Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47, 1995, s. 85 - 116 
GDK 160.201 :160.26:425.1 :181.45:(497.12) 
BIOINDIKACIJA ONESNAŽENOSTI GOZDOV Z ŽVEPLOM NA PODLAGI 
VSEBNOSTI ŽVEPLA V ASIMILACIJSKIH DELIH GOZDNEGA DREVJA 
Janko KALAN * , Polona KALAN ** , Primož SIMONČIČ *** 
Izvleček 
Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne 
bioindikacijske mreže (16 x 16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z 
žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in 
rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov 
zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, 
Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z 
žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, 
Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na 
bmočjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emisijskih virov v 
notranjosti Slovenije. 
Ključne besede: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija 
BIOINDICATION OF FOREST POLLUTION WITH SULPHUR BASED ON 
SULPHUR CONTENT IN ASSIMILA TION PARTS OF FOREST TREES 
Abstract 
Based on the research carried out in 1985-1993 on the points of the basic bioindication 
network (16 x 16 km) it can be concluded that the bioindication of air pollution with 
sulphur dioxide by the method of sulphur content analysis in the needles of the Norway 
spruce, Scots pine, black pine is highly convenient and reliable for the establishing of 
forest endangerment due to sulphur. The forests in the region of the Alps, Trnovski gozd, 
Snežnik, Javornik, the broader Kočevje - Ribnica region and the Gorjanci are the least 
burdened by sulphur. The greatest burden was established in Koroško, in the region of 
Celje, Ljubljana, the region along the Sava river, in the vicinity of Maribor and in the 
Prekmurje. In the last five years the content of sulphur has increased in the zones along 
the border with ltaly, Croatia and Hungary and the vicinity of strong emission sources in 
the central part of Slovenia. 
Key words: bioindication, analysis, needles, sulphur, evaluation, Slovenia 
:_oipl. inž. gozd., Gozdarski Inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
Dipl. inž. kem., Gozdarski Inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
••• Mag., dipl. inž. gozd., Gozdarski Inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
86 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
KAZALO 
1 UVOD .............................................................................................................. 87 
2 METODA BIOINDIKACIJE ŽVEPLA NA PODLAGI ANALIZE 
VSEBNOSTI ŽVEPLA V RASTLINSKIH TKIVIH ................................... 87 
2.1 NABIRANJE VZORCEV ZA ANALIZO ..................................................... 88 
2.2 LABORATORIJSKO DELO ........................................................................ 89 
2.3 OVREDNOTENJE REZULTATOV ANALIZE .......................................... 90 
3 OCENA OGROŽENOSTI GOZDOV ZARADI ZRAKA, KI JE 
ONESNAŽEN Z ŽVEPLOM, NA PODLAGI PODATKOV 
RAZISKAV NA OSNOVNI BIOINDIKACIJSKI MREžl (16 x 16 
km) .................................................................................................................. 93 
3.1 REZULTATI ANALIZE VZORCEV, NABRANIH JESENI 1991, 
1992 1 N 1993 ................................................................................................. 93 
3.2 OCENA OBREMENJENOSTI GOZDOV SLOVENIJE NA 
PODLAGI REZULTATOV RAZISKAV BIOINDIKACIJE ŽVEPLA 
ZA OBDOBJE 1985-1993 ......................................................................... 104 
4 UGOTOVITVE ............................................................................................. 109 
5 POVZETEK ................................................................................................. 11 O 
6 SUMMARY ................................................................................................... 112 
7 VIRl ................................................................................................................ 114 
87 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
1 UVOD 
Pri novih oblikah poškodovanosti gozdnega drevja, ki so razširjene na velikih 
površinah, govorimo o večvzročnem pojavu (COWLING 1988, ŠOLAR 1991 ). 
Med mogoče vzroke poškodb gozdnega drevja prištevamo tudi onesnaženost 
gozdov z žveplom. Zrak, onesnažen z žveplovim dioksidom, lahko močno 
poškoduje gozdno drevje in povzroči njegovo propadanje. Tovrstne poškodbe so 
posebej izrazite blizu virov onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom. Visoke 
koncentracije S02 v zraku vplivajo na zmanjšanje fotosinteze, preprečujejo 
nastajanje ATP (adenozintrifosfat) in povzročajo še druge motnje. Akutne 
poškodbe rastlin se pojavijo, kadar nekajurna koncentracija S02 v zraku 
preseže 0.5 mg m-3, ali če so koncentracije za daljše obdobje višje od 0.15 
mg S02 m-
3
. Tovrstne poškodbe so posebej izrazite blizu virov onesnaževanja 
zraka z žveplovim dioksidom. 
Onesnaženost zraka lahko ugotavljamo na več načinov. Lahko jo natančno 
merimo z aparaturami, ugotavljamo z metodo bioindikacije z epifitskimi lišaji 
(BATIČ 1991, BATIČ, KRALJ 1989), z metodo integriranega merjenja 
žveplovega dioksida v zraku s svinčevimi indikacijskimi svečicami (KALAN, 
KALAN, 1994) ali pa z metodo bioindikacije na podlagi vsebnosti žvepla v 
rastlinskih tkivih. 
2 METODA BIOINDIKACIJE ŽVEPLA NA PODLAGI ANALIZE 
VSEBNOSTI ŽVEPLA V RASTLINSKIH TKIVIH 
žveplo je eno od nujno potrebnih hranil za rastline. Sprejem žvepla v rastline 
poteka preko korenin v obliki sulfatnih ionov (S042-) in preko listnih rež kot S02 
(FIEDLER 1985). 
žveplo se pojavlja v rastlinah vezan v organske molekule (predvsem beljakove) 
in anorganske molekule, pretežno v sulfatni obliki (BAULE 1967). Večji del 
organsko vezanega žvepla v rastlinah je v aminokislinah, ki so glavni sestavni 
88 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
deli proteinov. Žveplo vsebujeje le tri aminokisline (cistein, cistin in metionin). 
Koncentracija žvepla v listju in iglicah predstavlja 7 do 1 O % koncentracije 
dušika (SCHULZE 1989). 
V listju in iglicah dreves, ki rastejo v okolju, kjer so v zraku visoke vsebnosti 
S02, vsebujejo več žvepla kot tisti iz čistejšega okolja. Starejši deli rastlin 
navadno vsebujejo več skupnega žvepla kot mlajši deli. Iz povečane vsebnosti 
skupnega žvepla v rastlinskih delih oziroma na njih lahko sklepamo o 
onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom. Za laboratorijsko preiskavo 
najpogosteje uporabljamo iglice oz. listje gozdnega drevja. 
Za bioindikacijo žvepla v gozdu so najbolj primerni zimzeleni iglavci. Pri njih 
ostajajo iglice več let na vejah. Zaradi dokaj pravilnega razraščanja vej je 
ločevanje različno starih iglic razmeroma preprosto. Tako lahko za analizo zelo 
skrbno naberemo vzorce enako starih delov rastline. Kot glavno bioindikacijsko 
vrsto uporabljamo smreko (Picea abies (L.) Karst), ki je v Sloveniji zelo 
razširjena. V krajih, kjer smreka ne uspeva, pa izbiramo druge drevesne vrste. 
Tako v priobalno-kraškem območju za analizo nabiramo iglice črnega bora 
(Pinus nigra Arnold), v notranjosti Slovenije iglice rdečega bora (Pinus silvestris 
L.), nad višinsko gozdno mejo pa iglice ruševja (Pinus mughus Scop.). Le v zelo 
redkih primerih ne bomo našli primernih iglavcev za vzorčenje. Takrat si bomo 
morali pomagati z vzorci listja listnatih gozdnih dreves. 
2.1 NABIRANJE VZORCEV ZA ANALIZO 
Zemljišče, na katerem nabiramo vzorce za analizo vsebnosti žvepla, imenujemo 
bioindikacijska točka. Na vsaki bioindikacijski točki izberemo najmanj po dve 
drevesi, s katerih nabiramo vzorce. Izbrana drevesa morajo biti čim bolj vitalna, 
z dobro osvetljenim zgornjim delom krošnje (nadrasla ali vsaj sorasla drevesa). 
Vzorce za laboratorijsko analizo nabiramo iz dobro osvetljenih delov drevesne 
krošnje. Dogovorili smo se, da pri iglavcih jemljemo vzorce iz vej sedmega 
drevesnega vretena (KNABE, 1984). Pri tem je treba paziti, da so veje res stare 
89 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
sedem let in da nas pri iskanju ne zavedejo vretena drugega reda. Izbira je 
pravilna, če ima veja sedem različno starih poganjkov (REEMTSMA 1964, 
KALAN 1989). 
Najbolj primeren čas za vzorčenje iglic so pozni jesenski in prvi zimski meseci, 
ko vegetacija miruje (REEMTSMA 1964, STEFAN 1986, BGBI 1984, KNABE 
1984, Foliar Expert Pannel, 1993). 
Za analizo nabiramo vzorce enoletnih in dvoletnih iglic. 
2.2 LABORATORIJSKO DELO 
Iglice v laboratoriju posušimo in jim odstranimo primesi. Nato jih zmeljemo in 
presejemo. Homogenizirane vzorce shranimo v plastičnih prahovkah. 
Tako pripravljenim vzorcem določamo skupno vsebnost žvepla. Analiziramo z 
aparaturo SULMHOMAT 12-ADG (WOSTHOFF 1986, KALAN 1989). 
Sestavljajo jo trije deli: naprava za podajanje vzorcev, zgorevalna peč in merilni 
del. Z napravo, ki zagotavlja enakomeren in vedno enako hiter pomik, uvajamo 
vzorec v zgorevalno peč. Vzorec v peči zgori. Ob dovajanju kisika se žveplo 
pretvori v žveplov dioksid (S02). Žveplov dioksid skupaj z ostalimi plini prehaja 
v merilni del aparature, kjer se spira v reakcijski raztopini. Pri tem se spreminja 
elektroprevodnost raztopine. Naprava preračunava količino žvepla na podlagi 
spremenjene prevodnosti reakcijske raztopine (konduktometrijska analizna 
metoda). 
Pravilnost izvajanja laboratorijskih analiz oz. točnost analiznih izsledkov stalno 
preverjamo. Vsak dan jih primerjamo z rezultati analiz standardnih vzorcev 
smrekovih iglic, ki smo jih sami pripravili, občasno pa s standardnimi vzorci 
smrekovih iglic oz. bukovega listja, ki smo jih dobili od mednarodne komisije za 
standardizacijo (Community Bureau of Reference, BCR). Sodelujemo tudi v 
mednarodnih krožnih in primerjalnih analizah (RINGANAL YSE 1982, 
Landesanstalt fur Okologie, Landschaftsentwicklung und Forstplanung; IUFRO 
90 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
samples for chemical analysis 1987; primerjalna analiza IGLG - FBVA 1990; 
lntercalibration exercise of methods far forest soil analysis, ECE ICP 1992; 
IUFRO lnterlaboratory Sample Exchange 1993). Tako zagotavljamo, da so 
analizni rezultati vedno dovolj točni in zato med seboj primerljivi. 
2.3 OVREDNOTENJE REZULTATOV ANALIZE 
Ker se v rastlinskih tkivih kopičijo žveplove spojine, lahko na podlagi povečane 
vsebnosti žvepla sklepamo o osnesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v 
okolici bioindikacijskih točk oziroma o ogroženosti gozdnega drevja. 
V literaturi je naštetih veliko različnih vrednosti za celokupno žveplo v enoletnih 
iglicah. Te vrednosti so kriterij za ocenjevanje obremenjenosti smreke z SO2. 
Hi.ittel našteva npr. kritične vrednosti žvepla (oz. zgornjo mejo vsebnosti žvepla) 
različnih raziskovalcev, od 0.11 % skupnega žvepla (Mosandl, Burschel, Stefan) 
do 0.19 % (Knabe) in več 0.21 % (Evers, Scoepfer). Razen celokupne vsebnosti 
žvepla pa je pomebno tudi razmerje med skupnim dušikom in žveplom v iglicah 
(HUTTEL 1992). 
Na gozdarskem inštitutu smo mejne vrednosti za presojo ogroženosti gozdnega 
drevja zaradi izpostavljenosti žveplovemu dioksidu prevzeli od Avstrijcev. Kot 
zgornjo mejo vsebnosti žvepla predpisujejo za smreko O, 11 % skupnega žvepla 
za enoletne, 0,14 % za dvoletne in 0,17 % za triletne iglice, za bukev pa 0,08 % 
žvepla v listju (BGBI 1984). Na podlagi teh mejnih vrednosti so podrobneje 
izdelali metodo za klasifikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih 
smrekovih iglicah (STEFAN 1990). Po teh mejnih vrednostih, ki so sicer 
postavljene za smreko, klasificiramo tudi vsebnost žvepla v iglicah rdečega in 
črnega bora, medtem ko za druge drevesne vrste mejne vrednosti za smreko ne 
veljajo. 
Pri primerjanju izsledkov raziskav smo opazili, da se analizni rezultati, ki jih 
dobimo z napravo SULMHOMAT 12 ADG nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih 
ugotavljajo z analizno napravo LECO. Takšne naprave za določevanje 
91 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
skupnega žvepla uporabljajo v Avstriji in v Hrvaški. Zato smo izvedli primerjalno 
analizo (KALAN, FORST, PEZDIRC 1990) in na podlagi njenih rezultatov 
priredili mejne vrednosti za klasifikacijo (Tabela 1). Tako smo ugotovili, da je 
zgornja meja vsebnosti žvepla, določena z aparaturo SULMHOMAT 12 ADG za 
enoletne smrekove iglice O, 124 %, za dvoletne iglice pa O, 150 %. 
Povprečne analizne rezultate o vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah 
za posamezno bioindikacijsko točko najprej razvrstimo v ustrezne razrede po 
preglednici 1. 
Preglednica 1: Prilagojene mejne vrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v 
enoletnih in dvoletnih smrekovih iglicah, določene z aparaturo 
SULMHOMA T 12-ADG 
Table 1: Adopted marginal leve/s required for the classification of the 
sulplwr contents in one- and two-year spruce need/es 
determinate by the SULMHOMAT 12-ADG apparatus 
Razred vsebnosti žvepla Vsebnost žvepla (S) v % 
Sulphur contents (S) in % 
Sulphur content class enoletne iglice dvoletne iglice 
one-year needles two-year needles 
1 do 0,097 do0,114 
2 0,098-0,123 0,115-0,149 
3 0,124 - 0,158, O, 150 - O, 192 
4 nad 0,158 nad 0,192 
Skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic določimo na podlagi 
seštevka razreda vsebnosti žvepla v enoletnih iglicah in razreda vsebnosti 
žvepla v dvoletnih iglicah. Dobljeno vsoto v tabeli 2 primerjamo z vrednostmi za 
skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic. 
92 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Preglednica 2: Mejne vrednost za skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in 
dvoletnih iglic 
Table 2: Marginal leve/s tor tata/ c/asses of sulphur contents in one- and 
rwo-year needles 
Skupni razred vsebnosti žvepla Vsota razredov vsebnosti žvepla 
enoletnih in dvoletnih iglic 
Total sulphur content class Sum total of classes of sulphur 
contents in one- and two-year needles 
1 2 
2 3 in 4 
3 5 in 6 
4 7 in 8 
Smrekova drevesa, ki so v 1. skupnem razredu vsebnosti žvepla enoletnih in 
dvoletnih iglic, imajo v sestavinah iglic naravno količino žvepla. Pri smrekah 2. 
razreda je naravna vsebnost žvepla nekoliko povečana zaradi zmerne imisije 
žvepla. Pri tej imisiji še ne pričakujemo poškodb gozdnega drevja zaradi žvepla. 
Smreke, katerih vzorce uvrščamo v 3. razred, rastejo v območju povečane 
imisije. Na drevju, ki raste v tem območju, se že lahko pojavljajo poškodbe 
zaradi žvepla. Na prostoru, na katerem so analizirani vzorci smrekovih iglic 
razporejeni v 4. razred, ja drevje v območju povečane imisije, v katerem so 
poškodbe zaradi žvepla pogostejše. (STEFAN 1986). 
To klasifikacijsko uporabljamo še za črni in rdeči bor, ker imajo njune iglice 
približno enako naravno vsebnost žvepla. 
V nekaterih prikazih uporabljamo relativne skupne razrede vsebnosti žvepla 
enoletnih in dvoletnih iglic. Te dobimo tako, da posamezne bioindikacijske točke 
razvrstimo po rastočih vsebnostih žvepla v iglicah. Nato točke razdelimo v pet 
enako velikih razredov tako, da je v prvem razredu petina točk z najnižjo, v 
petem razredu pa petina točk z navišjo vsebnostjo žvepla. 
93 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
3 OCENA OGROŽENOSTI GOZDOV ZARADI ZRAKA, KI JE 
ONESNAžEN Z ŽVEPLOM, NA PODLAGI PODATKOV 
RAZISKAV NA OSNOVNI BIOINDIKACIJSKI MREŽI (16 x 16 km). 
Do l. 1993 smo vsako leto določali vsebnost žvepla na točkah osnovne 
bioindikacijske mreže. (16 x 16 km). Točke naše mreže so povezane s točkami 
enake mreže v sosednji Avstriji. To mrežo so sodelavci Gozdarskega inštituta 
Slovenije začeli postavljati l. 1985, vzpostavljena pa je bila l. 1986. Od takrat na 
njej vsako leto zbiramo vzorce za analizo, jih analiziramo in analizne rezultate 
ovrednotimo (KALAN, ŠOLAR 1987, KALAN 1988, KALAN 1989, KALAN 1990, 
KALAN 1991). 
3.1 REZULTATI ANALIZE VZORCEV, NABRANIH JESENI L. 1991, 
1992 IN 1993 
V zadnjih raziskavah smo obravnavali vzorce, ki so bili nabrani jeseni l. 1991, 
1992 in 1993, da bi ocenili bioindikacijo žvepla na osnovni bioindikacijski mreži 
Slovenije za l. 1991, 1992 in 1993. Rezultati analiz so prikazani v tabeli 3 ter na 
kartah 1 do 6. 
Poleg koordinat posameznih bioindikacijskih točk tabela 3 vsebuje še podatke o 
bioindikacijski drevesni vrsti, povprečni vsebnosti skupnega žvepla v enoletnih 
in dvoletnih iglicah, izračunani za dve drevesi ter o skupnem vsebnostnem in 
skupnem relativnem razredu vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah. 
94 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Preglednica 3: Podatki o vsebnosti žvepla v iglicah na točkah bioindikacijske 
mreže (16 x 16 km). Stanje l. 1991 
Table 3: 
Koor- Drev. 
dinata vrsta 
Coor- Tree 
dinate spec. 
A 4 srn 
B 3 srn 
B 4 srn 
B 5 srn 
B 6 srn 
B 7 č.bo. 
B 10 č.bo. 
C 3 srn 
C 4 srn 
C 5 srn 
C 6 srn 
C 7 srn 
C 8 č.bo. 
C 9 č.bo. 
C 10 č.bo. 
D 3 srn 
D 4 srn 
D 5 srn 
D 6 srn 
D 7 srn 
D 8 č.bo. 
D 9 srn 
E 4 srn 
E 5 srn 
E 6 srn 
E 7 srn 
E 8 srn 
E 9 č.bo. 
F 4 srn 
F 5 srn 
F 6 srn 
F 7 srn 
F 8 srn 
F 9 srn 
G 3 srn 
G 4 srn 
G 5 srn 
G 6 srn 
G 7 srn 
G 8 srn 
G 9 srn 
H 2 srn 
H 3 srn 
Datas of sulphur contents in needles on bioindication network 
plots (16 x 16 km). Status tor year 1991 
Vsebnost žvepla Skupni Skupni Koor- Drev. Vsebnost žvepla Skupni Skupni 
Sulphur content vsebn. relat. dinala vrsta Sulphur content vseb. relat. 
razred razred razred razred 
1 let 2 let Total Relat. Coor- Tree 1 let. 2 let Total Relat. 
1 year 2 year cont. cont. dinate spec. 1 year 2 year cont. cont. 
% % class class % % class class 
0.137 0.118 3 3 H 4 srn 0.121 0.140 2 4 
0.102 0.115 2 2 H 5 srn 0.133 0.163 3 5 
0.109 0.099 2 1 H 6 srn 0.126 0.124 3 3 
0.132 0.140 3 4 H 7 srn 0.142 0.164 3 5 
0.133 0.129 3 4 H 8 srn 0.106 0.096 2 1 
0.113 0.112 2 2 H 9 srn 0.106 0.111 2 2 
0.114 0.110 2 2 H 10 srn 0.116 0.138 2 3 
0.108 0.113 2 2 1 2 srn 0.155 0.160 3 5 
0.105 0.107 2 
.. --T 
1 3 srn 0.159 0.169 4 5 
0.103 0.099 2 1 1 4 srn 0.139 0.152 3 5 
0.112 0.111 2 2 1 5 srn 0.142 0.164 3 5 
0.126 0.141 3 4 1 6 srn 0.130 0.137 3 4 
0.107 0.110 2 2 1 7 srn 0.118 0.112 2 2 
0.135 0.125 3 4 1 8 srn 0.088 0.094 1 1 
0.103 0.097 2 1 1 9 srn 0.106 0.112 2 2 
0.098 0.092 2 1 1 10 srn 0.124 0.135 3 4 
0.096 0.108 1 1 IJ 2 srn 0.137 0.138 3 5 
0.109 0.103 2 1 IJ 3 srn 0.142 0.145 3 5 
0.096 0.086 1 1 j 4 srn 0.166 0.154 4 5 
0.133 0.153 3 5 IJ 5 srn 0.131 0.140 3 4 
0.098 0.104 2 1 j 6 srn 0.137 0.147 3 5 
0.126 0.120 3 3 IJ 7 srn 0.130 0.119 3 3 
0.120 0.127 2 3 j 8 srn 0.115 0.119 2 2 
0.103 0.103 2 1 j 9 srn 0.139 0.155 3 5 
0.115 0.102 2 2 IJ 10 srn 0.106 0.111 2 2 
0.110 0.109 2 2 K 2 srn 0.133 0.141 3 5 
0.111 0.106 2 2 K 3 srn 0.108 0.103 2 2 
0.099 0.097 2 1 K 4 srn 0.154 0.179 3 5 
0.106 0.109 2 1 K 5 srn 0.130 0.143 3 4 
0.134 0.140 3 4 K 6 srn 0.116 0.123 2 3 
0.127 0.133 3 4 K 7 srn 0.118 0.117 2 3 
0.090 0.100 1 1 L 2 srn 0.142 0.150 3 5 
0.118 0.121 2 3 L 3 srn 0.139 0.132 3 4 
0.128 0.125 3 3 L 4 srn 0.122 0.122 2 3 
0.121 0.118 2 3 L 6 srn 0.121 0.126 2 3 
0.100 0.111 2 2 M 2 srn 0.130 0.129 3 4 
0.119 0.117 2 3 M 3 srn 0.116 0.121 2 3 
0.136 0.133 3 4 ~4 srn 0.103 0.108 2 1 
0.092 0.099 1 1 N 1 srn 0.119 0.145 2 4 
0.119 0.118 2 3 N 3 srn 0.117 0.117 2 3 
0.111 0.122 2 2 O 1 r.bo. 0.141 0.135 3 5 
0.141 0.150 3 5 O 2 srn 0.134 0.125 3 4 
0.130 0.144 3 4 p 3 r.bo. 0.158 O 000 3 5 
95 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
Preglednica 3: Podatki o vsebnosti žvepla v iglicah na točkah bioindikacijske 
mreže (16 x 16 km). Stanje l. 1992 - nadaljevanje 
Table 3: 
Koor- Drev. 
dinata vrsta 
Coor- Tree 
dinate spec. 
A 4 srn 
B 3 srn 
B 4 srn 
B 5 srn 
B 6 srn 
B 7 č.bo. 
B 10 č.bo. 
C 3 srn 
C 4 srn 
C 5 srn 
C 6 srn 
C 7 srn 
C 8 č.bo. 
C 9 č.bo. 
C 10 č.bo. 
D 3 srn 
D 4 srn 
D 5 srn 
D 6 srn 
D 7 srn 
D 8 č.bo. 
D 9 srn 
E 4 srn 
E 5 srn 
E 6 srn 
E 7 srn 
E 8 srn 
E 9 č.bo. 
F 4 srn 
F 5 srn 
F 6 srn 
F 7 srn 
F 8 srn 
F 9 srn 
G 3 srn 
G 4 srn 
G 5 srn 
G 6 srn 
G 7 srn 
G 8 srn 
G 9 srn 
H 2 srn 
H 3 srn 
Datas of sulphur contents in needles on bioindication network 
p/ots (16 x 16 km). Status for year 1992 - continued 
Vsebnost žvepla Skupni Skupni Koor- Drev. Vsebnost žvepla Skupni Skupni 
Sulphur content vsebn. relat. dinata vrsta Sulphur content vseb. relat. 
razred razred razred razred 
1 let 2 let Total Relat. Coor• Tree 1 let. 2 let Total Relat. 
1 year 2 year cont. cont. dinale spec. 1 year 2 year cont. cont. 
% % class class % % class class 
0.104 0.106 2 2 H 4 srn 0.113 0.120 2 2 
0.142 0.136 3 5 H 5 srn 0.110 0.136 2 4 
0.105 0.098 2 2 H 6 srn 0.097 0.116 2 2 
0.103 0.115 2 2 H 7 srn 0.136 0.151 3 5 
0.117 0.122 2 4 H 8 srn 0.086 0.090 1 1 
0.115 0.121 2 4 H 9 srn 0.102 0.103 2 1 
0.102 0.111 2 2 H 10 srn 0.089 0.089 1 1 
0.084 0.092 1 1 1 2 srn 0.129 0.137 3 5 
0.102 0.095 2 1 1 3 srn 0.150 0.170 3 5 
0.084 0.086 1 1 1 4 srn 0.134 0.189 3 5 
0.108 0.120 2 3 1 5 srn 0.147 0.165 3 5 
0.124 0.113 2 4 1 6 srn 0.122 0.126 2 4 
0.106 0.113 2 3 1 7 srn 0.103 0.108 2 2 
0.126 0.123 3 5 1 8 srn 0.102 0.118 2 3 
0.101 O 091 2 1 1 9 srn 0.102 0.097 2 1 
0.124 0.125 3 4 1 10 srn 0.111 0.106 2 3 
0.104 0.112 2 2 J 2 srn 0.108 0.121 2 3 
0.102 0.132 2 3 µ 3 srn 0.123 0.135 2 5 
0.101 0.092 2 1 µ 4 srn 0.119 0.125 2 4 
0.126 0.141 3 5 J 5 srn 0.134 0.150 3 5 
0.104 0.109 2 2 J 6 srn 0.112 0.117 2 3 
0.119 0.102 2 3 µ 7 srn 0.121 0.122 2 4 
0.126 0.128 3 5 J 8 srn 0.105 0.107 2 2 
0.104 0.112 2 3 J 9 srn 0.119 0.117 2 4 
0.102 0.102 2 1 J 10 srn 0.092 0.092 1 1 
0.102 0.105 2 2 K 2 srn 0.124 0.135 3 5 
0.103 0111 2 2 K 3 srn 0.136 0.146 3 5 
0.122 0.116 2 4 K 4 srn 0.108 0.128 2 4 
0.093 0.100 1 1 K 5 srn 0.110 0.118 2 3 
0.124 0.117 3 4 K 6 srn 0.114 0.128 2 4 
0.146 0.176 3 5 K 7 srn 0.118 0.106 2 3 
0.113 0.104 2 3 L 2 srn 0.111 0.131 2 4 
0.102 0.106 2 2 L 3 srn 0.119 0.127 2 4 
0.108 0.124 2 3 L 4 srn 0.118 0.122 2 4 
0.114 0.109 2 3 L 6 srn 0.108 0.105 2 2 
0.097 0.093 1 1 M 2 srn 0.103 0.105 2 2 
0.136 0.134 3 5 M 3 srn 0.098 0.097 2 1 
0.132 0.144 3 5 M 4 srn 0.102 0.098 2 1 
0.104 0.105 2 2 N 1 srn 0.105 0.119 2 3 
0.098 0.104 2 1 N 3 srn 0.120 0.114 2 3 
0.098 0.097 2 1 O 1 r.bo. 0.129 0.126 3 5 
0.113 0.107 2 3 O 2 srn 0.104 0.104 2 2 
0.123 0.140 2 5 p 3 r.bo. 0.119 0.128 2 4 
96 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Preglednica 3: Podatki o vsebnosti žvepla v iglicah na točkah bioindikacijske 
mreže (16 x 16 km). Stanje l. 1993 - nadaljevanje 
Table 3: Datas of sulphur contents in need/es on bioindication network 
p/ots (16 x 16 km). Status tor year 1993 - continued 
Koor- Drev. Vsebnost žvepla Skupni Skupni Koor-
dinata vrsta Sulphur content vsebn. relat. kJinata 
razred razred 
Coor- Tree 1 lel 2 let Total Relat. !Coor-
dinale spec. 1 year 2 year coni. coni. linate 
% % class class 
A 4 srn 0.095 0.102 1 1 H 4 
B 3 srn 0.116 0.122 2 3 H 5 
B 4 srn 0.106 0.102 2 1 H 6 
B 5 srn 0.106 0.114 2 1 H 7 
B 6 srn 0.103 0.123 2 2 H 8 
B 7 č.bo. 0.141 0.130 3 5 H 9 
B 10 č.bo. 0.115 0.121 2 2 H 10 
C 3 srn 0.116 0.133 2 3 1 2 
C 4 srn 0.131 0.129 3 4 1 3 
C 5 ,;rn O 104 n 098 2 1 1 1 
C 6 srn 0.119 0.107 2 2 1 5 
C 7 srn 0.122 0.101 2 2 1 6 
C 8 č.bo. 0.117 0.139 2 3 1 7 
C 9 č.bo. 0.142 0.126 3 4 1 8 
C 10 č.bo. 0.093 0.101 1 1 1 9 
O 3 srn 0.124 0.145 3 4 1 10 
O 4 srn 0.113 0.135 2 3 j 2 
O 5 srn 0.130 0.140 3 4 J 3 
O 6 srn 0.083 0.085 1 1 j 4 
O 7 srn 0.113 0.128 2 3 j 5 
O 8 č.bo. 0.093 0.115 2 1 j 6 
D 9 srn 0.116 0.112 2 2 J 7 
E 4 srn 0.134 0.134 3 5 j 8 
E 5 srn 0.109 0.117 2 2 J 9 
E 6 srn 0.117 0.107 2 2 J 10 
E 7 srn 0.116 0.110 2 2 K 2 
E 8 srn 0.154 0.108 2 3 K 3 
E 9 č.bo. 0.118 0.113 2 2 K 4 
F 4 srn 0.107 0.108 2 1 K 5 
F 5 srn 0.131 0.130 3 4 K 6 
F 6 srn 0.126 0.157 3 5 K 7 
F 7 srn 0.104 0.111 2 1 L 2 
F 8 srn 0.137 0.126 3 4 L 3 
F 9 srn 0.118 0.115 2 3 L 4 
G 3 srn 0.124 0.124 3 3 L 6 
G 4 srn 0.113 0.114 2 2 M 2 
G 5 srn 0.137 0.121 3 4 M 3 
G 6 srn 0.146 0.142 3 5 M 4 
G 7 srn 0.116 0.103 2 1 N 1 
G 8 srn 0.111 0.108 2 1 N 3 
G 9 srn 0.116 0.112 2 2 O 1 
H 2 srn 0.121 0.124 2 3 O 2 
H 3 srn 0.138 0.130 3 5 p 3 
Legenda za drevesno vrst (Legend for tree spec1es): 
Drev. 
vrsta 
Tree 
spec. 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
srn 
r.bo. 
srn 
r.bo. 
č.bo. 
r.bo. 
srn 
Vsebnost žvepla Skupni Skupni 
Sulphur contenl vseb. relat. 
1 let. 
1 year 
% 
0.121 
0.129 
0.132 
0.151 
0.117 
0.107 
0.123 
0.146 
0.167 
0.129 
0.132 
0.131 
0.108 
0.129 
0.114 
0.110 
0.149 
0.153 
0.134 
0.141 
0.120 
0.132 
0.130 
0.140 
0.091 
0.132 
0.106 
0.152 
0.118 
0.109 
0.137 
0.112 
0.137 
0.138 
0.114 
0.124 
0.118 
0.090 
0.115 
0.133 
0.174 
0.115 
0.161 
razred razred 
2 let Total Relat. 
2 year coni. coni. 
% class class 
0.126 2 3 
0.141 3 4 
0.119 3 3 
0.145 3 5 
0.105 2 2 
0.120 2 2 
0.107 2 2 
0.164 3 5 
0.167 4 5 
0.136 3 4 
0.162 3 5 
0.132 3 4 
0.098 2 1 
0.121 3 3 
0.110 2 1 
0.105 2 1 
0.161 3 5 
0.152 3 5 
0.142 3 5 
0.158 3 5 
0.116 2 3 
0.138 3 5 
0.131 3 4 
0.122 3 4 
0.094 1 1 
0.139 3 5 
0.094 2 1 
0.156 3 5 
0.143 2 4 
0.139 2 3 
0.129 3 4 
0.114 2 2 
0.121 3 4 
0.127 3 4 
0.115 2 2 
0.123 3 3 
0.121 2 3 
0.095 1 1 
0.123 2 3 
0.127 3 4 
0.179 4 5 
0.117 2 2 
0.121 3 5 
črni bor (Pmus mgra) 
rdeči bor (Pinus si/vestris) 
smreka (Picea abies) 
97 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
SUM OF C LAS SE S OF TOT AI. SULPHUR CONTENT 
IN ONE AND TWO YEAR NEEDLES 
1 _ State in year 1991 
A 
2-
3-
4-
5 -
6 -
7 -
9 -
10 -
M 
LEGENDA, 
(LEGEND) 
o 
• 1.vsebnostnl razred 
ti 2.vsebnoslni razred 
3. vsebnoslni razred 
• 4. vsebnoslni razred 
{Conlent class) 
Karta 1: Pregled točk na osnovni bioindikacijski mreži po skupnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah - stanje l. 1991 
SUM OF CLASSES OF TOTAL SULPHUR CONTENT 
IN ONE AND TWO YEAR NEEDLES 
1- State in year 1992 
2-
3-
4-
5 -
6 -
7 -
9 -
10-
M 
LEGENDA, 
(LEGEND) 
o 
• 1. vsebnoslnl razred 
• 2.vsebnoslnl razred 
3. vsebnostni razred 
• 4, vsebnoslni razred 
{Conlent class} 
Karta 2: Pregled točk na osnovni bioindikacijski mreži po skupnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah - stanje l. 1992 
98 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
SUM OF CLASSES OF TOT AL SULPIIlJR CONTENT 
IN ONE AND TWO YEAR NEEDLES 
t _ State in year 1993 
2 -
3-
9 -
10 -
M 
LEGENDA: 
(LEGEND) 
o 
e 1.vsebnosfni razred 
ez.vsebnosfni rozred 
3. vsebnostni razred 
• 4.vsebnoslni razred 
(Conlent closs) 
Karta 3: Pregled točk na osnovni bioindikacijski mreži po skupnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah - stanje l. 1993 
SUM OF RELATIVE CLASSES OF TOT AL SLLPHUR CONTE?\T 
IN ONE A.."-:DTWO YEAR NEEDLES 
1- Stateinyear 1991 
D E F 
2-
1 1 1 
3-
6 -
9 -
10-
LEGENDA: 
(LEGEND) 
• 1.relotivni razred 
• 2,relolivni razred 
8 3.relotivni razred 
4. relativni razred 
• 5. relativni razred 
(Relotiv class) 
p 
1 
Karta 4: Pregled točk na osnovni bioindikacijski mreži po skupnih relativnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah - stanje l. 1991 
99 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
SUM OF RELATIVE CLASSES OF TOT AL SULPHUR CONTENT 
IN ONE AND TWO YEAR NEEDLES 
Statemyearl992 
3-
4-
6 -
7 -
10-
M 
LEGENDA: 
(LEGEND) 
o 
e 1.relolivni razred 
• 2.re!olivni razred 
• 3, relativni razred 
4. relotivnf razred 
• 5. relativni razred 
(RelQtiv closs) 
p 
1 
Karta 5: Pregled točk na osnovni bioindikacijski mreži po skupnih relativnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah - stanje l. 1992 
SUM OF RELATIVE CLASSES OF TOfAL SIJLPHUR CONTENT 
IN ONE A,."ID TWO YEAR NEEDLES 
Stateinyear 1993 
2-
3-
4_ 
6 -
7 -
10 -
C~-1©GlSlJ'-">1,ollO,IH5 
M 
LEGENDA: 
(LEGEND) 
o 
• 1.relotivni razred 
• 2. relatrvn! razred 
• 3. relativni razred 
4, relativni razred 
• 5. relativni razred 
(Reloliv closs) 
Karta 6: Pregled točk na osnovni bioindikacijski mreži po skupnih relativnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah - stanje l. 1993 
100 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
l ~ AVERAGECLASS:\~';_~~~;PHURCONTENT 
FOR YEAR 1986, 1987, 1989, 1991, 1992 AND 1993 
A 8 C D E F 
2
- 1 1 1 1 
4_ 
5 -
6 -
7 -
8 -
9 -
10 -
G 
' 
M N O 
LEGENDA (LEGEND) 
e l.vsebnostni razred (content class) 
e 2.vsebnostni razred(contentclass) 
3.vsebnostni razi:-ed (content class) 
• 4.vsebnostni razred (content class 
Q z:=;1;:::~lt·i~l;;;-;t;i~~::t:t!~~stnem razredu 
vsaJ enkrat v 3 razredu (at least once in J'd class 
O vsaJenkratv4.razredualivsakoletov3 razredu 
(at least once m 4~' or ah\ays only in 3rd class) 
Karta 7: Skupni razredi vsebnosti žvepla v iglicah gozdnega drevja za l. 
1986, 1987, 1989, 1991, 1992 in 1993 
Na kartah 1, 2 in 3 je pregled skupnih vsebnostnih razredov žvepla v enoletnih 
in dvoletnih iglicah, na kartah 4, 5 in 6 pa pregled skupnih relativnih razredov 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah na posameznih točkah osnovne 
bioindikacijske mreže na območju Republike Slovenije. 
V preglednici 4 so podatki o razporeditvi bioindikacijskih točk v skupnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah za l. 1991, 1992 in 1993. Hkrati 
so prikazani še podatki o srednjih, najnižjih in najvišjih ter povprečnih vrednostih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah. 
101 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
Preglednica 4: Porazdelitev bioindikacijskih točk na bioindikacijski mreži 
Slovenije po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in 
dvoletnih iglic 
Table 4: The distribution of bioindication plots on the bioindication network 
of S/ovenia according to the total su/phur contents in one- and 
two-year need/es 
Skupni razred Leto 
vsebnosti žvepla Year 
Tota! sulphur 
contents class 1991 1992 1993 
število točk % število točk % število točk % 
No.of plots No.of plots No.of plots 
1 5 5,8 7 8,2 5 5,8 
2 43 50,0 61 70,9 43 50,0 
3 36 41,9 18 20,9 36 
41,9 
4 2 2,3 - - 2 2,3 
Skupaj (Totan 86 100,0 86 100,0 86 100,0 
Povprečni razred 2,4 2,1 2,4 
The averaqe class 
Posebej prikazujemo še podatke o porazdelitvi bioindikacijskih točk v skupne 
vsebnostne razrede (preglednica 5) in skupne relativne razrede vsebnosti žvepla 
v enoletnih in dvoletnih iglicah po posameznih goznogospodarskih območjih 
(preglednica 6). 
102 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Preglednica 5: Porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih 
razredih žvepla v enoletnih in dvoletnih 
gozdnogospodarskih območjih 
vsebnostnih 
iglicah po 
Table 5: The distribution of bioindication plots into total classes according 
to sulphur contents in one- and two-xear needles per forest 
enterprise area 
Leto (Year) 1991 1992 1993 
Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razredi 
območje Total contents class 
Forest enterprise 1 2 3 4 pov. 1 2 3 4 pov. 1 2 3 4 pov. 
Tolmin 1 4 5 - 2,4 1 7 2 2,1 2 8 - - 1,8 
Bled 1 4 - - 1,8 1 2 2 2,2 - 2 3 - 2,6 
Kranj - 3 - - 2,0 1 2 - 1,7 - 2 1 - 2,3 
Ljubljana 2 3 6 - 2,4 - 6 5 2,5 - 4 7 - 2,6 
Postojna - 2 1 - 2,3 - 3 - 2,0 - 2 1 - 2,3 
Kočevje - 4 - - 2,0 1 3 - 1,8 - 4 - - 2,0 
Novo mesto 1 5 3 - 2,2 2 6 1 1,9 1 4 4 - 2,3 
Brežice - 3 3 - 2,5 - 6 - 2,0 - 3 3 - 2,5 
Celje - - 4 1 3,2 - 3 2 2,4 - 1 4 - 2,8 
Nazarje - 2 - - 2,0 1 1 - 1,5 - 2 - - 2,0 
Slovenj Gradec - 1 4 1 3,0 - 4 2 2,3 - 1 4 1 3,0 
Maribor - 5 4 - 2,4 - 7 2 2,2 1 3 5 - 2,4 
Murska Sobota - 1 4 - 2,8 - 4 1 2,2 - 2 2 1 2,8 
Sežana - 6 2 - 2,2 - 7 1 2,1 1 5 2 - 2,1 
Skupaj (Tota!) 2,4 2,1 2,4 
N 5 43 36 2 86 7 61 18 86 5 43 36 2 86 
% 6 50 42 2 100 8 71 21 100 6 50 42 2 100 
% 56 44 100 79 21 100 56 44 100 
103 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
Preglednica 6: Porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih relativnih razredih 
vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah po 
gozdnogospodarskih območjih 
Table 6: 
Leto 
Gozdnogospodarsko 
območje 
F orest enterprise 
Tolmin 
Bled 
Kranj 
Ljubljana 
Postojna 
Kočevje 
Novo mesto 
Brežice 
Celje 
Nazarje 
Slovenj Gradec 
Maribor 
Murska Sobota 
Sežana 
The distribution of bioindication plots into tata/ c/asses according 
to su/phur contents in one- and two-xear need/es per forest 
enterprise area 
1991 1992 1993 
Relativni razredi vsebnosti žvepla 
Relative sulphur contets class 
1 2 3 4 5 X 1 2 3 4 5 X 1 2 3 4 5 X 
3 2 1 3 1 2,7 2 3 1 2 2 2,9 5 3 2 - - 1,7 
3 1 1 - - 1,6 2 1 - 1 1 2,6 - - 2 2 1 1,8 
3 - - - - 1,0 1 - 2 - - 2,3 1 1 - 1 - 2,3 
2 2 2 3 2 3,1 1 3 1 2 4 3,5 2 2 1 3 3 3,3 
- 1 2 - - 2,7 - 2 1 - - 2,3 - - 2 1 - 3,3 
- 2 2 - - 2,5 4 - - - - 1,0 1 3 - - - 1,8 
2 4 - 1 2 2,7 3 2 2 1 1 2,4 4 1 1 2 1 2,4 
- - 4 1 1 3,5 - 1 2 3 - 3,3 - 1 2 2 1 3,5 
- - - 2 3 4,6 - - 1 2 2 4,2 - - - 2 3 4,6 
- 1 - 1 - 3,0 1 1 - - - 1,5 - 1 1 - - 2,5 
- - 1 1 4 4,5 - - 2 - 4 4,3 - - 2 - 4 4,3 
1 1 3 1 3 3,4 2 - 2 3 2 3,3 2 1 1 3 2 3,2 
- - - 3 2 4,4 - 2 1 1 1 3,2 - 1 2 - 2 3,6 
3 3 1 1 - 2,0 1 2 2 2 1 3,0 2 3 1 1 1 2,5 
Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je splošno stanje bioindikacije 
žvepla v l. 1991, 1992 in 1993 podobno stanju v prejšnjih letih. Povprečne 
vsebnosti žvepla so bile l. 1991 in 1993 skoraj enake kot l. 1989 in 1990, l. 1992 
pa so bile nekoliko nižje. L. 1991 in 1993 je bila dobra polovica bioindikacijskih 
104 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
točk (55,8%), leta 1992 pa celo 70,9% točk v 1. in 2. vsebnostnem razredu, v 
katerih še ne pričakujemo poškodb zaradi žveplovega dioksida. 
če upoštevamo povprečne skupne vsebnostne razrede in skupne relativne 
razrede za posamezna gozdnogospodarska območja, lahko ocenimo, da so 
zaradi žveplovega dioksida najmanj ogroženi gozdovi na gozdnogospodarskih 
območjih Kočevje, Kranj, Nazarje, sledijo jim Tolmin, kraško 
gozdnogospodarsko območje, Novo mesto, Bled, Postojna, Maribor, Brežice, 
Ljubljana, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Celje, kjer je gozdno drevje zaradi 
onesnaženega zraka najbolj ogroženo. Pri tej ugotovitvi preseneča nizka 
poprečna obremenitev gozdnogospodarskega območja Nazarje, čeprav je 
tamkajšnja termoelektrarna Šoštanj, največji emitent žveplovega dioksida v 
Sloveniji. Na tem območju sta le dve bioindikacijski točki (G4 in H4) in obe sta 
zunaj vpliva termoelektrarne. Največje onesnaženje z žveplovim dioksidom je 
na bioindikacijski točki 13 ter na točkah J4 in 01. 
3.2 OCENA OBREMENJENOSTI GOZDOV SLOVENIJE NA PODLAGI 
REZULTATOV RAZISKAV BIOINDIKACIJE ŽVEPLA ZA 
OBDOBJE 1985-1993 
Na posameznih bioindikacijskih točkah smo analizirali tudi stanje v celotnem 
opazovalnem obdobju, vendar le za l. 1986, 1987, 1989, 1991, 1992 in 1993, ko 
so bili pobrani vzorci za analizo s prav vseh točk mreže. L. 1985, ko so začeli 
osnovno bioindikacijsko mrežo šele postavljati, so bili analizirani le vzorci iglic s 
56 točk. Zaradi različnih težav v gozdarstvu vzorci z vseh točk niso bili pobrani 
še l. 1988 in 1990. 
Podlaga za analizo so bili podatki o razporeditvi bioindikacijskih točk v skupne 
razrede vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah in v skupne relativne 
razrede vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah (preglednica 7) 
105 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
Preglednica 7: Porazdelitev skupnih vsebnostnih razredov in skupnih relativnih 
razredov vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah po 
bioindikacijskih točkah za leta 1986, 1987, 1989, 1991, 1992 in 1993 
Table 7: 
Koordinata 
Coordinate 
A 4 
B 3 
B 4 
B 5 
B 6 
B 7 
B 10 
C 3 
C 4 
C 5 
C 6 
C 7 
C 8 
C 9 
C 10 
D 3 
D 4 
D 5 
D 6 
D 7 
D 8 
D 9 
E 4 
E 5 
E 6 
E 7 
E 8 
E 9 
F 4 
F S 
F 6 
F 7 
F 8 
F 9 
G 3 
G 4 
G 5 
G 6 
G 7 
G 8 
G 9 
H 2 
H 3 
The distribution of the total sulphur content classes and the total 
relative classes according to sulphur contents in one- and two-year 
needles for bioindication plots for year 1986, 1987, 1989, 1991, 
1992 and 1993 
Skupni vsebnostni razred Relativni razred 
Total sulphur content class Relative slass 
86 87 89 91 92 93 X 86 87 89 91 92 93 X 
1 1 2 3 2 1 2 1 1 2 3 2 1 2 
2 1 2 2 3 2 2 2 1 1 2 5 3 2 
1 1 2 2 2 2 2 1 1 1 1 2 1 1 
2 2 3 3 2 2 2 4 4 3 4 2 1 3 
2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 4 4 2 3 
1 1 3 2 2 3 2 1 1 3 2 4 5 3 
1 1 2 2 2 2 2 1 1 2 ? 7 7 2 
2 2 2 2 1 2 2 4 3 3 2 1 3 3 
2 2 2 2 2 3 2 3 3 2 1 1 4 2 
1 1 1 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 
2 2 2 3 2 2 2 3 2 1 4 4 2 3 
1 1 2 2 2 2 2 1 1 2 2 3 3 2 
2 2 3 3 3 3 3 4 2 3 4 5 4 4 
1 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 
2 2 3 2 3 3 3 3 4 3 1 4 4 3 
2 1 2 1 2 2 2 4 2 2 1 2 3 2 
2 2 2 2 2 3 2 5 4 3 1 3 4 3 
1 2 1 1 2 1 1 2 3 1 1 1 1 2 
2 2 3 3 3 2 3 5 4 4 5 5 3 4 
2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 1 2 1 2 
2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 3 3 2 3 
2 2 3 2 3 3 3 4 4 4 3 5 5 4 
2 2 2 2 2 2 2 5 4 3 1 3 2 3 
2 2 3 2 2 2 2 3 4 4 2 1 2 3 
2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 2 2 2 3 
2 2 2 2 2 2 2 2 3 1 2 2 3 2 
1 1 2 2 2 2 2 1 1 2 1 4 2 2 
2 1 2 2 1 2 2 3 2 3 1 1 1 2 
2 2 3 3 3 3 3 5 4 5 4 4 4 4 
2 3 3 3 3 3 3 5 5 4 4 5 5 5 
2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 3 1 2 
2 2 2 2 2 3 2 2 4 2 3 2 4 3 
2 2 2 3 2 2 2 2 3 1 3 3 3 3 
2 1 2 2 2 3 2 4 2 1 3 3 3 3 
2 1 2 2 1 2 2 2 1 3 2 1 2 2 
3 2 3 2 3 3 3 5 5 4 3 5 4 4 
3 3 3 3 3 3 3 5 5 5 4 5 s s 
2 2 3 1 2 2 2 5 4 4 1 2 1 3 
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 1 1 2 
2 1 1 2 2 2 2 2 1 1 2 1 2 2 
2 2 2 3 2 2 2 s 3 3 s 3 3 4 
3 2 3 3 2 3 2 5 5 5 4 5 5 5 
106 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Preglednica 7: Porazdelitev skupnih vsebnostnih razredov in skupnih relativnih 
razredov vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah po 
bioindikacijskih točkah za leta 1986, 1987, 1989, 1991, 1992 in 1993 
-nadaljevanje 
Table 7: The distribution of the total sulphur content classes and the total 
relative classes according to sulphur contents in one- and two-year 
needles for bioindication plots for year 1986, 1987, 1989, 1991, 
1992 and 1993 - continued 
Koordinata Skupni vsebnostni razred Relativni razred 
Coordinate Total sulphur content class Relative slass 
86 87 89 91 92 93 X 86 87 89 91 92 93 X 
H 4 2 2 3 2 2 2 2 4 3 5 4 2 3 4 
H 5 3 3 3 3 2 3 3 5 5 5 5 4 4 5 
H 6 2 2 3 3 2 3 3 3 5 4 3 2 3 3 
H 7 3 3 3 3 3 3 3 5 5 5 5 5 5 5 
H 8 1 1 1 2 1 2 1 1 1 1 1 1 2 1 
H 9 1 2 2 2 2 2 2 1 2 1 2 1 2 2 
H 10 2 2 1 2 1 2 2 3 2 1 3 1 2 2 
1 2 3 3 3 3 3 3 3 5 5 5 5 5 5 5 
1 3 3 3 3 4 3 4 3 5 5 5 5 5 5 5 
1 4 2 1 3 3 3 3 3 4 1 4 5 5 4 4 
1 5 3 3 4 3 3 3 3 5 5 5 5 5 5 5 
1 6 2 2 3 3 2 3 3 4 4 5 4 4 4 4 
1 7 2 2 2 2 2 2 2 4 2 3 2 2 1 2 
1 8 2 2 2 1 2 3 2 3 3 2 1 3 3 3 
1 9 1 1 2 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 
1 10 2 1 2 3 2 2 2 3 2 3 4 3 1 3 
J 2 2 2 3 3 2 3 3 4 5 5 5 3 5 5 
J 3 2 2 2 3 2 3 2 4 3 3 5 5 5 4 
J 4 2 2 2 4 2 3 3 4 3 3 5 4 5 4 
J 5 3 3 3 3 3 3 3 5 5 5 4 5 5 5 
J 6 2 2 3 3 2 2 2 5 4 4 5 3 3 4 
J 7 2 2 3 3 2 3 3 3 2 4 3 4 5 4 
J 8 2 2 1 2 2 3 2 2 3 1 2 2 4 2 
J 9 1 2 2 3 2 3 2 1 3 1 5 4 4 3 
J 10 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 
K 2 2 2 3 3 3 3 3 4 5 5 5 5 5 5 
K 3 2 2 2 2 3 2 2 2 5 2 2 5 1 3 
K 4 2 3 3 3 2 3 3 2 5 4 5 4 5 4 
K 5 2 2 3 3 2 2 2 4 4 4 4 3 4 4 
K 6 2 2 3 2 2 2 2 3 2 4 3 4 3 3 
K 7 1 1 2 2 2 3 2 1 1 2 3 3 4 2 
L 2 1 2 3 3 2 2 2 1 4 4 5 4 2 3 
L 3 2 2 3 3 2 3 3 1 4 4 4 4 4 4 
L 4 3 2 3 2 2 3 3 5 5 5 3 4 4 4 
L 6 1 1 2 2 2 2 2 1 1 2 3 2 2 2 
M 2 2 2 3 3 2 3 3 4 5 5 4 2 3 4 
M 3 2 3 2 2 2 2 2 4 5 3 3 1 3 3 
M 4 2 1 3 2 2 1 2 3 2 3 1 1 1 2 
N 1 2 2 3 2 2 2 2 3 3 4 4 3 3 3 
N 3 1 2 3 2 2 3 2 2 4 4 3 3 4 3 
O 1 2 2 3 3 3 4 3 3 2 5 5 5 5 4 
O 2 2 2 3 3 2 2 2 3 4 5 4 2 2 3 
p 3 2 2 3 3 2 3 3 3 3 5 5 4 5 4 
107 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
Vsakokratna razporeditev točk v skupne vsebnostne razrede žvepla je odvisna 
od povprečne letne obremenitve okolja z žveplovim dioksidom in od povprečnih 
letnih klimatskih razmer zlasti pozno jeseni in pozimi. 
Ker je jeseni in pozimi poraba fosilnih goriv v termoelektrarnah, gospodinjstvih, 
pa tudi ponekod v industriji največja, je v zimskih mesecih večja tudi emisija 
žveplovega dioksida. Poraba goriva in z njo povezana emisija žveplovega 
dioksida je tem večja, čim hladneje je. Vpliv imisije žveplovega dioksida na 
gozdno drevje pa je odvisen še od vetrovnosti v času največjih emisij. V mirnem 
ozračju onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom narašča in tudi močneje 
vpliva na gozdni ekosistem. Ob vetrovnem vremenu pa se onesnaženost zraka 
razredčuje in je tudi njen učinek na vegetacijo manjši Zato je ob ugodnejših 
vremenskih razmerah več bioindikacijskih točk v nižjih, v neugodnih razmerah 
pa v višjih vsebnostnih razredih žvepla. 
Vsa leta opažamo, da je večina bioindikacijskih točk (74-94%) le v dveh (2. in 3.) 
vsebnostnih razredih žvepla. Ker pri tem težko ugotovimo, ali je posamezna 
bioindikacijska točka bližje spodnji ali zgornji meji razreda, težko objektivno 
presojamo o večji ali manjši ogroženosti gozdnega drevja zaradi žvepla na 
posameznih bioindikacijskih točkah. Zato si pri takšni presoji pomagamo s 
podatki o razporeditvi bioindikacijskih točk v relativne razrede vsebnosti žvepla 
v iglicah. Pri tem načinu razvrščanja bioindikacijskih točk je njihov medsebojni 
položaj po stopnji onesnaženosti z žveplom objektivnejši, saj za presojo lahko 
uporabimo večje število razredov, pa tudi razporejenost bioindikacijskih točk po 
relativnih razredih vsebnosti žvepla je vsako leto enako dosledna, ne glede na 
to, ali je povprečno letno onesnaženje zraka z žveplovim dioksidom v 
posameznem letu večje ali manjše. 
Vsaki bioindikacijski točki smo izračunali frekvenčno razvrstitev po skupnih 
vsebnostnih razredih in skupnih relativnih razredih vsebnosti žvepla v enoletnih 
108 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
in dvoletnih iglicah ter povprečni srednji vsebnostni in relativni razred za vseh 
šest let opazovanja. 
Ugotovili smo, da je v l. 1986, 1987, 1989, 1991, 1992 in 1993 pet 
bioindikacijskih točk v 1. povprečnem srednjem skupnem razredu vsebnosti 
žvepla v iglicah, 53 točk v 2. razredu, preostalih 28 točk pa v 3. razredu. Nobene 
točke ni v povprečnem 4. vsebnostnem razredu. 
Iz frekvenčne razporeditve skupnih vsebnostnih razredov žvepla za isto obdobje 
smo razbrali: 
• 26 bioindikacijskih točk je bilo vsa leta razporejenih v 1. oz. 2. vsebnostni 
razred žvepla, vsebnost žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah pa je bila vsa 
leta pod tisto mejo, pri kateri lahko pričakujemo poškodbe na gozdnem 
drevju. 
• 52 točk je bilo vsaj enkrat v 3. vsebnostnem razredu, v katerem je že 
mogoče opaziti poškodbe gozdnega drevja. 
• 8 bioindikacijskih točk je bilo vsaj enkrat v 4. vsebnostnem razredu, to je nad 
tisto mejo, pri kateri so poškodbe gozdnega drevja zaradi žvepla že pogoste, 
ali pa so bile točke vsa leta le v 3. vsebnostnem razredu. 
Povprečne srednje skupne razrede vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih 
iglicah za obdobje 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993 smo prikazali na karti 7. 
Na karto smo vnesli še podatke o pogostnosti preseganja mejne vrednosti za 
vsebnost žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah. 
Na karti so jasno vidna tri območja, ki so najbolj obremenjena z žveplom, in 
sicer območje Celja, Šaleška dolina z okolico Slovenj Gradca in območje 
Ljubljane. Zelo obremenjeni so še Prekmurje, nizki kras nad Trstom in Koprom 
ter okolica bioindikacijske točke D7. 
109 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
Pri proučevanju težnje spreminjanja vsebnosti žvepla v iglicah v opazovalnem 
obdobju smo ugotovili, da se obremenjenost gozdov z žveplom nekoliko 
zmanjšuje le na štirih bioindikacijskih točkah na Gorenjskem (C3, ES), 
Tolminskem (D6) in Dolenjskem (G7). Iz leta v leto se veča vsebnost žvepla v 
iglicah na nekaterih točkah v obmejnem pasu Slovenije (A4, 86, 87, B1 O, C7, 
C8, C9, E9, J9, K7, L6 in 01) in na nekaterih točkah v notranjosti, ki ležijo blizu 
velikih onesnaževalcev z žveplovim dioksidom (14, J3). Na biondikacijskih 
točkah na manj obremenjenih območjih Slovenije ni opaziti večjih sprememb 
vsebnosti žvepla. Nekatere točke na obremenjenem območju so bile vsa leta v 
najvišjem relativnem razredu vsebnosti žvepla v iglicah, veliko pa jih je bilo 
vsako leto razporejenih v drug razred, pri čemer so bile razlike med 
posameznimi leti tudi do tri relativne razrede. 
4 UGOTOVITVE 
8ioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom po metodi analize vsebnosti 
žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevja je dovolj zanesljiva za ugotavljanje 
onesnaženega zraka z žveplovim dioksidom. Če jo primerjamo z drugimi 
metodami, ki so zasnovane predvsem na različnih načinih merjenja 
onesnaženega zraka, je razmeroma poceni. Posebna prednost te metode pa je, 
da lahko v razmeroma kratkem času posnamemo stanje imisije onesnaženega 
zraka z žveplovim dioksidom na več mestih. Z zgoščevanjem sistema 
bioindikacijskih točk za vzorčenje iglic oz. listja gozdnega drevja si lahko 
poljubno izbiramo možnosti za natančnejšo predstavitev onesnaženosti zraka z 
žveplovim dioksiodom in za odkrivanje oz. potrjevanje virov emisije. 
že pri eni bioindikacijski točki na vsakih 196 km2 (osnovna bioindikacijska 
mreža) smo dobili razmeroma dober pregled nad onesnaženostjo zraka z 
žveplovim dioksidom in z njo povezano ogroženostjo gozdnega drevja zaradi 
žvepla na območju Republike Slovenije. Za podrobnejše poznavanje razmer v 
posamezneih predelih pa potrebujemo gostejšo mrežo bioindikacijskih točk, še 
posebej na bolj obremenjenih območjih. Po ugotovitvah iz drugih raziskav, ki 
110 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
smo jih izvedli na našem inštitutu, je ponekod onesnaženost zraka z žveplovim 
dioksidom veliko hujša kot po ugotovitvah raziskav na točkah osnovne 
bioindikacijske mreže. 
Rezultati osnovne raziskave bioindikacije žvepla na 86 biondikacijskih točkah 
nam v prvi fazi zadoščajo. Opozarjajo nas, na katerih območjih Slovenije lahlo 
pričakujemo poškodbe gozdnega drevja, ki bi jih povzročil žveplov dioksid iz 
onesnaženega zraka. Hkrati pa nas ugotovitve stanja na osnovni bioindikacijski 
mreži v obdobju 1985-1993 spodbujajo k vsakoletnim nadaljnjim raziskavam, da 
nas čez nekaj let ne bi presenetila nova emisijska žarišča in nova območja 
ogroženosti gozdnega drevja. Redno spremljanje stanja imisije žveplovega 
dioksida je nujno potrebno, ker v Sloveniji še ni bilo ustreznih večjih ukrepov za 
zmanjšanje emisije žveplovega dioksida, pa tudi zato, ker se slabšajo razmere 
na nekaterih bioindikacijskih točkah blizu naše državne meje. Takšne pojave in 
spremembe pa lahko zaznavamo le z rednimi vsakoletnimi raziskavami, ki jih 
moramo izvajati na vseh 86 točkah osnovne bioindikacijske mreže. 
Ugotovitve naše raziskave niso pomembne le za gozdarstvo. Zanimive so tudi 
za druge uporabnike. Uporabljajo jih lahko strokovnjaki, ki proučujejo področje 
varstva zraka, zdravstvenega varstva in drugi. 
5 POVZETEK 
Med povzročitelje poškodovanosti gozdnega drevja štejemo tudi žveplov 
dioksid. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom lahko ugotavljamo z 
metodo bioindikacije na podlagi analize vsebnosti žvepla v rastlinskih tkivih. 
Rastline sprejemajo žveplo, ki se veže na sestavne dele rastlinskih tkiv, obliki 
soli in drugih spojin pa na površino rastlinskih delov. Zato rastline v 
onesnaženem okolju vsebujejo več žvepla kot v čistejšem okolju. Starejši deli 
rastlin navadno vsebujejo več žvepla kot njihovi mlajši deli. Zato lahko iz 
povečane vsebnosti skupnega žvepla, ki ga analiziramo v vzorcih rastlinskih 
111 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
tkiv, sklepamo o stopnji onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom. 
V naših razmerah so za analizo najbolj primerne smrekove iglice, kjer smreka ne 
uspeva, pa iglice rdečega in črnega bora ter ruševja. Pri nabiranju vzorcev 
izbiramo čim bolj zdrava odrasla drevesa, ki imajo dobro osvetljeno krošnjo 
(nadrasla ali sorasla drevesa). Vzorce enoletnih in dvoletnih iglic nabiramo 
jeseni in v prvi polovici zime. 
Posušene in homogenizirane vzorce analiziramo v laboratoriju z napravo 
SULMHOMAT 12-ADG. Analizne rezultate primerjamo z mejnimi vrednostmi iz 
tabele 1 in jih klasificiramo po tabeli 2. 
Leta 1985 in 1986 je bila na območju Slovenije zasnovana osnovna 
bioindikacijska mreža (16 x 16 km), ki jo sestavlja 86 bioindikacijskih točk. Na 
teh točkah redno vsako leto raziskujemo bioindikacijo onesnaženega zraka z 
žveplom in ocenjujemo ogroženost gozdov zaradi žveplovega dioksida. 
Iz podatkov raziskav vzorcev, ki so bili nabrani jeseni 1991, 1992 in 1993 je 
razvidno, da je bila l. 1991 in 1993 dobra polovica bioindikacijskih točk (55,8%), 
leta 1992 pa celo 70,9% točk pod kritično mejo, t.j. v 1. in 2. vsebnostnem 
razredu, pri katerem ne pričakujemo, da bi se na gozdnem drevju pojavljale 
poškodbe zaradi žveplovega dioksida. 
Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega 
kočevsko - ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z 
žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, 
Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih 
povečala na nekaterih točkah v obmejnem pasu Slovenije (A4, B6, B7, B10, C7, 
C8, C9, E9, J9, K7, L6 in 01), in na nekaterih točkah v notranjosti, ki ležijo blizu 
velikih onesnaževalcev z žveplovim dioksidom (14, J3). 
Posameznim bioindikacijskim točkam smo izračunali povprečni srednji skupni 
vsebnostni razred žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah za l. 1986, 1987, 1989, 
112 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
1991, 1992 in 1993, ko so bili nabrani vzorci za analizo žvepla na vseh točkah 
osnovne bioindikacijske mreže. Pet bioindikacijskih točk ima 1. povprečni srednji 
skupni vsebnostni razred, 53 točk 2. razred, ostalih 28 točk pa 3. azred. Nobena 
bioindikacijska točka nima povprečnega srednjega 4. razreda ali pa so bile te 
točke vsa leta le v 3. skupnem razredu. Pri drevju 3. vsebnostnega razreda se 
že lahko pojavljajo tudi poškodbe, ki jih povzroča žveplov dioksid, pri drevju 4. 
razreda pa so takšne poškodbe pogoste. 
Po povprečnih srednjih skupnih vsebnostnih razredih žvepla v enoletnih in 
dvoletnih iglicah posameznih bioindikacijskih točk in po podatkih o frekvenci 
preseganja mejne vrednosti za vsebnosti žvepla v enoletnih in dvoletnih iglicah 
smo pripravili karto Republike Slovenije o obremenjenosti gozdov z žveplovim 
dioksidom (gl. karto 7). 
Po dosedanjih izkušnjah sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z 
žveplovim dioksidom z analizo vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in 
rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti 
gozdov zaradi žveplovega dioksida. Izsledke teh raziskav lahko uporabljajo tudi 
strokovnjaki, ki delajo na področju varstva zraka, zdravstvenega varstva in 
drugi. 
6 SUMMARY 
One of the reasons for forest damage is also sulphur dioxide. Air pollution with 
sulphur dioxide can also established by bioindication method based on the 
analysis of sulphur content in plant tissues. 
Plants absorb sulphur which binds to plant tissue component parts or the form of 
salts or other compounds to plant part surface. Therefore, plants in a more 
polluted environment contain more sulphur than in a lees polluted environment. 
Older plant parts usually contain more sulphur than their younger parts. 
Consequently, an increased value of total sulphur analysed in plant tissue 
113 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
samples can lead to a conclusion regarding the level of air pollution due to 
sulphur dioxide. 
As to Slovenian situation, Norway spruce needles are the most convenient for 
the analysis; where the Norway spruce cannot be found the needles of the Scots 
pine, the black pine and the dwarf pine can be used. The most vital grown up 
trees with highly illuminated tree crown (superimposed and even-aged ones) are 
selected in sampling. The samples of one-year and two-year needles are 
collected in autumn and in the first part of winter. 
Dried and homogenised samples are analysed in a laboratory by means of a 
SULMHOMAT 12 ADG appliance. The results are compared with the limit values 
of table 1 and classified in table 2. 
In 1985 and 1986 a basis 16 x 16 km bioindication net was founded in Slovenia, 
consisting of 86 bioindication points. There, regular research of sulphur air 
pollution bioindication is annually carried out and forest endangerment caused 
by sulphur dioxide is being established. 
The data regarding sample research obtained in autumn 1991, 1992 and 1993 
evidence that in 1991 and 1993 more than a half of bioindication points (55,8%), 
in 1992 even 70,9% were under the critical limit, i.e. in the first and second 
content class; there, it is stili not expected that damage due to sulphur dioxide 
would occur in forest trees. 
The forests in the region of the Alps, Trnovski gozd, Snežnik, Javornik, the 
broader Kočevje - Ribnica region and the Gorjanci are the least burdened with 
sulphur. The most burdened forests are in Koroško, in the region of Celje, 
Ljubljana, in the Zasavje, in the vicinity of Maribor and in the Prekmurje. The 
content of sulphur has been increased in some points of the border zone of 
Slovenia in the recent years (A4, 86, 87, 810, C7, C8, C9, E9, J9, K7, L6 and 
01) and in some points in central Slovenia situated in the vicinity of great 
sulphur dioxide polluters (14, J3). 
114 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
The mean common content sulphur class has been calculated for individual 
bioindication points in one-year and two-year needles for the years 1986, 1987, 
1989, 1991, 1992 and 1993, when all the samples were collected for sulphur 
analysis in all points of the basic 16 x 16 km bioindication net. Five bioindication 
points have the first mean common content class, 53 points have the second 
class, the rest 28 points the third class. None of the bioindication points has been 
classified into the fourth mean class or all these points were only in the third 
common sulphur class throughout all these years. Whit the trees of the third 
content class the damage caused by sulphur dioxide might occur yet with the 
trees of the fourth class such damage is quite frequent. 
Based on the mean common content sulphur classes in one-year and two-year 
needles of individual bioindication points and on the data regarding the 
frequency of the values exceeding the limit sulphur content value in one- and 
two-year needles, a map of the Republic of Slovenia was elaborated, presenting 
the burden of forests with sulphur dioxide (see map 7). 
According to present experiences it can be presumed that bioindication air 
pollution with sulphur dioxide by the method of sulphur content analysis in the 
needles of the Norway spruce, the black pine and the Scots pine is highly 
appropriate and reliable for the establishing of forest endangerment with sulphur 
dioxide. The results of this research can also be used by the experts active in 
the sphere of air protection, health welfare and others. 
7 VIRI 
ANON., 1993. Foliar Analysis Expert Pannel. Bruxelles, 12.-13.Januar 1993, 
ICP-Forests. 
BATIČ, F., 1991. Bioindikacija onesnaženega zraka z epifitskimi lišaji. Gozdarski 
vestnik, Ljubljana, 49, 5, s. 248-254. 
BATIČ, F., KRALJ, T., 1989, Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitsko 
115 
Kalan J., Kalan P., Simončič P.: Bioindikacija onesnaženosti gozdov ... 
lišajsko vegetacijo pri inventurah propadanja gozdov. Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, Ljubljana, 34, s. 51-70. 
BAULE, H., 1967. Die DUngung von Waldbaumen. BLV Bayerischer 
Landwirtschaftsverlag, M nchen, 259 s. 
BGBI, 1984. 199. Verordnung: Zweite Verordnung gegen forstliche 
Luftverunreinigungen. Bundesgesetzblatt fUr die Republik Osterreich. Wien, 
89. Stuck, s. 1519-1524. 
COWLING, E., KRAHL-URBAN, B., SCHIMANSKY, C. 1988. Hypotheses to 
Explain Forest Decline. V: Forest Decline. JUlich. s.120-125. KFA JUlich 
GmbH. 
FIEDLER, H.J., THAKUR, S.O., 1985. Wirkungen von Schwefeldioxid und 
Sauren Niederschlagen auf Bodenfruchtbarkeit und die Forstwirtschaft, 19, 1 
, s. 25 - 34. 
HOTTEL R.F., 1992. Die Blattanalyse als diagnose- und Monitoringinstrument in 
waldokosystemen, Freiburger Bodenkundliche Abhandlungen, heft 30. Institut fUr 
Bodenkunde und Waldernahrungslehre, Universitat Freiburg, Freiburg im 
Breisgau, s. 31-59 
KALAN, J., 1988. Obremenjenost gozdov z žveplom. Črna knjiga o propadanju 
gozdov v Sloveniji l. 1987 - nadaljevanje. Inštitut za gozdno in lesno 
gospodarstvo, Ljubljana, s. 19-27. 
KALAN, J., 1989. Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 34, s. 99-120. 
KALAN, J., 1990. Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 36, s. 183-198. 
KALAN, J., 1991. lmisija žvepla leta 1990 na točkah 16x16 km bioindikacijske 
mreže. Gozdarski vestnik, 49, 5, s. 240-247. 
KALAN, J., FURST, A., PEZDIRC, N., 1990. Korelacija analiznih izvidov 
vsebnosti žvepla, določenih z napravama SULMHOMAT 12-ADG in LECO 
SC-132. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 36, s. 107-119. 
KALAN, J., ŠOLAR, M., 1987. Obremenjenost gozdov z žveplom. črna knjiga o 
propadanju gozdov v Sloveniji l. 1987. Inštitut za gozdno in lesno 
gospodarstvo, Ljubljana, s. 28-31. 
KALAN, P., KALAN, J., 1994. Integrirano merjenje imisije žveplovega dioksida. 
116 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Varstvo zraka. Stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji. Bled, 28.-
30.3.1994. ZTI - Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, s. 15-18 
KNABE, W. 1984. Merklblatt zur Entnahme von Blatt- und Nadelproben fur 
chemische Analysen. Allgem. Forst Zeitschr. 33/34, s. 847-848. 
REEMTSMA, J, B., 1964. Untersuchungen an Fichte und anderen 
Nadelbaumarten uber den Nahrstoffgehalt der lebenden Nadeljahrgange und 
Streu. Doktorska disertacija. Gottingen, Hann. Munden 
SCHULZE, E.D., LANGE,O.L.,OREN, R., 1989. Forest Decline and Air Pollution. 
Springer-Verlag, Berlin, 475 s. 
STEFAN, K., 1986. Bioindikatornetz Karnten 1985. Ergebnisse der 
Schwefelanalysen. Forstliche Bundesversuchsanstalt, Wien, (tipkopis). 
STEFAN, K., 1990. Vergleich der schwefelanalysedaten des Osterreichischen 
Bioindikatornetzes im Jhr 1989 mit den Ergebnissen vorangegangener Jahre. 
(Bericht BIN-S 62/1990). Forstliche Bundesversuchsanstalt. Institut 
fUlmmissionsforschung und Forstchemie, Wien, 70 s. 
ŠOLAR, M., 1991. Popis poškodovanosti gozdov v Sloveniji leta 1990. 
Gozdarski vestnik, Ljubljana, 49, 5, s. 234-239. 
WOSTHOFF, 1986. Gasanalysen-Messanlage. Typ: "SULMHOMAT 12 ADG". 
Gebrauchsanleitungen. WOSTHOFF GmbH, Messtechnik, Bochum.