lublanske
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. gOv'
—Hjy>in<iiiiJii*'iii 4	.....rtu ..Aad^VfaMttM-^!^^
litbhimi
del zefarfke vojfke je i^jfMlffelga ^ drugam-preflielV satorej nehajo veliki fh pitali sa bolile fofdate ca gor^nfkim inu na dol?nfkiro, farno v'Sitizhihi offahe1 etf pbdru&hnifhpitah sa fedajno roajnfhi potrebo.
Nih firfhtova iniioft Vishi fhkof fo tretji dan tiga m?leza poklizali gofpode Korar-je na en pogovor, kako bi fe duhovne opravila fpodobno obliajale. Ludje obifkujejo Shen Niklavfko zerkuv obilno, je srfanri-
ne
E
ne delovne fkeibi nafhiga infulirauiga De-hatita sa l?po verfto v'Zerkvenih Opravkih, katere fe v'l?pi verfti po vkasah zerkveneh imajo.
Pifhejo is Zela , de ogen je po nefrfzhi vftal v'foldafkim fhpitali, notri-fo lesliali pudroni, to je strelnim praham natlazheni papirji sa pufhe nadevati, ti fo fe vn?li, vun ropili, inu lef^ne ftr?he na vezh kra* jih ob enim krati sashgali; torej ni bilomo-gozhe m?fta r?fhiti»
V' Zelovzi inu Lublani smiraj perhajajo od franzosov na vojfki vj?ti foldatje, oni bodo fproti med regimente potakneni.
V'Zelovzi je zvetno Sabboto en zim* perman v' kafarni padel is ftr?he na eno fol-dafhko sheno, katera je sdolaj na dvorifhi prala. Zimperman je na m?fti mertuv ob-leshal, shena je v'kratkim potle fklenila* tako je febe inu sheno vbil.
Na lafhkeh Tirolah fe ob vodi Ezha ve* lika zefarfka vojfka nabira; tudi is Ben?d-fkiga lefem perhajajo foldatje; kaj pom?ni, nobeden nevg.
Lublanfka m?flna gofpofka osnani, de po raslozhki deshelniga Poglavarftva bode v'Lublani libra govejiga mefa po tri krajn-fke grofhe od velikiga t?dna notri do fve-tiga Mih^la. Ta Velikanozhni t?den fo na-fhi mefarji l?po mefo perpravili, delili h pro-dajavzi govejo shivino predrago dersh?.
Dunej mali Trama.
Zvetno ued^lo fo njh zefarfka Svitloft s' kralevimi bratmi inu feftrami bili per peti mafhi v* dvorni farfki zerkvi.
Vishanje dolniga Efterajha je osnaniti puftilo: fedemnajfti mali Traven je zhaftit fpomin nepremaklive fv^ftofti dunejfkih junakov, kateri fo lani ta dan pod oroshje llopili sa v^ro fvojih ozh^tov, sa Zefarja, inu deshelo; podperti s'denarjam inu vfo perpravo fo vun planili zhes fovrashnika, fe sarotili, do sadne kaple kervi Dunej braniti. Svitli Zefar ozhejo vfako l?to na ta dan prasnik Dunejzhenam osnaniti, tedaj bo 1?-taf po vfeh farah pridiga inu p?ta mafha sa sahvalo pruti Bogu, sraven pridejo vli s* fvojemi fvetinami, kateri fo pod oroshjam bili, ofFi^irji pa tudi v'fvojim offizirfkim oblazhili. Bandera nih trum bodo v'zerk-vah vun poflavlene, inu mfftni purgarji v-leh tr^h trum bodo ftali v' paradi pred zer-kuvjo S. Štefana.
Imenitni Ozhe Primitiv Njemez ordna vfmilenih bratov je naredil orgle, katere fe farne biejo, fvoje dflo je fkasal ludem v'lopi vifokeh fhol; vfe narl^pfhi mufike fo o-ne bile, de fe je vfaki zhudil.
Stanovi P^mfkiga kral?ftva fo pervoli-li fhtirdefet tavshent dajati vfako Ifto Vaj-vod Prinzu Kari, Zefar je v5to pervolil;
ftano-
ftanovi ozhejo hval?shnofl fkasati, de je Prinz franzose vdershal, de liifo na P^m-fko perderli. T§ denarje dajo farna gofpo-da bres vfe naklade al tfshe podloshnik Prinz je ponudbo sa dojpro vs£ls, inu Ranovam od-pifal : fkusi perjasnoft fim s'vami sv^san, fedaj mene fkusi dobrotlivoft sa dolshnika fhirite, katera is zhifte lubfsni is - baja. Kader fim v'boji bil, lim fvojo dolshnoit dopolnil pruti Zefarju, vi nifte meni nizh po-f^bej dolshni. Se sah valim, inu fposnam, de bom vfelej narpervi v^ vaf hi drushbi perprav-len mezh sa Žela rja potegniti.
Sh pa ni a.
Is Kadix pifhejo, de anglesi od zha-fa, kar fo f Jipanfke uni dan is broda vun tekle inu fp?t nasaj perfjile, fhe veliko oj-iftrifhi ta brod sa parajo, sakaj ena mno^hiza ofemdvajfet verft»iz inu ofera fregrft pred -Kadisam ftoji, inu breg natffnima obdaja.
Franzia,
General Brune je >poftavleu sa ppglavit-Jiiga .gjepesala na Lafhkim. Brune je mi dan fhvajzarje premagal; general Berthier je fhel k'vojfki zhes Anglio; generala Maf-senanifo mogli terp^ti franzoski foldat je v' Rimi, on je k radii v, roparfki, nefmilen ; shi vina ne zhlovek; offizirji anpayde y'Rimi fo pred visharje v'Pariš toshbo zhef njega poflali, de Mafsena je gerdo v'Kimonu
dflal
d^lal, foldate pa Hradatj puftil; tedaj je od povela Lafke armade odftavlen. Ben?zhia, slafti Padova/o shive prizhe, kajseua shi-vina je Mafsena. K'Lafhki sholn^rshini fhtejemo vfe foldate , kar ih je v' Zisalpi-nii, na Rimfkim, inu v'jutrovih ben^dfkih otokih.
Noben rojen franzos nemore biti v'Fran-zii pooblaften nara^fti ene unajne oblafti, tedaj rojeni franzosi nemorejo poftati poflani-ki drugih Kralov v'Parisi, ne Confuli, ne kar ii bodi ofkerbniki.
Kar vidimo de Anglesi nafhe vjfte ter-do dershf, fo tudi per naf vj^ti Anglesi v' tefno jfzho potakneni, tako dolgo, de bodo j?li Anglesi s'nafhimi zhlov^flikifhi ravnati.
Perprava zhes Anglio rafte s' vfakini dnfvam, general Kilmajne je fh^l 14* Sufhza fr^dno vojfko komandirat. Zhes vfoshol-n^rfhino je poftavlena poffbna nalafh ko-mifsia, ona sna fhtirfto tavshent liber f 1?-herno defetdnfno kamer ozhe obernki; ko-mifsia je famimu Bonaparte inu Petim ¥i-sharjam podloshna.
Dofti Parisarjov je tako norih, de fe pogoftim lami febe mor?; to pride od nadloge , katera ih t^re« iuu od nevere na vef pametni nauk,.
Anglia.
Anglia.
Kralevi dvor flifhi od blishniga fran-zoskiga perpravlanja soper naf, tedaj od fvo-je ftrane naproti perpravla, kar more. Sera-tarkje fe najde dofti takih, kateri s' franzo-sam dershe, obilno takih je praviza sagra-bila, inu v'tamnize saperla.
Unidan je vmerl Strong od mladiga flep zhlovek , vunder je ene orgle naredil, fam zhevle inu oblazhila febi delal,, lepo tkal, podobe is l?fa r?sal, inu hifhno orodje vfe fam napravlal. Petindvajfet let ftar fe je o-shenil, vmerje 66. let ftar, sapufti dofti ^otrok.
Batavia.
Poftave fo perpravlene, fedem drugih komifsarjov fo jeh pregledali, inu sbor po-terdil fedemnajfti dan Sufhza. Per vi mali Travna bodo ludem osnanene, upajo de bodo dopadle, inu povfod s' vefelam prejete.
Shv§dia.
Svedifki Kral bode fpet na eno dalno pot fhel, kam mifli, ni ludem snano, sakaj vfe kraleve mifli inu opravki gredo fploh natihama. Dofti ludi inu orodja bo feboj v-sel, torej pravio, de mifli dolgo vun q-ftati.
JMojhkovia.
Zar je puftil rankiga Pojlfkiga Krala pokopati s'tako zhaftjo, kakor je dosdaj lf
per
per farnih mofhkovitarfkih Zarjov pogrebu navada bila. Dva inu dvajfeti Svizhana je Zar s' vfim dvoram fhel gledat truplo kra-lovo, inu mu je fam krono na glavo pofta-vil; tri dni je na parah leshal v'palafti, inu druge tri dni v'katolifki z^rkvi.
Shvajz.
Kratek je bil boj v' Berili inu memo-gredozh; al vunder flrafhen inu kervav. Ni bil farno boj soper franzose, zhes katere fo vfe mogozhe persad^li, kar ferzhnoft inu fzaganje fvetvajo; temuzh tudi boj fhvajzarjov nied feboj; eden drugimu fo o-zhitali: ti li isdajavez, ti shelifh franzose; ni bilo enake mifli, nobeniga rgda, nobene glave.
Prajsovo»
Prajsovi Kral je povela inu dershanje, kar v?ro sad^ne, djal naftaro, kakor je bilo pod rankitn Fridriham Velikim; n?kaj miniftrov je flushbo popuftilo, minifter V§1-ner je od flushbe djan.
Grafina Lihtenau je v' Shlfsio prepela-na. Savolo fmerti Pojlfkiga Krala je prajsovi dvor fe tri t^dne v1 shaloft oblekel.
Vmerli fo v1 Liublanu 31. dan Svizhana. Kajetana Jugoviz, deshelniga buhaltarki-
ga
ga Rajtoffizirja Mii, 2.1 i na Duuejfki z?fti Nro. 23.
J^ra Marti nez, vedova, 50.1. v' Krako-vim Nro. & dan mali Travna.
Nfsha Kaffelež, famiZa 44. t per Vfmil.
J^ra Lofhinka, vedova, §0. i. pred pifan* mi vratami Nro. 7. 2. dan.
Ze žili a Hetfieifh, ofhtariza* 32. h v' Gra^ difhi Nro, 79. $ dan.
Urfha Kremliza, vedova, 60.1. na! dunej-fki z^fti Nro. 61. 4. dan*
N^sha Teran , oUhrirka, 4.0. L na dunejr fki z?fti Nro. 17.
Maria Shtefauka, 50.1. v'krishanfki gafi Nro. 316.
Safoboto pred fverim Jurjam 21. dan rf-; ga m^feza ob dfefetUis predpoldne fe bo v? landflraftni Kaiizlii voshnja zefarfkih shive-shov sa vojfko od Lublane do Terfta* G(Mi> ze, inu R^ke, katero do konez tiga mefe-zana:sgliliaiije imata Valentin Klemenzliizh,. ino Jakob Formira; fkusi ozliitno lizitiran-je taifHmu dala, kir bode narbolPlii kup sgli-hal : voshna fe bo sazti^la od^pgfVigS majni-ka, glihanje fe bo na dan lizitiranja osnani-lo. Kateri bi tedaj radi to voshno prevs^li, fo na sgorai rezheni dan inu uro povablenl fvoje ponudbe" fturit.
Lublana 11. Mali Travna 1798.