zasebne poti do kmetij, ki so prevozne z avtomobili. Nova karta nam skratka nudi izredno dobro in- formacijo o turistično zelo zanimiven delu Slovenije. Kvalitetnih kartografskih izdelkov je pri nas razmeroma malo, posebno še kart za široko uporabo (npr. turističnih kart). Karta predstavlja enega najvažnejših pripomočkov pri delu geografov, tako pri geo- grafskem pouku kot pri raziskovalnem delu. Zato bi morali geografi skrbeti tudi za širjenje tako im. "kartografske kulture", ki se kaže predvsem v široki uporabi kart v vsakdanjem življenju. Osnovne predstave o kartografskih izdelkih dobi večina ljudi običajno prav pri pouku geografije. Zato je nujno, da se z novimi kartografskimi publikacijami seznani čim širši krog geografov, ki bo znal kar- to približati čim večjemu številu ljudi. D R U Š T V E N E V E S T I Ivan Gams V SPOMIN PROFESORJA TONETA OBLAKA 23. septembra 1973 je po dolgotrajni bolezni umrl ugledni geograf in metodik prof. Tone Oblak. Po rodu Barjan, rojen 24. julija 1914 v Drenovem griču, je po opravljeni srednji šoli v Ljubljani študiral zgo- dovino in geografijo na ljubljanski univerzi in diplomiral v senci dru- ge svetovne vojne leta 1940. Do poklica srednješolskega profesorja je prišel I. 1943. Nato je do I. 1949 poučeval na raznih ljubljan- skih gimnazijah, v letih 1949-54 in 1957-60 pa je predaval na ljub- ljanski ekonomski srednji šoli. Vmes je bil dve leti inšpektor za geo- grafijo in referent za učila pri republiškem svetu za prosveto in kul- turo. L. 1952 je začel honorarno predavati regionalno in fizično geo- grafijo na višji pedagoški šoli in I. 1961 postal redni član profesor- skega zbora ljubljanske pedagoške akademije. Javno se je začel uveljavljati po osvoboditvi na področju, ki mu je potrebo uvidel med delom v šoli. Spoznal je, da so za izboljšanje geografskega pouka, o katerem še danes toliko govorimo, potrebna predvsem boljša učila. To spoznanje ga je vodilo pri javnem delu do smrti. Zato se je lotil načrtovanja učil . V serijsko proizvodnjo je spravil le en večji inštrument, ž ič- ni globus za ponazarjanje kartografskih projekcij. Mnogo več idej in načrtov pa spričo tehnične ne- razvitosti in slabe organiziranosti opremljanja šol z učili pokojnik žal ni mogel uresničiti. Podkovan v tehničnem risanju, je postal avtor raznih atlasov za srednje šole ali pa je tuje vzorce adaptiral na slovenske razmere. Isto življenjsko vodilo ga je vzpodbudilo, da se je pridružil piscem učbenikov. V bibliografiji ga najdemo navadno kot soavtorja. V tem se skriva tipična pokojnikova karakterna pote- za: zaradi prirojene skromnosti ni silil v ospredje. Je pa na področju geografske metodike vedno pri- skočil na pomoč, če so ga povabili. V taki luči smo pokojnika poznali tudi pri delu v Geografskem društvu Slovenije. V njem je nadaljeval v ljubljanskem srednješolskem aktivu začeto delo na področju organiziranja in izpopolnjevanja geografskega učnega kadra. V letih 1947 do 1952 je bil vodja stro- kovnega aktiva zgodovinarjev in geografov za ljubljansko območje. Od tod ga je pot vodila v sekci- 39 ¡o za geografski pouk pri Geografskem društvu Slovenije, kjer je bil dolga leta njen član al i vodja. Društveni arhiv ga ima zabeleženega kot vodjo sekcije v letih 1949, 1962-63 in 1969. V letih 1962 in 1963 je bil na čelu ljubljanske podružnice GDS. Od I. 1964 do I. 1971 je bil član upravnega odbora GDS. V njegovem društvenem delu se je kazal skromen, a plemenit značaj. Njegova poroči- la o opravljenem delu so bila stvarna in brez želje samohvale. Morda je bil to vzrok, da je bilo njegovo delo večje kot prejeto priznanje. Glede tega med slovenskimi geografskimi metodiki ni bil izjema. Saj je morebiti to eden od vzrokov, da je v zadnjih dveh desetletjih večina slovenskih me- todikov zapustila svojo stroko kot glavno torišče dela. Tone Oblak pa je v svoji usmerjenosti vztra- jal in še tik pred smrtjo je bil poln želja in načrtov, kako bi svoje delo razširil preko atlasov in učbenikov na didaktiko geografskega pouka, za kar je bil spričo skoraj tri desetletja trajajočega de- la z mladino povsem kvalificiran. Usoda, ki mu nikoli ni bila kaj prida naklonjena, mu je tudi tu- kaj prekrižala pot in pustila med našimi vrstami občutno vrzel. Z opravljenim javnim delom, ki ga deloma obsega sledeča bibliografija, si je Tone Oblak pridobil trajno in ugledno mesto v zgodovini slovenske geografske metodike. V tisočih dijakov, ki jim je da- jal geografsko znanje, in v društvenih sodelavcih je zapustil svetel spomin na dobrega pedagoga in vestnega sodelavca. U č b e n i k i Oblek Tone in Vi lko Finžgar: Pregledni atlas kontinentov. L j . , Državna založba Slovenije 1947. Nasl. str. + 9 zvd. 80. p.f . Oblak Tone - Roman Savnik: Zemljepis za nižje strokovne šole, gospodarske ter industrijske šole ter tečaje. L j . , Državna založba Slovenije 1948. 130 + (VI) str. + 1 zvd. 80 (Knjižnica za vzgo- jo strokovnih kadrov 16.) Oblak Tone - Silvo Kranjec: Zemljepis za ekonomske srednje šole, l - I I I . L j . , Dopisna ekonomska šola 1056 4(Razmn.) Ponatis: 1958 Oblak-Kokole: Zemljepis za Dopisno osnovno šolo. Skripta. L j . , Dopisna delavska univerza 1958 40 (Razmn.) Ponatis: 1959 Novi atlas za osnovne šole. (Prevod iz srbohrvaščine in dopolnitev s slovenskimi kartami (Zagreb, Uči- ia 1960. (I I) + 36+ (II) str. 80. p.f . Oblak - Sertelj: Gospodarska geografija Evrope. I I . letnik. Skripta. L j . , Ekonomska srednja šola 1960. 40. (Razmn.) Kranjec - Oblak: Gospodarski zemljepis za tehniške in druge srednje strokovne šole. L j . , Dopisna šola 1961. 40. (Razmn.) Ponatis: 1970. Silvo Kranjec - Tcne Oblak: Gospodarski zemljepis za ekonomske srednje šole. I. del. L j . , Dopisna ekonomska šola 1962. 78 str. 40. (Razmn.) Ponatis: 1969 Tone Oblak: Gospodarski zemljepis za ekonomske srednje šole. I I . del. L j . , Dopisna ekonomska šola 1962. 40. (Razmn.) Ponatis: 1969 Kranjec Silvo - Tone Oblak - Mavricij Zgonik: Zemljepis za 7. razred osnovnih šol. Sovjetska zve- za in izvenevropske Zemljine. L j . , Mladinska knjiga 1964 . 216. str. 80. Ponatis: 1966, 1968 Kranjec - Oblak - Lah: Zemljepis Jugoslavije za 8. razred osnovnih šol. Maribor, Obzorja 1965. 158 str. 80. Kranjec - Oblak - Zgonik: Zemljepis za 7. razred osnovnih šol. ( Sovjetska zveza in izvenevropske zemljine) Za Braillov točkopis prir. F. Kozanec. L j . , Zveza društev defektologov Jugoslavi- je. Tiflološka sekcija DDS 1967. b.p. 40. Oblak Tone - Mardešič Petar: Moj prvi atlas za upoznavanje prirode i društva u I I I . razredu i za po- znavanje društva u IV. i V. razredu osnovne škole. Zagreb, Skolska knjiga 1967. (I I) + 28 str. 80. p.f . Fonatis: 1968, 1969, 1970 Tone Oblak - Petar Mardešič: Moj prvi atlas za upoznavanje prirode i društva u III razredu i za po- znavanje društva u IV i V razredu osnovne škole. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika SR Srbije 1967. (II) + 28 str. 80. p.f . (c ir . ) Ponatis: 1968, 1970 Kranjec Silvo - Avguštin Lah - Tone Oblak: Zemljepis Jugoslavije. Za 8. razred osnovnih šol. (2. popravljena izd.) Maribor, Obzorja 1968. 156 str. + (IV) str. 80. Tone Oblak - Petar Mardešič: II mio primo atlante per la I I I . , IV. e V. classe elementare. Rijeka, Edit 1970. (I I) + 28 str. 80. p. f . 40 Č l a n k i Obrazovni i vaspitni značaj geografije - v . : Izveštaj o radu IV. kongresa geografa F N R J . Beograd T956. str. 243 - 247. Učila u nastavi geografije u osnovnim i srednjim školama. - v . : Zbornik radova V kongresa geogra- fa F N R J . Cetinje 1957. str. 373 - 380. Ž i čn i globus - novo uči lo za ponazoritev kartografskih projekcij. - Geografski obzornik 1957. str. 22-24. Analiza geografskih uč i l . - Geografski obzornik 1961. str. 97 - 99. Nova geografska uči la . - Geografski obzornik 1961. str. 14 - lö . Sedanja geografska uči la. - Geografski obzornik 1961. str. 53 - 56. Nekaj misli o učnemu načrtu zemljepisa 1962. str. 60 - 62. IV Zborovanje slovenskih geografov v Velenju. - Geografski vestnik 1964. str. 126-128. Dodatek Samostojne publikacije: Tone Oblak, Tomaž Weber: Metodični napotki za učitel je k učbeniku Moj prvi atlas. ( L j . ) Cankar- jeva založba (1972). 18 str. 80. Tone Oblak , Tomaž Weber, Marko Žerovnik: Moj prvi atlas. Učbenik za 3. in 4. razred osnovne šole. V L j . , Cankarjeva založba 1972. 30 + (I) + ( l l l-ov . ) str. 40. Nova naklada 1973. Zbral: dr. M. Vojvoda G E O G R A F S K I KROŽEK N A C E L J S K I G I M N A Z I J I (Poročilo za I. 1972/73) Geografski krožek je imel redne sestanke vsak drugi torek. Udeleževalo se jih je 30 do 50 di jakov. Udeležba je bila odvisna od zanimivosti teme. Predsednica krožka je bila Čuka Zdenka iz 2 .b , teh- nični asistent pa Cugmas Velimir iz 2.d. V šolskem letu 1972/73 so bila na sporedu ta-le predavanja: Prelog Marija in Strmšek Zdenka iz 4. c: Raziskovalni tabor mladih znanstvenikov ob Cerkniškem jezeru; Matel ič Nevenka iz 2.d: Palma di Mal lorca; Skoberne Peter iz 4. d: Samotne kmetije na Solčavskem; Lebič Andrej iz 3. c: Finska-Šved- ska; dr. Jur i j Kunaver: Vtisi s poti na Makalu; Knez Darinka, š tud. f i l . : L ib i ja ; Nedeljko Lidija iz 4.b: Antarktika; Rode Janko iz 2 . c : London; Pungaršek Jože iz 4 .a : Pariz (1. del) in Pariz-Versailles (2. del ) ; Marinič Majda iz 4.d: Po I ta l i j i , Švici in Avstriji (popotni vtisi) ; Skoberne Peter iz 4.d: Alpe in alpsko cvet je ; Korče Igor iz 4 .d : Vel ika planina; Ekskurzije: V jeseni si je geografski krožek ogledal kraško jamo "Peke l " pri Šempetru v Savinjski dolini. 41