OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Irena Lesjak
MIRA OMERZEL TERLEP, KONJI - NAŠE PRAVLJICE. ZGODBE O KONJIH, KONJEREJCIH IN FURMANIH IZPOD SORIŠKE PLANINE IN RATITOVCA.
Didakta, Radovljica 1996, 249 str., il.
ISDN 86-7707 105 9
pravljice so človeški izum, ki imajo zaradi svoje vsebine posebno najpgo. Z njihovo pomočjo se človeku odprejo čarobna vraia v nov, sanjav svet. Največkrat napadejo iz človeške potrebe po pobegu iz krutosti realnega sveta ali po njeni pojasnilvi
Knjiga Mire Oinerzel Terlep je. kot že sam naslov pove, zbirka zgodb o konjih, konje rejci h in furmanih izpod Soriške planine in tiatitovca. Vse le zgodhe pa gradijo pravljico ki (o je moderni čas, čas tehnologije in jeklenih konjičkov, izrinil iz naše zavesti Glavni junaki so že stoletja in tisočletja del človeškega življenja. Vendar pa človek vse bolj pozablja te svoje Zgodovinske prijatelje. Avtoričina težnja je. da bi s to knjigo ponovno obudila iz pozabe kanje - naše pravljice, z njimi pa današnjim generacijam predstavila zgodovinsko pogojevano povezanost človeka in konja ter njunih skupnih udejstvovanj. To svojo željo Mira Omerzel Terlep v uvodnem poglavju z naslovom Beseda za narodi ¡pisce opiše v sledečem stavku: "Etnološka pričevanja in zbrane podatke sem poskušala posredovati v berljivejši obliki (in zatorej tudi mladim bralcem) z Željo, da se ohrani bogata tradicija Vedenj, znanj, poimenovanj in spominov na resnične dogodke ter značajske lastnosti ljudi in njihovih konj izpod Soriške planine in Katitovca (str H) " V tem stavku tudi pojasni, zakaj se je odločila za uporabo t. i. "leposlovnega narodopisja". Ta vidik popularizacije premnogi znanstveniki - in med njimi tudi etnologi-največkrat pozabljajo Zaradi lega so mnoge zanimive raziskave in dognanja iz naše stroke prikrajšana za širši krog bralcev, ki jih uporaba strogo znanstvene terminologije in zapletenih besednih ter stavčnih zvez zavoljo iz lega izhajajoče suhoparnosti odbije. Prav to delo dokazuje, da je mogoče napisati in predstaviti strokovne teme na bolj sprejemljiv (populističen) način, ne da hi s tem strokovno gradivo in njeni izsledki izgubili na reprezentativnosti.
Knjiga je razdeljena na dvanajst poglavij, Vsako od teh poglavij obsega zaokroženi tematski sklop. Znotraj vsakega poglavja pa so še podpoglavja. Vsi ti delčki so sestavljeni iz zgodbic, ki slikovito orišejo pokrajino, čas, ljudi in živali ter njihovo vsestransko povezanost in pogojevanost. Za popolnejšo podobo pa poskrili tudi slikovit narečni jezik tamkajšnjih prebivalcev, v katerem so zapisane Zgodbe. Slovarček neznanih besed in izrazov na koncu vsakega poglavja poskrbi za nemoteno prebijanje skozi včasih nerazumljive izraze.
KONJI-
naše Pravljice
ZrjOCBH O KONJIH. KONJHKIvK UH IN FlItMANll I IZPOD SOfUŠKt : PLANINE IN ItVfTTi JVI ¡A
Mira Oiimfl-Tiflcp ' "favAova
"^•"DIDOHTfi
katerih izvor največkrat najdemo v nemških besedah. Vse besede, razložene v slovarčku, so v besedilu poudarjene s krep kini tiskom, kar tudi omogoča večjo preglednost.
Avtorica začne najprej z opisom Sorice in Norica nov. potem pa v naslednjih poglavjih niza zgodbe o rojstvu žrebet, nakupu konja, izbiri imen. dogodkih na paši o konjski negi, šoli in službi, predstavi birmanske zgodbe, piše o poštni in požarni službi, konjaku in konjskem jedilniku, o urokih, padarstvu in živilstvu. ustavi se pri kovaču in sedlarju, piše o vojnem času in turi po vojni, o nesrečah, konjevih ukanah in pride do listih zgodb, ki govorijo o vdoru mehanizacije in popolni zamenjavi konj s traktorji,
Svoja raziskovanja je avtorica razširila Še na področje psihologije konja in odnosa človek - konj. To so tudi področja, ki so bila v naši dosedanji stroki zapostavljena, čeprav prav la pripomorejo k spoznanju celovitosti nekaterih pojavo\ Od časa do časa se "sprehodi" po konjskih mislih bralcu zazdijo že nekoliko fantastični in na trenutke pretirani. Kljub temu pa menim, da je Mira ()inerzel Terlep s svojimi pionirskimi poiz kusi približevanja konjski psihi z načinom njenega počlove čenja pripomogla k večji bralcev! dovzetnosti za konjsko vedenje Za vse liste, ki se s konji ukvarjajo ali jih šele spoznavajo, ima ta knjiga tudi pomemben pedagoški pomen, ki nas seznanja z različnimi konjskimi odzivi na okolico in dogodki v njej.
Etnološko gradivo je v zgodbah podano natančno in dosledno in je plod večletnega raziskovanja. Besedilo je opremljeno z bogatim fotografskim gradivom ter z nekaterimi slikarskimi upodobitvami, ki ga še dodatno Oplemenitijo in ga Še bolj približajo bralcu. Ob tem je potrebno pohvaliti celotno oblikovno podobo knjige, ki je eslelsko premišljena in se bralcu kar "vsiljuje" v vpogled in prebiranje
Za konec bi rekla še to. da ob lej knjigi ne spoznaš le narodopisne podobe, konje!ejskega in furmanskega izročila, temveč tudi plemenitost in lepoto teh nekoč nepogrešljivih živali, ki imajo, tako kril človek, tudi svoje muhe in napake. Žival zna ceniti ljubeč odnos in ga tudi vrača z nesebično in doživ Ijenjsko vdanostjo, zapomni pa si tudi slabe stvari, ki lahko odnos skalijo in spremenijo v neznosno tekmovanje, "kdo bo koga".
Knjiga nas tako uči, da si je le z ljubeznijo moč pridobiti življenjskega prijatelja in dobrega sodelavca Če to dosežemo, sta človek in konj skupaj pripravljena poseči tudi po zvezdah. To pa je tudi najlepši del te pravljice
56
GlASNIK SED 36/1996, Št. 2-3