glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij ni i' r r«iiiMBflBaggaž& FEBRUAR 1988, ŠTEVILKA 2, LETO XXII ^MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likožarjeva 6, telefon (061)321 -043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik). Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421 -1 -72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa Proizvodov. Akcija 2000 novih raziskovalcev Ali res eden in edini? Rekli bi lahko, da ni kakovostnega prestrukturiranja gospodarstva brez kakovostnega kadra. Tema našega zapisa je akcija 2000 raziskovalcev v Sloveniji, ki se je začela v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije pred dobrima 2 letoma. Ta čas je vključenih v projekt 989 mladih strokovnjakov na obeh slovenskih univerzah. Po ocenah bi projekt 2000 novih raziskovalcev lahko uspel, če bi bila v družbi zagotovljena vsaj dva bistvena predpogoja. Prvi, ki je izpolnjen, da se z družbenimi sredstvi raziskovalno dejavnost znatneje podpre, in drugi, ki ni uresničen, da se uveljavi tako družbenoekonomsko okolje, ki bi od organiza-eij združenega dela zahtevalo, da gradijo svoj razvoj z bistveno večjim vključevanjem kakovostnih produkcijskih faktorjev, kot je to opredelil Stojan Pečlin. »Takole bom rekel, mislim, da so pogoji izredno ugodni, saj v bistvu niti podjetja niti univerze praktično ne stanemo nič, ampak je financiranje urejeno iz sredstev republiške raziskovalne skupnosti, kjer se združujejo sredstva v ta namen. RSS torej pokriva vse stroške, ki so približno okrog 30 milijonov letno. Sicer pa gre poleg že povedanega seveda za Temu je v veliki meri botrovala delovno ekstenzivna naravnanost naših organizacij združenega dela. Povrniva se sedaj k tistemu, o čemer sva se že prej pogovarjala, namreč na kakšen način se ti oz. raziskovalna skupina, v kateri deluješ, loteva razvojne problematike tvojega podjetja? »O samem poteku in načinu sva že nekaj povedala, sedaj ti bom In kje smo mi kot sistem IMP ?*' kot delovne organizacije IMP-Ja? Rekli bi lahko, mislim, da ne bo grobo izzvenelo, nikjer. Namreč po nam razpoložljivih Podatkih je vključen v tovrstno obliko usposabljanja samo en kandidat iz mariborske Montaže. Sicer bomo o sami akciji podrobneje razpredali ob drugi priložnosti! tokrat pa predstavljamo inž. vndrej Ki taka, ki je vključen v akcijo in smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu na Tehnični »»''j 'akulteti v Mariboru. 'V , tem, kako je prišlo do odlo- 1 da se vključim v to akcijo, je sicer težko povedati nekaj konkretnega, ali celo opredeliti vzgibe, ki pripeljejo človeka do tega. Vendar mislim, da pri meni le ne gre za naključno odločitev. V bistvu sem se že skozi dodiplomski študij usmerjal v tej smeri. Čeprav sem se takrat ukvarjal še z vrsto postranskih aktivnosti, ki pa niso bile tako nepomembne, saj sem v jadranju bil državni reprezentant. Po diplomskem delu, ki je bilo intenziven začetek moje razvojno-raziskovalne poti, če jo tako imenujeva, pa sem vse pod-redil temu, da zastavljene cilje dosežem. Torej moje diplomsko delo: ,Optimalno dimenziranje konstrukcij š stališča najmanjše teže in cene’, ki je sicer rezultat ij skupinskega dela skupaj z men-a torjem in komentatorjem, je inovativni dosežek. Nenazadnje to Potrjuje tudi Kidričeva nagrada, ki sem jo dobil za to delo.« Sedaj si vključen v te akcijo že več kot dve leti, kako si uskladil na eni strani potrebe podjetja, na drugi pa vključevanje v samo akcijo, ki na nek način zahteva razbremenitev vas mladih raziskovalcev z vsakdanjimi obve-*nostmi in s tekočo problematiko i — podjetja. Hkrati pa se zastavlja vprašanje, kako si ohranil stik s podjetjem? »Mislim, da je najbolje, če greva kar od začetka. Kot je znano, je akcija zamišljena v več stopnjah. Namreč možno je enoletno vključevanje, tri- in šestletno vključevanje. No, jaz sem na osnovi priporočil in načrtov mentorja tu na fakulteti predviden za 6 let. Tu naj bi se to moje usposabljanje končalo in potem naj bi se vrnil v združeno delo. Predvidoma naj bi v tem času pridobil doktorski naziv, kar pa seveda ni pogoj, je pa pogoj magisterij po približno 3 letih, čeprav se tu razmišlja že o določenem zamiku zaradi študijskih obveznosti, ki jih imamo kot študentje postdiplomskega študija.<< Pa se povrniva k podjetju in obveznostim, kijih imaš do njega in seveda oni do tebe? »Verjetno sem edini, ki sem si zagotovil neposreden odnos z združenim delom, namreč na moje vztrajanje sem enkrat tedensko v delovni organizaciji, pa to ne zaradi neke dobre volje, ampak zaradi ohranjanja stika z »neposredno« proizvodnjo seveda pogojno rečeno in izmenjave strokovnih izkušenj z ljudmi iz prakse. Resda nekih vsakodnevnih razvojnih obveznosti v podjetju nimam vendar mi je vsak stik s prakso pri mojih razvojnih projektih, ki so neposredno povezani s cilji delovne organizacije, še kako dobrodošel. Hkrati pa mimo mojega zastavljenega razvojno raziskovalnega programa sodelujemo na nekaterih projek- ■ tih, ki jih jaz poskušam razreševati na fundamentalni teoretični ravni, strokovnjaki v podjetju pa na aplikativni ravni.« Kaj pa financiranje tvojega usposabljanja? Andrej Kitak oranje ledine v odnosu delovna organizacija univerza.« V kakšnem smislu? »Poglej, meni se zdi in to ni samo moja ugotovitev, da naše delovne organizacije enostavno niso vajene gojiti nekega tesnejšega stika z univerzo. Hkrati pa se mi zdi, da v dosedanji praksi enostavno potrebe po tovrstni povezanosti ni bilo.« poskušal svoj program razgrniti na konkretni ravni. Že prej sem ti omenil, da moj program izhaja ali je nadaljevanje diplomskega dela. Torej v teh prvih treh letih še naprej delam na optimalnem dimenzioniranju konstrukcij z aplikacijo na nadstrešnih rastlinjakih. V tem trenutku je nekoliko nerodno, ker je v delovni organizaciji vse bolj nejasno, če bomo s to proizvodnjo sploh začeli. Zatem pa naj bi bil cilj mojega nadaljnjega raziskovanja obravnava termodinamičnih nivojev rekuperativnih in regenerativnih menjalnikov zrak — zrak, katere rezultate ali teoretske izsledke bi uporabljali v sklopu klimatskih naprav. S tem naj bi bil moj cilj na Univerzi dosežen. Mislim, da bom prišel do strokovnega naziva doktor. Hkrati pa še delam na razvoju radialnih ventilatorjev za odvod dimnih plinov za ekstremno visoke temperature in na razvoju novih rotorjev za tekoče potrebe klimatskih naprav.« Omenil si, da odnosi na nivoju Univerza ali konkretneje Tehnična fakulteta — delovna organizacija odnosi le niso takšni, kot bi jih pričakoval vsaj med mentorji ne, pa vseeno, kakšna pa je vaša osebna medsebojna informiranost in dostopnost do informacij? »Resda tu v teh odnosih še ni vse utečeno, kot bi moralo biti, ali kot bi si morda sam želel. Vendar se mi zdi, da podjetje ima od tega samo koristi. Po svojih izkušnjah bi celo rekel, da bi se delovni organizaciji splačalo imeti svojega človeka na 'Univerzi, že za koriščenje računalnika in ves tehnični šovvftvare, ki je tu na razpolago. Namreč, kakršna koli vlaganja že v terminale za manjša podjetja se mi zdijo neekonomična, kajti prazna škatla ti ne pomeni še nič. Recimo naša fakulteta pa v tem trenutku razpolaga z zares najsodobnejšo tehntilogijo in izredno .velikimi kapacitetami. Da o osebni komunikaciji in dostopu do informacij sploh ne govorim. Sicer pa so prednosti izredne, samo izkoristiti jih je potrebno. V bistvu podjetje pridobi, seveda, če ima za to interes in ve in hoče izkoristiti vse možnosti, že s tem veliko, da je človek v raziskovalnem procesu. Ne glede na to, če se bo pozneje vrnil v to okolje ali ne.« Pa tvoj delovni dan? »Povedal sem že, da sem trenutno vse podredil temu, da dosežem te cilje v tem roku, ki je postavljen predme. Sicer pa se dopoldne pretežno ukvarjam s teoretičnimi problemi in študijem. V popoldanskem času, ko je računalnik nekoliko manj obremenjen (prost), pa delam na raču- ’ nalniku.« Po tem, kar sva povedala, je s podjetniškega stališča lahko več koristi kot pa škode, le prek lastne ograje je treba pogledati. J. Votek Letna konferenca koordinacijskega odbora sindikata sozd IMP Aktivni in pronicljivi sindikati Kolje že v navadi, se sindikalisti Koordinacijskega odbora sozda zbe-rej° na svojih letnih konferencah v enem ali najbolj reprezentativnem objektu IMP-ja v minulem letu. Če je bila to V letu 86 Livarna v Ivančni gorici, je bila to v lanskem letu brez dvoma Avtomatika. V tem stilu se Je tudi začela letošnja konferenca, saj je gostitelj oziroma direktor *°zda Boris Gazvoda najprej orisal razvojno pot tega tozda in predstavil n°vo naložbo, kije že nova tovarna. Za tem pa smo bili priče delovnemu delu konference, katere udeleženci so najprej poslušali Poročilo dotedanjega predsed-nika Kosa Vilija Bertoleta. Ta je Poudaril, da se je sindikat prilagaja gospodarskemu in političnemu Položaju, v katerem se nahajamo, oudaril je, da so pogoste spremembe zakonodaje, ki so oteže-VaJe položaj delovnih organizacij. Prizadele tudi sindikalno delo. Aktivnost sindikata je bila namenjena razreševanju problemov Pn delitvi sredstev za osebne ohodke in to v dobri veri in skrbi za socialni položaj delavca. Aktivno je sodeloval in spremljal periodične obračune in zaključne račune. Razpravljal je o spremembah samoupravnih in splošnih aktov, ki so bili skupnega pomena za celoten sozd. Obravnaval je in dal pobudo strokovnemu kolegiju o uvedbi 40-urnega delavnika vsaj poskusno v dveh ali treh delovnih organizacijah. Nadalje je poročevalec poudaril, da kljub padanju življenjske ravni in visoki inflaciji v sozdu nismo imeli prekinitev dela. (Tu se je zmotil, eno smo pa vendarle imeli v Panoniji op. p.). In nadaljeval: »V vseh tozdih in delovnih organizacijah smo se prilagodili stanju na tržišču in še vedno dosegli primerne poslovne rezultate ter zadovoljive osebne dohodke. Ti rezultati so ohrabrujoči, saj v primerjavi s podatki v‘SFRJ, kjer evidentiramo v minulem letu preko 1500 stavk (ena je tudi naša op. p.), v katerih je sodelovalo nad 250 tisoč delavcev, je naša organizacija še vedno med najuglednejšimi doma in v tujini, kar nam daje garancijo za prodor na tuja tržišča in prodajo naših izdelkov in storitev na teh trgih. Delo Kosa je bilo ves čas aktivno, vse razprave so bile konkretne in, na jasno zastavljena vprašanja smo dobili tudi jasne odgovore.« Zatem se je poročevalec dotaknil še problema financiranja in organizacije športnih iger. Pouda- ril je: »Interventni zakon o omejitvi sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe nam je onemogočil zbrati vsa planirana sredstva za kegljišče v Ljubljani, ki ga sedaj financira vsaka organizacija posebej po številu zainteresiranih kegljačev. Omejili smo tudi ostala sredstva združevanja, kot so za kulturno društvo in planinsko društvo. Kljub temu pa nam še vedno ostajata najvišji postavki za zimske in letne športne igre, o katerih bi se kazalo v naslednjem mandatnem obdobju pogovarjati in najti cenejšo varianto in drugačen način srečanj. Pri športni aktivnosti ne smemo prezreti, da smo lani v jubilejnem letu IMP prvič v okviru športnih iger organizirali kolesarski maraton iz Ljubljane v Maribor.« Delegati so poročilo brez pripomb ali razprave podprli, zatem so razrešili staro vtadstvo in izvolili novega. Po ključu, ki je dogovorjen, je prišel na vrsto Izip, ki je kandidiral svojega delegata za predsednika. Po eni inačici, ki jo je predlagal bivši predsednik, naj bi bil to en delegat, vendar po opombi tega je funkcijo sprejel, seveda nekoliko nepripravljen Milan Šti-bilj. V imenu sozda je delegate pozdravil generalni direktor sozda Franc Kumše, ki se je zahvalil dosedanjemu predsedniku in mu izročil spominsko darilo, novemu vodstvu sindikata pa zaželel uspešno delo. Za tem so si novoizvoljeni sindikalisti ogledali proizvodne prostore Avtomatike, na koncu pa so opravili še ogled menze,' kjer jih je čakalaTudi »spoznavna«, kako je bilo na tej, vam avtor ne more poročati, ker se je ni udeležil. Vendar upajmo, da kljub težavam, ki so in zaostrovanju razmer, naš sindikat ne bo zatajil in bo vsaj tako uspešn, kot je bil do sedaj, če že po sili razmer ne bo mogel biti uspešnejši. J. Votek Preseganje togega birokratizma Za obstoj in razvoj je danes bolj kot formalno pravna organiziranost v smislu podrejenosti, pomembno ustvarjalno sodelovalno upravljanje. Možnosti ustvarjalnega sodelovanja z aktiviranim motivom in sposobnosti je bistven dejavnik spreminjanja odnosov v smer, ki bo diferencirala uspešne od neuspešnih. Opuščanje pravila taylorizma, da eni mislijo, drugi delajo in uveljavljanje sodobnega pravila, vsi mislimo, vsi delamo, aktivira potenciale ljudi. Obenem, kot poudarjajo mnogi avtorji (Majer, Bogdanov, Hribar idr.) raste povezanost demokratičnega socialističnega samoupravljanja z razvitejšo ravnijo organizacije in tehnologije dela, produktivnosti in ustvarjalnosti. Tako se s tem za znanstveni tehnološki napredek (revolucijo) nujnim pogojem, dejansko povezuje tudi bistvo socialističnega samoupravljanja. Skratka, za nadaljnji razvoj samoupravljanja bi lahko v večji meri upoštevali znano in logično izkušnjo, da so ljudje sposobni veliko več pametnega povedati v zvezi s svojim lastnim delom, ki ga poznajo, posebno, če bi jih k temu resnično, iskreno in na primeren način vzpodbudili, kot pa, da odločajo samo o globalnih vprašanjih družbe in svoje delovne organizacije. V zadnjem primeru odločajo o stvareh, o katerih nimajo toliko izkušenj in znanja. Mnogokrat se v teh primerih, kot nekateri ugotavljajo, ne počutijo resnično samoupravno, prej manipulirano tudi zato, ker je največkrat tako samoupravljanje zreducirano na samoupravni postopek. Razen tega je v zelo velikih skupinah, kot so na pr. zbori delavcev, težko ali nemogoče doseči ustvarjalno sodelovanje mnogih. Raziskave kažejo (Kavčič in sodelavci, Travnik idr. ), da se posameznik počuti ustvarjalen, lahko nekaj koristnega prispeva, le s sodelovanjem v manjših skupinah, kot so n. pr. delovne skupine. Raziskovalni zaključki navajajo, da so manjše skupine zelo primerna oblika za izboljšanje informiranja, boljši samoupravni položaj in večjo ustvarjalnost. Torej bi lahko z organizacijo ljudi v manjše skupine, kot so n. pr. krožki za izboljšanje proizvodnje ali z drugimi oblikami množičnega ustvarjalnega sodelovanja, realno in vsebinsko obogatili samoupravljanje rednega vsakdanjega dela. S tem bi lahko ljudje v večji meri v danem konkretnem okolju uveljavljali svoje pobude, želje in sposobnosti. Uvajanje omenjenih oblik odnosov pa postopno vodi do zahteve po spremembah in razbija določeno miselnost in sicer miselnost etatističnega nezaupanja v ljudi in neomajano vero v zgolj obstoječi sistem odnosov na osnovi togega birokratskega modela organizacije. EMIL SMREKAR Povejte svoje mnenje! Dopisujte v Glasnik! Odprava nesorazmerij Zaostrene razmere Ukrepi so lahko pogubni Kljub padcu stabilnost O ukrepih zvezne vlade, kot takih, ne kaže več izgubljati besed. Tokrat smo se podali na pot v Panonijo, kije ena od naših organizacij, ki jo je zanka ukrepov najbolj zategnila za vrat. »V bistvu se bomo mi nahajali v izredno neugodnem položaju v kolikor ne bo prišlo do odklanjanja razkoraka med ceno surovin in naših gotovih izdelkov. Pri normalnih pogojih gospodarjenja predstavljajo surovine 51 odstotkov vrednosti izdelka. Vzporedno z zamrznitvijo cen pa smo doživeli povišanje vrednosti surovin, ki se je povečala na 61 odstotkov, to pa je pripeljalo do neskladja, saj je sedaj »tržna« vrednost našega izdelka v povprečju za 21 odstotkov nižja od dejanske proizvodne cene, oziroma lastnih stroškov. Ta neskladja pa so različna tudi glede na posamezne programe, ki so izrazito sezonski. Poglej, za primer bom navedel rast cen v posameznih programih, ki izrazito zaostajajo za inflacijskimi tokovi, ali pa jih komajdd dosegajo. Pri bakrenem programu smo povišali cene v lanskem letu le za 41 odstotkov, predsčtveni obdelavi za 91, kosilnicah 97, stiskalnicah 127 in sejalnicah 170 odstotkov, torej v povprečju močno zaostajamo že za inflacijo,« nam je povedal direktor delovne organizacije Emil Zelko. V takšnem položaju pa ni samo Panonija, ampak so skorajda vsi izdelovalci kmetijske mehanizacije. Namreč pri tej proizvodnji le gre, naj dela še tako tehnološko sodobne stroje, kljub vsemu le za velike porabnike surovine. To je vodilo združenje proizvajalcev kmetijske mehanizacije Jugoslavije, da so se odločili in zahtevali sestanek pri predstavnikih Zveznega izvršnega sveta, ki so ga imeli v prvi polovici januarja. Na tem sestanku so visoke predstavnike vlade seznanili s položajem, v katerem se nahajajo in kaj pomenijo za njih ta neskladja kot industrijsko vejo in kaj bo to pomenilo pred začetkom sezone na tržišču. To in verjetno tudi to, da je večina teh proizvajalcev le iz drugih republik,je .pripeljalo do določenega konsenza za odpravo cenovnih neskladij. Emil Zelko nam je takole pojasnil potek »pogajanj«: »Predstavniki vlade so pojasnili, da povsem svobodno oblikovanje cen ni možno zaradi položaja Jugoslavije navzven, pač pa so vsi ukrepi naravnani k temu, da bi se zmanjšala inflacija na 2—3 odstotke na mesec, to pa naj bi pripeljalo do zmanjšanja obrestnih mer, ki naj bi konec prvega četrtletja padle na 30 odstotkov. No, tem trditvam je težko verjeti, kajti to je le metanje peska v oči. Sicer pa pustimo to, mi smo poskušali doseči čim bolj ugoden izid za nas. Vsekakor svobodnega oblikovanja cen nam ni uspelo doseči. Predstavniki vlade so pristali na 25-odstotno povišanje, kar bi za nas pomenilo zgolj poslovanje na pozitivni ničli. Zaenkrat so nam obljubili, da bo to začelo veljati s 1. februarjem.« S podatki, s katerimi razpolagajo v Panoniji in ob zastavljenih proizvodnih načrtih bi torej svoj položaj le nekako rešili. V prvih dveh mesecih namreč načrtujejo proizvodnjo v višini 2 milijardi 800 milijonov dinarjev in v marcu 2 milijardi 700 milijonov dinarjev. To bo seveda možno tudi z minimalno zalogo surovin. V obratnem primeru ‘pa računajo v Panoniji na izgubo v višini 480 milijonov dinarjev. Najbolj pa se v Panoniji bojijo povratnega udarca, ki bi ga lahko izzvala ta podražitev pri dobaviteljih surovin, ki kljub ugodnemu položaju ob sedanjih ukrepih še kar naprej pritiskajo na cene in bati se je, da jih bodo tudi dosegli. Sicer pa se poslužujejo drugačanih oblik izsiljevanja kot so nekateri sporazumi za sofinanciranje proizvodnje, kot imajo sedaj primer bakra. Presenetiti nas pa ne sme niti ta ukrep, če vemo, kdo so proizvajalci surovin in kakšen je njihov gospodarski položaj, so pač brezna brez dna, ki jih ne bo moč nikoli napolniti, ali bolje »ekonomsko« pokriti ob sedanji logiki gospodarjenja. Problem pa se pojavlja tudi pri nas v današnjem času govorniško tako podpiranem področju izvoza. V Panoniji ugotavljajo, da je konvertibilni izvoz, če bi bili sedanji pogoji uveljavljeni, za Panonijo povsem nezanimiv. Ob padanju tečaja in zmanjšanju deviznih stimulacij s 25 odstotkov na 7 odstotkov s tem ne bi pokrivali, niti direktnih stroškov. J. Votek Uresničevanje razvojnih projektov Tovarne armatur Kdor tvega, pridobi! Kako je z realizacijo razvojnih projektov TOZD Tovarna armatur? »Potrdi se predlog komisije za presojo investicij o financiranju prioritetnih projektov iz združenih sredstev sozda IMP in informacija o razvojnih nalogah, ki se bodo financirale iz sredstev razvojnega sklada SOZD IMP,« je bila vsebina sklepa, sprejetega na 7. redni seji delavskega sveta sozda IMP, kije bila 16. junija 1987. Pri četrti točki dnevnega reda so namreč delegati delavskega sveta razpravljali o predlogu komisije za presojo investicij, o financiranju prioritetnih projektov v sozdu IMP in informaciji o razvojnih nalogah. V informaciji o razvojnih nalogah pa so bile navedene kar tri naloge, ki naj bi se opravile v temeljni organizaciji Tovarni armatur (v sestavi DO LIVAR) v Ivančni gorici. Za kakšne razvojne naloge gre? Gre za raziskavo, razvoj in pripravo proizvodnje — ročnega pogona — ročice za medprirob-nične centrične lopute, za nazivne tlake do 25 barov in velikosti do DN 1000. Predračunska vrednost znaša 11.117.000 dinarjev. — Raziskavo, razvoj in pripravo proizvodnje glavnih tesnil za cevno zaporno regulacijsko armaturo, za nazivne tlake do 25 barov in velikosti do DN 1000. Predračunska vrednost je 61.782.000 dinarjev. — Raziskavo, razvoj in pripravo proizvodnje diskov za cevno zaporno regulacijsko armaturo, za nazivne tlake do 25 barov in velikosti do DN 1000. Predračunska vrednost tega projekta pa je 123.037.000 dinarjev. Rok za dokončanje vseh treh razvojnih projektov je bil konec lanskega leta. Zato smo naprosili direktorja tozda Tovarne armatur Jerneja Kralja, naj nam na kratko pojasni, za kakšne razvojne projekte sploh gre? Kako je z njihovim uresničevanjem oziroma, katere so bile uresničene, katere niso in zakaj ne? Z direktorjem tozda' sva se dogovorila, da bova pogovor opravila kar v njegovem delov- Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 nem prostoru. Na postavljena vprašanja pa je povedal naslednje: »Vsaka armatura opravlja svojo funkcijo takrat, ko z njo lahko nemoteno upravljamo. Zato pri krmiljenju loput (vrsta armature) uporabljamo tri načine upravljanja: ročni, pneumatski, električni. Krmiljenje loput z ročnim pogonom uporabljamo za dimenzije DN 50 do DN 150 z ročico prestavnega razmerja 1 : 1. Vse ostale dimenzije loput od DN 200 do DN 800 pa krmilimo s pomočjo polžastega ročnega pogona. Pri prvem razvojnem projektu je bil naš namen doseči rešitev krmiljenja loput dimenzij DN 50 do DN 150, ki smo ga sicer že prej imeli, vendar funkcionalno ni bil najbolje izpeljan, zato smo želeli razviti cenejšega in funkcionalno učinkovitejšega ter oblikovno lepšega. Ta projektna naloga nam je v celoti uspela in smo jo realizirali do konca leta 1987 tako, da smo že pripravljeni na njeno redno proizvodnjo. Glede na povpraševanje tržišča po medprirobničnih centričnih loputah za uporabnost podtlačnega delovanja in višjih tlakov PN 16 (PN 20, 25) smo v Tovarni armatur razvili »družino« loput od dimenzij DN 50 do DN 300. Zato smo se odločili razviti glavno tesnilo za cevno zaporno regulacijsko armaturo. Namen tega projekta (drugega) je bil v tem, da se Tovarna armatur izogne uvozu teh komponent ter, da z lastno proizvodnjo pokrijemo potrebe tržišča. Naj večja tehnološka sprememba, ki je bila narejena, je v vitalnem delu tesnenja z gumiranim vložkom in to v dveh izvedbah, EPDM in perbonam, glede na zahtevane medije. Poleg tega smo nadaljevali z lastnim razvojem glavnih tesnil za lopute dimenzij DN 450 do DN 800. Pri tem smo želeli združiti tudi uporabnost tesnil za ostale tlake- to je PN 10 in PN 16, zato smo začeli razvijati glavna tesnila z gumiranim vložkom tudi za te vrste. Projekt razvoja glavnih tesnil še ni v celoti realiziran in se bo nadaljeval v prvem letošnjem polletju, saj je izvršitev te naloge pogojena z izdelavo večjega števila zahtevnih modelov in orodij. Pri tem pa je treba povedati, da so osvojena glavna tesnila za dimenzije DN 80, DN 125 in DN 500.« Glede projekta razvoja pro-krom diskov pa naslednje: »V letu 1987 se je začelo večje povpraševanje po armaturah za potrebe procesne industrije (pre-hrambeno-živilsko, farmacijo, pivovarne itd.), za katere pa je nujno potrebna uporaba prokrom diskov za medprirobnične centrične lopute (kot že omenjeno je to vrsta armatur, ki nadomeščajo klasične armature). Zato smo začeli razmišljati o lastnem razvoju teh diskov, to pa predvsem " zaradi tega, da bi se osamosvojili in prenehali uvažati dele armatur. Navedene diske (zapiralna telesa) bo od dimenzij DN 50 do DN 300, tip 9 in tip 10 kot odlitke izdelovala Železarna Ravne. Ker pa Železarna Ravne ni imela dovolj kapacitet za izdelavo modelov in orodij, je na pomoč priskočila naša temeljna organizacija VIPO in po njihovi tehnično-tehnološki dokumentaciji, prevzela izdelavo modelov in orodij za omenjene izdelke. Tako so modeli in orodja za izdelavo prokrom diskov tipa 9 že v celoti izdelani. V zaključni fazi pa so tudi modeli in orodja za tip 10. Celotna projektna naloga bo po predvidevanjih opravljena do konca prvega polletja letošnjega leta.« I. Munih Zimske igre Konferenca sindikata Ika bo tako kot vsako leto organizirala zimske športne igre, ki bodo 6. februarja v Kranjski gori. Tekmovali bodo v veleslalomu in tekih v petih moških in v treh ženskih starostnih kategorijah. Poleg tekmovanja za Ikove delavce bodo organizirali tudi tekmovanje za njihove otroke. Organizatorji pričakujejo več kot 200 tekmovalcev. Igre bodo tudi izbirno tekmovanje za sozdove zimske športne igre. Kot že več let doslej je organizator tekmovanj Smučarsko društvo sozda Integral. Za vse udeležence Ikovih zimskih športnih iger je organiziran prevoz z Integraiovimi-utittobusi. Tekmovalci bodo v avtobusih dobili hladno malico. brezplačno dnevno karto za žičnice. Po kosilu, ki bo za vse tekmovalce v hotelu Alpina v Kranjski gori, pa bodo razglasili rezultate tekmovanj. Zaradi visokih stroškov organizacije zimskih športnih iger, se je konferenca sindikata lka odločila za to, naj vsak udeleženec prispeva 5.000 dinarjev, otroci Ikovih delavcev pa po 3.000 dinarjev. M. P. Na seji Koordinacijskega odbora sindikata je bilo obravnavano tudi poročilo o poslovanju sozda v lanskem letu in načrtih za letošnje leto. Težavne razmere in vse globlja kriza, ki se pojavlja na globalni ravni: se je izredno neugodno odražala tudi na poslovanje IMP, je v svojem poročilu poudaril pomočnik direktorja sozda Uroš Korže. V tem času je bila prisotna močna recesija na področju investiranja, kar je pomenilo padec povpraševanja v montažni dejavnosti in zastoje v proizvodnji, to so vzroki, da zastavljeni cilji niso popolnoma doseženi. Dodatno nas je prizadel nov obračunski sistem, ki na nov način postavlja v ugoden položaj slabe gospodarje in pritiska na dobre. Hkrati s tem sistemom so se poslabšali finančni rezultati, kar se odraža na povečanih izgubah in zmanjševanju akumulacije. Ta se vse bolj približuje ničli. Sedaj je že prišlo do določenih sprememb tega zakona, ki predvideva, da bi se izgube lahko pokrivale iz revalorizacijskega salda. Na stabilnost ali gospodarski položaj IMP-ja imajo vpliv tudi zadnji ukrepi zamrznitve cen in osebnih dohodkov ter neproizvodnih investicij. Nenazadnje so tu še finančne afere — zlasti Agrocomerc, ki vpliva na zaostrovanje finančne discipline in s prej omenjenimi ukrepi povečuje negotovost, ki vpliva na prenašanje sprejemanja odločitev na boljše čase. sistema IMP, saj je priv seh teh investicijah prišlo do združevanj3 določenega dela sredstev ' °s posebne sklade. Ustanovljeno je bilo tildi novo mešano norliefie ' bilo tudi novo mešano podjetje ' Avstriji. 6r P« Sicer pa se znotraj sistem3 iz] pojavljajo organizacije, ki niso v ’ najboljšem položaju, še zmeraj se namreč otepajo z dokaj velikim1 5' težavami Ten, delno Blisk in Tim fc ki bo poslovno leto zaključil s pri' ® bližno 700 milijoni izgube. Pose- Vl ben problem so delovne organiza- oi cije, ki se ukvarjajo s klima dejav-nostjo, kajti le te so bile prve tepene zaradi prej omenjenih objektivnih dejavnikov gospodar- nj jenja. (e Manjše povpraševanje "Na osnovi prej povedanega je moč ugotoviti, da se je povpraševanje zmanjšalo z 8 na 10 odstotkov, ki pa se od okolja do okolja razlikuje. Ob tem se je močno povečala tudi konkurenca v prodaji storitev. Omenjena sta bila SMELT in SCT, ki v zadnjem obdobju zaokrožuje ponudbo in izvaja dela s cenejšimi izvajalci. Kljub všemu pa je IMP kot sistem še dokaj stabilen. V minulem letu seje rast sicer zmanjšala za 10,7 odstotka (po fakturirani realizaciji, dejanski podatki bodo na razpolago šele v začetku naslednjega meseca na osnovi zaključnih računov op. p.). Prodanih je bilo za 177 milijard dinarjev blaga in storitev od predvidene 203 milijarde dinarjev. Izredno neugodni so tudi rezultati glede akumulativno-sti, ki je zaostala za predvidevanji. Iz podatkov je razvidno, da se je neto akumulacija zmanjšala za 40 odstotkov. Preseženi so edino načrti v izvozu, kjer smo presegli načrtovanih 23 milijonov dolarjev za 3 milijone dolarjev. Načrtovano je bilo sicer 52 odstotkov konvertibilnega izvoza, vendar je sedaj položaj obrnjen in smo dosegli 52-odstotni izvoz na klirinški trg. Okrepljen je tudi položaj na zunanjih trgih, saj je bilo sklenjenih za 40 milijonov novih poslov za prodajo storitev in opreme. Pfi poslih, ki so bili sklenjeni, so sicer določene težave s plačili v Iraku zaradi neugodnega gospodarskega položaja, zaradi vojne te države, v SZ pa je to preseganje zunanjetrgovinske menjave v našo korist. sc m Lastna vitalizacija in preusmeritev Kljub vsem težavam pa je IMP-ju uspelo ohraniti določeno stabilnost in najti moči za nova vlaganja tako v proizvodnjo kot tudi razvojne programe. V lanskem letu je bila zaključena naložba v tozdu Avtomatika, ki predstavlja osnovo za hitrejši razvoj. Začete so bile investicije v Klimi, Črpalkah, zaključene pa v Montaži in Isu. Vzporedno s tem so bile financirane razvojne naloge v Telekomu, Klimatu in Livarju. Vse to so novi kakovostni kazalci gospodarjenja in povezovanja V katero smer? je Po predvidevanjih bo v leto- in šnjem letu najtežavnejše prvfll sa četrtletje. Rešitve je potreb- ni no iskati v spremembi tržnega sl nastopa zlasti v hitrejšem uveljav- tj ljanju novih izdelkov in storitev-; vj Velike rezerve so v prodoru v Ui nove dejavnosti npr. ladjedeini- U: štvo, tekstilno industrijo, papirno p, industrijo itd. Smel načrt je di zastavljen v izvozu, kjer bi morali d, doseči 40 milijonov dolarjev izkU" ni pička. di Za doseganje zastavljenih cij (; ljev bo potrebno preseči sistem- e sko togost in prilagoditi model n organiziranosti čimbolj učinkovi- Sl temu uresničevanju poslovne fun- s; kcije. Radikalen rez pa bo potre- n ben v pospeševanju inovacij n3 p vseh ravneh od proizvodno razvojne, organizacijske in poslovne ravni. Največji napor pa bo potre- st ben v vitalizaciji kadrovske fun- $t kcije in upoštevanju te funkcije p kot enakopravne poslovne fun-, st kcije. } zj J. Votek te Fakturirana realizacija 1987 v 008 din - DBCEffiffl P si 00 Letni Izvršitev Indeks izvršitve d j TOZD plan 12 aes decenber decenber 12 aes.87 12 nes.86 let.pl pl.12 ■ pl.decea. 87/86 St ' o; i 1. 0» 11,015,127 11,015,127 945,038 1,629,159 12,329,068 6,484,838 112 112 172 m [ie j 2- - Hi 6,115,000 6,115,000 667,167 764,177 6,027,258 - 3,221,689 99 99 115 lil i 3. m 6,219,700 6,219,700 677,947 596,750 6,042,768 3,135,352 97 97 88 193 ZE !*• m 13,225,000 13,225,000. 1,765,800 1,937,739 12,971,829 5,824,747 98 98 110 223 nJ : 5. pni 5,375,800 5,375,800 662,900 781,824 4,594,614 2,130,576 85 85 118 21« S 15.1. IB 275,800 275,800 32,800 36,374 245,403 264,686 89 89 111 93 5.2. PROJ 500,000 500,000 59,608 111,450 467,818 239,845 94 94 187 195 b 5.3. ato 4,600,000 4,600,000 570,500' 634,000 3,881,393 1,626,046 84 84 111 239 m S\ i 6. 8M 9,747,000 9,747,000 924,000 991,390 10,939,284 6,381,123 112 112 107 171 brez izvoza 8,800,000 8,800,000 835,000 927,951 9,749,982 5,930,210 111 111 111 161 17. DVIG 3,954,400 3,954,400 374,836 438,488 3,809,475 1,788,094 96 96 117 21) B 8. TH 5,300,000 5,300,000 557,844 961,300 5,807,420 2,569,498 110 110 172 22« 9. rraii 4,350,000 4,350,000 450,000 809(440 5,459,110 2,426,968 125 125 180 225 10. ISO 4,447,150 4,447,150 381,750 781,221 4,745,757 2,328,364 107 107 205 201 11. HLINIT 9,000,000 9,000,000 1,260,000 1,524,218 8,314,435 4,458,267 92 92 121 186 12. TIO 5,940,000 5,940,000 602,848 705,266 6,482,813 3,085,096 109 109 117 2» 13. PANOHUA 14,359,446 14,359,446 1,344,383 2,493,526 14,109,302 6,736,317 98 98 185 209 f . la 13.4. BLISK 3,578,872 3,578,872 394,909 641,012 3,578,340 1,666,576 100 100 162 215 sv 13.5. HP 10,780,574 10,780,574 949,474 1,852;513 10,530,962 5,069,741 98 98 195 208 !aj gr 14. IKO 27,000,000 27,000,000 2,382,000 2,249,989 27,555,198 14,182,494 102 102 94 191 de 14.8 > AVTOftTIH 10,400,000 10,400,000 936,000 814,657 10,218,263 4,892,213 98 98 87 209 ka 14.7. (SPALKE 7,800,000 7,800,000 468,000 588,771 9,166,439 4,508,666 118 118 126 203 Pi 14.8. ITAK 3,900,000 3,900,000 390,000 305,473 4,042,954 2,219,346 104 104 78 182 ob 14.9. SKIP 4,900,000 4,900,000 588,000 541,088 4,127,543 2,562,269 84 84 92 161 Ho 15. LIVAR 19,783,930 19,783,930 1,752,000 2,760,869 21,217,873 8,948,360 107 107 158 233 bi 15.10. LSHL 11,990,000 11,990,000 1,050,000 1,802,041 12,973,005 4,907,665 108 108 172 261 Pr 15.11. TA 3,552,230 3,552,230 320,000 287,141 3,572,696 1,822,283 101 101 90 196 15.12. VIPO 2,082,800 2,082,800 180,000 400,011 2,433,134 1,035,631 117 117 222 235 on 15.13. LBK 2,158,900 2,158,900 202,000 271,676 2,239,038 1,182,782 104 104 134 189 Ve ki 16. KLIMA 14,065,589 14,065,589 1,653,790 2,029,714 13,972,340 8,602,237 99 99 123 162 vic ki 16.14. IP 9,072,290 9,072,290 1,076,590 1,127,363 8,795,283 5,519,592 97 97 105 159 po 16.15. HP 4,993,299 4,993,299 577,200 902,351 5,177,057 3,082,645 104 104 156 168 Po or 17. IKIP 9,150,893 9,150,893 934,693 2,238,199 11,714,141 4,618,544 128 128 239 254 ka Or 17.16. in . 2,149,060 2,149,060 184,660 717,107 4,295,034 665,187 200 200 388 646 Uč 17.17. KUK 1,352,433 1,352,433 115,933 152,846 1,290,219 873,998 95 95 132 148 bi 17.18. PB 1,730,000 1,730,000 174,500 560,663 1,597,629 985,435 92 92 321 162 Or 17.19. mm 1,800,000 1,800,000 185,200 306,061 1,758,954 876,028 98 98 165 201 ka 17.20. ALCB 2,119,400 2,119,400 274,400 501,521 2,772,305 1,217,895 131 131 183 228 ob Srr - CK 546,103 546,103 45,903 102,588 648,867 259,204 119 119 223 250 te - SO 81,637 81,637 7,737 9,941 91,908 37,617 113 113 128 244 - PO 290,428 290,428 8,000 . (2,1631 145,030 125,384 50 50 -27 116 ni cji DP 169,967,203 169,967,203 17,398,636 23,803,634 176,978,490 87,344,768 104 104 137 203 de ta Stavkovna pravila Sindikat ni boj Republiški svet zveze sindikatov je na svoji januarski seji obravnaval Osnutek stavkovnih pravil, o katerih naj bi stekla javna razprava v Naslednjih dveh mesecih v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov. Pravila so Jbila objavljena v osrednjem delavskem časopisju Delavski enotnosti 22. januarja. Zato jih ne bomo objavljali še enkrat, ampak le Povzemamo nekatera najpomembnejša stališča, ki jih nova pravila ^postavljajo. Po teh pravilih je sindikat dolžan voditi stavko in je odgovoren, da s svojim delovanjem zagotavlja možnost za demokratično in odprto izražanje interesov in zahtev ter pobud delavcev v stavkovnem odboru. Sindikat v organizaciji združenega dela ter organi in organizacije so odgovorni za učinkovito in organizirano odpravo vzrokov za stavke in za odgovorno vključevanje samoupravnih organov v ozdih v razreševanje *ahtev delavcev in odpravo vzrokov za stavko. Sindikat organizira stavko, če Niso izpolnjeni naslednji pogoji: če je predhodno sam ugotovil, da so izkoriščene vse samoupravne Otožnosti in poti za reševanje Zahtev in interesov delavcev. Ce je bil predhodno izredni zbor, pa ■nteresov delavcev na tem zboru samoupravni in poslovodni organi niso razrešili, če so sindikati v skladu s svojo vlogo in pristojnostjo dejansko storili vse za uveljavitev zahtev delavcev, če sindikat Ugotovi, da so zahteve delavcev Usmerjene v odpravljanje slabosti Pri utrjevanju samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca in preprečevanju različnih oblik odtujevanja odločanja o dohodku. Delavci v dejavnostih Posebnega družbenega pomena (zdravstvo, komunala, promet, energija itd.) oziroma sindikat ntorajo obvestiti o stavki pristojno samoupravno interesno skupnost 10 dni prej, obveščeni morajo biti tudi samoupravni in Poslovodni organi v ozdih. Če delavci sami organizirajo stavko, imajo pravico organizirati stavkovni odbor. Sicer opravlja Izvršni odbor sindikata funkcijo stavkovnega odbora, če organizira stavko sindikat in s.e delavci s tem strinjajo. Stavkovni odbor sestavljajo predstavniki delavcev, ki stavkajo, predstavniki delavskega sveta in sindikata ozd. Če P.a delavci izrečejo nezaupnico s,r|diiela zapadati v izredno krzne težave. Skratka Blisk je delovna organizacija z izredno nizko kvalifikacijsko sestavo z dokaj raznoliko nejavnostjo — od celovite montažne do proizvodne, ki prav tako Pokriva raznovrstno dejavnost. povrh vsega pa to ni niti številčno močna delovna organizacija. Blisk je organizacija, od katere ni pričakovati neke posebne ekspanzije v širše okolje, ampak bo njegova uspešnost odvisna ravno od sposobnosti prilagajanja na spremembe v okolju, tako na mikro kot makro ravni. Zaposlenost In kje je trenutno ta prilagodljivost Bliska? Po dobri zasedenosti in izredno- visoki realizaciji ob koncu lanskega leta, se v začetku letošnjega leta srečujejo s pomanjkanjem dela, kar pa ni stalno. Del delavcev so zaposlili na objektu Verne v Mariboru, kjer s svojim sposobnostmi in delom pomagajo delavcem ptujskega Eka. Gre za preprosto prodajo žive delovne sile, ki pokriva le svoje reprodukcijske stroške, kar priznava tudi direktor delovne organizacije Jože Kou-ter. Vendar po njegovem mnenju posebnega problema z delom na področju montažne dejavnosti le ne bi smeli imeti, če pridobijo vsaj 30 odstotkov del, za katera so poslali ponudbe. Bojazni, da jim tega ne bi uspelo, ne bi smelo biti. Okvirno dogovorjena imajo že dva večja posla — enega doma in enega v tujini. V sosednji Madžarski se namreč pipravljajo na obnovo centralne nacionalne knjižnice, kjer naj bi skupaj z našimi gradbinci opravili obnovitvena dela — seveda na inštalacijah. Glede na obseg investicijskih del se do sedaj vsaj v pomurskem prostoru niso srečevali s konkurenco, ki pa se kot kaže pojavlja pri nekaterih obnovitvenih delih v Moravskih toplicah. Trenutno največje gradbišče, s katerim se sedaj ubadajo, je Indip, kjer opravljajo na novi proizvodni hali krovska in fasadna dela. Kounter pravi, da je njegov cilj in cilj njegovih sodelavcev zagotoviti Bliskovim delavcem tako kakovostna dela. da se ne bi več pojavljali kot podkooperanti ali zgolj prodajalci delovne sile v kriznih mesecih, ampak da bi delali samostojno na posameznih projektih. Zaveda se, da to ne morejo biti velikani, kar tega glede na število zaposlenih niso sposobni, so pa sposobni za dela na srednje velikih in manjših objektih ter za obnovitvena dela. Alter scena Nekaj več si obetajo Bliskovci tudi od izkoriščanja termalne vode v Pomurju, če bodo vsa testiranja uspešna. Blisk je namreč od sofinancerjev raziskave in izvajalcev del na poskusni vrtini. Pri tej raziskavi in izvedbi se Blisk pojavlja z zunanjimi sodelavci. Če se ozremo na pogoje sofinanciranja, kot nam je povedal direktor Kou-ter, so ti zelo ugodni, kajti če bodo rezultati ugodni, se ta sredstva spremenijo v investicijska in jim bodo povrnjena. Ko smo ga pobarali, zakaj ni pri tem projektno nekoliko bolj agresivno zastopan IMP kot sistem, ki razpolaga s pozitivnimi referencami, nam je odgovoril, da je bilo vse v rokah investitorja, ki je določil opremo; izmenjevalci so iz uvoza in izvajalce; poleg Bliska je tu še obrtna zadruga 14. oktober. Švas in liv Največji napori, ki jih je bilo potrebno vložiti, so bili potrebni za zapolnitev proizvodnje. Namreč s preselitvijo programa Tovarne stikalnih naprav, je nastala praznina. Resda so bili nekaj časa v krizi z zapolnitvijo teh zmogljivosti, vendar jim je to pomenilo določeno razbremenitev pri zalogah. Sedaj proizvodnjo prilagajajo potrebam kupcev in je vezana na posamezna naročila. Znatno manj pa imajo v tem trenutku kooperacijskih poslov. Sedaj se ukvarjajo v veliki meri z varjenjem posod in palet za potrebe živilske industrije. Če se spomnimo nekoliko nazaj, so se v Blisku sklicevali na nekatere nove izdelke, vendar prišlo je do velikih zamud v razvojni fazi. V fazi prototipne izdelave pa so odkrili vrsto pomanjkljivosti in napak, ki so bile storjene v razvojni fazi. Je že tako, da nekdo profesionalno ni bil kos zastavljenim razvojnim nalogam. Ponovno razmišljajo o oživitvi kmetijskega programa, ki je bil pred leti opuščen pod pretvezo, da je za trg nezanimiv. Toda povpraševanje, ki je še zmeraj prisotno, izpodbija takšne trditve. Zato bodo verjetno oživili proizvodnjo drobilcev, napajalnikov in transporterjev, ki pa ne bo velikose-rijska, ampak prilagojena naročilom kupcev. Odprt problem pa ostaja livarna. ki je tehnološko zastarela in povrh vsega na neustrezni lokaciji. Namreč republiški inšpektor jim je izdal odločbo, da morajo do 1. septembra končati s proizvodnjo na stari lokaciji, ki je tudi ekološko oporečna. Zato razmišljajo, da bi valjarno posodobili in jo prenesli s stare lokacije na novo — v sedanji okvir delovne organizacije, pri tem pa računajo s finančno pomočjo oziroma soudeležbo kupcev, z lastnimi in bančnimi sredstvi. Za ohranitev livarske dejavnosti je Blisk po mnenju direktorja še kako zainteresiran, saj je ta izredno dohodkovna. Režija, kdo še tebe ljubi? Pred zaključkom se povrnimo še k nekaterim organizacijskim vprašanjem delovne organizacije. »Nedvomno smo z reorganizacijo dosegli določeno racionalizacijo pri poslovanju in večjo gibljivost delovne organizacije, pa tudi pocenitev naših storitev. Število zaposlenih režijskih delavcev se je namreč zmanjšalo za 23 delavcev, vendar pri tem naše delo ne trpi, ne nazadnje pa bi si upal trditi, da so nekatera dela celo kakovostneje opravljena. Mi smo namreč v zadnjem četrtletju dosegli 170 milijonov dinarjev realizacije, tu smo računali na 50 milijonov dinarjev neplačane, vendar je ta znašala kar 100 milijonov dinarjev.« Glede na prej definirano aktivnost, pa tudi pogojenost delovanja Bliska v ožjem, rekli bi lahko celo regionalnem okolju in njegovo sestavo proizvodne dejavnosti, ni čudno, da se zaostrujejo odnosi z nekaterimi službami skupnega pomena v sistemu. Namreč za tako strukturirano podjetje, kot je Blisk, so zanimivi konkretni in dejanski tržni ali finančni učinki. Njih torej ne zanima informacija na neki »višji« ravni, ki pa ne daje za takšno organizacijo nobenega učinka in ji kot taka ni potrebna. V bistvu mora tovrstna organizacija iskati svoje mobilizacijske dejavnike povsem drugje, ena od osnov je kadrovska vitalizacija organizacije. J. Votek Sindikat v Livarju obračunal Aktivni v samoupravljanju V delovni organizaciji Livar so delavci kot temeljni nosilci delovanja Zveze sindikata organizirani v petih osnovnih organizacijah, medtem ko se na konferenci osnovnih organizacij na nivoju delovne organizacije koordinirajo aktivnosti, pomembne za celoten kolektiv. Na občnih zborih OO sindikata, ki so bili v glavnem v 2. polovici januarja, so pregledali delovanje osnovnih organizacij sindikata v minulem dveletnem obdobju. V tem obdobju je bilo delo Livarjevih sindikalnih organizacij plodno, čeravno je bil to čas vse večjega gospodarskega zaostrovanja, administrativnega poseganja države v poslovanje celotne delovne organizacije. V začetku leta 1986 so Osnovne organizacije oziroma njeni izvršilno politični odbori in konferenca sindikata skupaj s strokovnimi službami izvedle priprave na volitve delegatov v skupščine DPS in sisov ter delegatov v samoupravne organe tozdov, DO in sozda IMP. Pri tem je sindikat . odigral pomembno vlogo v fazi evidentiranja in kasneje kandidiranja. Sindikat se je angažiral pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov s področja osebnih dohodkov z akti sozda in z družbenimi delitvenimi usmeritvami. Nezadovoljstvo proti novemu načinu obračunavanja stimulacije, prevelikim razlikam v porastu osebnih dohodkov (8—50 odstotkov) oziroma prevelikim razlikam v višini osebnih dohodkov med najnižje in najvišje vrednotenimi deli in nalogami je po kasnejših ugotovitvah in ocenah vplivalo na odločitev delavcev na referendumu 18. aprila 1986, na katerem se je večina delavcev posameznih tozdov in delovne skupnosti izrekla proti samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Referendum so ponovili 24. oktobra leta 1986. V tem času pa so bile temeljiteje izpeljane vsebinske priprave, kjer so bile upoštevane tudi zahteve delavcev. Rezultati glasovanja so bili pozitivni, sprejeti so bili vsi predlagani akti, ki so urejali delitvena razmerja. Še prej, ko leto za tem so se morali v Livarju lotiti uskladitve samoupravnih splošnih aktov s področja osebnih dohodkov z določili Družbenega dogovora o dohodku v SR Sloveniji in Zakona o celotnem prihodku in dohodkui Ker se je lanski 25. september, do katerega je bilo treba izpeljati uskladitev, naglo približeval, je bilo potrebno vse aktivnosti z javno razpravo izpeljati v času dopustov in v začetku septembra. Ker se je kolektiv zavedal posledic, če aktov ne bi uskladili, zato je rezultat referenduma presegel vsa pričakovanja, čeprav so se delavci odločali o občutljivi tematiki kot so osebni dohodki. Vsako četrtletje so v Livarju skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami razpravljali o rezultatih poslovanja tozdov " in delovne skupnosti delovne organizacije, o najrazličnejših ocenah gospodarjenja ter usmeritvah Livarjeve poslovne politike. Na poslovanje celotne delovne organizacije je v letu 1986 vplivala investicija v naj večjem Livarjevem tozdu. Motnje zaradi izpada kapacitet v tem tozdu so bistveno vplivale na poslovne rezultate. Administriranje zlasti na področju cenovne politike pa je vplivalo, da so se pogoji Livarjevega poslovanja v 2. polovici leta 1986 še poslabšali. Nadaljevanje zaostrovanja splošne gospodarske situacije v Jugoslaviji v lanskem letu pa je vplivalo tudi na Livarjeve rezultate poslovanja. Kljub temu so ob tričetrtletni analizi poslovanja ugotovili, da so dosegli zadovoljive rezultate. Ugodna je bila tudi zunanjetrgovinska bilanca, saj je znašal delež izvoza v fakturirani realizaciji v tričetrtletju v LSNL 34,3 odstotka, v TA 15,8 odstotka, v LB K 53 odstotkov ter povprečno v delovni organizaciji 30 odstotkov. Rezultatom poslovanja v letu 1986 se je prilagajalo tudi gibanje osebnih dohodkov. Tako je bila rast osebnih dohodkov počasnejša od rasti sredstev za osebne dohodke na ravni republike kot tudi gospodarstva občine Grosuplje. Povprečni osebni dohodek v letu 1986 je tako znašal v DO Livar 117.940 dinarjev. Hitrejšo rast osebnih dohodkov beležimo v letu 1987. Tako je bilo ob devetih mesecih ugotovljeno, da so v Livarju izplačali 268.224 dinarjev neto OD na delavca, kar znese 3 odstotke nad povprečjem sozda IMP in približno 23 odstotkov več kot v gospodarstvu občine Grosuplje. Zato lahko ugotovimo, da se življenjska raven v družbi slabša, da v Livarju. zaenkrat niso imeli izrazov delavskega nezadovoljstva, ki bi se odražalo v izsiljenih sestankih,'prekinitvah dela — štrajkih in podobno. Seveda pa to ne pomeni, da se lahko uspavamo. Zato v Livarju verjetno ni-nikogar, ki ne bi podpiral take politike osebnih dohodkov, kot je bila začeta v letu 1987, seveda odvisno od rezultatov dela. V letu 1987 so na sestankih izvršnih odborov sindikata in konference obravnavali več različnih vlog delavcev naslovljenih na sindikat kot v preteklosti. Delavci so v njih želeli, da jim finančno pomagamo na primer pri delnem pokrivanju stroškov bivanja v Čateških toplicah, stroškov nabave očal s posebno dioptrijo, nakupu zimske garderobe za otroke in podobno. V vseh takih primerih smo po prejšnjih poizvedbah vloge tudi pozitivno rešili. Tako smo v te namene namenili okoli 950.000 dinarjev. Ob padanju življenjskega standarda se bo najbrže število takih prosilcev povečalo, zato bi bilo potrebno to upoštevati tudi pri bodočem finančnem načrtu. Poleg tega pa bo treba sproti spremljati materialni in socialni položaj nekaterih delavcev oz. njihovih družin, to je tistih z nizkimi OD, ki so brez dodatnih virov za preživljanje. Sindikalna organizacija ima v disciplinskem postopku precejšnje pristojnosti, med drugim je lahko sindikat tudi predlagatelj uvedbe disciplinskega postopka. Teh svojih pristojnosti pa sindikalne organizacije v Livarju v preteklem obdobju niso izkoristile, seveda pa s tem še ni rečeno, da v postopku niso sodelovale. Največkrat je sindikat sodeloval v postopku pred odločitvijo organa druge stopnje — delavskega sveta, kjer je v večini primerov oblikoval in posredoval svoje mnenje ustno ali pismeno. Tako kot v preteklosti so v sindikatu tudi v tem obdobju podpirali športno-rekreativno aktivnost delavcev, seveda vse v mžjah finančnih možnosti. Tako je bil sindikat soorganizator zimskih in letnih športnih iger delavcev sozda IMP. Sodelovali smo na občinskih športnih igrah itd. Posebej je -treba pohvaliti ekipor strelcev, ki jo v večini sestavljajo delavci iz tozda VIPO, ki na različnih tekmovanjih že nekaj let dosega vidne rezultate, tako na občinski ravni, kot tudi v sozdu IMP. S Šolskim centrom osnovnega in srednjega izobraževanja Josip Jurčič ima Livar sklenjen dogovor o uporabi telovadnice enkrat tedensko po dve uri. Za bodoče br bilo treba razmisliti o strokovno organizirani vadbi ob pomdči strokovnega kadra ŠC. Seveda je treba izpeljati tudi take aktivnosti, kot so ozimnica, izleti itd., vendar na žalost tudi take akcije »padejo« največkrat na pleča nekaj zagnancev. Kritizirati je pa itak najlažje. 1 Dejstvo je, da je vpliv sindikalne organizacije, kolikor ga je še, nasploh majhen. Navadno kličejo sindikat na. pomoč takrat, kadar prihaja do nekaterih problemov, težav, bodisi ob neuspelem referendumu itd. Kakšen bo vpliv sindikata v prihodnje, pa je odvisno tudi od nas samih. Letos pa čedalje bolj zaostrene gospodarske razmere zahtevajo več aktivnosti in družbenopolitičnega delovanja osnovnih organizacij in konference sindikata v Livarju, ki naj bi bilo usmerjeno na naslednja področja: — v uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije oz. ciljev, opredeljenih v letnih gospodarskih načrtih temeljnih organizacij, delovne skupnosti, kot celotne delovne organizacije Livar. Zato morajo sindikalne organizacije v LSNL, TA, VIPO in DSSS vse napore usmeriti v odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti pri organizaciji dela, doseganju kvalitete izdelkov, izpolnjevanju dogovorjenih rokov dobav, racionalni oprabi surovin in energije, izkoriščanju delovnega časa itd. V ta namen bomo od strokovnih služb in poslovodnih delavcev vsako četrtletje zahtevali objektivna in strokovno pripravljena poročila o realizaciji planskih obveznosti. — Krepitvi vloge delavca v procesu samoupravnega odločanja na vseh treh organizacijskih ravneh (tozd, DO, in sozd).ter preko delegacij v vseh oblikah delegatskega delovanja. Še posebej se bomo zavzemali za izpolnjevanje sajnoupravno sprejetih odločitev in dosledno spoštovanje že sprejetih samoupravnih splošnih aktov. Nasprotovali pa bomo vse večjemu pojavu sprejemanja bistvenih odločitev po tako imenovanem hitrem postopku. — Razvijanju in spoštovanju že uveljavljenega sistema razporejanja in delitve sredstev za osebne dohodke. Preprečevati bo potrebno vse večje pojave uravnilovke v delitvi oziroma zmanjševanju razponov med posameznimi razredi, ki se vse bolj-približujejo sivemu povprečju in tako imenovani teoriji enakih želodcev. — Spremljanju uresničevanja kadrovske politike in iz nje izvirajočega kadrovskega načrta, načrta štipendiranja in izobraževanja za leto 1988. Od kadrovske službe bomo zahtevali četrtletna poročila o izpolnjevanju kadrovskega načrta oziroma o vzrokih in zapletih za njegovo neizpolnjevanje. — Pravočasnemu popolnemu, resničnemu, skratka objektivnemu obveščanju zaposlenih o celotnem dogajanju v kolektivu oz. vseh ostalih zahtevah, pomembnih za samoupravno odločanje. IZTOK MUNIH MARIJA PRIMC Klima omare Prihranek in učinek Leta 1986 je bila v IMP-ju uresničena zamisel o razširitvi proizvodnje klimatskih naprav na proizvodnjo klima omar za računske centre. Na tržišču seje izkazalo, da tipa omar, ki sta uporabna samo v računskih centrih, ne zadostujeta za široko paleto potreb. Zato se je IMP skupaj z Inštitutom Zoran Rant iz Škofje Loke lotil načrtovanja in razvoja nove družine sodobnih tehnično dovršenih klima omar. Š proizvodnjo nove skupine kompaktnih klima naprav sta začeli Klima montaža in Klimat v 2. polovici lanskega leta. Prednost teh naprav je modulna gradnja, ki omogoča široko področje uporabnosti in poljubno večanje oziroma kompletiranje sistema glede na potrebe. Takšna prednost pride posebno do izraza pri adaptacijah starejših objektov,, kjer zaradi modulne gradnje klima omar odpadejo dodatni gradbeni stroški za izvedbo transportnih poti. Z novo skupino klima omar se je razširilo območje delovanja tako, da sedaj pokrivajo zmogljivost od 3000 do 18.000 kubičnih metrov zraka na uro in hladilno moč od 10 do 65 kilovatov. Po zasnovi se glede na uporabnost lahko vgrajujejo v prostore z neposrednim vpihova-njem zraka ali z vpihovanjem prek kanalskega sistema. Vgrajujejo se lahko tudi zunaj prostora, pri čemer se zrak dovaja preko kanalskega sistema, za računske centre pa preko dvojnega poda. Klima omare izdelujejo z zračno hlajenim oziroma z vodno hlajenim . kondenzatorjem. Novost tudi v okviru jugoslovanskega tržišča pa so posebne klima omare, imenovane glikolne omare, ki varčujejo z energijo. Prednost teh omar je v tem, da prihra- nijo približno 50 odstotkov električne energije, ki je potrebna za pogon klasične omare in za približno 60 odst&tkov podaljšajo življenjsko dobo vitalnim delom omare. »-Tovrstne omare so posebno primerne za tiste sisteme, pri katerih je potrebno celoletno vzdrževanje klimatskih pogojev (računski centri, farmacija, papirna industrija ipd.). Ker so vse omenjene naprave namenjene za objekte, pri katerih se zahteva zanesljivo obratovanje, so v klima omare vgrajeni visoko kvalitetni materiali, zato vse komponente, ki na domačem tržišču niso dovolj kvalitetne, nabavljajo iz uvoza. Prve omare iz novega programa, ki so jih izdelali lani, so izvozili v Sovjetsko zvezo, s tem pa je stekla tudi njihova redna proizvodnja. Letos nameravajo izdelati dvesto različnih, večina novih tipov klima omar. Računajo, da bo kvaliteta in sodobna zasnova teh klima omar povečala izvozne možnosti posebno še na sovjetsko tržišče, kamor so izvozili prve štiri omare, pa tudi na druga tuja tržišča. Klima montaža je s programa teh omar razširila ponudbo, Klima omara Glikolna omara posebno na področju montažne dejavnosti — to je pri investitorjih, ki želijo, da Klima montaža klima omare tudi vgradi, jih da v obratovanje ter prevzame vsa ostala dela, ki so povezana z vgradnjo teh omar. Za nemoteno in varčno obratovanje, dolgo življenjsko dobo so pri programu klimatskih omar V \ zagotovljeni montaža, zagon, pa nit tudi kasnejše servisiranje. Marija Primc pr< ___________________________________ >zv Oprema laboratorija Ozračevanje pri biološkem čiščenju lis Tekstil, les, usnje... Ozračevalna blazina OV je dokončno opremil laboratorij z osnovnimi instrumenti — nabavil je predvsem spektralni fotometer, opremo za določanje KPK (kemijska potreba po kisiku), BPK 5 (biološka potreba po kisiku) PH, motnosti, suspendiranih snovi itd. Nekaj te opreme, za katero so vlagali denar posto- ki so pravzaprav sestavni del vsake čistilne naprave. V zadnjem času so v tem laboratoriju opravili testiranje najprimernejšega postopka čiščenja odpadnih voda tekstilne, lesne in usnjarske industrije, pa rafinerije jedilnega olja. Pripravljajo tudi študijo postopka priprave pitne poma skoraj tri leta, je tudi iz uvo- vode za eno od obstoječih naprav za. S to opremljenostjo jim je in predčiščenje klavniških od-omogočena izdelava predhodnih plak. študij tehnologije čiščenja odpad- Omenjeni laboratorij daje nih voda in priprave vode. Tu gre Oveju izhodišče za nadaljnji raz-predvsem za postopke koagulaci- -voj tehnoloških postopkov s je, flokulacije, flotacije in sedi- področja priprave vode in čišče-mentacije z lamelnimi usedalniki, nja odpadnih voda. M. P. V Oveju razvijajo ozračevanje metre teh blazin, ki so potrebni za pri biološkem čiščenju odpadnih projektiranje in pridobitev ate-voda na podlagi zasnove zuna- sto v. Ta način ozračevanja biolo- njega sodelavca inž. Igorja Kosa. - ško onesnažene odpadne vode je Ozračevalna blazina je sodob- zanimiv zato, ker zagotavlja v pri-nejši tip globinskega ozračevanja merjavi z drugimi načini ozrače-pri biološkem čiščenju odpadnih vanja enak efekt čiščenja kot pri voda. Blazino testirajo v Trzinu, bistveno nižji potrošnji električne kjer je na komunalni čistilni energije. Na merilni postaji je napravi montiranih osem blazin. moč zasledovati pretok zraka, Ovejeva projektivna skupina porabo moči, koncentracijo ki-preizkuša na merilni postaji, kije sika v vodi, padec tlakov in tem-montirana na trzinski komunalni peraturo zraka, čistilni napravi, obratovalne para- M. P. MMagBMBgg temina dejavnost se zaokroža Še naprej industrijska klima /0,0 celjski Klimi v našem časopisu nismo zapisali črke, kaj šele besede *"r lep čas. Zato smo se tokrat odpravili v ta kolektiv z določeno mero u, "'oralnega mačka. Tokrat naj bi predstavili po dogovoru z direktorjem v- o^da Montažna proizvodnja Bojanom Presečnikom najnovejšo o "aložbo tega tozda. Vendar beseda je dala besedo in iz tega najinega /U P^otnega razgovora je nastal kar obsežen zapis, ki presega okvire o- ^stavljene teme. kuse, kar zahteva manj ur na objektih.« Značilnost kramljanj z našimi monterji je, da skorajda vsak ~ potoži o težavah s pridobitvijo poslov. To je teplo tudi Celjane v tretjem trimesečju, ko so imeli pomanjkanje dela v montaži v vrednosti 2 mesecev. Vendar so do sedaj nadomestili že 80 odstotkov ur. Sicer pa je za zadnje tri-■ mesečje značilna višja realizacija. Dobra je tudi zasedenost za prvo trimesečje, včasih pa je bilo to za celo leto, razmišlja Bojan Pre- H .“Osnovno vodilo pri tej investi-C v' je bila zaokrožitev proizvod-__ nJe in pridobitev skladiščnih prodorov. Namreč, ko smo se prese-v ta konec, sicer je že nekaj ?asa od tega, smo se odločili za ^'mbolj racionalno rabo prostora. ^ to naložbo in še predvidenima ali dvema naložbama, bomo tudi dosegli in prostorsko zao-krožili proizvodne procese v obeh '°zdih. Hkrati bomo, kot sem že 0nienil, pridobili pokrite skladišče prostore. Namreč ti so vse "olj potrebni zaradi izredne agre-^ivnosti plinov iz cinkarne, na „ "atere so naši izdelki, zlasti ploče-je v")asti, izredno občutljivi,« nam )i- te uvodoma povedal Bojan Pre-Sečnik. Sedanja naložba boslužila Za pripravo dela v tozdu Mon-tažna proizvodnja. V tem tre-"Utku zaključujejo prvo fazo Stadnje. Gradbena dela izvaja pradis, strojne instalacije bodo 'Zvedli sami, elektro pa Elektro-Slgnal iz Celja. Vrednost gradbe-"|h del znaša po sedanjih izračunih okrog 629 milijonov dinarjev, na ' olcg tega so predvidena še dolo-io, cetia vlaganja v opremo v vredno-sti 30 milijard dinarjev. V prvi Vrsti bodo nabavljali skladiščno in krojno opremo, nekaj so jo že "abavili.« zanimanje zaradi neosveščenosti in zaradi pomanjkanja denarja. Vzporedno s tem so bili prisotni in so še prisotni na zunanjih trgih in sicer največ v Libiji, kjer so se uveljavili z dušilnimi komorami, v tem času se potegujejo tudi za dela v Iraku. Na sovjetskem trgu pa šo se uveljavili s komorami za dimljenje "in sušenje mesa. Prevzeli so nekaj projektov, kjer nudijo vse od tehnologije, projekta in nadzora razen regulacije. Na sovjetskem trgu prodajajo! tudi ventilacijske sisteme za skladišča krompirja. Sicer pa smo se tudi temu ustrezno organizirali v našem projektnem inženiringu, ki ponuja sisteme filtrov, industrijske klime, kmetijskega programa in splošne energetike. Skratka, ti skrbijo za pridobivanje dela, projektiranje, nadzor in izvedbo del.« ^ Odnosi v montažni dejavnosti Se spreminjajo Sicer dobremu poznavalcu je Povsem jasno, da se odnosi v ^ontažni dejavnosti spreminjajo. Okrati pa je delo monterjev 'Zredno izpostavljeno, zato ljudje !®h naporov ne zmorejo v nedo-®ed. Jasno je, da jim je potrebno | d?t' ustrezno zaposlitev. Povr-Mm° se sedai h PreJ rečenemu. , "mreč, časi. ko so monterji opravili na terenu 90 odstotkov vSeh del, so že zdavnaj mimo. Pravi Bojan Presečnik. »Mi smo |||že v fazi, ko opravimo najmanj 30 ^odstotkov pripravljalnih del v delavnici. Vendar pri tem ne homo ostali, namreč to razmerje Č vse bolj nagiba v prid pripravi Posameznih sklopov v delavnici in P "h že tako delamo. V delavnici ^ Pripravimo podpostaje in preiz- Gradbišče tozda MP v Celju sečnik. »Po drugi strani pa se mi srečujemo še z enim problemom, ki je namreč v izredno slabi pogojenosti del, v katerih so pogoji za nas končne izvajalce izredno neugodni. Kot primer bi lahko navedel gradbišči, kjer trenutno delamo tako v Pucarevu kot v Čačku. Sicer pa je bilo do sedaj 70 odstotkov montažne dejavnosti in s tem tudi proizvodne, vezane na tržišča v drugih republikah. Sedaj opažamo močan padec povpraševanja po naših storitvah, saj že beležimo samo 50-odstotno zasedenost naših zmogljivosti na prej omenjenih tržiščih. Razlogi so verjetno v zapiranju tržišča. Hkrati pa je za nas tehnološko zahtevnejši del programa (ekološki) na teh trgih izredno majhno Klima, kljub vsem težavam, ostaja naprej zvesta industrijski klimatizaciji, ki obsega odpraše-vanje, izkoriščanje odpadne toplote, pnevmatski transport in potrebe v mesni industriji. Z udobnostno klimo se ubadajo malenkostno, le na »domačem terenu«. Sicer pa so njihova posebnost ekološki programi s področja odpraševanja v tobačni in tekstilni industriji ter cementarnah , vendar o tem ne bi razpredali v okviru tega zapisa. Dejstvo je le, da ti programi so, da jih nekateri deli slovenske industrije že uspešno uporabljajo, vendar žal, spet je tu denar, ki ne dopušča večjih naložb v tovrstne projekte. J. Votek Nov predsednik £ KOS-a v ..Na letni konferenci Koordina-sa djskega odbora sozda je bil za 1 n°vega predsednika tega sozdoma organa imenovan Milan Šti-°' "!*j, planer analitik iz tozda Inže-s0 "lring, ki je v IMP-ju od leta 1979. ar v tem tozdu je bil doslej predsed-pa mk izvršnega odbora sindikata. konferenci sindikata je bil nC Predlagan za delegata v Kos. »Z ■— IZv°litvijo za predsednika Kosa,« !e dejal, »so me iznenadili, saj n,sem tega pričakoval.« ?^ako si predstavljate predsednici 'ko delo? |g ^ “Delo v novi vlogi predsednika M *°sa sozda si predstavljam kot H °rttinuiteto oziroma nadaljeva- ^'•an Štibilj že ustaljenega dela. Glavna ^al°ga bo usmerjena na spremlja-le gospodarske in politične situa-'Je v vseh IMP-jevih organizaci-tik združenega dela: skrb za poli-,ko reševanja socialne varnosti rCavcev in sprotno reševanje ^azne tekoče problematike. Zave-"m pa se, da zaradi trenutnega tj.°"trovanja gospodarskih, poli-jCn'h in ekonomskih razmer v i 8°slaviji naše delo v Kosu ver-n° ne bo lahko.« M. P. Izpopolnjevanje klima sistemov V prostorski zračni tehniki sta čedalje bolj zanimiva sistem z variabilno pretočno količino zraka (VAV) in sistem z variabilno količino in temperaturo (VVT). Njunih šest podsistemov so osnova za razvoj sistema: podsistem prostorske temperature, prostorske distribucije zraka, temperature, kvalitete in pretočne količine dovodnega zraka in tlaka v zgradbi in sistemu. Cilji razvoja sistema so zmanjšanje parazitskih energij, predvsem pretočnih količin zraka, velikosti vseh delov sistema in strojnice, ‘izboljšati v prostorih gibanje, relativno vlažnost, temperaturni profil in šum zraka in omogočiti gretje in hlajenje zraka. Sredstva in metode za te cilje so nove metode izračuna vpihoval-nih količin zraka v prostore, upoštevanje dvojnega stropa pri energetski bilanci prostora, uvajanje modeliranja distribucije zraka, izboljšane in pravilno dimenzionirane prostorske komore in izpusti zraka," optimirano dimenzioniranje kanalske mreže na podlagi večkratnih simulacij tlaka in šuma, optimirano vračanje toplote pri vstopu v sistem, by pass - tehnike, novi načini vodenja temperature dovodnega zraka z analizo vpliva na hladilnik, pre-ciznejša regulacija ventilatorjev in predvsem novi pristopi avtomatizacije sistema. Potrebno je izdelati na eni strani ekspertni grafični računalniški program za analize delovanja in izbor elementov sistema, proizvedenih v IMP, na drugi strani pa nov koncept centralizirane digitalne avtomatizacije elementov celotnega sistema. Le pravilno načrtovan sistem pomeni tudi zaščito pred avtoma-tizacijskimi problemi, pomeni maksimiziran izkoristek delovanja sistema, minizirano kompleksnost sistema in zato pogoje za boljše trženje. D. GOLI Moči usihajo Denarna kriza za razvoj in tudi redno proizvodnjo je marsikje že precejšnja, posebno tam, kjer so morali cene izdelkov vrniti na oktobrsko višino, čeprav so surovine in repromaterial vsak dan dražji. Tako stanje je prav gotovo tudi v IMP-ju. Poglobljena analiza sedanjega stanja in ocen za prihodnje se v tozdih ne opravlja, vendar si brezskrbnosti le ne bi smeli dovoliti. Ker se morajo delovne naloge vsak dan čimbolj uspešno izpolnjevati, se morajo pokazati tudi rezultati, kajti tehnična in drugačna zaostalost v blagovni proizvodnji nas vsakodnevno oddaljujeta od potreb tržišča, kar že potrjujejo težave nekaterih IMP-jevih tozdov. Toda ne pustimo se dušiti, čeprav so vladni ukrepi zaviralni. Zdajšnje stanje je za mnoge huda preizkušnja, obljublja pa se še večja, tako da tiste, ki mislijo na jutri, že močno skrbi. Obenem pa imamo še kar preveč takih, ki mislijo samo na danes. Ko dobijo liste z označeno višino osebnega dohodka, se kljub vsoti 50.000 ali pa 60.000 dinarjev za povprečno delo namrdnejo,češ »malo je«. Res je malo za današnje cene. Ob gornji številki bi pa morali tudi pomisliti ali bo možno glede na gospodarske razmere toliko dobiti tudi prihodnji mesec. Mnogi se v teh razmerah znajdejo na cesti brez dela - taki primeri se obljubljajo tudi pri nas. Kjer ne bodo že danes skrbeli za jutri, bodo doživljali pretrese. Čas, v katerega stopamo, zahteva, da mislimo na jutri in se že danes trudimo, da bomo drugi dan zadovoljni. Fran Vodnik Od 1952 Trnova a lepa pot Malokdo vtke v neko delo tolikšen del sebe in svojega življenja, kot to velja za Franca Hočevarja, vodje ponudbe v Inženiringovem oddelku kalkulacij, kije že 35 let IMP-jevec. Prišel je v to firmo po odsluženju vojaškega roka leta 1952 v takratni Toplovod. Prej pa je bil dve leti in pol elektromonter pri DES Industrijske instalacije. V tem času se je ime te firme trikrat menjalo — ko je odhajal k vojakom seje to podjetje imenovalo Hidromontaža Maribor z oddelkom v Ljubljani. Pri gradnji Litostroja je DES -tedaj že Hidromontaža izvajal vse električne instalacije. »Tam sem se spoznal«, je pripovedoval moj sogovornik Franci Hočevar, »z ljudmi iz Toplovoda in Elektro-- signala, ki so močno vplivali na mojo odločitev, da sem se po končani vojaščini zaposlil pri Toplovodu, kjer sem nekaj časa opravljal delo elektromonterja na gradbiščih v glavnem v Sloveniji.« Kako ste tedaj prihajali na gradbišča? »Vozili smo se večidel z bicikli, saj tedaj za nas še ni bilo avtomobilov. Bicikle so kasneje nekateri zamenjali z mopedi. Ko so se naši monterji vračali z dela v tujini, pa so že prihajali z avtomobili.« Kakšni pa so bili tedaj delovni pogoji za monterje? ■ »Monterji smo delali v težjih delovnih pogojih, kot delajo sedaj, odvisni smo bili predvsem od starih materialov; imeli smo preprosto orodje, kar vse je seveda vplivalo na kvaliteto dela.« Po nekaj letih dela je Franci Hočevar napredoval v vodilnega monterja — to je prav v času, ko je bil na gradbišču ljubljanske Poliklinike, ki je bilo za tiste čase — to je okoli leta 1954 — eno največjih gradbišč. »Pred koncem del na tem gradbišču,« nadaljuje, »me je Toplovod poslal v okviru mednarodne tehnične pomoči za pol leta na izpopolnjevanje v Stuttgart v zahodni Nemčiji. Po vrnitvi iz Nemčije sem prevzel vodenje del na gradbišču gasilskega doma v Vojkovi ulici v Ljubljani, kjer sem tudi zaključil s svojim mon-terskim delom.« S kakšnim delom ste se potem soočili? »V tistih časih so se začele v Toplovodu razvijati nekatere službe — tako kadrovska, izobraževanje in podobno, pa me je direk- tor Stanko Krumpak, privabil, da sem prevzel dela kadrovanja in izobraževanja v Toplovodu.« Kako ste začeli s tem delom kar ob izobrazbi monterja? »Najprej sem šel na nekaj seminarjev, na katerih sem si pridobil znanje in nekaj vpogleda v povsem drugačno delo kot je monter-sko in sem ga opravljal potem do združitve Toplovoda in Elektro- Franc Hočevar signala. Na tem področju sva orala ledino dva delavca, sčasoma pa se je področje vedno bolj širilo. S kakšnim delom pa ste se spoprijeli potem po združitvi Toplovoda in Elektrosignala? »Moje nadaljnje delo je bilo v komerciali v oddelku kalkulacij, kjer sem še sedaj. Tu sem se spet srečal z monterskimi izkušnjami.« Ali ste vsa ta dela tudi vedno z veseljem opravljal? »Vsa dela, ki sem jih opravljal v teh 35 letih, ko sem v IMP-ju, so bila zame dovolj zanimiva in sem jih rad opravljal.« Kakšni pa so bili v teh dolgih letih medsebojni odnosi v naši firmi? »Tako kot gre čas naprej, se tudi odnosi med ljudmi slabšajo. Vzrok za to je v tem, da ljudje čedalje manj zaupajo drug drugemu. Eden od teh vzrokov pa je tudi nagrajevanje po delu.« Ali ste kdaj razmišljali, da bi zapustili firmo in šli drugam? »V tej dolgi dobi, ko sem pri IMP-ju, so bili tudi krizni trenutki, kakršne ima pač vsakdo, pa vendar so se našle tudi rešitve zanje.« Kot dober delavec najbrže tudi na družbenopolitičnem polju niste mirovali? »Skoraj vsa leta sem bil član samoupravnih organov, komisij in odborov. V Toplovodu sem bil dva mandata predsednik delavskega sveta.« Kaj so bile tedaj predvsem teme obravnav na sejah delavskih rsvetov? »Največkrat se je obravnaval razvoj in rast podjetja. Veliko pozornosti je bilo na teh sejah namenjene tudi družbenemu standardu, stanovanjski gradnji in podobno.« Ob vsem tem napornem vsakdanjiku pa ste najbrže upoštevali rek »zdrav duh v zdravem telesu«, kajne? »Že od vsega začetka sem se vključeval v IMP-jevo rekreativno področje. S širjenjem podjetja, se je širila tudi športna dejavnost. Sodeloval sem na vseh gradbinskih igrah, ki so včasih veliko pomenile v firmi in sploh v gradbeništvu, saj so bile te igre priložnost, da smo se enkrat letno srečali iz vse Slovenije, pa tudi Jugoslavije, ker smo imeli v naši firmi že od vsega začetka tako dobre ekipe odbojke, nogometa, šaha, streljanja, kegljanja, da je vedno kakšna od teh ekip zastopala Slovenijo na jugoslovanskih igrah.« Ko seje kje izbiralo ljudi za priznanja za delo, ste gotovo poželi tudi vi kakšno? v »Dobil sem priznanje IMP-ja, pa tudi državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem.« Marija Primc Alternativni viri Geotermalna energija Energijski strokovnjaki v Sovjetski zvezi ocenjujejo, da bi geotermalni viri lahko oskrbovali termocentrale s skupno zmogljivostjo 150.000 MW. Nekateri predeli, pravijo strokovnjaki, bi mogli s paro oskrbovati centrale z močjo po 1.000 MW. Ta energija bi bila tudi znatno cenejša od tiste iz ostalih konvencionalnih energetskih virov. Trenutno v SZ izkoriščajo manj kot 1 % svojih geotermalnih virov. Sovjetski inženirji gradijo prvp stopnjo geotermalne centrale z močjo 200 MW. Gradijo jo ob vznožju ognjenika Mutnova na Daljnem vzhodu SZ. Iz podzenv lja že črpajo nekaj pare s tempe- raturo 250 stopinj C. Na tem področju že deluje prva geotermalna centrala na svetu z močjo 11 MW. Tudi v evropskem delu SZ so pričeli z izkoriščanjem te vrste energije, ki daje toploto za naselja bližnjega področja. V Veliki Britaniji bodo nadaljevali raziskave geotermalne energije v Cornvvallu. Raziskovalna skupina napravi vrtino do globine 2,7 km. Črpalke potiskajo hladno vodo navzdol v zbiralnik, ki ga naredijo s podzemnim razstreljevanjem. Tu vroče skalovje vodo segreje. Segreto vodo potem črpajo nazaj na površje. Iz vrtine prihaja voda s tem- peraturo 67 stopinj C. V naslednjih dveh letih nameravajo raziskovati predvsem kroženje vode med dvema vrtinama in ugotavljati, kje v Cornwallu so še primerna mesta za nadaljnja vrtanja. Člani raziskovalne skupine upajo, da bodo sredi devetdesetih let lahko vrtali globlje (do 6 km) in izkoriščali toploto bolj vročih kamenin, ki se nahajajo v teh globinah. Tak vir bi dajal paro temperature 200 stopinj Č. Če bo vlada zagotovila sredstva za to stopnjo projekta in če bo šlo vse po načrtu, bodo z novim vrtanjen pričeli že prihodnje leto. Priredil: Rado Škrab — ODLOŽI DALJNOGLED, KAJ BI SE MUČIL Z GLEDANJEM V DALJAVO GEZ OGRAJO K SOSEDU POGLEJ!! v__________________________________:____________________________V Nasveti za poslovni uspeh Gladovni štrajk O poslovnih inovacijah Pomen nepričakovanega Zelo pomembno je, da so podjetja pripravljena tudi na nepričakovano. Podjetja morajo imeti tak sistem obveščanja, ki jih bo opozoril nc le na tisto, kjer imajo težave, ampak tudi na tisto, kar gre bolje, kot so pričakovali. Predvsem pa morajo prisluhniti tržišču. Dober primer je Cocacola. Ta je na trg dala novo cocacolo, nakar se je pritožilo ogromno zvestih ljubiteljev stare cocacole. Nekateri pravijo, da je bil to fiasko firme. To je res, pa tudi ni res. Cocacola je namreč štiri leta pred tem preučevala trg, torej njena poteza ni bila slučajna. Toda pri vseh teh raziskavah so spregledali, da ta pijača v nekaterih delih ZDA ni pijača, ampak vera. In v tem kritičnem trenutku, se je Cocacola izkazala kot odlična firma. Nastala situacija je bila za njih izziv, na katerega so odgovorili z dvojno ponudbo, stare in nove cocacole in še z nekaterimi drugimi izpeljankami. Če prisluhneš nepričakovanemu, si lahko ranjen. Cocacola je prav gotovo doživela šok in reagirala je pravilno. Nepričakovano od tebe zahteva, da požreš svoj ponos. Pravi trenutek Pri uvajanju novosti je pomemben pravi trenutek. Poznamo številna trupla tistih, ki so poskusili nekaj narediti, preden so zbrali vse potrebno znanje. Pravilno pot je nakazal že Edison pred 100 leti. Ta se je namreč lotii električne žarnice 20 let za drugimi, ker je prej ugotovil, da čas še ni zrel. Pomen nove* dejavnosti Zelo pogosto podjetja delajo napako, da ne dajo pravega poudarka novi dejavnosti. Nova dejavnost je vedno skromnejša od utečene. Zato se dogaja, da ji določijo mesto nekje na dnu hierarhije in vse informacije morajo prepotovati nekaj hierarhičnih stopenj, da pridejo do vrha. Rezultat je ta, da dejavnost zamre. Modra vodstva bi morala organizirati podjetje ne po trenutnih rezultatih, ampak po rezultatih, ki jih pričakuje v prihodnosti. Nove dejavnosti bi zato morale dobiti toliko pozornosti in kadrov, kolikor zahteva cilj. V vsakem primeru bi jo moral voditi človek, ki je del poslovodnega vrha. Denar ne more zamenjati ljudi Nadaljnja napaka je mnenje, da lahko denar zamenja ljudi. Zato nočejo dati dobrih delavcev na nove projekte, „ker jih potrebujejo drugod". In nasprotno, na nove projekte dajejo ljudi, ki drugje niso potrebni. Kakšni so ti delavci, si lahko mislite. In na žalost to načelo kadriranja izvajajo v večini primerov. Da bi „ popra vili" napako, projektu nato namenijo veliko denarja. To je najboljši način, da nekaj uničiš: kombinacija slabih kadrov in izdaten proračun. To je napaka vseh velikih organizacij, od Pentagona navzdol. Velika moč NASE v junaških 60. letih je bila v tem, da je imela malo denarja in veliko ljudi. Denar je rabila samo takrat, ko je imela dober načrt. To je pravo nasprotje velikim organizacijam. Samo ena naloga In zadnja napaka je, če koga ne nastavimo, da se s projektom ukvarja ves čas. Če je kaj vredno, da se s tem ukvarjamo, podtem naj ljudje to počnejo svoj polni delovni čas. Če nastaviš Janeza, da naredi tri stvari, ti bo samo pisal poročila. Janezu moraš dati en projekt, načrt, kako naj ga izpelje in rok. (Povzeto iz intervjuja v Management Rcview) ZAHVALI Ob smrti dragega brata se najlepše zahvaljujem sodelavcem in organizaciji sindikata Telekom za izrečeno sožalje in darovan venec. Obenem zahvala najožjim sodelavcem za spremstvo brata na njegovi zadnji poti. Kati Skok Ob prerani in nenadomestljivi izgubi moje mame Marije Jerele iz Šentjerneja se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sodelavcem in znancem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z menoj. Peter Jerele NAGRADNI KVIZ PRAVILA: 1. Kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti sozda IMP. 2. Vsak lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom. 3. Velja samo originalni kupon iz Glasnika. 4. Kupon lahko oddaste v poseben nabiralnik v uredništvu Glasnika ali ga pošljete po pošti. 5. Zadnji rok za oddajo kupona je do 1. v mesecu; za delavce oddaljenih tozdov, upokojencev, štipendiste velja tudi datum poštnega žiga. 6. V finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi iz vseh kol. 7. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 30.000 dinarjev. 8. Kviz bo trajal 6 kol. Glavna nagrada, za katero se potegujejo udeleženci kviza v vseh šestih kolih, je vikend paket za 2 osebi na Vojskem. Vprašanja 1. Decembra 1987 je bilo ustanovljeno še drugo mešano podjetje v Avstriji. Napišite, kako se imenujeta ti podjetji na avstrijskem Koroškem. 2. Na fotografiji je izdelek ene naših tozd. Napišite, kako se ta izdelek imenuje. 3. Tudi v jubilejnem letu — 40 let — IMP so bile organizirane letne športne igre IMP. Napišite kdaj in kje so potekale (mesec, leto, kraj). Pravilni odgovori iz prešnjega kola (3. kolo): 1. Leta 1966, Livarna Agroservisa iz Ivančne gorice 2. Avtomatski ionski omehčevalec vode, PMI Maribor, Tozd Elektro-kovinar Ptuj 3. 24. november 1986, Tone Štrus t V 3. kolu kviza sta bili podeljeni samo dve nagradi: j 1. Meta Zajc, DS SOZD 2. Milan Bernik, Iko — Črpalke NAGRADNI KUPON: 4.KOLO 2. 3. Ime in priimek: Tozd DO Kozerija Odprto pismo Tepu Spraševali smo se že, kje si. Krat-komalo si izginil. Nič glasu. Nobene karikature. Kot, da si preminil na kakšnem križišču in ti je obcestni kamen za nagrobni spomenik. Tak človek! Mislec, umetnik, vodja! Strah se nam je zazrl v kosti, dvom prigrizel v najbolj skrito in varovano kamor, žalost vgnezdila v srca. Že so zaživeli spomini: Kako si znal z enim samim nonšalantnim zamahom čopiča ali peresa spremeniti prazno belino papirja v živo življenje karikature. Kako ti je roka, lahka in lahna kot kraguljeva perut, pričarala svetlobo. Kako si s kamnom pociljal drobnega vrabca v letu. Kako si miže zadeval žebljico na glavico Kako ti je misel tekla hitreje od zajca. Kako ti je leva noga vedno prehitevala deshoza cel korak. Kako . . . bodi dovolj! Ko smo po malem že obupali, je treščilo. V dokaj neuglednem časniku IMP Glasnik (vsaj zate, ki si bil vajen objavljati v svetovnih dnevnikih, tednikih, mesečnikih . . .) je izšla karikatura. Nedvomno tvoja (kdo ne bi prepoznal značilnih potez in likov), kljub novemu psevdonimu (TEP). Tudi napisom na karikaturi (Delavski svet TOZD PB) si skušal skriti pravi cilj svoje ljubeznive osti. Zaman. Resnica se nam je razkrila. Karikatura je ogledalo, ki odseva naš obraz. Prepoznali smo se. To je naš Cupan. sicer od mladih nog radikalec in idealist in naš dipl. ing. Tepega. Oslovske like so člani delavskega sveta dobesedno razgrabili. Predsednik DS in njegov namestnik sta si prisvojila osedlana osla. Kolegica, ki meče bolj tanko senco, se je oklenila osla (oslice!) z dvignjenim repom, se obliznila in pohotno zarigala. Nastal je le kratkotrajen nesporazum in zamera, kajti oslov je bilo manj kot članov DS. Problem je učinkovito razrešil v. d. šef. ki se zna pogovarjati z računalnikom. Pogovoril se je. Računalnik je zatrdil, da je oslovskih likov dovolj, delegati se potolažijo. Vsak dobi svojega osla. Da, tako je bilo, dragi TEP. A ne izgubljajva preveč dragocenega časa, ne časopisnega prostora za nepotrebno kramljanje, ne preizkušajva urednikove potrpežljivosti. Dogodki so si sprva sledili v še znosnem tempu. Vnliv karikature je bil vsaj spočetka še zabrisan, kot bi na delovanje in nehanje pritiskale temne in nepoznane sile: notorični delomrznež preseže normo za 100 odstotkov, znano ljubiteljico blondincev zasačijo pri pitju kave z neznanim temnolasim moškim, režijski delavci se samoiniciativno odpovedo delu težko prigaranega zaslužkji iz naslova uspešnosti v korist proizvodnih delavcev . . . Na izredni seji DS soglasno sprejmejo naslednje tri zgodovinske sklepe: J. DS se preimenuje v OS (oslovski svet) ' 2. Predsednika OS se odslej nagovarja z »Veliki osel« 3. Metoda dela se ne spremeni: še naprej se bodo potrjevali že sprejeti sklepi. In še sklepna ugotovitev: »Bili smo nič, zdaj srna. vse!« Sodu je izbila dno novica, da oslovskemu svetu poteče rok uporabe v naslednjih mesecih. Plaz se je sprožil. Zaradi vrtoglave naglice so kronisti le z neizrekljivim naporom uspeli zabeležiti tek dogodkov. Takole je šlo: Na IO OOS plane množica delavcev (ocena: približno ISO) in zahteva tudi zase oslovske funkcije. Sindikalisti se v paniki poskrijejo. A ne za dolgo. Funkcij lačna drhal jih zavoha in zbeza na piano. V vsesplošnem prerivanju grozi pravi pokol, kri bo tekla v potokih. Prihiti specialna enota ljudske milice, ki z električnimi pendreki (tudi starci in otroci niso bili izvzeti!) vzpostavi red in mir. Rezultat: vrata sneta s tečajev, polomljeni stoli, roke in noge, izpahi, zmečkanine, najbolj odpornega sindikalista odpeljejo na zdravljenje z elektro šoki. najmanj odporno pa na intenzivno nego brez upa preživetja. Veliko ljudi na bolniški, dežurni finančnik oceni izpad dohodka na 35 odstotkov, ki ga bodo delno krili delavci, ki združujejo delo z denarjem v daljni vroči deželi (odpovedali se bodo gibljivemu delu), delno, izvršni svet iz rebalansiranega proračuna (nepreverjeno, toda verjetno: slovenska delegacija bo tudi tokrat prvič proti, po vmesni seji predsedstva pa bo drugič nespremenjen predlog rebalansa sprejela). Naj nadaljujem. Prazen prostor zaradi odsotnosti sindikalnih voditeljev izkoristi manjše število prekucu-ško nagrajenih delavcev, ki ustanovijo Odvisni sindikat. Kot prvo nalogo izpeljejo pobiranje prispevkov za venec za nesrečno delavko na intenzivni negi. Nekaj naivnih delavcev jim nasede. A red se v trenutku vzpostavi. Dolomitska partija skliče 8. sejo. Pridružita se ji še komite za SL O in disciplinska komisija. Sprejmejo troedini sklep, v katerem ostro obsodijo ustanovitev Odvisnega sindikata kot pravo pravcato diverzantsko akcijo, ki ruši temelje samoupravnega socialističnega sistema in je naperjena proti pridobitvam NOB in soc. revolucije. Disciplinska komisija eksemplarično kaznuje enega od ustanoviteljev z disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja. Kot vzrok navede sodelovanje v prekinitvi dela, uničevanje družbene imovine, obmetavanje z maticami in večkratno izklo-pitevglavnega stikala. Tudi tokrat se zgodovina ni ponovila kot farsa Ne mine 10minut, kopribrzipoštar na motorju. Pozvoni dvakrat in izroči pozdravna brzojava iz Luke Koper in ljutomerskega Tehnostroja. Vsesplošno odobravanje nekoliko skazi le občutljivejša delavka, ki pade v vizionarski trans. Polijejo jo z vodo. Ko pride k sebi, izjavi očitno pretresena: »Po štirih letih težkih borb na samoupravnih sodiščih bo. najel sobo v hotelu Turist in pričel z gladovno stavko. Konec negotov.« Tako. pri koncu sva, dragi TEP. Kdo bi si mislil, da se lahko iz skodelice čaja ali pa ene karikature izcimi toliko neverjetnih dogodkov. Kar čutim pa. kako bi rad postavil še par vprašanj. Naj ti odgovorim. Odvisni sindikalisti so se odpeljali na povsem drugi konec mesta, kjer so v odličnem bifeju Šibenik do poznih večernih ur objokovali zlo usodo in po grlu pognali ves denar od venca. Povsem onemogle so jih prizadevne natakarice pometle ven, vzela jih je megla. Ja, direktorjev pa ni bilo. Naš je bil odsoten, direktor DO je bil spet v Avstriji (ne v Bad Kleinkircheimu. kot so zlobno natolcevali), generalni direktor pa je bil z »generali«. A. JESENŠEK P. S. Delavka z intenzivne nege je čudežno okrevala. Vprašljiv protest Budimirja Vukoviča Kot je znano, je v Ljubljani začel 17. decembra v lanskem letu z gjj dovno stavko Budimir Vukovič, nekdanji delavec IMP-ja, ki mu je N izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker je v času pogoj®* odloženega enakega ukrepa, ki mu je bil izrečen na delu v Iraku, stot* naslednje hujše kršitve delovne discipline: decembra 1983 in januarji 1984 je malomarno in nevestno izpolnjeval svoje delovne obveznosti16 se nedostojno in netovariško vedel do svojih sodelavcev v svoji delo''1* organizaciji Klima montaži. Pred sodiščem združenega dela v Ljubljani je Vukovič zahteval razveljavitev sklepa, s katerim mu je bil izrečen navedeni ukrep, vendar se je spor po obširno izvedenem dokaznem postopku končal s pravnomočno odločbo. Po pravnomočnosti sodne odločbe je Vukovič pred sodiščem združenega dela zahteval obnovo postopka. V zahtevi je navedel, da se na podlagi mnenja psihiatra prof. dr. Miloša Kobala danega v pravdi, da sklepati, da se ob kršitvah delovnih obveznosti ni zavedal svojega ravnanja in posledic le-tega, ter da bi sodišče moralo to upoštevati ter mu izreči milejši ukrep. Sodišče je obnovo dovolilo. Za izvedenca pa določilo mag. Jožeta Jakopiča, ki je proučil obe navedeni mnenji (na kateri se sklicuje Vukovič op. p.) in podal naslednje mnenje: »Budimir Vukovič ne kaže znamenj nobene od duševnih bolezni v ožjem smislu. Nevrolog pri njem ni našel nevrološke bolezni, EEG je bil normalen. Pač pa zbrani podatki kažejo na to, da gre pri predlagatelju za osebnostno motenost. Je pretirano občutljiv in se že ob manj pomembnih neprijetnostih počuti ogroženega. Jre egocentričen, prednost daje svojim pravicam in trenutnim potrebam pred dolžnostmi. Ima slabe delovne navade'. . . .« V obnovljenem postopku Budimir Vukovič ni trdil, niti dokazoval, da so priče lagale, kot to trdi sedaj, ampak je dejstvo, daje storil kršitve s samo zahtevo implicitno priznal. Tudi v obnovljenem postopku je sodišče zavrnilo zahtevo predlagatelja za razveljavitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Vendar Vukovič se je po tem neuspehu zatekel v drugo skrajnost in začel gladovno satavko z nasled njimi argumenti: »Ker noben1 redno ali izredno sredstvo sodišču združenega dela v Ljub ljani v zvezi s sodnim postopkom ki ga že skoraj 4 leta vodim prfl|! podjetju IMP (Klima montaži op p.), v katerem sem bil zaposlen.1,1 dalo rezultatov, sem se odločil, n* začnem gladovno stavko. Misli1" na naslednja tri izredno pomen1' bna dejstva, ki bi vsako za$c' ob najmanjši meri voluntarizm1 lahko popolnoma pravno privedi do sodbe v mojo korist: L odpustili so me v času, ko seff bil na bolniškem dopustu, kn lahko dokažem na podlaf zdravniških potrdil; 2. na sodišču so upoštevali izjav‘ lažnih prič; 3. mnenji dveh najpomembne) ših strokovnjakov s področj* ' psihiatrije v Sloveniji, prof. d1 Jožeta Lokarja in prof. df Miloša Kobala, sta bili izrečen meni v prid. Sodne spise vodijo pod št. SP 1415/87 - 3 1 Stavkal bom na svojem delo' nem mestu pred hotelom Union Z globokim spoštovanjem Va' pozdravlja nočni kolporter De|! in kolporter Mladine.« Ta dop|! ali razglas je bil naslovljen n* predsedstvo SRS. Naslovnik torej predsedstvi SRS je poudarilo, da so po pr" gledu dokumentacije ugotovili da ni razlogov za obnovite' postopka in ga pozvali naj pr" neha z gladovno stavko. Sicer p; so o tem razpravljali tudi na me* tnem sindikatu in sindikalni svetu občine Center ter na IZV( snem svetu te občine prepeljan k hotela Turist, v Klinični center.' soboto 30. januarja ponoči pa jf Vukovič prostovoljno in brez vet) nosti zdravnikov zapustil bolh" šnico v Ljubljani. Na osnovi 9. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj sestavljene organizacije Industrijska montažna podjetja objavljamo Razpis za podelitev priznanj sozd IMP Priznanja SOZD IMP podeljuje delavski svet sestavljene organizacije združenega dela IMP delavcem, izjemoma tudi upokojencem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter društvom OZD IMP, [ delavcem drugih organizacij, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam. Priznanja se podei delavcem, upokojencem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP: 1. Za izjemno uspešno in prizadevno delo 2. Za uspešno uveljavljanje družbeno-ekonomskih načel v poslova- i nju 3. Za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije 4. Za uspešno delo na področju razvojne dejavnosti 5. Za posebne uspehe na področju inovacijske dejavnosti 6. Za posebne uspehe pri uvajanju sodobnih metod, znanstvenih, organizacijskih in tehniških dosežkov 7. Za uspešno delovanje na družbenopolitičnem področju 8. Za učinkovito uresničevanje sindikalnih nalog 9. Za uspešno delovanje na področju samoupravljanja 10. Za posebne uspehe na področju obveščanja 11. Za posebne uspehe na kulturnem področju 12. Za posebne uspehe na področju športne dejavnosti in rekreacije 13. Za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja 14. Za požrtvovalnost pri reševanju življenj ali družbenega premoženja 15. Za posebno uspešno delo na področju civilne zaščite in družbene samozaščite 16. Za posebne uspehe pri organiziranju splošnega ljudskega odpora 17. Za posebne uspehe pri razvijanju in izpolnjevanju socialnega dela. 18. Za posebne uspehe pri izvajanju preventivnih in kurativnih | dejavnosti 19. Za uspešno, dolgoletno delo pri posameznem društvu Priznanje se podeli delavcem drugih organizacij, drugim OZD ali drugim organizacijam za: 20. Dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje 21. Za izjemen prispevek k razvoju SOZD IMP ali posamezne njegove organizacijske enote 22. Za izjemne dosežke pri uresničevanju posameznih nalog v imenu ali za SOZD IMP oz. njegove organizacijske enote. Predlog za podelitev priznanja iz 1. do 19. točke tega razpisa lahko vloži osnovna organizacija sindikata, osnovna organizacija ZK. osnovna organizacija ZSMS TOZD, delovne organizacije ali delovne skupnosti na osnovi sklepa, sprejetega na sestanku oz. seji njenega ustreznega organa. _ - / Predlog za podelitev priznanja iz 20: do 22. točke vložijo delavski svet TOZD, DO ali DS. Pisni predlog mora predlagatelj oddati na obrazcu, ki ga dobi v svoji kadrovski službi. Predloge za podelitev priznanja SOZD IMP naj predlagatelji pošljejo do 15. 3. 1988 na naslov: SOZD IMP, Komisija koordinacijskega odbora sindikata za pripravo predloga priznanj, Titova 37. Ljubljana. j i i i i i i i j ( < J l i i J t l i I c c r l t r t s I i f L r. I i. \ r \ fS 'j"J OP ari' ilf jVI11 led' ert n; ub| 3lC rob op: d» iliib »m- ase mn :dl ;eb ka1 laf avt nej' 4 dr dr :en SP lov ion Vas jela api' o) itVl’ are vili ite' are 'P ie> ieO zvini-1 r.' dni n , -----------------------\ Bodice ob 8. marcu »MODNA REVIJA« Za praznovanje svojega dneva se ženske rade še posebej fino oblečejo in nalepotiči-jo. Zaradi moških ? Kje neki! Na splošno iz nečimrnosti, konkretneje pa zlasti zato, da bi čimbolj razjezile druga drugo . . . nazora vuanje Ob Dnevu žena moški radi na veliko nazdravljajo ženskam. Predvsem tudi zato, da bi lahko čim več kozarčkov zlili po svojem grlu. KO BO PRVI APRIL . . . Ko nam bo radijski napovedovalec povedal, da so praznovanje Dneva žena uvedli tudi v muslimanskem svetu, bo prav gotovo — prvi april. PREHITEVANJE Ob osmomarčevskem praznovanju se bo marsikateri jezik tako razvezal, da bo po hitrosti svojega delovanja prehiteval ukaze iz možganov. dober nasvet Zelo lepo boš naredil, če boš za osmi marec svoji ženi prinesel nagelj že zjutraj v posteljo. Toda če nimaš svoje, tega nikar ne naredi pri sosedovi! . . . NEKOČ IN DANES Nekoč je svojim prijateljicam vsa navdušena pripovedovala, da je našla tistega, ki ga edinega lahko ima rada na tem svetu. Zdaj jim vsa zagrenjena tar-na- da je tudi ta edini ostal pri njej . . . ČRNI HUMOR Bolje je ženam kupovati cvetje za osmi marec kakor za prvi november . . . lisičja Če bom za Dan žena kaj pod Paro in bom srečal katero z lisičjim kožuhom okrog vratu, se bom moral krepko ugrizniti vjezik . . . Da je ne bi vprašal, ali ni od stekle lisice . . . bdeča lica ... Ali se žene napudrajo predvsem zato, da ne bi bilo videti, kdaj zardijo? . . . VSAKI NEKAJ Ob osmem marcu se moški Prenekaterikrat jezijo, kako drago cvetje morajo kupovati. Toda čemu ta jeza, ko pa vendar tudi s samim nakupovanjem cvetja prispevajo svoje k Dnevu žena. Naj kdaj kaj dobijo tudi hsti, ki se ukvarjajo z gojenjem, negovanjem in prodajanjem cvetja vse leto! Zvečine so to ženske. Nesebično Osmega marca bom svoji ženi posvetil še posebno Pozornost. Večer si bom utrgal za to. da bom šel z njo na zabavo in si bom za to pri-ipžnost celo kupil novo srajco 'n kravato . . . Vsem delavkam v IMP-ju čestitamo ob. Dnevu žena Jože Olaj Ure in dnevi v smreki je grl j dan se grmiči čas je seme vesolja zato ves dan zvoni poldan zato so ure alfa sveta in njegova omega zato na šumnih postajah zorijo bakle vznemirjenja zato v kruhu ni več domačnosti na ledini otrok v snegu divjadi v svincu ptic samo moja je Časar postopa z menoj * pred izložbami starinarn toda včasih tudi njo vznemiri prihajajoče deževje in zbeži navzdol po ulici da jo le stežka dohajam s svojim piskajočim sapnikom s svojo razpadajočo mnemotehniko jutra pa se sivijo in dnevi se vse bolj kopičijo (Iz zbirke Podobe minule vojske, Ljubljana 1973) Jože Olaj Daleč Daleč je, daleč je tisto od tod. Ali še dalje. Tam, kjer vzšumevajo mure. Daleč od marsikod. Daleč od vsepovsod. Daleč je, daleč je tisto, kjer imajo kraji še takšno starošegno navado, da pridejo k vsakemu prav na dom, potrkajo in pozdravijo z dobrim dnem in se za kakšen hip še naslonijo na podboje in vprašajo kakšno je zdravje, kakšna je sreča in kako na sploh grejo leta navkreber. Daleč je, daleč je tisto. Daleč od tod. Tako daleč, da morebiti še tam tega ni več, tam, kjer vzšumevajo mure, morebiti je zdaj že vse to odšlo še daleč dalje, da je že dalje tudi od ondod, * . od marsikod. . . Dalje od vsepovsod. (Iz zbirke Itaka, ki bo v kratkem izšla pri založbi Obzorja v Mariboru) Jože Olaj Čakam se moja splamenela letala sure glenarice na mizi od česar živel yorick v herbariju čolni vse je zamenjano vse poravnano v živem orfeju že leseni križ kako sem ob vesla kako strmo je odtlej jabolko kako sem ob kruh kako ob besedo kako se spod prstov spod mikajo plodni lističi kako se oddaljujejo klici izginjam in se čedalje redkeje najdem sredi drvenja v hrupu nedelj v imenih stvari ki so mi tuje čakam se na križpotjih naj se ogovorim ? ali naj se molče spustim mimo sebe? neznanokam v klokotanje minulosti v odčitana znamenja Jože Olaj Freska III. Bosih nog hodiš po cestah skozi velika, šumeča mesta, v zabuhli glavi skrivaš svoj kamen. Gluh skozi gluho deželo. S torbo prosjačiš, razkazuješ svoje stare obraze. Svoje posušeno trpljenje nosiš s sabo, razbrazdanih lic na voščenem križcu. In z vsakim dnem te je manj. Lahko zro skozte kot skozi zrak. Zadaj splesneli metulji, gozdovi, zahrbtne dvoglave živali. - In spačena maska pozabljene matere. Nekega dne se proti večeru v torbo v nabrane darove zazreš: samo tvoj podganji obraz je v njem, prozoren od let. (Iz zbirke Argonavti, Maribor 1968) Prešeren: »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal...« A prav vidim? Skozi rešeto slepote se odslika-vajo stopinje Nikdetdomca. Zašel je med prašne popisane liste spomina. Metež nepremišljenih sanj ga je odel v kričavi lajež in curek solza mu izpira obraz. Z lipovim listom si briše pogled, a skesanost ga opra vičuje pred opominom, da mora bedeti, čeprav ga zavržena slutnja sili v spanec. Zazehanost časa mu je potegnila črno zaveso pred svetlobo luči. Zazrl se je v niti preteklih dni, ki skrivajo upanje v luknjah prebranih besed. Vedno je bil doma onkraj preživelih in križ počitka mu je metal senco na razbeljeno čelo, ki se je hladilo v lovorju zapoznelih voda. Nikoli, v še tako razkuštranih časih, ni verjel v bergljavost lastnega spočetja. Še tako zmražen in pretepen je ljubil rojevanje in hvalil molitev ob cvetoči beli krizantemi. Venec so mu dali drugi za zglav-nik. Mah je prekril toplino njegovega telesa, a jezni duh je iskal spoštovanje in puntal prepričanje. da dom nekje mora biti, pa čeprav onkraj lesene ograje, na katero naslanjajo svoje hrbtenice vsi izgubljenci, ki jih je ob večernici Luna speljala na Križev pot. a podobe so se izgubile, ker so verniki grešniki postali in odpuščanje prosili izsušena tla. Slutnja tišine se mu je preoblekla v nemirno hrepenenje in trepet krvavih žuljev je vznemirjal božji mir, ki je v blaženosti ohranjal upanje, da bo cvet še dišal po lepoti, da bo korenina vsaj še enkrat krepost pognala, pa čeprav v zadnjih porah teme. A prav slutim? V ogledalu se spogledujejo slike preživetja in videz pokore kleči ob materinem krilu. Raz-kava dlan išče cunjave prsi. Kapljice vdanosti in pripadnosti polzijo po hrbtišču jezika v želodec ljubezni, ker je Bog tako določil — da mora nekje biti. Spovedal se je že ob prvem grižljaju, zato mu je beseda kruh postala; a kaj, ko mu satani le s posušenimi drobtinami posipavajo kolnike nesmisla. Mati si je s črno ruto zakrila obraz pričakujočega dne in v odmevu jutranjice se je kesala, ker je rosna mladost kalila ob nepravem času. Slutnja dvoma jo je vodila v skušnjavo. Smeh ji je pel pesem pričakovanja in stebri Nikderdomca so se sramežljivo skrivali v mlakah jokajočih popotnic, ki so zapuščale svoje pankrte in se odpravljale v tujost obupa. A mati je vseeno rodila! Jaslice je z domačim semenom okrasila. Nikderdomca je v svet pustila, da bi zrno postal. Ko se je vračal, ga je stisnila k uvelim prsim in mu omesila kruh domač. Ob rezini topline sta molila za srečno vrnitev in večno ohranitev. Žalost je križarila v katekizmu poslanstva. Beseda je dom postala. Sreča je pola na lipinih cvetovih in odmev je budnica postajal. Iz dimnika se je kadilo! Svoj dom smo dobili! Nikderdomec je rodna gruda postal! A prav slišim? Krakanje črnih vran draži ponižno tišino. Strah se budi pod krili samovšečnih letalcev. Lakota kruli v vedno požrešnih želodcih nepotešencev. Odprti kljuni hlastajo poslednja semena. Požrešno hrustanje se v grom in blisk spreminja. Predrznost onesnažuje ravno zorano njivo. Iz brazd se še vedno kadi, diši po rojevanju, pričakujemo božjo molitev - saj smo tu - pustili so nas —. Brusimo kose! Žetev se bliža! Megla je prekrila slovensko zemljo. Vrane posedajo pred vrati naših domov. S črnim prtom pogrinjajo hrastove mize. Žalujoči ostali pletejo spomine. Krakanje se spreminja v poslednje zvonjenje mimoidočih. Cvileči otroški jok prosi za vbogajme. Večerni sprevod se izgublja v begu in ponovno išče nam vsem dodeljeno. Ostal je le še mozaik spominjanja. Opomin! Ni mi všeč — je kriknil poet — da jecljavčki brusijo materino besedo. Le nič-vedne kosti jim štrlijo z upognjene hrbtenice, meso polno krvi pa tolče marmor za spomenike. A komu ? Poet je kamnosek postal! Kdo bo zdaj kovač besede naše? Čas pač je tak, da vsakdo besedi je lahko dolžnik. Primož je spočel hčere in sinove slovenske besede, France je podaril ljubezen večno lepi Vidi, Fran je kmetu natočil čistega vina, Josip se je z žalostjo »matere« spominjal, Ivan ji je z besedo postavil spomenik, mlademu Aleksandrovu je trenutek cela večnost bil, a Srečko nam je v Evropi prostor odmerjal . . . Vsi ostali so bili pridni pomagači, nikakor ne skuštrani blebetači. Vsi so hrepeneli za toplo domačo pečjo. A potem smo s slovensko besedo rožljali, ji lepoto in spoštovanje dodali, a ko nam je svoboda pokazala svoj obraz, smo ji večkrat mačehovski predpasnik nadeli. Še sreča je, da nam je Edvard ohranil darežljivost slovenske besede. A pra v spozna vam? Slovenska beseda postaja nedonošenček domišljavih duše-brižnikov, ki so ji odvzeli prestol, za katerega se je toliko žrtvovala, krvi prelila, molila, a na koncu naj bi ji ostal le invalidni spomin. Ta lahko le potujčuje in pankrte ohranja. Kulturni praznik nam ne more biti in ne sme biti samovšečno veseljačenje, ampak ponovno rojevanje in novi krst materine besede. Spovedati se morajo grešne duše, a če jim bo mati odpustila, ve le Bog. Župančič: » Veš, poet svoj dolg . . .« Pokloni se beli krizantemi! DRAGO KUHAR Pustne pohujšljivosti MOČ NAVAD Naše stare pustne šege in navade so tako vitalne, da so že močno uspele prodreti tudi 'v gospodarstvo in politiko. ZAKONODAJA Tudi marsikateri zakon, ki ga sprejmejo pri nas, v bistvu spominja na dobre stare pustne šale. KRINKA Za najlepše zakrinkanimi obrazi se po navadi skrivajo največji osebnostni klišeji. . . KONEC VESELICE Zadnje čase si na vseh ravneh vse bolj jemljemo krinke z obrazov. Mar to pomeni, da bo (»naše«) jugo-maškarade kmalu konec? ... POKOPAVANJE Pusta pokopljemo vsako leto. Marsikateremu pustno razpoloženemu birokratu pa pustimo, da predpust po svoje zganja leta in leta . . . PUST -h ALKOHOL Te februarske dni za svojo pijanost krivimo pusta. Seveda; vsak izgovor je dober, pa tudi če ga »pust« na repu privleče . . . r~ :—n Aforizmi SVOBODA GOVORA Pri nas lahko sleherni svobodno govori, kar koli se mu zljubi. Samo da tega ni »zdravo« početi kjer koli in pred komer koli. . . PREKINITE V DELA Naš družbeni razvoj vse bolj odpravlja prekinitve dela. Vse bolj jih nadomešča — s stavkami. DARVTININ OPICE Še sreča, da opice ne znajo brati. Raztrgale bi vse papirje, v katerih piše, da se je človek razvil iz njih. STANDARD Pri nas je čedalje več ljudi, za katere pomeni življenjska raven nekaj takega, kar jim vse bolj od nosa stoji. ŽIVLJENJE Življenje predstavlja v bistvu veliko komedijo, žal pa ga zvečine doživljamo — tragično. DRUGI ČASI. . . Nekoč smo o velikih praznikih z bučnimi govori odpirali velike tovarne. O mnogih med njimi bi bili zdaj najraje tiho ... BIROKRACIJA Birokracije bi se očitno lahko znebili samo tako, da bi jo podružbili. Če ne drugače, pa po administrativnem postopku . . . ZAKONODAJA Pri nas se zakoni menjajo tako hitro, da tistega, ki je v veljavi, niti ne utegneš prebrati do konca, pa že stopi v veljavo novi. EPITAF Bil je pameten, pošten in delaven. (Pripis: Pa mu je to kaj koristilo? . . .) RAZVOJ ČLOVEŠTVA Razvoj človeštva omogoča, da je na svetu vse več pametnih. Pa tudi neumnih . . . V________________________/ IMP GLASNIK, STRAN 8 Občni zbor PD IMP Narava spodbuja Naše Planinsko društvo je stvo za sprostitev, za rekreacijo in imelo 15. januarja svoj redni letni zaželel vsem navzočim prijetno občni zbor, ki se ga je udeležilo razpoloženje. smo kot homogen kolektiv zelo dobro izpeljali to akcijo._ Predsednik Športnega društva Dragomer Miro Zorc je povedal, da vseh deset let obe društvi — dragomersko športno in naše planinsko vzorno sodelujeta med seboj, posebno pri' pohodih na Ključ. Predsednik Planinskega društva IMP Alojz Kosi je obširno poročal o delu društva. Občni zbor je bil kot se spodobi za take »maše« tudi prilika za veselo razvedrilo, saj je na njem raztegoval svoj meh harmonikar, ki je vse kar miga, privabil na ples, zato so se mnogi naužili te rekreacije in tako nadoknadili, če so med lanskim letom kaj zamudili na tem področju. Kuharice pa so se ob tej priliki spet dokazale, saj so požrtvovalno stregle z dobrotami. M. P. prek sto članov pa tudi nekaj gostov — med njimi generalni direktor sozda Franc Kumše, predsednik Planinskega društva Rašica Boris Kapus, predsednik Športnega društva Dragomer Miro Zorc, predstavnik meddruštvenega odbora Jože Gašperič. Ob tej priliki so pregledali dosedanje delo in si zastavili načrte za naprej — to je do konca letošnjega leta, pri katerih so letos na novo predvideli družinske izlete. Direktor Kumše je izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo na tem občnem zboru in dejal, da so pohodi v naravo najboljše sred- Jože Gašperič se je zahvalil za delo pri organizaciji planinskega tabora na Ključu in pohvalil, da Udeleženci zbora Pregled Izido* PD Dolu m /zlel. Vodnik Z. 1 1988 KUM Nastran 9. /. 1988 OSANKARICA , > Kastelic 9.1. 1988 DRAŽGOŠE Klobučar 21,-1.1988 Domžalska pot spominov DOMŽALE MUROVICA MORAVČE Lavrič 611 1988 TROJANE - MORAVČE Kastelic 20.11.1988 STOL Požar tl. 6.111.1988 ARIHOVA PEČ -AVSTRIJA Kastelic -Požar 6/15.1111988 i SNEŽNIK Kastelic -Fajdiga ■ [ • '19/26.111.1988 POREŽEM Seliškar -Fajdiga Domžalska pol spominov , ZIV. 1988 , TROJANE ČESN/CA RUDNIK Novak_____________. m ms j/ -*** | 9.V.I388 Ob žici okupirane Ljubljane jUOPO IMP lOV 1988 ,’8.V 1988 L. VI1968 7 V/. 1988 BLE60Š I' 60 LICA Družinski izlet ■ , .. PRAPROTNO LUBNIK j Klobučar - lavne Planinski tabor MDO RašicaI UO PD IMP 25-26. VI. 1988 VOSEL -ČRNA PRST-BOHINJ Seliškar l-k. VII. 1988 Pot prijafeijsiva. U//L(JA Klobacar-Seli 5-7. VU/. 1988 TRI6LAV Mar H,-Mb. MONT BLANC-TATRE-VELEBIT R>ior M. -Seliš G-H.VIH.I988 Poi prijateljstva AVSTRIJA Novak. 20-2! VM1388 ŠKRLATICA -VRATA BIVAK N Hribar 3. IX. 1988 Pot na PEČ TROMEJA Klobučar -Kosi 15J*■ 1988 Planinski tabor PZS JANČE >”« <% IX. 1988 Družinski pohod ZASAVSKA GORA Kenda IX. 1988 Spominski pohod. RATITOVEC Hribar 15. X./988 Neznano Komisi ja za n. i XI. 1988 Planinca krim Požar E 19. X11988 JOŠT -KRANJ Fajdiga Jan. 17X111988 TIŠJE - LITIJA Naslro n -Kos/ XII1988 ■>> JAVORNIK .-.ČRN/ VRH-, Nastran -Kosi Dobimo se v Kranjski gori na igrah Zimske športne igre bodo letos 27. februarja v Kranjski gori (igre na smučišču Brsnina, teki na smučeh pa na najuglednejši progi v Kranjski gori). Pokrovitelj iger je Elektromonter. Tekmovali bodo smučarji iz 18 IMP-jevih ozdov in delovnih skupnosti. Organizatorji pričakujejo od 450 do 500 tekmovalcev. Ženske bodo tekmovale v tekih in veleslalomu v treh starostnih skupinah, moški pa v petih. Tekmovanje bo (ekipno) na krajših in daljih veleslalomskih progah. Prvi trije zmagovalci bodo dobili kolajne, prvih šest pa bo prejelo diplome. Tehnični izvajalec iger bo SD Rateče Planica. Vsak IMP-jev ozd bo prijavil svoje tekmovalce in preskrbel tudi prevoz zanje. V hotelu Kompas bo za vse tekmovalce preskrbljen topli obrok hrane. Finančna sredstva za organizacijo zimskih športnih Iger se združujejo v okviru Koordinacijskega odbora sindikata sozda. Organizacijski odbor bo imel svoj sedež v hotelu Kompas in delno na podnožju smučišča Brsnina. M. P. Iz govora Alojza Kosija Iz govora Alojza Kosija, predsednika IMP-jevega Planinskega društva na občnem zboru društva: »Kot vsa prejšnja leta so tudi lani vsi pohodi uspeli v zadovoljstvo vseh udeležencev. Vsi so se zdravi in nepoškodovani vrnili na svoje domove, kar je bila zasluga vodičev — predvsem Marjana Požarja. Zato upam, da nas bodo tudi letos varno vodili na naših izletih in pohodih. Za uspešen pohod na Olimp se moramo zahvaliti Juretu, ki je ob pomoči ostalih vodnikov tretjič pripeljal naše planince na ta vrh. Našemu Oču pa gre zasluga za uspešne pohode po poteh prijateljstva na že omenjene vrhove v Avstriji in Italiji. 14. junija smo v sodelovanju s športnim društvom Dragomer organizirali XVII. planinski tabor.meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev na Ključu. Tabor je pod pokroviteljstvom sozda IMP ob lepem vremenu zelo dobro uspel. Glavno breme organizacije in priprav, ki so trajale skoraj 8 mesecev, je nosil podpredsednik društva Zdravko Nastran, za kar, predlagam, naj se mu občni zbor javno zahvali in ga predlaga za podelitev Zlatega znaka Planinske zveze Slovenije. Zahvala gre tudi drugim članicam in članom društva, ki so sodelovali pri delovnih -akcijah, pri pripravah na tabor, pospravljanju po taboru, zbiranju denarja, organizaciji kulturnega programa, preskrbi, pripravi in delitvi hrane ter pri vseh ostalih opravilih, povezanih s taborom. Naš tabor je počastil s pevskim nastopom tudi IMP-jev ženski pevski zbor pod vodstvom Mire Cimperc, za kar jim gre vsa zahvala. Poleg izletov, pohodov in planinskega tabora so prikazali diapozitive najboljših posnetkov zagnanih planinskih fotoamaterjev. Tudi v letošnjem letu bi lahko naša sekcija propagande popestrila našo dejavnost s podobnim večerom. Na prejšnjem občnem zboru smo ustanovili mladinski odsek. Predlog je podal Primož Fajdiga, ki je bil na zboru izvoljen v upravni odbor društva. Na 1. seji mladinskega odseka januarja lani pa je bil izvoljen tudi za načelnika tega odseka. Uvedli so redne mesečne sestanke ter organizirali izlete in pohode za mladince. 27. januarja lani je predsednik občinske konference ZSMS Bežigrad sklical pogovor o sodelovanju planinskih društev, jamarskih društev, fotoamaterjev in tabornikov, ki naj bi prevzeli mentorstvo oziroma organizacijo osnovnošolske in srednješolske mladine v društvih. Sestanka se je udeležil Zdravko Nastran. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da bo opravljen pogovor z direktorji šol in omenjenih društev, vendar o tem naše društvo doslej še ni bilo obveščeno. Tako še vedno miruje naš namen o prevzemu mentorstva s področja planinarjenja na eni izmed šol in to ob dejstvu, da je lani Primož Fajdiga opravil izpit za mladinskega vodnika in da imata status mladinskega vodnika tudi Jure Novak in Leon Lavrič.« Obvestila PD IMP Na vsakoletni tradicionalni pohod Arihova peč v Avstrijo se bomo podali 6. marca 1988 (nedelja). Odšli bomo z avtobusom ob 7. uri izpred stavbe sozda IMP, Titova 37, Ljubljana. Prijave sprejemajo poverjeniki v delovnih organizacijah in tozdih do 24. februarja 1988 z vplačilom 8.000 dinarjev. Udeleženci izleta morajo imeti s seboj veljavni potni list. Vodja pohoda bo Marjan Požar in Robert Kastelic. Na Snežnik se bomo podali dne 12. marca 1988 (sobota). Odšli bomo z vlakom do Ilirske Bistrice, od tam pa z avtobusi na Svišča-ke, kjer se začenja pohod. Zbrali se bomo pod uro na železniški postaji ob 4.15. Za vzpon na Snežnik je potrebna zimska oprema. Vodja izleta bosta Primož Fajdiga in Robert Kastelic. Tudi letošnji spominski pohod na Porezen ne bo minil brez planincev PD IMP. Zbrali se bomo dne 27. marca 1988 (nedelja) pod uro pred železniško postajo ob 3.45. Povratne vozovnice kupite do Podbrda. Za vzpon na Porezen je potrebna zimska oprema. Vodja izleta bo Janez Seliškar. Zdravko Nastran Mladinski odsek Na pobudo mladincev na občnem zboru seje 11 planincev zbralo 21. 1. 1987 in ustanovilo mladinski odsek PD IMP. Izvolili smo vodstvo ter se dogovorili za sestanke, ki smo jih imeli v Likozarjev! ulici v sejni sobi PD IMP. Tako smo se sproti dogovarjali za naše akcije in izlete. Tako smo marca 4 mladinci markirali krožno pot Dragomer—Ključ— Dragomer. _. Prvi izlet je bil dvodnevni in smo ga organizirali od 12. do 13. aprila lani na Komno. Drugi izlet je bil še bolj številčen in bolj uspešen. Za tri dni smo se konec junija odpravili na potepanje po Pohorju. Potem smo 19. septembra organizirali izlet na Brano. Potekal je v prekrasnem sončnem vremenu in se ga bomo vsi radi spominjali. Zadnji izlet je bil Slavnik, kjer smo imeli prav tako srečo z vremenom. Vseh štirih izletov se je udeležilo 21 mladincev. Na koncu leta smo sklenili, da bomo prav gotovo še skupaj hodili v slovenske hribe. Primož Fajdiga __________________FEBRUAR 1988 Mont Blanc ’88 PD IMP Ljubljana bo v letu 1988 organiziralo izlet na najvišjo goro Evrope MONT BLANC (4807 m). Izlet bo le v primeru, če se bo zanj prijavilo zadostno število udeležencev, to je najmanj 40 (štirideset). PD IMP prevzema le organizacijo prevoza in vodstvo udeležencev na gori. Šotori in prehrana bodo skrb posameznika. Zaradi pravočasne ugotovitve šte- . vila prijavljcncev in drugih organizacijskih postopkov naj povemo še tole: Akontacija: 200.000 din, 500 FF, 50.000 Lit. Akontacijo (samo dinarsko) bomo pobirali na informativnem sestanku 2. marca 1988 v centralni menzi na Vojkovi ulici ob 15.30. Sestanka se morajo udeležiti vsi interesenti pohoda na Mont Blanc, kjer bodo dobili ustrezna pojasnila. Končna cena bo objavljena v majski št. IMP Glasnika, doplačilo razlike je možno do 1. 6. 1988 (pri Mariji Jelačič). Potem datumu se smatra, da je udeleženec odpovedal udeležbo, akontacijo pa bo dobil povrnjeno. Odpoved udeležbe je možna do L 6. 1988 (pri Mariji Jelačič), v tem primeru bo udeleženec dobil povrnjene 50 odstotkov vplačane dinarske akontacije. Za prehod francoske meje bomo potrebovali vizo, zato bo 6. 6. 1988 ob 16. uri v prostorih PD IMP Ljubljana Likozarjeva 6. sestanek udeležencev za izpolnitev formularjev. (Potrebujete veljavni potni list in eno fotografijo.) . Program izleta z avtobusom: 21. 7. ’88: Odhod iz Ljubljane ob 20. uri. Prehod meje in vožnja po severni Italiji proti dolini Aosta. V dopoldanskih urah se bomo pripeljali v Cormayeur, to je na italijanski strani Mont Blanca. 22. 7. '88: Prehod francoske meje in skozi tunel Chaminix, kjer bomo v okolici postavili tabor. Priprava na vzpon, oblikovanje navez. navodila posameznikom. 23. 7. '88: Zjutraj odhod v Le Fayet, od tu nadaljujemo z zobato železnico do le Nid d’Aigie — na višini 2386 metrov. Pot nadaljujemo mimo koče lete Rouuse na višini 3167 metroVi prečimo zloglasni monf blanški ozebnik in s‘ y| povzpnemo do koče A>f ^ du Gouter na višini 381' metrov, kjer bomo preit0' čili. (Zaradi množice pl"'. nincev ne bo problemov rezervacijami za ležišča, r 24. 7. '88: v jutranjih urah (3'4| odhod proti vrhu, povrfl tek v dolino preko lede' nika Bossons. 25. 7. '88: rezervna dneva (možni s° posamezni izleti v o kol1' w co) 26. 7. '88: ledenik Mer de GlaCč l Aig du Midi 38*|\J metrov . . .) 27. 7. ’88: Odhod v jutranjih ura'1;, . proti domu (Martign) Brig, prelaz Simplof, Domodosola, Milan0 ( Trst, Ljubljana, v pop°l ^U1 danskih urah. Pro Za vse podrobnejše informacije ^ ** obračajte na: Janeza Seliškarja v Livarno Iglična Gorica ali na . • Marjana Požarja IMP Vojkova 0 Ljubljana. Zdravko Nastra11 V Moravče preko Murovica Planinski koledar PD IMP Ljub: ljana je sestavljen tako, da imajo planinci poleg skupnih zimskih pohodov še svoje usmeritve, pohode in izlete. Tako so planinci PD IMP Ljubljana na občnem zboru 15. januarja letos dokončno sprejeli program pohodov in izletov za leto 1988, ki zajema spominske pohode in izlete do visokogorij v vseh letnih časih. Del tega programa je načrtovana pot »Pot spominov NOB občine Domžale«. Z njo PD IMP Ljubljana želi razvijati tovarištvo in seznanjati mlade s polpreteklo zgodovino, v je bila plundra, da seje bilo res težko ................ Cr kateri je ugasnilo toliko življenj, da danes svobodno živimo. Če se bomo tako vzgajali, bomo vzljubili prelepi gorski svet, postali vztrajni planinci, alpinisti in stražarji naravnih lepot. Prvi pohod je bil razpisan za soboto 23. januarja 1988. Po prijavah in prodanih dnevnikih je bilo mogoče sklepati, da bo to zelo masoven pohod. Na avtobusni postaji v Ljubljani, ko je avtobus odpeljal proti Domžalam, je bila slika povsem drugačna. Samo dva planinca PD IMP Ljubljana sta reševala čast društva in še to s strahom, kaj bo prineslo vreme. Preko noči je snežilo, deževalo, bilo je nekaj novo zapadlega snega, v glavnem pa odločiti za pohod. V Črnučah smo bili že v množini. Pridružil se nama je še en član. Sklenili smo. da se peljemo do Domžal, saj bi nas tu moral čakati vodja današnjega izleta. Vse je bilo še nejasno ali se bomo podali na pot ali ne, čeprav smo bili pripravljeni na gaženje snega in premagovanje drugih ovir. - V Ihanu smo dobili v nos najprej malo dišav s prašičje farme. Nič čudnega ni, da se ljudje pritožujejo nad preveč odišavljenim zrakom, saj farmo lahko najdeš samo po vonju. Nekaj časa nas je še ščegetalo v nos, ko pa smo se začeli vzpenjati proti Taboru, so bili že drugi problemi. Blato in sneg sta bila stalna spremljevalca, ki nam zaradi dobre obutve nista mogla do živega. Takosmo prišli do prve točke poti. Očistili smo žig in žigosali dnevnike. Žig je pri spominskem obeležju, ki nas spominja, da je bil 23. maja 1937 na tem mestu velik shod ljudske fronte za pravice delav- odprli dežnike. Pot do Oklega vo» ( veči del po gozdu. Spomenik 1,4 Šejj Oklem spominja na 72 padlih borec' Kamniško-zasavskega odreda VOS, ki so i 1, 6lo i padli zaradi izdaje 24. -j 1944. Spomenik so v letu 1986/198! |,n. |y Ital obnovili in uredili okolico, dajevidc1 * zelo veličasten na majhni vzpetini j*Pr,| je v ponos organizaciji ZZB, ki skf°v>h za obeležje. Tu smo odtisnili drugi žijv p današnje poti. Pot smo nadaljeval proti Viševku pod Trojico. Na Rož' v čevi domačiji je plošča, ki spominjj1' c da je v tej hiši v letu 1943/44 deloval’ ^ partizanska tiskarna. Tu smo odtisa11 v tretji žig, se vpisali v spominsk J knjigo in že odhiteli v pobočje Muf° r§ vice (743 m). Pot je bila razmočena 1>aj blatna, z drevja pa je kapljalo, kot, vile pada dež. Oiz, ponoči in zjutraj tako presenetilo !kar dežjem. Spomnili smo se besed, 'raz nam jih je lansko leto v Ormožu °spr izletu PD IMP Ljubljana povedaipj^ prekaljena in izkušena planinka ErO|c-j Meško. Rekla jet »V lepem vremen1 Zavili smo v gozd, kamor pelje pot. Taljenje snega na drevju nas ni prav nič razveseljevalo. Debele kaplje in še kakšen sneg so bili pogosto prisotni za vratom, da smo večkrat za zaščito gre v hribe vsak bedak, v slabem vl . menu pa samo junak«. Tako je izgl'* dalo tudi danes, zato smo bili pon°s c ni, da se nismo ustrašili vremena 1 w rcsUt SESTAVIL Marko Bokalič MUKANJE POLOŽAJA V NARAVI VELIK bOlAObLAK PES stik roke s TRUPOM PRITISK Privatnik smer v književnosti zensko IME EKVI- NOKCIJ NATRIJ Žensko Ime PObLAGA, T£MEl) OBLIKA R ASM IN. Stekla nov a 70MNA LENNONA (Y0K0^ prehodili načrtovano pot. sku ZDRAVKO NASTRA^ =Jjar MESTO V VOJVOMNI 0CET JAPONSKA LUKA Svetla krhka kovina REbVA, mo MEHKA kovina MESTO V 2bA, NAS TROTI N£W TORKA sms KO J M0JKC IME vse cev iju Pa spr lan los sre, sku vpl sku norveški Polarh1 RAllS* kovalB NIS VRSTA PIHALA Japonski bSNAR. PREG,- . NANKA Tt)JA_ IN NAŠA ČRKA r obr nt< *a, ZEMELJSKI NOVI VEK CHARLES NObtER. Surovina Za sencin i MOKROTA .BELI' ifoUT E dar nos vittt tačt SLIVA-ČEŠPLJA OMLETA-PALAČINKA KtS - 0CET Kolo - BIukel OGLJIKOVA SPOJINA JOSIP „ Ju ROL borilni Sport- 0REST0VA SESTRA KARL HOFER RIMSKI bRŽAVNlk. IN FILOZOF PRITOK BAIHAŠ, JE2ERA PEVKA FALK. FOSIL NIKOLA TESLA IMbOKEi. IME ZA NOVO iVlNEJO PRITOK SENE V FRANCIJI SOSEbNI PLANET bANSKl OTOK KRALJ Zah- gotov PRlfAbNIK MuHARob- Gl-MESTO JoRbANlJE ATLET 0WENS PRVI MAblAt KNEZ PRITOK KAMI bEVETI TON £R6U SL-JETIKO' SLOVEL d (JANKO) SLAVOH. POŽEGA IRtblJ ERNST MACH MESTO OB LABI V NbR, NEKb- iNbllSVI (KEbSEbNlK 978 kar no i Pril din; obr od 236 Pril Odi din; 370 $tro $ret 293 Pos 60, tira ■nst dru lač na i razi obl, Pos skle del; dol, ban kij; nov