36
Novice.
Deželni zbor kranjski.
V peti seji dne 18 januvarija t. 1. utemeljuje posl. Po v Se svoj samostalni predlog glede prenaredbe domovinskega zakona. Proti načrtu novega domovinskega zakona, katerega je
vlada predložila državnemu zboru, pričela so mesta silno agitacijo. Novi zakon naj bi namreč razbremenil kmetske občinei obremenil pa mesta. Govornik s statiškimi podatki dokazuje, kako nepravičen je domovinski zakon. Kmetske občine ne morejo več zmagovati silnih stroškov, katere imajo za svoje v tujini, posebno v večjih mestih živeče pripadnike. Najbolje pri vsem je pa to, da kmetske občine morajo skrbeti za ljudi, katerih niti ne poznajo, ki se leta in leta drže v tem ali onem mestu, ki pa so slučajno pristojni v to ali ono kmetsko občino. Novi zakon gre na to, da bi se kmetske občine razbremenile teh stroškov in bi se mestom, ki imajo dobiček od teh v njih delujočih ljudij, naložilo preskrbovanje takih ljudij. Govornik misli, da mora tudi deželni zbor kranjski v prilog kmetskim občinam povzdigniti svoj glas in se izreči zoper krivičnost sedanjega domovinskega zakona in za prenaredbo v smislu načrta, kakor ga je predložila vlada državnemu zboru. Predlog se izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje.
Poslanec baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka o računskih sklepih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1893. Odobre se vsi računski sklepi in sicer oni bolniškega zaklada z 215.218 gld. dohodki in 78.902 gld. stroški; oni blazniškega zaklada z 10.277 dohodki in 74.075 gld. stroški; oni porodniškega zaklada s 774 gld. dohodki in 5626 gld. stroški in oni najdenškega zaklada s 398 dohodki in 3542 stroški.
Prošnji občine Postojina za donesek za napravo bolnice in zastopa zdravstvenega okrožja v Idriji za podporo za on-dotno bolnico se vrneta deželnemu odboru z naročilom, naj ju s konkretnimi predlogi zopet predloži deželnemu zboru še v teku tega zasedanja, ko bo predložil tudi predlog glede splošnega podpiranja bolnic po deželi Sekcijskemu slugi V. Jalenu v deželni bolnici se njegovo provizorno službovanje od 15. okt. 1885. leta všteje v definitivno službovanje in se mu dovolita dve petletnici. Deželnemu odboru se naroči, da vdovi dr. Praj-novičevi primerno zviša pokojnino.
Na poročilo istega poslanca imenom finančnega odseka se odobre proračuni za 1. 1895. in sicer porodniškega zaklada s potrebščino 6766 gld. in pokritjem 889 gld. ; najdenškega zaklada s potrebščino 3631 gld. in pokritjem 354 gld. ; blazniškega zaklada s potrebščino 73.072 gld. in s pokritjem 10.028 gld. Primankljaje je pokriti iz deželnega zaklada. Glede proračuna bolniškega zaklada za 1. 1895. pravi poročevalec, da je stroške za zgradbo nove bolnice izvzeti iz proračuna. Stroški za zgradbo v znesku 573 000 gld. so namreč že dovoljeni, ni treba torej zdaj razpravljati o njih. Nekaj se je že izplačalo, nekaj še ne. Poročevalec pravi, da bo treba k tej svoti še naknadaega kredita morebiti do 100.000 gld. Proračun bolniškega zaklada za 1. 1895. s potrebščino — iz-vzemši potrebščino za nove zgradbe — v znesku 86.204 gld. in z rednim pokritjem •— izvzemši pokritje za nove zgradbe — v znesku 23.911 gld. se odobri. Primankljej je pokriti \z deželnega zaklada. Poslanec dr. vitez Blei\veis pravi, da bi bilo umestno, da bi bil deželni odbor deželnemu zboru podal obširno poročilo o velikanski zgradbi nove bolnice. Govornik obžaluje, da se to ni zgodilo in omenja nekaterih nedostatkov pri novi bolnici, katere bo treba takoj odpraviti. Poslanec dr. Vošnjak opravičuje deželni odbor. Poslanec G ras seli i pojasni zadevo glede inkorporacije sveta, kjer stoji bolnica, k mestni občini ljubljanski. Dalje tudi vpraša, kaj je s povišanjem plače odličnemu primariju dr. Šlajmerju. Poslanec dr. Vošnjak pojasni, da so vsi primarji vložili prošnjo za povišanje plače, in da se sedaj vrše dotična poizvedovanja. — Vdovi okrožnega zdravnika, gospej Frančiški Sallokerjevi Velikih Lašičah se dovoli pokojnina 200 gld. in odgojni-100 gld. Prošnja vdove gospe Železnikarjeve za podporo za dovolitev sirotinske ustanove sg odstopi deželnemu od' * v rešitev z naročilom, da se nanjo ozira. Umirovljenemu *.* nemu   zdravniku   Ferdinandu   Sallokerju v Metliki   se
37
pokojnina od 300 na 400 gld.    Konečno se pooblasti deželni •odbor, da o pokojninah ne  presezajočih 400 gld.  odloča sam.
Poslanec Lenarčič poroča imenom upravnega odseka o ^samostalnem predlogu glede revizije zemljiško-davčnega katastra in predlaga imenom odseka: Deželnemu odboru se naroča: a) Izdati poljudno opisano knjižico, razpravljajočo o reviziji zemljiščno-davčnega katastra, ki se ima letos vršiti, v kateri naj se županstva pouče o načinu, po katerem se ima revizija izvršiti in kako imajo zemljiščni posestniki pravico do pritožb, oziroma do zahtev, da se vsaj najhujše krivice o cenitvi odpravijo ; b) poizvedovati potom županstev o previsokih, krivičnih v cenitvah, na podlagi katerih so vcenitvenl tarifi previsoko določeni; c) poizvedovati potom županstev, koliko se je pašnikov po pomoti ali vedoma, ker je na njih tu in tam stalo kako drevo ali grmovje, vpisalo za gojzd, da se po § 13. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšnjo kulturo ; d) \se te poizvedbe z vsemi nabranimi podatki imajo se izročiti v porabo deželni komisiji za revizijo katastra. — Predlog se v sprejme.
V šesti seji dne 22. jan odgovarja deželni predsednik baron Hein na pritožbe, katere je navajal poslanec dr. Žitnik v deželnozborski seji dne 16 tebruvar 1894. proti okrajnemu glavarju dr. M. Gstettenhoferju v Kranji, glede planinskih pašnikov na Gorenjskem. V tem odgovoru zanikujejo se malone vse pritožbe, katere so se navele proti postopanju omenjenega okr. glavarja
Na poročilo posl. KJuna imenom finančnega odseka odstopijo se deželnemu odboru v rešitev prošnje: krajnega šolskega sveta v Motniku za uvrstitev ondotne šole v III. plačilni razred ; nadučitelja Jern. Ravnikarja v Mokronogu za uvrstitev v I. plačilni razred in krajnega šolskega sveta v Staremtrgu pri Loži za zvišanje učiteljskih plač. Učiteljski vdovi Julijani Durfeld se poviša pokojnina na letnih  120 gld.
Poslanec Višnikar poroča imenom finančnega odseka o prošnji občine Sušje za podporo za vodovod. Sklene se dovoliti 30 °/0 podporo, če da občina primeren znesek in država 50 % stroškov pokrije. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji posestnikov v Slateneku in Zapotoku glede vodovoda. Sprejme se predlog, ki naroča deželnemu odboru, da preiskuje, ako bi se ta vodovod ne dal v zvezo spraviti z ravno omenjenim, in da potem predloge stavi. — Prošnja posestnikov v Gršici in Dobravicah, okr. črnomaljskega, za podporo 3178 gld. 70 kr. za' napravo občinske ceste in mostu se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Istotako prošnja Antona Košiča, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu za podporo. — Krajnemu šolskemu svetu v Sodražici se dovoli za razširjanje šolskega poslopja 300 gld. podpore. Na prošnjo Jožefa Tomazina, bivšega paznika v prisilni delavnici, za provizijo ali miloščino se dovoli tega rodbini miloščina letnih 100 gld. — Prošnja Iv. Lapajneta, vodje na meščanski šoli v Kiškem za podporo za izdajo knjižnice za ljudske šole ; pedagogiškega društva v Krškem za podporo in občine Šmihel okraj Postoiina, za podporo za napravo vodovoda v Neverkah, se izroče deželnemu odboru v rešitev. Posl. Povše poroča imenom upravnega odseka o načrtu novele k zakonu z dne 23 avgusta 1877., dež zakonik št. 14 (zakon za obdelovanje močvirja) in predlaga, da se ta jačrt, katerega je predložil deželni odbor, temu vrne, da ga še pretresa. Isti poslanec poroča o pospeševanji vinoreje na Kranjskem in predlaga:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1.) Razširjanje pe-pinijere za vzgojevanje trt pri deželni prisilni delalnici se odo-bruje. 2.) Cena požlahtnenim ameriškim ukoreniČenim trtam določi se s 5 gld. za 100 trt, vendar pa sme deželni odbor v oziravrednih slučajih take trte tudi brezplačno oddajati revnejšim vinogradnikom in za uzorne vinograde kmetijskih podružnic. 3.) Namesto denarnih podpor naj se vinogradnikom, * ki prosijo zanje,   navadno dovoljujejo brezplačno ameriške   po-
žlahtnene ali nepožlahtnene ukoreničene trte. 4.) Vlada se naprosi, da za deželno pepinijero potrebne ameriške, kakor tndi ukoreničene trte, ki se bodo dovoljevale namesto denarnih podpor, brezplačno prepusti deželnemu odboru. 5 ) Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v sliske, smejo se dovoljevati brezobrestna posojila, katera pa za vsakega posameznega posestnika ne smejo presegati zneska 200 gld. iz deželnega zaklada 6 ) Za stroške v svrho pospeševanja novega vinarstva dovolijo se za 1895 1 sledeči zneski iz deželnega zaklada: a) za pepinijero pri deželni prisilai delav.iici 2500 gld ; b) za vinarskega potovalnega učitelja 1220 gld. ; d) za podpore uzornim vinogradom in trtnicam kmetijskih podružnic za ključe, kakor tudi za darila revnim vinogradnikom 1300 gld. ; d) za brezobrestna posojila 20 000 gold — Predlogi se sprejmo
Prošnja županstva v Temenici za razširjanje deželne ceste od Pustega Javorja do železnične postaje v Radohovi vasi se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Posl dr. Žitnik stavi samostalni predlog, podpisan od vseh navzočih narodnih poslancev, da se današnja izjava visoke deželne vlade o poslovanji g okr. glavarja v Kranji, izroči združenima finančnemu in upravnemu odseku v pretres in poročanje. Predlog pride v prihodnji seji na vrsto. Isti poslanec s tovariši stavi dve interpelaciji: Na deželno vlado zaradi nepravilnosti! pri volitvah v Ti žici in na deželni odbor zaradi nerednostij pri občinskem gospodarstvu istotam.   —   Prihodnja seja je danes.