ako bi unije ne bile organi-znale tako efektivne kampanje. Odgovor na gornje vprašanji bo dala bližnja bodočnost. Moralno so demokratje dolžni dati dt lavstvu vse, kar je mogoče iztisniti iz kapitalizma, toda je dvomljivo, da bo dobilo kaj več kot nekaj drobtin. Saj je bil Roosevelt pred štuimi in osmimi leti tudi izvoljen v pretežni večini z delavskimi glasovi, kakor tudi mnogi demokratj" m lepublikam i. Toda v zadnja oportunistlčnih republikancev. Ce Je ts naša domneva previlne. tedaj bo delavstvo tudi še po teh volitvah pobiralo le drobttne, kl bodo pedale x demokratako-republikanske mize Murrsv, Hillman, Green in drugi delavski voditelji bodo mogoče imelt mslo več ugleda v Boli hiši, lahko tudi mslo več ugleda v kongreau tods delavstvo bo Ae hodilo od Poncija do Pilsta Upoštevano in do svojih pravic bo prišlo šele tedaj, ko si zgradi sli pomaga zgraditi novo masno in pravo ljudsko stranko • programom demokratičnega socializma. O NAŠIH VOJAKIH Linden, N. J. — Izvedeli smo, da je nekje v Franciji pogrešan član našega društva št. 540 SNPJ Tony Skarl iz Hillsida, N. J. On je služil kot strelec na bombniku. V Evroj>o je bil poslan meseca junija. Doma ima ženo, starše, sestre, dva brata in enega, ki je tudi pri vojakih. Vsi so člani SNPJ. Upam, da še živi. Ameriški mladeniči so danes po vsem svetu, kjer se bojujejo za pravico in svobodo vseh ljudi in izpostavljajo svoja življenja smrti. Mi starši želimo, da bi bilo čim prej konec vojne in da se zdravi povrnejo domov. Rada čitam dopise. Citam jih v več listih in se tako kratkočasim. Citam rada to ali ono, samo da imam več za čitati, kajti, nam materam je zelo dolg čas po otrokih, ki so razkropljeni po svetu. Cele noči prečujemo v skrbeh. Od našega društva je deset članov pri vojakih. Vsi so onkraj morja, razen mojega starejšega sina. On je bil že v več državah, mlajši sin Johnny pa je v Italiji in Frank nekje na Pacifiku že drugo leto. Od tu je šlo na Havajsko o-točje neko dekle, kjer se je o-možila s svojim ljubimcem. Ona je ruske narodnosti, njena mati pa Ukrajinka. I Na zadnji društveni seji št. 540 SNPJ smo slišali poročilo Li-ota Bizjaka, kateri je zastopal tri slovenska društva na Vseslovan-skem kongresu v Pittsburghu. Povedal nam je veliko zanimivega. Ko smo imeli 3. septembra majhno zabavo društva it. 540 pri družini Skarl, je brat Mihael BrataiUch kolektal za ambulan-co, katero bodo poslale Progresivne Slovdnke v Jugoslavijo. Nakolektal je $45, nakar je družina Skarl dodala še $5, društvo št. 540 tudi $5 in tako smo iz slovenske naselbine Elizabeth poslali Progresivnim Slovenkam kam v Cleveland $55. Tudi obleke in drugih potrebščin bomo tu skupaj spravili čim več ko mogoče, da tako pomagamo našim bratom in sestram v stari domovini. Sramota je, da ljubljanski škof Rožman blagoslavlja in čestita morilcu Hitlerju. Ali je on kakšen Kristusov namestnik? Bolje bi mu pristojalo, da bi ga klicali pomagač klavcu slovenskega naroda. Ubogi slovenski narod! V poljskem časopisu sem či-tala, da je Jakob Črne, duhovnik iz Jugoslavije, zopet v Pru-siji skupaj s poljskimi duhovniki. On je župnikoval na Bledu. On gotovo ni čestital Hitlerju, zato so ga odpeljali v Nemčijo. Citala sem, da so v Franciji zaprli petsto katoliških duhovnikov. Tja spada tudi ljubljanski Škof, bi vsaj malo spoznal Hitlerja. Zakaj bi se škof bal smrti? Saj bi po smrti dobil plačilo. Kadar bo Hitler premagan, upam da bo prišel vrag po svoje. Sedaj se vsi bojijo Rusov in partizanov. Faktično pa se boje za svoje bogastvo. Agnes Paaarlch. O SMRTI RRATA Sheridan. Wyo. — Naznanjam članstvu SNPJ, da je umrl moj brat Jože Podgornik. On je bil moj zadnji brst, ki sem ga še imel. Umrl je nepričakovano. Z mojim sosedom sva bila na njivi. Ko se je znočilo, sem šel domov in našel v hiši mrtvega brsta. Hitro skočim k sosedu Janezu in mu povem, da nst je umrl brat On ae je začudil, ksjU pred deee timi minutami ge Je videl, ko je hranil kokoši S sosedom sva šla nato v hišo, ga tresls ln klicala, s bilo je vse zastonj, on )e saspal za večno. Male pred smrtjo je hotel zakuriti peč. da bi si malo skuhal, tedaj pe je padel v znak in njegovo delo je bilo dokončana NI še minulo leto dni in v hiši sem imel dvoje smrti Žena ml je umrla 6. novembra Isnskega leta. brat pa 2. oktobra t. 1. In sedaj sem popolnoma sam. kajti moji štirje sinovi so na fronti. Kaj bo z njimi, ne vem. Upam, da se bodo zdravi povrnili domov. Najbolj se bojim za mlajšega, kajti njegov regiment je na Filipinskih otokih. Naj še omenim, da je bil brat Jože doma iz Cerknice. Po domače so ga klicali Temincov Jože ali Pepe. O njegovi smrti bi poročal že poprej, toda sem bil zaposlen s koruzo, katero sem pričel trgati baš tedaj, ko je brata dohitela amrt. Koruza je bila letos zelo lepa. Tu smo imeli spomladi veliko dežja, poleti je bila suša, sedaj pa je zelo lepo in suho vreme. Najlef>še se zahvaljujem društvu št. 327 SNPJ za krasni venec in tolažbo. Mislil sem, da mi bo srce počilo od žalosti. Počivaj mirno, dragi brat! Leopold Podgornik. BODIMO VELIKODUŠNI! Chicago, IU. — Danes, ko pišem te vrstice, je Vernih duš dan. Današnji dan nas opominja na nekaj, kar je tako težko zapisati. Nekako skrivnostno svečani in z grozo prepleteni občutki nas prešinjajo, ko se nam nehote in ponovno oglašajo klici v naših dušah: "Pomagajte, pomagajte, vsaj vi, ki ste nam najbližnji!" Da, dragi bratje in sestre slovenskega naroda. Tako nas uči naša sv. vera. Zato nam danes na Vernih duš dan uhajajo naše misli na naša pokopališča, na naša groblja, na našo grozno veliko groblje Slovenijo — Jugoslavijo. Z vso silo nam kličejo ti glasovi: "Pomagajte, pomagajte, vsaj vi!" Opozarjajo nas ameriške Slovence na današnji dan, da smo jim najbližnji in naj se usmilimo naše porušene in do tal uničene domovine. Izpod groznih razvalin čujemo glasove naših dragih rajnkih o-četov, mater, bratov, sester, o-trok ter sorodnikov in mnogih prijateljev. Oni nas danes ne prosijo zase, ne, kajti oni so že prestali vse preganjanje, lakoto in mraz. A prosijo za njihove drage, prosijo z milim glasom: o usmilite se jih vsaj vi! Dragi rojak in rojakinja, ali ne čutiš tudi ti tako? Prepričana sem, da. Saj smo vendar kristjani, ki smo vsi dobro poučeni v Kristovih naukih, ki nas je učil in nas Še uči, da je treba predvsem pomagati svojemu bližnjemu kakor samemu sebi, Kdo pa je naš najbližnji? Gotovo naš lastni narod v domovini, ki je ves raz|>et na krvavi Golgotl! Ko je svetopisemski bogataš obvezal in oblekel ubogega Samarijana ob cesti, ni vprašal, h kateri stranki spada, temveč videl je v njem človeka v trpljenju in je pomagal. Znameniti svetnik sv. Martin je odsekal kos svojega plašča, da je na pol nagega siromaka pokril. Sv. vera nas uči nage oblačiti, lačne nasititi in prav danes na Vernih duš dan čujemo svarilni klic iz grobov: "Usmilite se nas tudi vi, da boste enkrat tudi sami usmiljenje dosegli." Vsem je že gotovo znano, da se je med nami Slovenci pričela velika kampanja za jugoslovanski relif, predvsem s pobiranjem obleke. Sprejema se vse, le preslaba in raztrgana obleka ne, ker v to so zaviti doma zdaj u-bogi reveži Prosimo posebno žene, naj pridno vse preiščejo, kar je še porabno ln in bi se dalo nositi, pa naj pošljejo v naš relif-ni urad Tudi obuvsla se sprejemajo, a ne z raztrganimi podplati. Čevlje, to je pare, ki gredo skupaj, je treba skupaj z veza ti, da se čevlji ne porazgube potem drug od drugegs. Posebno dobrodošla bo otrošks obleka in pa stari jopiči "svvesters". im »ive Ako je umazano, prosimo, da o-perete, a gladiti ui treba, ker bo itak vae povezano v bale. Za okolico okrog sv. Štefana je velikodušno daroval svoje prostore naš slovenski zdravnik dr. Joaeph E. Ursich, W01 W. Cermak rd. in Wolcott ave., to je nasproti slovenske šole sv. Štefana. Tu bomo zbirali obleko. Prosimo žene in dekleta, naj pridejo, ako morejo, ob večerih po sedmi uri pomagat v omenjene prostore. Prostori so odprti vsak večer od sedme ure zvečer naprej. Tkom dneva pa ae bo dobil ključ od prostorov pri mrs. Mary Tomažin na 1904 W. Cermak rd., to je preko ceste. Toliko v pojasnilo za sedaj. In še enkrat kličem, pomagajte in darujte obleke in vse kar morete v ta namen. Domovina vas prosi. Ne preslišimo njene prošnje! H. Kušar. vj - NOVA PODRUŽNICA SANSa V EUCLIDU Cleveland, 6,—Dne 1. novembra so ustanovili zavedni rojaki v develandskem predmestju, v Euclidu, že davno potrebno postojanko Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS). Direktorji Slov. društvenega doma so sklicali v to svrho sestanek, kateri je bil nepričakovano dobro obiskan, kar znači, da so SANSove smernice na zdravi podlagi. Na sestanku sta govorila glavna odbornika SANSa Leo Kush-lan in Janko Rogelj. K besedi je bil poklican tudi Krist Stokel. Vsi trije so v poljudnih besedah poudarjali SANSove zasluge v korist našega naroda. Naglašali so, da se SANSovo politično delo bliža svojemu koncu in da bo treba v bodoče posvetiti precej energije tudi za materialno pomoč našim ljudem. Po verodostojnih poročilih bo prihodnjo zimo umrlo v Jugoslaviji najmanj milijon ljudi od lakote in mraza, ako ne dobijo nujne pomoči. SANS se tega dejstva zaveda, zato je takoj organiziral nujno pomožno akcijo in bo skupno e hrvaškimi in srbskimi organizacijami skušal napolniti ladjo, ki baš sedaj prihaja iz Jugoslavije Pri tem humanitarnetn delu ne smemo pozabiti tudi Progresivnih Slovenk, ki se trudijo kot čebelice, da bi čim več obleke in jedil poslale na parnik. Po uvodnih govorih se je usta no vila podružnica št. 106, h ka teri je takoj pristopilo nad 30 članov. Ampak to je šele začetek. Znani agilni narodni dela vec Jim Rotter je izjavil, da bo mo posekali še st. clairsko podružnico in kar on reče, to tudi misli. Euclidska društva imajo pripravljene že kar cele stotake, da jih podarijo za pomoč nesrečnežem v domovini. Pevski zbor Slovan je pa sklenil, da bo kor-porativno pristopil k podružnici. Odbor podružnice sestoji iz sledečih članov: predsednik Ahaci j Prežel, jpodpredsednik F.rank Žagar, tajnik Frank Česen, bla-gajničarka Mary Konestabo, zapisnikar James Rotter. Nadzorniki: Mary Yapel, Antonija Sve-tek in Mary Segulin. Publicij-ski odbor: Frank Fende, Frank Rupert, Jennie Hrvatin in Joseph Mah. Prireditveni odbor: Martin Vogrin, Frank Segulin. John Ivančič, Mary Ster, Frances Zaje, Frances Mezget in Frances Rotter. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slov. društvenem domu na Re-cher ave. Pristopite in pomagajte! Frank Česen, tajnik KOMENTARJI IN SPOMINI Canton. O—Malo naa je, zato je tudi list majhen. Prosveta se tiska na štirih straneh, izvzem-ši sredina številka. Za današnje razmere ne bi bila nič prevelika, ako bi se povečala na šest strani. Ako pomislimo, da dobimo 250 iztisov na leto za borih $6, je to Jako poceni. Samo prazen papir je skoro vreden te cene. V l'stu, ki je majhen, se moramo omejiti na kratke dopise, tako da lahko dobi vsak dopisnik nekaj prostora. • • • Sedaj pa nekaj besed o drugih stvareh V distriktu Afri-que, v južnozapadm Franciji, je trg enakega imena. V trgu Afri-que sem bil nekoč za tolmačs ns frsneoski prefekturi Slo je za nekegs Jugoslovana, ki je po 12-letni službi v zloglasni tujski legiji oMrnfV hrbet vojsščini. Poslopje. v katerem sem bil, se na- haja na obronku trga. Štiri veli-1 hi ocean, si je razbila W .. Ui.anlinclrom elnau t ara- ------ ■____ ... 6»a\ O Ob jene zgradbe, katere obdajajo jeklo je dosti bolj trdo kotio m lepi vrtovi. | ona "jeklena" mornarica kl ' Ta poslopja so postala po re- zapustila carski Kronštat te, i voluciji državna last. Zgradili piula v Rumeno morie h! so jih jezuit je še pred francosko p0rt Arthur, todaTa^nc!*, revolucijo. potopili še preden je doseVla Ta poslopja so v prvi svetovni svoj cilj. * vojni služila kot civilno inter-| Angleži so imeli svoje pr nacijsko taborišče za državljane vmes pri tej velikanski mZlk sovražnih držav. V njih so bili internirani tudi španski lojalisti oziroma begunci, ki so pobegnili pred Francom v Francijo za časa zadnje španske civilne vojne. Danes, v tem delu De Gaullove Francije in doli v senci Pirene-jev, se zbirajo ostanki razpršenih španskih republikancev. Za svojim hrbtom imajo odločnega in liberalnega Francoza v osebi generala De Gaulla. Namen španskih lojalistov je izbrisati zadnjo sramoto in strahovlado falangizma v Španiji. Diktator Franco postaja nemiren spričo teh dogodkov. Vatikanu pa ni ostalo ničesar drugega kot švicarska straža, katera pa je premajhna, da bi posredovala. Hitler je skoro na kolenih, Mussolini in Laval pa sta duševno in politično popolnoma uničena in tako tudi velikanski vpliv nekoč mogočnega Vatikana izginja. * * • Tisočletna gnezda političnih intrig se polagoma razgaljajo in tudi navadni Zemljani so jih pričeji razumevati. • * • Rumunski Karlo se je odpeljal proti Južni Ameriki. Skušal bo priti v Lizbono na Portugalskem in če bo tam dobil dovoljenje od Rusije, kar ne verjamem, bo šel naprej v Bukarešto. Seveda—ako bo dobil potni list . . . Ako bi Karlo služil tako zvesto Rumuncem kot shiži svoji ljubici Magdi Lupescu, bi bil lahko danes v Sina j i, čeprav bi bili Rumunci dosti bolj srečni, ako bi se izrekli za republiko, mesto za kraljevino. * e * Predsednik Roosevelt je velik državnik, prevelik in prelibera-len za nekatere republikance, zato mu očitajo marsikaj, česar ni zaslužil. Mnogi tujezemci ga bolj spoštujejo kot pa nekateri Američani, ki so mu dolžni mnogo za njegovo delo v zadnjih 12 letih. • * *- » Že več ljudi sem slišal tarnati, da je dandanes težko dobiti zvestega prijatelja. Ljudje imajo dolarje in se čutijo neodvisne, zato je zvest prijatelj danes bolj postranska zadeva. Jaz vem, da nimam nobenega tako zvestega prijatelja, ki bi bil pri voljilni dati v potrebi dolar za 99 centov. Nekoč pa sem imel zvestega in neločljivega prijatelja, po imenu Viktor Falin, ki je bil doma iz Racola, *Trst. Toda tega mojega najboljšega prijatelja sem izgubil neke temne septembrske noči 1. 1918 v Velcsu v južni Srbiji. Viktor je rešil svojega prijatelja, ko se je potapljal v reki Vardar in plačal za rešitev prijatelja s svojim mladim živijenjem. Ako ne bi bilo tedaj zvestega Falina, ne bi jaz danes pisal teh vrstic! * * • Vsi oni, ki imajo srečke za zvezni bond, naj se potrudijo in jih prodajo, da bodo vse prodane v mesecu novembru, kajti ves čisti dobiček bo odposlan enkrat meseca decembra v urad SANSa. ♦ • * Marseljeza, francoska narodna himna, katero v Franciji po tragediji, na katero je že svet skoro pozabil. . • • ♦ Ko smo bili še majhni, nemajhni in kot taki kratki na zna. nju, so nas učili tisti, ki so se sami določili za "nebesjake" da je nekje črno kraljestvo (pekel) in kdo pride tja, mu bodo pričeli rasti rogovi. Ali bo res tako? Potem se bomo bodli z rogovi, .namesto s peresom. Polagoma se bom umaknil za plot, v tišino, tja, kamor spadam. Citatelji si žele novih dopisnikov in novih obrazov in tudi urednikom nočem delati preveč preglavic z mojimi članki, čeprav so bili do danes vsi moji spisi pošteno in brez cenzure pri-občeni in v teku dveh let ni bil niti eden vržen v koš. Pozdravljeni, prijatelji! Michael Chok. ♦ • * Pripomba uredništva! Brat Michael Chok je eden najintere-santnejših in doslednih Prosveti-nih dopisnikov, zato želimo, da se premisli in nadaljuje s svojimi podučljivimi spisi, katere citatelji radi čitajo. RESOLUCIJA NEWYORŠKE-GA POMOŽNEGA ODBORA Pomanjkanje v Sloveniji in Jugoslaviji je velikansko in vse kaže, da bo v tej zimi še veliko večje; jugoslovansko ljudstvo ne bo imelo niti najpotrebnejše hrane, da bi se preživelo. Vsi vemo, da so povzročili bedo in pomanjkanje sovražne roparske sile, katere so odnesle iz dežele vse, kar so mogle, da bi s stradanjem uklonile tilnik našemu ljudstvu. Zimske obleke v Jugoslaviji nimajb skoro nobene; umrljivost civilnega prebivalstva in ranjencev narašča; pomanjkanje hrane, obleke in obutve je z vsakim dnevom bolj občutno in prav tako nimajo zdravil, kirurgičnih instrumentov etc. Taka je situacija v Jugoslaviji. Baš sedaj je na potu jugoslovanska ladja, katera pride vsak čas v Nevv York, da odpelje razne potrebščine za naše prepo-trebne rojake v Jugoslavijo. V Prosveti z dne 11. oktobra, in nekaj dni pozneje v drugih časopisih, je bil priobčen apel za pomoč stari domovini, katerega so podpisali v imenu Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, Vincent Cainkar, Joseph Zalar in Leo Jurjo-vec, toda na seji glavnega odbora JPO-SS, ki se je vršila 19 oktobra t. 1. v Chicagu se ni nič definitivnega sklenilo, namreč da bi šli takoj na delo za takojšnjo pomoč Sloveniji in Jugoslaviji, ter se je vprašanje takojšnje pomoči odložilo s tem, da so sklenili, da prepuste to vprašanje glavnim odbornikom podpornih organizacij, katere so sestavni del JPO-SS. Ker smo mnenja, da se stvar zavlačuje, kajti glavni odbori naših organizacij se snidejo šele meseca januarja prihodnjega lita, in Ker je sedaj čas za takojšnjo pomoč jugoslovanskemu stvu. zato apeliramo na vse jugoslovanske in slovenske organizacije, da nemudoma izroče denar, ki je bil nabran za pomoč sla-štirih letih zopet prepevajo, ne venskemu in jugoslovanskemu izvira iz mesta Marseillesa. | narodu, organizaciji War Keli« Skomponirana je bila v Stras- j Fund of Americans of S >uth bourgu na Reni. Marseljeza je Slavic Descent (WRFASSD). ne največja revolucionarna himna J pa JPO-SS. Sedaj je potrebno, kar jih je bilo še kdaj spisani^'da podvzamemo hitre k<>rak<' m Pesem ni spisal kak revolucio-1 da se porabi denar sedaj, takoj, nar. temveč Claude Joseph Rou- ko ie potreba največja' get de Lisle, francoski stotnik, | Hrvaška bratska zajednica J* skomponirana pa je bila v noči že določila 180.000 d<»iar'ev n med 24. in 25. aprilom 1. 1792. j takojšnjo pomoč, katera bo V Parizu ni, bila poznana, do- slana s prvo ladjo, kler je niso vojaki, ki so prišli' Potreba Je velika zato poud-r-iz Marseillesa. prepevali po ps- Jamo. da je potrebno, da vsaM riških ulicah, za časa napads ns pomožns skupins ali organi**-Tuilleries. V himni ni niti ene cija opolnomoči svoje ra-dopn besede, ki bo omenjala to veliko ke pri JPO-SS da izvršni odo" morsko mesto ob Sredozemskem te organizacije tskoi sk' morju. Salute' naši mornarici, ki vla- »aj * redno sejo in na tej sej poruši prvotni sklep ter / ^ ------------- .... brsnim denarjem nakupi V 't** ds valove Pacifika in hrani ribe ščine, katere ae naj s prvo 1 < W z miksdovimi admirsli. Jspon-1 odpeljs v Jugoslavijo. sks morska sils, ki je strašila Ti- »• ,tr,,lU rv,rnri JEK, 13. NOVEMBRA Seja glavnega odbora JPO-SS 19. oktobra 1944 (Nadaljevanje) PROSVJtTA Na vrsto pride poročilo podpredsednice sestre Josephine Er- lu omenja, da upa in želi, iVbo dovolj odziva na naš apel nomoč našim trpečim v do-ini Priporoča previdnost h!dar se bo delil denar, ki je bil tn na JPO-SS. Vsaka slo-naselbina naj bi se takoj čim vec nabere za ta sklad, kajti trudila, da •ku bnslu bo čas tu, ko bomo mora- prispevkov 'i l J , i v resnici nastopiti in deliti. Poročilo se sprejme. John Ermenc poroča, kar se tiče Milwaukeeja, so šli takoj na elo kakor hitro so čitali nas 1Del Kolektati nameravajo od ujje do hiše. Tudi obleko bodo tbirali. Omenja, da bo v tem Bnislu govoril na radio radi prispevkov za JPO-SS. omenja da so posebno rev. A. Schiff-r^Rado Staut in Fr. Puncar zelo agilni in vneti delavci ter ve-hko pomagajo pri nabiranju prispevkov za JPO-SS. Oprosti se tudi ker ni mogel biti navzoč na zadnji seji, ker se je moral udeležiti konvencije JPZ Sloge. Frank Wedic poroča, da želi, da bi vladala med nami večja »stopnost. Ako bi kdaj prišlo do kakega nesoglasja, da se ni treba razburjati in jeziti, temveč se naj na lep način uredi in popravi. Treba je skupnega nastopa. ako želimo, da bomo uspešni. -Poročilo se sprejme. Tajnik JPO-SS prečita brzoja ve in sejo. pisma poslana za današnjo P' na Brzojav od Jamesa Bruna, xecutive Director Presidenfs War Relief Control Board", priporoča hitrega nastopa za pomoč lugoslaviji. Dalje brzojavka od Zlatka Ba-lokoviča, predsednika United Committeeja, in od Louisa Adamiča. ki apelirata na JPO-SS za pomoč ter priporočata, da naj bi denar JPO-SS porabil ,za nakup raznih potrebščin, da se na-»lni ladja, ki bo priplula v new-jorško pristanišče v bližnji bodočnosti. Adamič dalje omenja brzojavu, da vse, kar bo namenjeno za Slovertte, se bo lahko sebej zaznamovalo ter da smo ta način lahko brez skrbi, da »ride v prave roke. Pismo iz urada War Relief und of Americans of South 51avic Descent. Uradniki te novo »rganizirane akcije nujno prosi-" za kooperacijo JPO-SS. Želijo, se jim pridruži ter skupno na-opi za pomoč našim v stari domovini. Parnik, ki pride iz Ju-[oslavije po blago, bo imel za KMi ton prostora. Posebno pou-rJaJo, da moramo gledati, da Jnik ne bo odplul prazen iz merike. V zvezi s tem se pre-lta pismo ministra Save Kosa-tovicha, ki opisuje razne predle k- so najbolj potrebni v "uRoslaviji. Na Mlagi tega br. Cainkar r'P"i«»ča, da bi se denar, ki ga » JPO-SS, uporabil za zdravi-111 /.i zdravniške instrumente. (J| je najnujnejše, da se "ftaiod doma ohrahi pri zdrav-kat ga je še. Ako kupimo »vniške instrumente in zdra-1 b" največ in najbolj nepri-pomagano, ker zdravje P°toba vseh. Lahko ohrani, j° P" življenju mnogo trpečih, ' ^ drugače zapisani smrti. Me-instrumenti bi bili rablji-im narodom kot spo-" pomoč še za mnogo let Nato predloži re-I o je sestavil v ta se glasi: i« pred kratkim prišlo ob-*ni<> ^ za moj na Jugoslovan-v|1« odbora, slovenake C, " n*jpotrebnejilm v Sta . k.kor hitro bo to t »n kar je sdrav-l n*'v*jlh potreb sada J Jugoslavija in UNRRA London. — (ONA) — Dvojlcs žen, čsstnikov v vojski msršala Tita, ki Je pravkar prispela iz Jugoslavije v London, Je povedala skupini ameriških žen, ki delajo v organizaciji UNRRA, da so zdravniške potrebščine ln obleka ono, kar Jugoslovani najbolj nujno potrebujejo. Te potrebe so postale posebno nujne zdsj z ozirom ns bližajočo ae zimo. V skupini amrtrikanskih žena sta se nshsjsll tudi dve A merikankl, ki sta jugoslovanskega pokol en js. Poleg njih je bilo še 63 drugih uradnic UN-1<1< A V uradih UNRRA je bil prirejen sprejem za vse te ženske ursdnice, ki se nahajajo na svoji poti v Grčijo in Jugoslsvi-jo. Med drugimi se je udeležil tags sprejema tudi jugoslovanski minister za socialno oskrbo Savs Kossnovič. Glasovi iz naialbin (Nadaljevanje t I. strani) Americans of South Slavic Descent 465 Lexington Avenue, New York 17, N. Y. POROČILO ST. 3 SledeiM prupvvki za pomolim akcijo za »turi kraj pokrivajo racdobjc od 22. oktobra do vkljuCivii 31. oktobra: CALIFOHNIA Poalano po Pt>tiu Censianu (Ouklund) $ 700 00 ......................................099.00 Po )5: Luke L. Coaaioh (Folmim). Paul M. Barbuasc (Loa Angele«), Annle Elti (Los Angele«) ............13.00 United Jugoslav Organizacij^ u dolina «vete Klare—-nabrano nu vačerji 30. »ept, v Jug. domu v Cuptrtinu ..................2.J31 00 ILLINOIS Chlcago— Stanko Gledieh % aaoo llija Novakovtch ...............2800 l.u*ar Todotovieh ..........ft.oo Seljanl OamlHce ............................................30.00 ' Po $13; Joso Hakotich in Damjan Pavlov 30.00 Po $10: Jure Hakov, Anton Juric. Marin Damjanov, Anton Damjanov. Anton Mlhaljevich. Petar Mibaljevlch in Anion Pavlov 70.00 Po $3: Marko Churlin. Anton Damjanov, Luce Ljubenko, Joto Pavlov. Dujt* Churlin, Petar Milo«, Petar Baketich, Anton Delin, Kuiman Drlln m Joso Crrakov 30.00 Poslano po Stevu Patrichu—nabrano »hI članov drultva 420<» Hrvat, Podpor. I1rut«tvu (lWO) :tH0 00 Društvo Slavij« M. I SNPJ 2500 Društvo 430» 1WU (V. Putevich, tajnica) 202 00 Društvo At. 201 SNPJ Pavloff, Konstantin Qeorgoff, Chriat Tassrff, Nast«> D Bistrow, Niek TraikoM, Atanus Blitankoff. Mik* Petroff (13 00 Po $3: George Dimitroff, Gregor Smigranoff In S Pavloff 000 Po $1: Pete Meluloris, Stovan Kvuooff, Niek Vassileff, Spasse Aezeff, Dimo Czveteoff, P. Peteoff 0.00 George Stetich . 23 00 MICHIGAN United Committee of South-Slavic Americans, Detroit, Mieh. (Poslano po P. PsyeheffiA 3.1)011 (Ml MINNESOTA Društvo 1H2 SNPJ (Gilhcrt) ..........800 Sum Hukuvinu (New Prugue) 5 00 M1SSOURI Po $31: Murko Woiss, Luka Bosdunovlc. Kusehio Rulc 03.00 NEW VONK Nabral John Hkelin (Istra 4273 IWO) ............... 5.00 Pauline Grenko .................................... ... 4 00 Jugoslovvnski klub "Jedlnstvo" ............................... 800.00 Croatlan American Women's Coundl ........... 1,780,00 Rev, Slrahinja MuMirh........................... 100,00 Pauline Grenko ... .............................8.00 Brooklyn Slovenca . ................,.. . .. 11230 Klub "Dubrovnik" Inc. _________ ............ 000.00 Alesander Jurich ...... 100.00 S. Bandrln (Nyark) .,...,........................... , 2.00 ON 10 Mussillon: čist preostunek od zubuve društev: lili/. 000, !WO H247 (Hrvatski odsek), !WO 007 (Mueod. odsek) in Amerirun of Mueedoniun People* League . , 1.18 04 Ha/ni majhni prispevki ...... 10.70 John Cuzan 20.00 Po $5. George Tabjanioh, Petar Baric, Jos Mutesieh, Milic Ho-mardzija, Stanko Tunaseff, H. Balrenjak, K. in A. Ko- lleh, Kerdo Tadlch, Karlo Kusuoic in Mlma Kurente 50.00 Tomo Puskoff $.1 HO, Tom Begovic $3.00, Frank Ste- funec $3 10 40 Murko Turkalj jj 2.50 Po $2 Dr, George Popnff, Kiank Koas, Petar Turkalj, P L. Mlshieff, George Bundich, Anka Bogovlch, Marko Kuihiriij.in John Biozovieh , —.................. 10.00 Akron—Društvo 4011 IWO (Srp. Amer. Save/) 155 00 Po $25: Dušan Lollrh, Miloš Cslovlch, Mirko Murkovich 75.00 Slina Sluvajevleh 13 00 Po $10: Kova TrlfunjacUh, Arkudija Kockarov, Petar Orrsea« nln, Gavre Savich, Rada in Millra llrakna, Bosanku Krajnovieh, Sava Pucueu, Mile Rausevieh In Milko •topanasv »♦<»<«> Po $5 Jelisavka Pusti leh, Žarko Zurlch, Mujk Bubnjur, Ana Pet rov le h, Smllja Ristich in Marija Petkunirh 30 (H) Cleveland—J WO 4011: Po $10: Mike tu Mulialeh ln George Tomaalr 20 00 Po $5 Pisnk Grli« a m Jeflo Miiu-h 10 00 SteulK-nville- IW(> 400H 10 00 Po $10: Mihullo in Gospu Tepsic, Stanko Spuimvleh, Jovo Budu- lov le In Stanko Medle 40 00 Petar Ghimae 2 00 Cunton—Društvo 4045 IWO 13 00 (ieoige Izvrtale , 23 00 Po $8: Murko in Mili Klaer, Anu llajdin, Nlkolu Mat kovic, Tomo Ur orle, Teodor ln Sofija Radoaavlc. Milo In hmilja Kra-guljac, Stevo ln Rfglnu Krištofi«, George Ribaiic lu Jim ill Elizabeta l!etley « 48 00 Po $2 Nikol« Him k', Mike Papir, HI«/ In Joceftna Odar, Kem Talif, Ivan Pejuk, Maiko in Altu Itukuvina in Mllie Latina Po $1: Rade Kiuk, Pava Kovueie In liplen Dragovic LomIs Kiampel (Rarl»er|oio ( hai les in Ktanees Hol»« (Hunnnck) Mrs. Milo« Paplch (BaliMHk) OKLAHOMA Antoniu Grenko (Oklahomu C'ity) PENNSVLVANIA Josokluvenski paiti/uiiskl klub i/ Ruial Ri-rske in dsl na rszp«ilago denar Ee«h* Diušivo Mukaim G«nky IW<) 4JI4 ' r ..r^^liL, i Po $KK) Maty Kova« b In rrank Grahove« za nakup najnujnejših potrrb- > J?w ^^ f M„y |||Vat|ff, Ščin. p„ f| m Georga Nedilkuf m M .o v Nedilkof Nadalje izraža newyorška ns- P„ $| 00: Nik«»la Kova«h, John Maloake, Mhts blag GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ' SPISAL ' BOGOMIR M A O A J N A (Nadaljevanj«) Skalile so se tudi njej, Jelki, za katero ni tekel nihče, da bi ji prekrižal pot. Popoldne bo njen pogreb? Sel bom tja, priklonil se bom pred grobom in ji govoril: Tvoja duša je odšla v nebesa, moja je odšla v pustinjo. Ni mi več mogoče zasmejati se ob tvojem grobu. Reci svojemu Bogu, ki te je vzel k sebi, da je storil prav, ko je ustvaril nebo in pekel. V peklu pa ni ognja. Ljudje ga niso prav razumeli. Ko bi bil ogenj, potem bi vsaj žgalo in bi mrtveci, ki so zavrženi tja, živeli vsaj večno pekoče življenje. O, pekel je Vse hujši, pustinja je in nič ni v tej pustinji. Se kamen bi ne spregovoril v njej'." Simon je stisnil obraz v dlani in molčal. Mancika je sedela ob njem. Mislila je, da Simon joka, in mu je pritegnila roke k sebi. Toda njegove oči so bile suhe in so prazno gledale skozi okno. Obsedela sta tako v pogovoru do kosila. Popoldne sta odšla na pokopališče. Dan je bil nenavadno lep. Morje žarkov je srebrilo bele grede grobov. Zemlja sama se je pripravila, da sprejme prijateljsko vase človeka, ki ni imel prijateljev med ljudmi. Ko sta stopila v kapelo, so bili tam zbrani duhovnik, dva grobarja. Anica, Lina in njene tovarišice. Jelkin obraz je bil sedaj skoraj živ, kot da je nekdo izklesal iz belega kamna kip in dihnil življenje vanj, dušo, ki bo nekoč zopet oživila to telo. V kipeli je bil mraz in ni bilo občutiti mrliškega duha. Dehteli pa so nageljni, nastlani po njenem truplu in ob krsti. Bili so še sveži in rdeči kot prvi dan. Grobarja, Anica, Lina in njene tovarišice so molile za duhovnikom molitve. Simon in Mancika sta molčala. Simon Je trpko strmel v Jelkin obraz. Manciki pa je bil ta svet tuj in nepoznan. Opazovala in posluiela je z neko radovednostjo in s spoštovanjem. Grobarja sta zaprla krsto in jo postavila ne nosila. Mali sprevod se je pričel pomikati navzdol po rebri — U čudna družba: duhovnik, grobarja, Simon in Mancika, Anica, Line in njene tovarišice . . . Stopali so nekaj časa tiho, nenadno pa je pričele Lina glasno jokati. Simon se je začudil. Toda za Lino so zajokale tudi njene tovarišice, radi česar je pričela jokati tudi Anica. Jelka niti slutila ni pred smrtjo, da so jo Lina in njene tako ljubile. Razpostavili so se krog groba v polkrog. Duhovnik je zopet molil in vrgel na krsto, ko sta jo spustila grobarja v jamo, prsti. Potem je odšel tiho, ne da bi komu kaj rekel, počasi in sključen po rebri nazaj. Grobarja sta pričela zasipati grob. Simon je nehote stopil korak naprej, a Mancika ga je pridržala za roko. Ko je čutila, kako trepeta ta roka v njeni, se je tudi njej zgenilo v srcu in ni mogla prikriti solz, ki so ji privrele v oči. Lina pa je prenehala jokati, a njen pogled je sledil vsakemu premiku lopate, ki je metala prst v jamo. Potem se je naenkrat okrenila k tovarišicam in zapele so tiho, tiho, skoraj boječe, skoraj med jokom, ta dekleta s šminko in pudrom na licih, edino pesem, ki so jo znale vse: Sinoč cvale bele ruže v mom džulistanu . . . Pesem se je razprostrla kot srebrni sij sonca med grobove. Med njo pa je bilo slišati enakomerno padanje prsti v jamo. Po pesmi je Lina pokimala z glavo Simonu, kot da se boji govoriti med grobovi. Počasi so odšli proti vratom. Simon in Mancika sta stopala sedaj v ozadju. "Kdo so ta dekleta?" ga ju vprašala Mancika. Simon ji je povedal. Mancika ga je tedaj pogledala z začudenjem, potem pa je radoved- no opazovala Lino in njene. Simon se ni upal predstaviti jih Manciki, a ko so stopili s pokopališča, je Mancika družbo ustavila: "Jaz sem Mancika Berger, medicinka." Lina in tovarišice so ji plašno ponudile roko. Samo Mancika se je oblekla v črno krilo, a one niso imele obleke, ki bi bila primerna taki uri. Vračali so sc preko hriba Salate. Anica je pripovedovala Lini% njenim o Mariji, o nekem silno lepem dekletu," ki biva v Gornjem mestu. Prosila jih je, naj se oglase pri njej v Črnem jagnjetu, potem pojdejo vse k Mariji. Ona je naročila mnogo knjig. "Se nikdar nisem srečala tako prijaznega dekleta. Marija se bo radovala, če pridete k njej." Obljubile so. * Simon ni slišal tega pogovora. Z Manciko sta molčala ves čas. Sele ko so dospeli do medicinskih zavodov, do klinike, ga je vprašala Mancika: "Kdaj pojdeš z menoj k predavanjem?" — "V ponedeljek že, če hočeš," je odvrnil Simon, ki se je z drobnim posmehom ozrl na velike stavbe. .. Obstali so, ko se je ustavila Anica. Pred njimi onkraj doline je ležalo razprostrto skoraj celo Gornje mesto. Sonce, ki se je na zapadu doteknifo gora, je pokrilo morje streh s škrlat-nordečo barvov ki se je kot mehka svila pre-grnila čez belino snega. Ptice so krožile visoko nad hišami. V velikih lokih so se dvigale in se v prihodnjih hipih skoraj doteknile streh, a zopet zbežale visoko kot lepe misli, katerih krila «o se zlatila v soncu. Lina se je vzradostile in pričela peti. Anica se je zasmejela. Sama ni vedela, zakaj. Mancika je v svoji duši iskala besed, ki bi jih nanizala radi te slike v pesem. V njene oči so pogorevale zarje. Simon pa je našel med tistim morjem hiš le eno. V njegovem srcu se je zopet zgenilo. Odmeknil je oči od tiste hiše, a pripotovale vsakikrat, ko jih je odmeknil. Zlate ptice, zlate misli pa so krožile nad strehami. Nihče v tej družbi še ni vedel, da je duša Marije stopila z Gornjega mesta in pričela ro-siti blagoslov svoje lepote med ljudi. Prvi pa, ki se jih je doteknil ta dih njene duše, so bili prav ti, ki so sedaj strmeli na Gornje mesto, na sonce na zlate zibajoče se ptice. Mancika je rekla: "Kako lepo je tam šele spomladi! Tisti bregovi ozelene. Strehe se raz-grejejo v soncu. Ptice zapojejo in na vsakem oknu dehti hiacinta, prelepa roža, ki te opoji s svojim vonjem. Kdo bi naredil pesem, ki bi mogla takrat naslikati podobo Gornjega mesta v duše ljudi?" Simon se je ob teh besedah ozrl v njene oči in lahno zardel. Ko so se vrnili v Spodnje mesto, je pristopila Anica k Simonu in mu izročila majhno belo pismo brez naslova. "Neki deček Je prinesel in rekel, da je zate." Simon je začuden odprl pismo. V njem je bilo tisoč dinarjev. Mancika, Lina in tovarišice so se zasmejele. "Anica, od koga je to?" "Deček ni hotel povedati imena. Niti tega ne, kak je bil pošiljatelj. Deček sam je imel zlatobarvne lase, ki so se mu viii do ramen," je odvrnila Anice. Simon se je obrnil k Manciki. "Si poslala ti?" N V "Nisem poslala jaz." "Misliš, da je poslal Krilan?" "Nc! Prepričana sem, da ni poslal on. On bi lahko podaril sto ali dvesto dinarjev, tisoč pa nikdar. Mrzi te, in kogar mrzi on, ki mu ne pomagal nikdar." # (Dalje prihodnjič.) CAUTION PAYS AACHEN DIV1DENDS AN AMHUCAM SOIOIBK ln backfround holds rifle ready as s companion engineer probes for hidden mine« with a llatenin« device oc one of tha main atreeta of Aachen, German/. The aurvivora of the German garriaon, about 1,000 jnen and their commander, aurrendered unconditionally to the Yanks. U. 8. Army Signal Corps Radiophoto. Grešnik Lenart Življenjepis otroka Ivan Cankar Svoje dni je bila bolj v časteh, zdaj pa se je ljudstvo prevzelo n jo zametuje. (Nadaljevanje.) "Kaj ti pravim, sinko moj: hvali Boga od jutra do noči, da ti je položil v zibko dragoceni dar uboštva! Veliko je poklicanih, malo izvoljenih! Lt* redki so med nami taki apoznavat-cl, ki molijo venomer z besedo in dejanjem: Počcičena, o Bog. bodi tvoja modrost, ki ml Je dala kamen namesto kruha, listja namesto cekinov! Prejšnje čase je bilo takih spnr.navalcev večje število. Premnogi sveti možje so bili tako goreči, da so radevolj-no zapustili svoje zlate palače ter ae napotili v puščavo, živeli tam od peaka in kobilic. Dandanes pa ao ljudje močno pohujša nI. Se oni, ki se jim nI treba M»le odpovedati hogastvu, rato ker gs nimajo, še oni kolnejo avoj blagoslovljeni ovsenjsk in mlatijo na satanovo pogačo Le malo. oj malo je še tiste, žlaht ne rednosti, ki Ji pravimo rado-voljnoet." "Kaj ti še nadalje rečem, sinko moj: kjer zadovoljnostl nI, tam se razprostirajo rodovitne poljane grehov. Najprej vzklije in najbolj zgodej vzcvete črni teloh zavisti, koj za njim p* smradljlva trobentica požel jen ja po tujem blagu. Nazadnje pokrije dol in log sama peklenska praprot, grehi brez števila; človek jim ne ve Imena ln če bi ga vedel, bi si jezika ne oskru nil z nJim. Celo sovraštvo je med njimi, tisto bledo, votlogle-do, kuštroglavo, ki z odprtim nožem čaka za oglom na pobožne kristjane. Med vsemi najhuj ši pa ie visoki dren napuha i svojimi zapeljivimi jagodami rdečimi drenuljaml. Varuj teh cvetic ln jagod, ki te vabi jo kraj poti, kdor jih trga, bo n« vekomaj pogubljen." "In kaj ti še pravim, sinko moj: angelj varuh ti bodi poni! nost. ta preljuba hčerka božja drobna paatirica. kl hodi po svetu bosa in na prečo počesana Ta pastirica je angelj varuh, ki te verno svari, da nikar ne zajaši konja, če ti je sojeno, da gaziš peš. Opominja te, da prenašaj potrpežljivo udarce močnejšega, ne le zato, ker jih ne moreš vračati, temveč tudi zaradi plačila v nebesih. Svetuje ti ljubeznivo, da se priklanjaj do pasu imenitnikom ter jim poljubljaj roke s sramežljivo mižečimi očmi; ne le zato, ker ti kane morda kaplja njih milosti, temveč tudi zaradi zasluže-nja po smrti. Te in take nauke poslušaj, sinko moj, in ravnaj se po njih! Koderkoli hodiš in kamorkoli prideš, nagibaj glavo nekoliko na desno stran, pove-Šaj oči in časih pritakni kazalec na spodnjo usten; tako se je držal Alojzij Gonzaga in tako tudi sveti Stanislav Kostka; po teh znamenjih bodo spoznali tebe in tvoj rod. — Pojdi, sinko moj, in spomni se v. molitvi na svoje posvetne in duhovne dobrotnike!" f ; Gospod Ferfehcig se je zdignil počasi, rastel je iz tal visoko proti stropu in kmalu ga je bila polna vsa izba. Lenart je mora' glavo nagniti vznak, da ga je videl. Videl pa je testeno bel, zabuhel obraz in prav tako testeno bela, zabuhla ustna, izza katerih se je svetili zlati zobje. Gospod Ferencig je iztegnil roko, oblečeno v zoperno dišečo, voljno, blazinasto kožo, kakor v rokavico. Lenart je poljubil to roko ter je šel. Sila težko mu je bilo pri sr cu, ko je stopal majhen in potuhnjen po tistih gosposkih stop-njicah. Natanko je slišal, prav dobro razumel nauke gospoda Ferenciga; vedel je, da so pametni in krščanski; toda občutil ni kar nikakšne hvaležnosti, ni-kakšne ponižnosti, temveč edi-nole gnus. In ker je bilo tako, si je v bridkosti rekel, da je grešnik, od Boga zavržen. Najbolj je miilil na tiste svete može, ki so radovoljno zapustili svoje zlate palače ter se napotili v puščavo, da so tam grizli pesek in zobali kobilice, ko so imeli doma zadosti maslenega neznane in ki so bile zato še bolj strahotne in odurne. Govorili so s tistim preveč globokim, preveč vročim, presekanim smehom, o katerem se mu je zdelo, da ga je že slišal nekoč, morda kje v sanjah. Kolikor pa so tudi bile besede odurne, preslišal ni nobene, čeprav je bila izrečena hlastno daleč v kotu. In zgrozil se je, m jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELJRA HA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . . V«s pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cone smerno, unijsko delo prve vrst« Pilite po informacije ns naslov: SNPJ P RIN T E RY 2867-59 S. Lavrodalo Avenue • - Chlcago 23. Illlaok *HtN TMI aaneiCANf moved hdand fr«m fhetr Invailna heartihaed at Leyte they Jas*. Hoevy muce and awampa Nota lha lwo »Idirta atdlnf a buddjr who haa aunk knee Thu ui mo uMcial U. S. Aru y *t«nai Corp. photo. naroČite si dnevnik prosveto Pa skUpu 12. ndna k«««* - Uhta prUia|. "ton. d«. M. M« »* * 00 » nlnL LUt htmk (tu* n ™ Maka. «a Mo«a «u n.c»» rMamill«. Mrfk. M II« u, pHUaJa k I. de le Ust predrea sa člane SNPJ. List Prosveta je w gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rod čllal lisi vsa* a-. >tovo Je v vsaki družini nekdo, n«"" —• . biti Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri ^P^ i« SNpT^Tm pr~li pro« od družne ^ tednik, bode moral tisti član I* dotično druiine, k K " ° ]ilU, naročja na dnevnik Prosveto, to takoj iS* " in obenem doplačati dotično v*>to Uatu *K°3r0?n*t itori, tedaj mora upravništve znllatl datum sa to vsoto ti SO Za Zdrui.drfaveia Kanado SMI Za Chtoego ir.okollco !• „ 1 ln ---------------. .a lepolnlte spodnji kupon, prikrfije iTuroU l"*1* Mene? Order v pismu ln si naročilo Prosvoto. lisi. ki Je ▼lolo danarl* ^ PROSVETA. SNPJ. MIT Se. Lavmdaie Av* ti KIL Prijelo na pošiljam M Uat Prosfoto vaolo I _ČL društva št- Nnalov Uatevtle tod^k in «o prtpUU. k moji * členov moje druiine: ^ ____„ČL dročtra M