Moč atomskega jedra
Jedrska, — ali kakor jo često napačno imenujejo — atomska energija pomeni tisto velikansko silo, katero 61ovek — po zaslugl snanstvenih odkritij naše dobe — lahko ne samo osvobaja, tem-več tudi kroti in uporablja. To je tista energija, ki se osvobaja, ko se v posebno čistem uranu (U 235) pod vplivom obsevanja s tako imenovaniml neutroni, razdvajajo njegova mala atom-ska jedra (nukleusi). Od tod tu-di ime jedrska (nuklearna) en«rgija. Tako nastane verižna reakcija,1 pri kaleri se to raz-dvajanje (fizija) prenaša od je-dra do jedra, zajeraajofi v hipu vso določeno količino (mmso) urana. Ceprav so atomska jedra neverjetno majhoi delci,2 ki so aestavljeni 1-z še mnogo manjših delčkov, protonov in nevtronov, vendar je energija, ki se prl tem osvobaja, izredno velika, okrog 3 milijonkrat večja od energije kakršnih koli drugih virov. Samo 1 gram čistega ura-na (U 235) krije v sebi energijo enako energiji, ki jo dajo 3 tone najboljšega premoga, 35 gramov
urana zamenja 20.000 litrov ben-cina, a 250 gramov je enako energiji 80 vagonov premoga. Pomen te energije za bodočnost človeštva je velikanski, pred-vsem za>to, ker je ona v enoti materije tako zgoštena, pa tudi zato, ker bodo slej ko prej, nekje prej, drugod pozneje, iz-črpani glavnj viri energije, na kateri sloni danes skoraj vsa tehnika (premag in nafta). Ze tisto, kar je do zdaj na tem po-dročju daseženo, prepričljivo potrjuje, da človeštvo vstopa v novo dobo, v atomsko dobo z neslutenimi perspektivami go-spodarskega in tehničnega na-predka in blagoalanja.
Jedrsko energijo so najprej lz-k&riščali v vojne namene, zdaj
pa njena uporabnost v industrijl, prometu in kmetijstvu vse bolj raste.
1 Verižna reakcija se dogaja v kosu čistega urana določene ve-Hkosti (kritična masa) na ta na-6in, da se pod vplivom obseva-nja nevtroni razdvajajo od jedra, a hkrati se iz vsakega prepolovljenega jedra osvoba-jata dva do tri nevtroni, ki lahko izzovejo nadaljnje razdvajanje, dokler ni obsežena vsa masa, kar se zgodl neverjetno hitro.
J Atomi so nekajkrat večji od njihovih jeder. pa so vendar ta-ko  majhni,   da   na   1   mi]ime* dolžine   lahko   n.anizamo   okrog 100 milijonov atomov.