Razgled po šolskem svetu. — ,,Slovenska Šolska Matica". Na roditeljskem večeru, ki ga je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v sredo, dne 27. decembra 1905 ob pol 8. uri zvečer v Mestnem domu v Ljubljani, je gredaval v imenu »Slovenske šolske matice« njen predsednik g. ravnatelj Henrik Schreiner, ootroških igrah in njihvzgojnem pomenu. — V uvodu je omenjal g. predavatelj, da deluje na otrokovi vzgoji pravzaprav ves svet kot en sam faktor, vendar sta glavna vzgojna faktorja starši in šola, ki skrbita za enotno vzgojo otrokovo. Izmed vzgojnih sredstev ki rabijo tema faktorjema, je omenjati tudi otroških iger, ki so za vzgojo večjega pomena, kakor se navadao misli. — Igra je vsako prostovoljno dejanje, ki ima namen, da zabava. Zato nahajamo igre pri otrocih in pri odrastlih, pa tudi pri živalih. V boju za življenje porabi odrasli človek skoro vse svoje moči, kolikor mu jih ostane, jih lahko porablja za svoje razveseljevanjc. Ta prebitek moči je najpotrebnejši pri igri. Otroku pa preskrbe starši vse, česar potrebuje za življenje, zato mu ostane vsa njegova moč, in to uporabija tem lažje pri igri. Otrok pa ne smemo siliti k igranju, ako nimajo volje in prostosti do tega. Vzemimo rnirnega otroka, ko opazuje druge pri igranju. Skoro opazimo, da začenja tudi sam hrepeneti po igri. Zato pač smemo reči, da ima največ iger svoj izvor v posnemanju, Deklica vidi svojo mater, kako neguje svojo hčer, isto stori hči s svojo punčko. Deček pa posnema očeta, videč kako poka oče z bičem, stori to tudi sam, ko se igra s svojim konjičem. Drugi tip iger je boj, namieč hrepenenje, da bi premagali druge. —¦ Igra pa mora poznati tudi svoje meje. Pri igri izkuša otrok, marsikaj dodavati iz lastne dotnišljije. Dalje vidimo, da igrajoči se otroci radi dramatizirajo in ustvarjajo cele prizore. Deklica prigovarja svoji punčki, deček se pogovarja s konjičem. Pri tem so otroci šaljivi, radi govore in uganjajo burke. Največjega pomena so igre za razvoj čuvstev. Estetično čuvstvo se kaj zgodaj pojavlja. Olroci ljubijo žive barve, cvetice, kažejo čuvstvo za glasbo itd. Zato je vzgojitelju skrbeti, da se čuvstva pravilno razvijajo že pri igri. Izprva je otroku všeč vsak šum in ropot in le polagoma se mu boljša okus, ako namreč umejo odrasli (mati), da zbujajo s popevanjem milih pesmi v otroku tanjši čut za glasbo. Tudi okolica ima velik upliv na otroka; v raznih letnih časih so ojroške igre različne. To ve vsakdo iz lastnih mladib let. — Dandanašnje otroške igre so bile v navadi že v prastari dobi, kakor pričajo razne izkoplne. Grški in rimski otroci so se najrajši igrali dirjanje. V srednjem veku pa so igre skoro izumrle, ker je bila prepovedana vsaka, tudi najnedolžnejša igra, češ, da je pregrešna. Ze koncem sedanjega veka, sosebno v dobi renesance, pa so se igre razširjale čimdalje bolj. Razni pedagogi so si ubijali glave, kako naj bi se vršile otroške igre, in katere so najboljše. Frobel je dal igram pravi^vzgojni smoter. Ta pedagog je tudi ustanovitelj otroških vrtcev. A sedanja uredba teh vrtcev ni prava, ker se vrše v njih igre preenolično, preveč na povelje.*) Le poglejmo otroško vrtnarico ali teto, ki sedi pred njo 20—30 otrok. Vsak dobi oglato škatlo, na vrtnaričino povelje obrnejo vsi otroci hkrati škatle tako, da je pokrov spodaj in se odpira na desno. Na drugo povelje odmakneju pokrov. Nato vzdignejo škatlo in pred njirni stoji sestavljena kocka. Zdaj jim veli vrtnarica, naj vzamejo na eni ali drugi strani manjšo kocko, potem drugo, ki jo postavijo na prvo itd. Tako postopanje ni prava igra, ker je prisiljeno. —; Nato je razpravljal g. predavatelj o osnovnih pojmih,-ki naj bi se po njih vršile igre, da bodo imele vzgojni vpliv. Predvsem je treba, da se otroci radi igrajo. V to jim je treba zdravja. Prvi znak vsake igre je prosta volja. Zato naj vzgojitelj otroke k igri le navaja, nikakor jih pa ne sme k temu siliti. Otroci so jako dostopni sugestiji, zato jih je na ta način prav lahko navajati k igri. Vendar pa večkratna uporaba sugestije škoduje, ker jim vzame prosto voljo. Igra naj pospešuje razvoj duha in telesa. Z igro se bistri razum, zbuja srčnost in pogum. Igra deluje ugodno tudi na čutila, kakor n. pr. na vonj, sosebno pa na vid in tip. Vid je tip v daljavo, tip pa vid v bližino. Oboje se najbolje pospešuje z igranjem z žogo. Nikakor pa ne smejo biti otroci pri igranja brez kakega nadzorstva, vendar vzgojitelj ne bodi zapovednik. — Glede igrač, ki jih dajajmo majhnim otrokom, velja pravilo, da izbirajmo le preproste. Najboljše so take, ki si jih otroci sami narede, vzgojitelj pa jim pomagaj s sveti. S tem se navadi otrok štedljivosti in delavnosti. Nepotrebne in celo škodljive pa so drage in sestavljene igrače, ker jih otrok kmalu stolče in pokonča. Nikakor ne sodijo za igrače živali, ker bi jih otroci Ie trpinčili. Tudi niso priporočati vojaške stvari, kakor bobni, sablje itd., ki bi zbujale v otrocih le čut za boj. Brezobzirno pa se mora obsojati, ako dopuščajo starši, da igrajo 6—10 letni otroci za denar, da n. pr. kvartajo. Take igre niso prav nič vredne ter rode le sovraštvo in še mnogo hujšega. Katere in kakšne otroške igre so umestne, je zavisno od individualnosti otrokove ; zato naj vzgojitelj skrbi za prave igre po svoji previdnosti in razsodnosti. — Glede punčke so mnenja različna. Rousseau jih brezpogojno obsoja, ker se deklice ob igranju z njimi navajajo k ničemurnosti ; Michelet pa jih hvali in priporoča češ, da se po njih deklice najbolj pripravljajo za materinski poklic. Najboljša je v tem oziru srednja pot. Ko bi se deklici odvzela punčka, bi se ji odtrgalo pol življenja. Paziti je le, da ne obeša na punčko preveč lepotičja. V ostalem se skladajo igrače z naravo gojenčevo, zato ni mogoče določiti občih pravil nanje. Želeti je le, da bi se začelo večje zanimanje za to vzgojno vprašanje, ki je zlasti pri nas še prav malo obdelano. To zanimanje je gosp. ravnatelj s svojkn izbornim in temeljitim predavanjem tudi obudil v poslušalcih, ki so se zbrali v velikem številu zlasti iz učiteljskih krogov, o tem je pričalo splošno in navdušeno ploskanje koncem govora. — Nova laška Ijudska šola v Gorici. Goriški magistrat je sklenil, da postavi na Izvoznem trgu novo šolo. Načrti so že izdelani in kmalu začno z zgradbo. Nihče v Gorici in izven nje pa ne ve, kdaj zgradc tatnkaj primerno poslopje za slovensko ljudsko šolo. — Tudi samopomoč. Češko moravsko učiteljstvo si je ravnokar ustanovilo društvo za ustanovitev ženskega učiteljišča, in sicer zato, ker ne sprejemajo učiteljskih hčera v že obstoječe pripravnice, ako nimajo posebne protekcije. — Koncert za mladino je bil v Zagrebu dne 8. decembra pr. 1. Priredilo ga je »Hrv. društvo za unapredenje uzgoja«. Sodelovali so pevsko društvo »Kolo« ter prvi glasbeni in gledališki umetniki. Ni treba poudarjati, kolikega vzgojnega pomena so take priredbe. »Glasbena Matica« v Ljubljani bi si pridobila mnogo zaslug, če bi časih priredila koncert za mladino. — Zmaga koroških Slovencev. V okrajni šolski svet velikovški je izvoljen od kmetiških občin prvič slovenski župnik T r u b a r. — Šolo brez knjig imajo v mestu Forebmerveju blizu Kodanja na Danskem. Vseh predmetov se uče učenci s praktiškimi vajami. Angleščino, nemščino poučujejo po direktni metodi. Tudi raznih umetnosti in rokodelstev se uče učenci. *) To je tudi naše mnenje Uredn.