196
Ogled po svetu.
Francozi te p en i.
Ha! — si bo morebiti marsikteri bravec ;,Novic" misli! — so jo vendar tudi ti buzakljuni enkrat skupili. Kje, kdaj, kako? — bodo morebiti drugi neverni vprašali. — Poslušajmo, kaj učiteljski časnik ;,Oest. Schulbote" o tem res čudnega pripoveduje.
„0b vojski med Francozi in divjimi narodi vroče Afrike „Kabili" po imenu, prihruje nekega dne kompanija lahkih pešcov v kabilsko vas, ktere prebivavci pa so bili iz strahd pred Francozi bežali. Nikjer ni žive duše, — pa kaj jo Francozom za to mar; le jedli bi radi kaj, kajti že jim je krulilo po čevah skoraj bolj kakor škripljejo cerkniške kola. Slikujejo od bajte do bajte, pa ni ga najti grizljeja. Kdo popiše toraj njih vrisk veselja, ko konec vasi v skritem kotu najdejo bčelnjak z kakimi 30 peharji*), vsemi čez in čez polnimi sladkega medli. Izraeljci menda niso bili tako veseli mane v puščavi kakor naši Francozi ovohane sladčice. Urno zakurijo pred bčelnjakom ogenj in s svojimi jopami naganjajo dim v peharje, da bi ž njim pomorili marljive živalice. Misleči, da so dosegli svoj namen, planejo zdaj čez satovje ter ga obirajo, da se jim med z ust in rok cedi. Ubogih bčelic, ki so mertvične kupoma med sa-tovjem ležale, še ne porajtajo ne.    Sladka južina mine,  in
*) Castitim bravcom „Novicu je menda večidel zano, da imajo v mnogih krajih bcele namesto v panjih v nekakih visocih peharjih, ki so poveznjeno postavljeni ter služijo v stanovalisče pridnim živalicam.                                                                 Pis.
197
-»čeravno so pridno otepali, jim vendar še dokaj satovja po peharjih ostane. Da bi tudi se zvečer kaj ugrizniti imeli, nabašejo peharje na bajonete in dolge preklje, in odrinejo tako naprej. Al zdaj popiha drugi veter. Bčele, od dima le nekoliko omamljene, se začnejo po svojih stanicah gibati; serdite ven planejo, se nad glavami vojakov združijo kakor čern oblak in planejo poslednjič na-nje, da je bilo groza. Ti mečejo peharje proč, skačejo, vpijejo, tolčejo krog sebe, pa bolj ko se branijo, huje vihrajo serdite živalice, — nikakor jih vojaki ne morejo odpraviti. Pričnejo toraj celo streljati, cele mavhe (Patrontaschen) smodnika se razkadi v zrak, pa zadrega je s tem se le huja bila. Kabili namreč, ki so bili s puškami v neki duplini skriti, opazijo čudno dogodbo, planejo čez upehane sovražnike in jih smukati začnejo kot muhe. Komaj dve tretjini Francozov je odtegnilo srečno pete".                                             J. Levičnik.