GLAS i£2XLVni - št. 48 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 20. junija 1995 OB SAVI IN KOKRI stran 16 Kliko hrupa za nič ali... tcel se je maturitetni maraton Dr+$' Jun'Ja ' Napetost, ki je vladala nekaj dni Pri iaturo' se Je P° Prv*n dneh že malce polegla. Esej *o l Venskem jeziku in precej zahtevni slovnični del ntuVn^* maturantJe prestajali v petek, v soboto so se Pri l Z- matema^ko, po nedeljskem odmoru so -.'skusili znanje pri tujem jeziku, di 1 tremi obveznimi maturitetnimi predmeti čaka u. slovenskih šol, ki letos opravljao zrelostni ko ^6 nekaj preizkušenj. Maturitetni maraton traja do Se ?Ca junija (dijaki imajo prosti le obe nedelji) dotlej pa ie ZVrsfiH še izpiti za izbirne predmete. Maturantje oc Jutya ne bodo povsem rešeni napetosti, saj bo en]evanje potekalo vse do 10. julija, ko zadnji v en]evalci oddajo svoje pole. Poleg mature, ki je letos si0°sPredju javnega zanimanja, ta čas potekajo na So Venskih srednjih šolah tudi zaključni izpiti. Začeli Jo/6 včeraj. Na sliki: dijaki kranjske Srednje ekonomske *»a/ ?reden so jih prispustili k maturi. Šola in vsa Zair!ilr'tetna gladiva so bila pred začetkom skrbno "cenjeni. • D.Ž., foto: G. Šinik ojnine nižje za slab odstotek ninsW*>':'ana' JunUa " Skupščina Zavoda za pokoj-pofc -°.'n 'nvalidsko zavarovanje je sklepala o uskladitvi Se D°^ln z rastjo povprečnih plač. Tokrat je odločila, da p°kojnine znižajo, in sicer za 0,9 odstotka. Kaposi ^ESTAC^^TDEM 2alo9> imamo tudi ostale modele iz programa FORD je Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, erska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367 • " • ^eTnmce^ l^^ivscina"par e%ce([ence[ Portorož - (Benetke Vsak ČETRTEK PETEK SOBOTO IN NEDELJO! stran 3 Cesta skozi Sv. Duh prihodnje leto stran 9 Pineta - uničena in zapuščena Gorenjska |> Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Slovensko kmetijstvo na poti v Evropsko zvezo Dragocene avstrijske izkušnje Nekajmesečne avstrijske izkušnje "življenja" v Evropski zvezi, kot jih je na četrtkovem posvetovanju v Trojanah predstavil Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov, so dragocene tudi za Slovenijo. Ob tem, ko so jim v Avstriji po nadomestila in denarno podporo Ev-včlanitvi v Evropsko zvezo odkupne ropske zveze. Ker zveza vse bolj zagovarja ekstenzivno, okolju prijaz dene pridelkov padle za trideset od* stotkov ali le več, si kmetje zdaj no kmetovanje, naj bi v prihodnje dohodek izračunavajo tako, da k takšna nadomestila predstavljala tudi zmnožku količine pridelkov in odkupne cene prištevajo tudi državna do polovice vseh dohodkov kmetij. raembno, da temeljito oceni, kaj bi z vključitvijo v Evropsko zvezo pridobilo in kaj izgubilo, je dejal Domej in poudaril, da je avstrijskemu kmetijstvu v pogajanjih z Evropsko zvezo uspelo zagotoviti zadosti velike pridelovalne količine Za slovensko kmetijstvo je zelo po- (kontingente). (Več na 22. strani) • CZ. Na Andreju nad Zmincem so se v nedeljo zbrali ljubitelji domače zabavne glasbe. Razlog je bil kar seda enostaven -predtekmovanje domačih ansamblov za Ptujski festival. Kar petnajst ansamblov se je predstavilo občinstvu, ki se je v velikem številu odzvala vabilom organizatorjev. Bilo je veselo, tudi pod dežniki, čeprav, roko na srce, dež Gorenjcev zlepa ne preplaši. Za dežnimi kapljami je vedno znova posijalo sonce, zabava pa se je ob domačih zvokih harmonik, kitar in basov ter nežnih glasov pevcev veselo nadaljevala v večer. Popoldne je kar prehitro minilo, prav vsi, glasbeniki in ljubitelji domače glasbe pa so si obljubili, da se prihodnje leto na Andreju ponovno srečajo. * Besedilo in foto U. Špehar Tržič, 20. junija - Prejšnji teden so delavci Zavoda za geološka dela iz Ljubljane pripeljali v Tržič stroj za izdelavo betonskih pilotov, na katerih bo zrasel nov most čez Tržiško Bistrico. Dva opornika v bregu na Balosu so že naredili, v teh dneh izdelujejo še dva, do konca tedna pa jih čaka enako delo tudi na levem bregu reke. Zatem se bodo tržiški gradbeniki lotih* izgradnje betonskih zidov na obrežju. • Besedilo in slika: S. Saje iimobitel 064/225-060 NOVE, NIŽJE CENE I KURILNO OLJE I PO NIŽJIH CENAH I NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Prodala tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 mobitel 0609 624 762 varnost Bleivvcisova 16,64000 Kranj KRANJ p.o. Telefon: (064) 212-726 218-684 podjetje za varovanje premoženja Fax: (064) 214-558 S PONOSOM OBVEŠČAMO POSLOVNE PARTNERJE IN PRIJATELJE PODJETJA, DA IMAMO MED PRVIMI V SLOVENIJI IN EDINI NA GORENJSKEM OD MAJA 1995 LICENCO ZA OPRAVLJANJE VARNOSTNE DEJAVNOSTI, KI JO PODELJUJE ZBORNICA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZASEBNO VAROVANJE V SOGLASJU Z MINISTRSTVOM ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE. M KLUB 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 lt 4« SLOVENCI NA KOROŠKEM Slovenci na Koroškem volijo svoj parlament Predsednik Olip ali Apovnik V nedeljo, 18. junija, se je začel na Koroškem drugi krog volitev novega narodnega sveta koroških Slovencev. Dvajset od 60 predstavnikov je bilo izvoljenih v prvem krogu, volilo pa je 4428 volilnih upravičencev od 5680 vpisanih v volilni imenik. Predsedniška kandidata Nanti Olip in Pavle Apovnik. Kranj, 20. junija • Udeležba je bila v prvem krogu presenetljivo dobra, saj je glasovalo več koroških Slovencev kot na primer na zadnjih deželnoz-borskih volitvah za slovensko Enotno listo. Sedanji narodni svet, pobudnik glasovanja za skupno krovno organizacijo Slovencev na Koroškem, je zadovoljen z odzivom sonar-odnjakov, ponovno pa poziva k sodelovanju Zvezo slovenskih organizacij, ki nasprotuje akciji druge krovne organizacije Slovencev na Koroškem. V prvem krogu je bilo izvoljenih 20 članov novega narodnega sveta, narodnostnega parlamenta Sloevencev. Ker je članov 60, jih bo v drugem krogu, ki se je začel v nedeljo in bo trajal do 28. junija, izvoljenih Še 39, eno mesto pa bo zasedel predsednik. Slovenci, ki so se vpisali v volilni imenik, bodo lahko izbirali med 151 imeni. Predsednika novega Narodnega sveta še ni. V drugi krog sta se uvrstila dva kandidata z največ glasovi: Nanti Olip, ki je dobil 1394 glasov, in dr. Pavle Apovnik, za katerega je glasovalo 1313 volivcev, tisti, ki bo v drugem krogu dobil največ glasov, bo novi predsednik novega narodnega sveta, predsednik sedanjega dr. Matevž Grilc pa se je kandidaturi odrekel. V nov narodni svet so bili v prvem krogu že izvoljeni Martin Wastl (Dobrla vas), mag. zalka Kuchling (Djekše), Franc Starz (Škocjan), Jože Urank (Galicija - Šmarjeta v Rožu), Janko VVoschitz (Žrelec), mag. Janko Kulmesch (Celovec in okolica), prof. Jože VVakounigg (Bilčovs -Kotmara vas), dr. Franc NVutti (Borovlje), Flori Jug (Sele), Gabrijela Partl (Bistrica v Rožu), Micka Miškulin (St. Jakob v Rožu), Anton Miksche (hodiše), mag. Mirko Oraže (Vrba), Valentin Kargl (Bek-šteijn), mag. Urban Poptnig (Straja vas), Bernard sadovnik (Globasnica), Franc Jože Smrtnik (Železna Kapla), Joža Habernik (Žitara vas) in Fric Kumer (Pliberk - Suha). • J. Košnjek Kresovanje na Joštu Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj vabi na kresni večer na Jošta. Kresovanje bo pred praznikom slovenske državnosti in na sam kresni večer, to je v petek, 23. junija, po 19. uri. Kresovanje bo spremljal kulturni program in maša, govoril pa bo predsednik sveta SKD Izidor Rejc. Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: l neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja \anni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katenh je sestavljena, m lahko pomeni npr. večdruzinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14 ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blaži revmatične težave, bolečine, v križu, hrbtenici in sprošča psihično napetost ■ torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blaži tegobe sodobnega načina življenja. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor končuje majsko in začenja junijsko zasedanje Na dnevnem redu matura in zdravila V primeru uspešnega zaključka majske seje naj bi se junijska začela danes z zelo obsežni«1 predlogom dnevnega reda. Ljubljana, 20. junija - Za včeraj je bilo napovedano ^nadaljevanje oziroma dokon-^ranje majske seje, s katere je ostala samo ena točka dnevnega reda: predlog zakona, po katerem naj bi do sprejema ustreznega zakona o položaju verskih skupnosti zadržali vračanje premoženja, predvsem gozdov verskim skupnostim in redovom, razen sakralnih objektov. Poskusi sprejema tega zakona so propadali drug za drugim zaradi nesklepčnosti, ki so jo povzročali poslanci opozicije skupaj s krščanskimi demokrati. Izhoda sta dva: ali sprejeti zakon v tretji obravnavi ali ga umakni- ti z dnevnega reda. Slovenski krščanski demokrati so ostro proti temu zakonu. Zaplet v državnem zboru naj reši "ideološka koalicija", kamor prištevajo Liberalno demokracijo, Združeno listo in Slovensko nacionalno stranko, in zagotovi sklepčnost, kar pa je bilo vsaj doslej očitno problem. Koalicijska pogodba partnerje zavezuje k pospeševanju uresničevanja zakona o denacionalizaciji, ne pa k zaviranju ali spreminjanju. Za danes je sklicana nova, junijska seja državnega zbora, ki pa se ne sme začeti prej, preden prejšnja ni končana. Predsednik parlamenta Jožef "Privatizacijska" seja preložena Sprva je bilo predvideno, naj bi bila včeraj, 19. ^''i izredna seja o problematiki privatizacije. Na ustre državnozborski komisiji, ki jo vodi Izidor Re]c> ugotovili, da gradiva še niso ustrezna in so Z predlagali, naj bo seja v začetku julija. . j Sploh ima državni zbor do počitnic natrpan dnevni r ■ Ob dnevu državnosti naj bi se poslanci zbrali na s'°Je' * seji, še ta mesec pa tudi na žalni, na kateri bi se poklo spominu na mrtve v povojnih pobojih in se v imenu drl opravičili za ta dejanja. Kdaj bo ta seja in če sploh bo ]i vprašanje. Zanesljivo pa bo pred koncem meseca izre' .. seja, na kateri bodo obravnavali in sprejemali letosnj proračun in zakon o izvrševanju proračuna. ___; Pobuda skupine poslancev Presodi naj ustavno sodišče Ljubljana, 20. junija - 31 poslank in poslancev državnega zbora je podpisalo zahtevo Ustavnemu sodišču za presojo in za razveljavitev 2. odstavka 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki skladen z ustavo, zlasti pa ne z ustavnimi načeli enakosti volilne pravice, enakosti prea zakonom in demokratičnosti. Ustava določa, da sestavlja državni zbor 90 poslancev državljanov, ki se izvolijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Zakon o volitvah v državni zbor (2. odstavek 93. člena) pa omogoča strankam, da vložijo spiske kandidatov oziroma tako imenovane nacionalne liste, po katerih imajo eni kandidati prednost pred drugimi kandidati iste stranke, čeprav so ti dobili več glasov. To določilo ni skladno z ustavo, niti ne z načelom enakosti volilne pravice, enakosti pred zakonom in demokratičnosti ustavne ureditve. Nacionalne liste omogočajo sestavo državnega zbora v nasprotju z voljo volivk in volivcev. Zato predlagajo poslanci s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem presojo Ustavnega sodišča. • J.K. Školč predlaga za tokratno sejo obsežen dnevni red. Vlada predlaga umik predloga zakona o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah, ker se je pojavilo toliko različnih mnenj, da je treba predlog zakona zastaviti znova. Sedanjemu predlogu bi se v državnem zboru slabo pisalo. Na dnevni red tokratne seje gre več predlogov, ratifikacij meddržavnih sporazumov, končno pa je po hitrem postopku predlagana tudi obravnava zakona o začasnem financiranju ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Državni zbor naj bi obravnaval tudi predlog zakona o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometne dejavnosti, predlog zakona o najemu posojil in poroštvu za najeta posojila za odkup letošnjega pridelka pšenice, predlog , kona o dopolnitvi zakona j začasni prepovedi privatiz2' ( cije pravnih oseb in pteff t ženja v lasti RepubU** i Slovenije in predloga i»\ l nov, ki urejata plačevanj* [ prispevkov za socialno za v*' • ovanje. Poslanci naj bi obf£ j navali predlog spreme"1" !f zakona o političnih strank*1, , predlog dopolnjenega zako" l o zdravstveni dejavnosti, Pfe dlog zakona o maturi, prej* zakona o maturi in p&dm zakona o varnosti ces.-prometa. Na dnevni red *' bi končno prišel predlog,*? kona o Skladu za pop,a ,j vojne škode, predlog zak' S!T'trd"kba° P^1 v donyg'at "a harmoniko, njegova stranka uspešna na volitvah. Kljub začetni ne^-k nost. s harmoniko se je vse dobro izšlo. • J K sIik" G #| dovinske korenine. Dežele^ bi imele svoje organe in oD'jjj večjo veljavo pa naj bi tudi referendumu državljaj1^ Državni zbor naj se zniža 2, na 40 poslancev, državni j pa naj se ukine. S tefl1^, . ljudem vrnili zaupanje v ^ . mokracijo, so zapisali. * y ^ Mednarodna konferenca v Poljčah ^ Ljubljana, 20. junija - V organizaciji ministrstva za obran1 poteka od 19. do 23. junija 1995 v republiškem centru za obf p usposabljanje v Poljčah mednarodna konferenca o globalno pozicioniranje, predvsem na področju zračnega pr Med uedeleženci so predstavniki 12 članic Partnerstva * f ZDA, sosednjih držav in Slovenije. Poudarek konference^ uporabi sistema za globalno pozicioniranje za potrebe na_Jfi^ civilnega in vojaškega letalstva. Upravitelj tega sistema je vojska, ki sodeluje z 10-člansko delegacijo. • S. S. SBMcJJMGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisna podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak /1*'1* in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, PJ # Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Pjf jjji za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon 064/2*^^» telefax: 06^222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časop>s 1 j|(.u-ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ce Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. ___' Priprave na obnovo ceste skozi Sv. Duh se približujejo koncu Cesta skozi Sv. Duh prihodnje leto sbrih letih priprav vse kaže, da bo obnova ceste med Škofjo Loko in Žabnico in gradnja pločnikov slednjič le stekla. Bodo to črno točko upoštevali tudi pri državnem proračunu? vi na tedanjem občinskem kater* 01 SVetu Javno povprašali ne-|kda: j.Preb«valce Sv. Duha o tem, do ž'vj«ii bodo morali za njihovimi ftU)jra,j0,eJami in vrtnimi ograjami 1^/' «>vašćani, in koliko svec ob Lj|0s* moralo zagoreti, da bodo Start ■ Se Je»kot 50 nam PovedaIi *5ec ',e nekaJ Premakni'o. pred sooj^.601 so dobili praktično vsa r*sno -ato sedaJ končno lahko ^dni 2aVneJ° končne priprave na th>jJ*j'vUl seveda boj za denar, saj H?• "T™0 cesto- Občina ima svoj ^'^Pripravljen. so že izvedbeni projekti vse ka*Vsen muKan in naporih bomo lojla k prišli do pravnomočnega Osn0 Js'Cega dovoljenja in na tej "'Črto « izvedbenih gradbenih fotoni nam Je deJal škofjeloški n hor Draksler, ko smo aH.' 'Povp io K ga ce?ali' kako kaže z rekonstrukci jh ?n\rti skozi Sv. Duh. Položaj Edini še nerazrešeni del ceste med Škofjo Loko in Žabnico ostaja križišče pri Kovaču, ki je zaradi ovinka še posebej nevarno. Kakšna bo rešitev, da bosta nanjo pristala tudi prizadeta lastnika zemljišč? • Slike Š. Ž. Prisilil, da so celotno cesto od odkupe zemljišč, po informacijah, ki bo natančno pokazalo, koliko zeml- Gre^Ce do križišča ob Sušci na van,a U razdelili na pet etap, prizadela Pr2a Pripravo vsega potrebnega leto loof te ceste Pa segajo že v jenje r_L Veljavno lokacijsko dovol-Hu^--. na osnov* lokacijske iritacije najpomembnejši del ^hiti ^.unu so na ob kulturnem ficr Je D''° naJveč nesreč, na črno postaviti svetlob-^e8tjA0zorilo na prehod .pešcev. pf. e pa kaže vse globlje rane. vanjjav' *e omogoča začetek pridobili* enj2emlJiSČ in odkup objektov, le 1 bileetapiue iščejo take rešitve> ki Ikofji*LokTdobre"ii"ufaje jih imajo, pa je Družba za državne ceste Slovenije že naročila izdelavo tudi izvedbenih projektov. Bodo amandmaji kaj zalegli Po dosedanjih informacijah je v državnem planu predvidenih 109 milijonov za nadaljevanje rekonstrukcije ceste v Selški dolini od Praprot-nega do Dolenje vasi, za cesto skozi Sv. Duh pa pričakujejo, da naj bi letos dobili za vsa pripravljalna dela. Odločilno seveda bo, ali bo v sredstvih, ki so v državnem proračunu s prerazporeditvijo dodatno zagotovljeno za ceste (2,5 milijarde tolarjev), kaj predvidenega tudi za to cesto, ali so torej amandmaji, ki so bili vloženi na proračun, kaj zalegli. Ker je škofjeloški župan gradbeni inženir, torej "od stroke", nam je razložil osnovne rešitve: cestišče, ki je preozko, se razširi na vsaki strani za pol metra (tako da bo cesta enake širine na vsej dolžini od Škofje Loke do Kranja), za rešitev pešcev in kolesarjev pa je bilo kar precej variant. Zaradi pritiska lastnikov zemljišč so morali združiti pločnik in kolesarsko stezo. Pogovorov z lastniki zemljišč je bilo izredno veliko, in so trajali kar dobri dve leti, vse, ki pa so pri tem prizadevno sodelovali, pa je po mnenju župana potrebno pohvaliti. Pri tem so sodelovali tako predstavniki krajevne skupnosti, delavci občinske uprave, kot tudi predstavniki iz republike, s katerimi imajo v fradjj najboljši kompromis med Slr°keen°- Prometnimi zahtevami *** bi Wv 'nteres' lastnikov zemljišč, Z$ "'l1^101 manj prizadeti. bili c 2acetek del pa je potreben žari luul acnar- zato s' občina dr*av ua< da bi bila ta cesta v ^ viln Planih upoštevana, kar se ž(WS°k°. Ker je obnova ceste °^0dn,a z urejevanjem pločnikov, v$e t nJavanja in javne razsvetljave - 'etos°gu občinskega proračuna za va. K ?topredvideli potrebna sredst- "^Vn Pa se DO i/tek'a razPrava o °b ko m Proračunu, pa bo jasno šele SgaxCu lega meseca. Če ne bo šlo ^Pra °odo. samo za to, da bo ^Prei^ na 8racm.i0 nemoteno tekle I« občinska sredstva usmerili v Manjka še kompromis pri Kovaču V pogovore z lastniki zemljišč se je neposredno vključil tudi župan, saj je z dvema lastnikoma kazalo, da do dogovora ne bo mogoče priti. Ocenil je, da ni bil denar, oz. nadomestilo za izgubljeno zemljišče glavni problem, pač pa način rekonstrukcije ceste, ki bo v ozkem koridorju v tem naselju, seveda vplival na neposredne sosede. Ker zemljišč za zamenjavo občina nima, se je bilo potrebno dogovoriti za dovolj natančno oceno vrednosti izgubljenega, zato so pri tem še E)osebej natančni in pozorni. Lastniki >odo še v pripravljalnem obdobju dobili plačanih 80 odstotkov zemljišča, ki bo pri tem uporabljeno, 20 odstotkov pa ob sami izvedbi, ko se IV«. ----.------------------------------------------------_— Htlc'jska postaja: Vzrok nevarnosti je tudi cesta Favnama cesta S[ev,lka 319, odsek I109. h poteka skozi Virmaše, Sv Duh in j ?°''c'/j/f ^° Promem> varnosti eno najbolj perečih področij, menijo na škofjeloški j ty ' P°staji V letu 1995 so v petih mesecih obravrtnvali le 11 prometnih nesreč, ftyo [flTdlani 25. Ta cesta je lani zahtevala eno iivlienie, enako predlani, število \ V Hfoi*0dovanih pa je letos že dve, lani pa vse leto tri fo" &hj» ^° ie na °hmočju Policijske postaje škofja Loka prometna varnost v J ";p0 u nojslabša, k čemur je pripomoglo tudi stanje vozišča na tem odseku foši l*1 vzrok nesrečam je po mnenju komandirja Edvarda Rovtarja ^etj°Vani* omejitve hitrosti v naselju, zato prav na ta odsek najpogosteje ^rtd[0J° Patrulje in radarsko kontrolo hitrosti. Letos so dali sodniku za prekrške 32 c% lfyvJ-a raznovrstne kršitve cestno prometnih predpisov, lani III leto poprej pa l^'vQfl' Zavedajo pa se, da je njihov vpliv omejen, saj ocenjujejo, da lahko policija j bi^ku* Prometno varnost le od 3 do 5 odstotkov, vse drugo pa je odvisno od vzgoje j '°omembnejših nalog sveta v etu, dolgotrajna prerekanja okrog statuta pa so tudi Eovzročila, da se je nabralo ar precej nujnih zadev. Razprava o proračunu je pokazala, da so nekatere svetnike KS in drugi proračunski uporabniki oborožili s stališči, saj smo slišali nekaj Gradiva le po naročilu Tudi odzivi iz KS na predlagano gradivo za občinski svet so sprožili vprašanje komu naj bi to gradivo pošiljali. Po dolgotrajni razpravi je bilo končno sklenjeno, da gradivo dobe vsi proračunski porabniki (KS, zavodi in nekatere organizacije), podjetja pa le ob naročilu in plačilu. Smeti bodo dražje Ena od posledic drobitve na nove občine bo očitno tudi začetek medsebojnega poračunavanja stroškov, ki ji" deponija povzroča. Štirje župani na območju nekdanje občine Skofja Loka so se sporazumeli, da se odlaganja na skupno deponijo odpadkov obračunavajo po dosedanjem ceniku, občine pa so se morale tudi obvezati, da bodo do sprejetja delitvene bilance sodelovale pri nadaljnjem reševanju skupne regijske deponije, urejevanja sedanje v Dragi m dostopne ceste. Občinski svet je predlog tovrstnega medobčinskega sporazuma potrdil, sklenil omejiti količine brezplačnega odlaganja odpadkov industrije izolacijskih materialov Termo ter podvojiti višino rente, ki pripada okoličanom. • Š. Ž. odločnih besed o tem, kaj vse je v predlogu izpuščeno. Med najpomembnejše opozorilo vsekakor spada dejstvo, da za kulturne domove ni predvidenih sredstev, čeprav so že več let brez pomoči prepuščeni iznajdljivosti njihovih upravljavcev. Tam, kjer te manjka, se utegne zgoditi, da se domovi, zgrajeni v zgodnjih 50. letih podrejo, kar bi bila, kot smo na seji slišali, prava kulturna sramota. Tudi na pokopališča je že dolgo časa pozabljeno in prepuščeno v celoti KS, sklicevanje na to, da so to objekti individualne rabe pa je na robu dobrega okusa. Na vprašanje koliko je predvideno za ureditev urbanističnih dokumen- Z zasedanje tržiškega občinskega sveta Trije svetniki razrešeni Pred izborom nadomestnih svetnikov bodo morali imenovati novo občinsko volilno komisijo, saj je dosedanja odstopila. Tržič, 16. junija - Na šesti seji občinskega sveta v Tržiču so opravili več imenovanj, zaradi nezdružljivosti funkcij pa so razrešili tudi tri člane sveta. Odložili oziroma umaknili so dve točki dnevnega reda, eno pa so obravnavali le delno. Za dva kulturna nastopa na tujem bodo namenili Eo 150 tisočakov, kar pa ne o zmanjšalo financiranja rednih dejavnosti. Občinski svet je najprej potrdil predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da se v svet zavoda Gorenjske lekarne Kranj imenuje Bojana Kališ-nik Sušnik, članica občinskega sveta. Ista komisija je dala predlog za imenovanje občinske komisije za povojne poboje, pravno dvomljive procese in tovrstne nepravilnosti. Svetniki so se strinjali, da bodo v njej delali Vincenc Perne iz Loma, Franc Primožič iz Tržiča, Jože Južnič iz Križev, Jože Prašnikar iz Žiganje vasi in Danijel Zupan iz Tržiča. Potrdili so tudi komisijo za odškodnino Ko-vorju zaradi deponije odpadkov, v kateri so Anton Pušavec, Borut Sajovic, Janez Perko, Alenka Markun in Jana Grohar. Predlog imenovanja članov komisije za ogled stanovanjskih razmer in dodelitev socialnih stanovanj ni bil pravočasno pripravljen, zato so to točko umaknili z dnevnega reda. Sprejeli so predlog, da se Marjan Kralj na lastno željo razreši kot član nadzornega odbora, namesto njega pa se imenuje Milan Marinsek, član Slovenske ljudske stranke. Dalj časa so se zadržali pri sprejemu ugotovitvenega sklepa o nezdružljivosti funkcij treh članov občinskega sveta. Ignac Primožič, član z liste Zelenih Tržiča, namreč opravlja naloge vodje občinskega urada za prostor in okolje, njegov strankarski kolega Niko Ahačič dela za ta oddelek pogodbeno, član SDSS Darko Veternik pa skrbi v občini za kmetijstvo prek javnih del. Ker so v pogovorih pred sejo vsi izrazili pripravljenost za odstop iz občinskega sveta, so jih razrešili z dolžnosti svetnikov. Na imenovanje nadomestnih članov bodo morali še počakati, saj potrebujejo najprej predloge za imenovanje nove 8-članske volilne komisije občine Tržič. Dosedanja je namreč odstopila, o razlogih za to pa niso govorili. Na seji niso dosegli soglasja o predlogu za spremembo in dopolnitev odloka o javnem redu in miru, po kateri naj bi povečali kazni za parkiranje na nedovoljenih mestih in dostavo blaga izven dovoljenega časa. To točko so preložili na prihodnjo sejo, do katere naj bi predlagatelj pripravil tudi predloge za več reda na razpoložljivih parkiriščih v mestu. Le polovično so potrdili predloge na osnovi razpisa za izredne kulturne programe občine; tako so odobrili po 150 tisočakov združenju prijateljev umetnosti Lumen za izvedbo oratorija Mesija v Borovljah in Pihalnemu orkestru Tržič za gostovanje v nemškem mestu Bruchsalu. O šestih programih posameznikov in skupin, ki presegajo okvire rednega dotiranja kulturne dejavnosti, se bo izrekla komsija za družbene dejavnosti pred sprejemom letošnjega proračuna. • S. Saje tov, ki so znani škofjeloški problem, svetniki niso dobili prav prepričljivega odgovora zato so nekateri ocenili, da se študiju razvojne strategije posveča (pre)malo pozornosti. Vprašanje je tudi, ali je predlog, da se nekaj sredstev nameni za polepšanje mesta, zgolj filozofija, kot je bilo to označeno iz županovih ust. Sicer pa se je ob proračunu, kot tudi ob posebni točki -določanje vrednosti točke za nadomestila stavbnih zemljišč, pokazalo, da gospodarstvo zahteva razbremenitev, zato je bilo sklenjeno, da se morajo v občini takoj lotiti priprave novega odloka. Klub direktorjev je tudi pisno opozoril na to, da bi prav pri stavbnih zemljiščih morali misliti na položaj izvoznikov. Pri več postavkah je bilo tudi opozorjeno na odnos do odročnejših krajev, ki bi v novih kriterijih in občinski politiki zaslužili več pozornosti. • Š. Žargi Komunala lahko začne Ker škofjeloški proračun zamuja, saj so šele začeli razpravo o njem, so se občinski svetniki odločili, da mimo tegaprižgejo "zeleno luč" najnujnejšemu investicijskemu vzdrževanju na področju komunale. Na zadnji seji so namreč potrdili predlog loške komunale, da lahko nadaljuje z deli na plinifikaciji ter izvaja načrtovana vzdrževalna vlaganja v kanalizacijo in vodovod. Ker velja nekdanje Komunalno podjetje - sedaj Loška komunala, pri večini za zaupanja vrednega investitorja, upravljavca in vzdrževavca, so se svetniki prav na zaupanje odloČili, da naj z deli, kljub nesprejetemu proračunu nadaljuje. Na vprašanje, zakaj se pri plinifikaciji vlaga v kotlovnice, ki niso občinska last, je bilo pojasnjeno, da je to le soudeležbo. Gradben sezona torej ne bo zamujena^ Žičnica na Krvavec spet začela voziti Cerklje na Gorenjskem - Ponovno je začela vozu* kabinska žičnica na Krvavec, ki so jo ustavili v začetk«* meseca maja letos. Po končani smučarski sezoni so jy temeljito obnovili in med drugim staro žičnato vrv zamenjali z novo. Odslej bo Žičnica vozila vsak dan od & do 17. ure ob polni uri, po dogovoru za večje skupine pa tudi zunaj tega voznega reda. Posebej dobrodošla bo izletnikom in planincem, za katere je Krvavec primeflio izhodišče za krajše aH daljše ture. Ob tem pa so na Krvavcu odprli tudi gostinske objekte. J.K. Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta Nov nakupovalni center v Bistrici Po obravnavi idejnih zasnov so vnesli v osnutek bistvene pripombe krajanov, tudi urejanje funkcionalnega zemljišča k blokom. Tržič, 16. junija - Občinski svet v Tržiču je dal zeleno luč za javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta "Bistrica -nakupovalni center". Kot je predvideno s tem dokumentom, naj bi SGP Gradbinec iz Kranja ob izgradnji treh objektov poskrbel tudi za ureditev zemljišča med magistralno cesto Kranj - Ljubelj in lokalno cesto Kovor - Tržič. Na zahodni strani bi objekta A in B dopolnila nedokončano garažno hišo s sklopom lokalov, ki bi z različno ponudbo popestrili izbiro hrane in drugega blaga. Obenem je v kleti predvidena izgradnja garaž. V objektu C na vzhodni strani bi uredili prodajalne, ki potrebujejo večje površine. S to stavbo bi se sedanji trgovski center razširil proti jugu. Okolico bi zasadili s kupinami drevja in grmovnic, v mirnem delu pa bi uredili otroško igrišče za potrebe stanovalcev in morda tudi kupcev kot ugotavlja pripravljalec dokumenta Boštjan Žepic, zazidalni načrt ne posega v sedanje stavbe na tem območju, omogoča pa urejanje funkcionalnega zemljišča *■ blokom, ki doslej ni bilo odmerjeno. Programske zasnove za novi nakupovali}1 center je sprejela tržiška občinska skupše1' na že ob koncu leta 1993. Že poprej, so dokument izobesili v Tržiču in KS Bistrica-za tamakjšnje prebivalce pa so pripravil1 tudi javno obravnavo. Takrat ni bilo veliko pripomb, več zahtev pa so krajani Bistrice postavili pred nadaljnjo obravnavo v tržiŠk) skupščini lansko jesen. Takrat so delegat' zavrnili sprejem osnutka zazidalnega načrj ta, zato bo dopolnjen dokument v javo« razgrnitvi šele letos. Po razgrnitvi bodo v KS Bistrica ponovno pripravili javno obravnavo, morebitne pripombe pa vnes'1 v predlog zazidalnega načrta. • S. Saje Tržičani za razvoj demografsko ogroženih območij Na natečaju sodelujejo tudi letos Tržič, 16. junija - Glede na veljavno uredbo spadajo v občini Tržič med demografsko ogrožena območja naselja Gozd, Pristava, Loka, Slap, Čadovlje. Dolina, Jelendol in Grahovše. Občina Tržič je že v preteklosti izkoristila republiški natečaj za dodelitev sredstev, ki omogočajo spodbujanje razvoja teh območij. Z državno pomočjo za pripravo razvojnih programov je leta 1991 izdelala obvezni program razvoja demografsko ogroženih območij, leta 1993 pa program tržnega povezovanja v Gozdarsko kmetijski zadrugi Sv. Katarina. Natečaj za investicije je leta 1991 izkoristila za rekonstrukcije cest v Jelendol, naslednji dve leti za cesto v Grahovše, lani pa za prvi del prenove ceste v Postaj Med naložbami v infrastrukturo so le*0? dali prednost nadaljevanju del na loka'fj. cesti Pristava - Križe, za kar naj bi namcjrl nekaj več kot 16,6 milijona tolarjev. *** razvojnih načrtih bodo kandidirali 1 povračilo dela stroškov izdelave projekt«1 dokumentacije za sanacijo predora v V°K žanovi soteski (dobrih 597.000 SIT) in nac» j za usklajen_gospodarski ter_prostors* razvoj vasi Gozd' (2.195.000 Sit). Orng jene kandidature za pridobitev repubh'*^ sredstev za razvoj demografsko ogrožef1 območij v občini Tržič je občinski 5 potrdil v celoti. „ .„ S. S«je Z GORENJSKIH OBČIN kupnost Zminec jjt let samoprispevek za ceste j. ivalci Breznice in Gabrovega v krajevni hA?nos?1 Zniinec v občini Škofi a Loka so se na ^endumu v nedeljo odločili za samoprispevek. y £Sl"Ca' Gabrovo, 19. junija - V Breznici in Gahrovem prebiierV skuPnosti Zminec v občini Skofja Loka so se p^vaia v nedeljo odločali na referendumu o samopris-ofcjf lf"reciitev lokalne ceste Podpulfrca - Breznica in $0 J*.***^0* ***** Blegoška cesta - Gabrovo. Odločili ajjjT' J1** bodo samoprispevek plačevali pet let in na ta ^rvjfobifi skoraj pet kilometrov urejenih cest. o^S^to Poupulfrca - Breznica so krajani ob podpori Prisne Z?°s^ urejati že pred šestimi leti. Vsako leto so odsEh ■t-^61 denarJa m hkrati delali na posameznih ^UDmfcf $ Pa so 56 OD V°dp?Tl občine oziroma širše ^iR!? odio&u> da bodo cesti dokončno uredili. V petih 5^Pink ^ra|ani< & jih je gradbeni odbor razvrstil na šest I* Plin - 7Trilijona tolarjev. Celoten program, ki so °^ak skuPai 5 strokovnim delavcem na občini Miho Kefe*.Fa 'e ^cemen na 36 milijonov roiarjev. v^jj<^ren4Umskega odločanja v nedeljo se ie udeležilo 45 *r*,\ ^ *^>6 odstotka, za samopnspevek pa jih je ^valo 35 ali 77,77 odstotka. • A. Zalar S seje sveta občine Radovljica Sprejeli statut občine Radovljica Svetniki so na četrtkovi seji brez glasu proti sprejeli statut občine - Potrdili tudi osnutek poslovnika - Jože Dežman odstopa z mesta predsednika programskega odbora za organizacijo Radovjiških poletnih prireditev, Marko Smrekar pa z mesta predsednika odbora za celostno podobo Radovljice. Radovljica, 19. junija - Seje se je v četrtek udeležilo kar štiriindvajset od šestindvajsetih svetnikov, ki so največ pozornosti namenili obravnavi amandmajev k predlaganemu statutu občine. Najdlje so se zadržali pri tistem, ki opredeljuje (ne)profesionalnost funkcije župana in podžupana. Kot je v svojem predlogu amandmaja predlagal radovljiški župan Vladimir Černe, naj bi se župan sam odločil, ali opravlja svojo funkcijo poklicno aii nepoklicno. Zupan je pri tem poudaril, da je v razmerah formiranja nove kjja občinskega sveta Kranjska Gora poračun pod drobnogledom „Jiska Gora, 19. junija -rjjot za gospodarstvo je PjpHI vrsto pripomb k os-proračuna občine J>i«ka Gora. ki so bile vse H* w» smiselne. Zakaj se ne Eg taksa in zakaj nihče ne Jjttje odškodnine za odvzem fjmctta? Čigava je stavba, v i^ifri posluje Turistično društ- ^a minuli *0rskeuunua se^ kranJsko-R sv 8a občinskega sveta so ftipomK 1 najprej seznanili s "Vv ' odbora za gospo-•tr fj-0, obrt in podjetništvo Etfen 3nxe' ki «a vodi Miro ^sren MoJstrane. Odbor je NbTaI več tehtnih Pri- mjL* osnutku proračuna «S£ Kranjska Gora za ffie eto- Si nr Je med drugim ug°-MjaL se kliub še vedno h tat0blra ^ksa od reklam- V%m v obenem Pa klJub ^dbe 0nčmam izkopanega SS^? Sramoza te odš-' tem £ninče ne zahteva in se °db0Jf8ublia veliko denarja. le stavK tudi ni bil° Jasno, ali iS h V kateri dela Turis-astob?U tVo Kranjska Gora W»',*eV °Pren,e v gasilskem orodišču, denar za nov ^le(je*ni PIapor pa naj bi zbrali vsaj do 100. obletnice. Hseljj t* 1°' da Je TOed podpornimi člani večina prebivalcev Huh ' ^ad'če, Popovo in Paloviče - nekaj jih je tudi ^Pelo ^raDna Peračice, jim bo to do takrat gotovo • * Besedilo in slika: S. Saje organizacij Tržič Že vrsto let - kar 25 - organizira oglede gledaliških ore-dstav in drugih kulturnih prireditev izven občme. V teh letih se je prireditev udeležilo več kot 2500 stalnih in tudi manj stalnih obiskovalcev. Ob finančni pomoči in dobrem poslunu občine Tržič si TržiČam lahko ogledajo vse pomembnejše kulturne prireditve v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah ali v Mariboru, Celju in Novi Gonci. Vsako leto pa obiščejo tudi pomembne slikarske razstave v Benetkah. Konec tega tedna, v soboto, bo ZKO predzadnjič v tej sezoni popeijaia Tržičane na ogied predstave Šta-jerc v Ljubljani avtorja Toneta Partljiča v izvedbi igralcev Mestnega gledališča tjublianskega. Sezona pa se bo zaključila 30. junija z ogledom predstave Evgena Carja PoreduŠov ianoš V teh dneh tudi '.e /.oirajo programe .srednjih kulturnih ustanov /.& sezono 995/y6. • Boris K ud uric organiziral v nedeljo, 18. junija 1995, srečanje članstva iz gorenjskih občin na Kofcah, ki se ga je udeležilo okrog 300 članov, gostov in prijateljev stranke. Srečanje se je začelo s sv. mašo v kapelici pod Kofcami, ki jo je daroval tržiški dekan g. Franc Maček. Sledil je pohod do Doma na Kofcah, kjer je po pozdravnem nagovoru predsednika g. Pavla Ruparja, g. Branka Grimsa, tajnika občinskega sveta Občien Tržič g. Andraža Žitnika in predsednice socialdemokratinj gospe Tatjane Koprol, potekal družabni program. Za otroke je bila organizirana planinska učna delavnica, pripravljen pa je bil tudi srečelov, katerega izkupiček je bil namenjen kot prispevek za nakup računalnikov za slepo in slabovidno mladino v Škofji Loki. Za prijetno razpoloženje je skrbel ansambel Tretji človek, za hrano in pijačo pa osebje planinskega doma in planšarji na Kofcah. Ker je bilo vreme ugodno, so se mnogi odpravili na Veliki vrh in Kladivo in na prijeten sprehod do bližnje planine Šije. Med prireditvijo je potekal tudi sestanek predsednikov odbora gorenjske regije SDSS, kjer so se dogovorili za nadaljnji potek dela. • Jana Grohar Praznik cvetja v Cerkljah Cerklje na Gorenjskem - V Cerkljah se pospešeno pripravljajo na letošnjo osredno turistično prireditev Praznik cvetja in obrti, ki ob v osnovni šoli v Cerkljah od 30. junija do 2. julija. Zanimanje cvetličarjev kot vrtnarjev kot tudi obrntikov je precejšnje, veseli pa so sodelovanja gospodinj iz vasi pod Krvavcem, ki za razstavo pripravijo najlepše cvetje. V času razstave bo tudi več spremljajočih prireditev in predstavitev, urejene pa bodo tudi vasi v vsej cerkljanski občini. Janez Kuhar 700 let Župnije Sora Koncert ob koncu leta Medvode, 19. junija Učenci Glasbene Šole Franca Šmrma podružnica Medvode bodo v nedeljo, 25. junija, na dan državnosti, že drugo leto nastopili na koncertu ob zaključku šolskega leta Zaključni koncert pripravlja krajevna skupnost Medvode skupaj i Glasbeno šolo v blagovnem centru Loka v Medvodah. Prireditev ob dnevu državnosti se bo začela ob 19 30 s promenadnim koncertom godbe Medvode Na koncertu ob zaključku učnega leta Glasbene šole pa bodo nastopili harmonikarji, učenci flavte, klavirja in orgel. Gostja koncerta, ki bo v avli ob 20. uri, bo tudi Mojca Zlobko, ki bo zaigrala dve skladbi na harfi. Glavni pokrovitelj koncerta, ki sodi v letošnji program prireditev ob 700-letnici Župnije Sora je Gorenjski glas. * A. Ž. "Žagarjevi" taborniki v Smihei Kranj - Taborniki roda Stane Žagar ml. bodo letos taborili od 22. julija do 5. avgusta v Šmihelu pri Žužemberku (ob Krki). Vsi, ki bi želeli z njimi na taborjenje, lahko dobite dodatna pojasnila v rodovih prostorih v zaklonišču pri novem olimpijskem bazenu v Kraniu ali po telefonu št. 632-338 »Janez). Taborniki že dobro vedo, kaj je taborjenje, za tiste, ki še niso, pa kratko pojasnilo: :o je spanje pod milim nebom, učenje, zabava, delo, krst, orientacija, nočni pohodi... • P.S. Igre šolarjev in staršev Naklo, 20. junija - Jutri, 21. junija 1995, ob 17. un bo na nogometnem igrišču v Naklem prvo srečanje treh osnovnih šol v občini Naklo. Ob koncu šolskega leta se bodo učenci razvedrili skupaj s starši in učitelji ob raznih zabavnih igrah. Razen tekmovanj med učenci iz Naklega, Dupeij in Pod-brezij bodo svoje veščine predstavili mladi gasilci iz Naklega, v kulturnem nastopu pa bode sodelovali pevci mešanega pevskega zbora Dobrava in kitarist Aljoša Korenčan, nekdanji učenec naidanske šole. Udeležence srečanja bo nagovoril tudi tvan Stular, župan občine iNakio. • S. S. Uradne ure Občine Bohinj Boh. Bistrica > Bohinjski župan Franc Kramar e z uredbo določi delovni čas in uradne ure občinsice uprave. Delovni čas je tako v ponedeljek, torek m četrtek od 7. do 15. ure, v sredo do 17. in v petek do 13. ure. Uradne ure, v katerih se bodo občani lahko obračali na Župana, tajnika občine m druge delavce občinske uprave, pa so vask dan, razen srede, od 10. do 12. ure in v sredo od 15. do 17. are. • M.A. Gobarji proslavili 25-letnico Milje, 19. junija - Na balinišču na Miljah ob reki Kokri so v soboto dopoldne proslavili 25-letnico uspešnega delovanja člani Gobarske družine Kranj. Dolgoletnim članom so za delo v družini podelili plakete in priznanja. Plakete so podelili Francu Žumru, večletnemu predsedniku družine, Dragu Novaku, ki je bil več let gospodar družine, dolgoletnemu predsedniku Božu Malovrhu in Zavarovalnici Triglav tradi cionalno materialno pomoč pri uresničevanju programa družine. Bronaste plakete so dobili Franc Vrhovnik, najbolj prizadeven prepoznavalec gob v družini, Franc Dolenc prav tako prepoznavalec gob in organizator razstav, Ciril Nardoni in Alojz Jenšterle za 25-letno delo v družini. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki gobarskih družin, s katerimi vsa leta sodelujejo in predstavniki organizacij, ki so podpirale n jihove programe v petindvajsetih letih. Članom družine pa je čestital k jubileju tudi župan mestne občine Kranj Vitomir Gros. Konjeniški maraton v Smledniku Smlednik, 19. junija - Konjeniško društvo Smlednik, ki je začelo delovati lani jeseni, je v soboto pod pokroviteljstom Gorenjskega glasa in še nekaterih drugih sponzorjev organiziralo prvi konjeniški maraton - Endurance na Gorenjskem. Ta tekmovalna disciplina ima vse več simpati-zerjev v Evropi, z zanimanjem pa so si jo v soboto ogledali tudi številni udeleženci prireditve v Smledniku. Za tekmovanje se je prijavilo 21 tekmovalcev, uvstilo pa se jih je le šest. Tekmovalci so namreč morali preskusiti kondicijske sposobnosti na progi dolgi dvakrat po 15 kilometrov. Predsednik Konjeniškega društva Zoran Kos nam je povedal, da je presenečen in seveda zadovoljen, da je za prvo tovrstno tekmovanje bilo tolikšno zanimanje med tekmovalci iz vse Slovenije in da si je tekmovanje ogledalo tudi veliko obiskovalcev iz raznih krajev Gorenjske in ljubljanskega območja. • A. Žalar Zveza šoferjev in avtomehanikov Kranj Tekmovanje poklicnih voznikov V začetku meseca je vodstvo ZŠAM Kranj pripravilo tudi Učno uro v prometu za učence tretjih in četrtih razredov osnovnih šol. Kranj, 15. junija - Akcija Učna ura v prometu se je letos za učence tretjih in četrtih razredov osnovnih in podružničnih šol domala na celotnem območju nekdanje občine Kranj začela 30. maja in je trajala do 5. junija. Vanjo pa je bilo vključenih 870 šolarjev. Tokrat so jim člani ZŠAM skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj predstavili novo križišče na Laborah, gradnjo semaforskega križišča in bodoči promet v Britofu in še posebej nevarno križišče Brniške ceste s cesto Britof - Delavski most. ZŠAM Krnaj pa je razpisalo tudi proste spise na tematiko letošnje učne ure. Tiste, ki se bodo odzvali, bodo jeseni popeljali v Ljubljano. Ko bo izšel novi zakon, pa bodo pripravili za mentorje in učence tudi posebno razlago zakona. Sicer pa je kranjsko društvo med aktivnejšimi v Sloveniji. Tako za jutri, sobota, 17. junija, pripravlja 14. državno delovno tekmovanje poklicnih voznikov in 2. državno tekmovanje avtomehanikov Slovenije. Tekmovanji bosta v podjetju Alpetour na Pnmskovem. Začeli pa se bosta ob 8. uri. Zaključek tekmovanja bo ob 17. uri, po tem pa bo družabno srečanje. • A. Ž. Dež ni pokvaril frajtonarskega razpoloženja v Besnici Prvak Svetlin, Grašiču pa prstan Turistično društvo Besnica je v nedeljo že četrtič organiziralo Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev s koncertom Alpskega kvinteta. Besnica, 19. junija - Turistični delavci v Besnici so kljub številnim prireditvam za minuli vikend uspeli pripraviti zanimivo in veselo prireditev, ki se je kljub ne ravno najlepšemu nedeljskemu popoldnevu udeležilo okrog dva tisoč ljubiteljev diatonične harmonike in ansambla Alpski kvintet. Kar sedemdeset tekmovalcev se je letos prijavilo na tekmovanje za gorenjskega prvaka in uvrstitev na 15. Zlato harmoniko Lju-bečne. Prireditelji so se tudi tokrat potrdili. Kljub rekordnemu številu prijavljenih do zdaj, je prireditev potekala brez zastojev. Nekaj po 22. uri je sklenil svoj koncertni nastop tudi Alpski kvintet. Tekmovanje harmonikarjev se je začelo ob 14. uri, pred V polflnale za zlato harmoniko Ljuhečne so * uvrstili Boštjan Sla**, Andraž Kamnar, Vros Šubelj, Robert Žibert,To-mai Hribar, Dejan RW> Grega Kočar, Matjal K* kalj, Ambrož Bogataj, Andrej Svetlin, Klen** Grašlč, Tomai Berto*; celj, Borut Hočevar, Voj' ko Ukmar, M ar) a* Rozman in Andrej Piv~ Finalnega tekmovanja p* se bodo udeležili veterani Franc Fabijan, Alojz G* vekar, Pepca Bleje in M«9 Magister. zbor iz Besnice in Folklorna skupina Mali vrh Nemilje Podblica. V drugem delu pa Strokovna komisija je izbrala tudi nastopajoče, ki se bodo letos predstavili na audio kaseti. To bodo Andrai Kamnar, Grega Kočar, Matjaž Kokalj, Dejan Raj, Andrej Svetlin, Klemen Grašič, Vojko Ukmar, Ambrož Bogataj, Andrej Pivk, Metod Fraprotnik, Franc Fabijan, Pepca Blejc, Borut Hočevar, Miro Magister, Boštjan Slana in Franc Lamprecht, Izšla pa bo tudi video kaseta izbranih nastopajočih in z letošnjega tekmovanja. tem pa so v avli osnovne šole odprli razstavo glasbil znanih proizvajalcev. Čeprav je prireditev kar dvakrat zmotil dež, se je v pravem tekmovalnem razpoloženju, kjer ni manjkalo tudi treme, zvrstilo vseh sedemdeset tekmovalcev. Strokovna komisija v sestavi Slavko Avsenik-mlajši, Milče Stegu, Vinko Šorli, Majda Golob in Peter Škerjanec, ni imela lahkega dela. Za gorenjskega prvaka za leto 1995 pa je razglasila Andreja Svetlina iz Spodnjega Tustanja pri Moravčah. Letos pa je najboljšega izbiralo tudi občinstvo. Izbrali so Klemena Grašiča iz Tenetiš pri Golniku. Dobil je zlati prstan KS Besnica, ki bo poslej tradicionalna nagrada na prireditvi harmonikarjev v Besnici. V programu so v prvem delu nastopili tudi Andrej Blu-mauer v igranju na orglice, lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov, citrarki Tanja in Katja Kokalj, Moški pevski je potem, čeprav brez Ota Pestnerja (zaradi bolezni), nastopil Alpski kvintet, ki so ga obiskovalci še posebej toplo pozdravili, ko so (sicer le po kaseti) slišali priljubljeno pesem z najnovejše kasete namenjeno Besnici z naslovom Pojdi z mano v Besnico. Prireditelj je podelil priznanja prizadevnim delavcem, s pomočjo sponzorjev pa je tudi tokrat poskrbel za priljubljeno žrebanje vstopnic in za lepe nagrade. Tekmovalci so dobili tudi "medene harmonike", ki jih je spekla Štefka Balanč. Tekmovanje harmonikarjev je prijetno in tekoče povezovala Mojca Blažej-Cir-ej, med koncertom Alpskega kvinteta pa je skrbel za smeh Franc Pestotnik-Podokničar. Čeprav so se pred tekmovanjem zaradi velikega števila prijavljenih porajali dvomi o uspešnosti letošnje prireditve, so sposobni in že kar profesionalno usposobljeni organizatorji oziroma člani TD Besnica uspeli še enkrat učin- Pokrovitelji in sponzorji 4. Gorenjskega tekmovanj* harmonikarjev Besnici so: Sava Kranj, Gorenjski g'*^ Živila Kranj, Krona Pension, Gorenjska banka, ^t0 d o. o., Yanni trade d o. o., Mestna občina Kranj, Zavarovalnica Triglav, Elektrotehnično podjetje Kranj, Gl05' bena agencija Antonič, Agroalp, Logarstvo Kronji Planika Kranj, Predelava plastičnih mas Kosmat1* Vinko in Marija, Domel Železniki, Melodija Meng&> Trgovina Žida Kranj, Prodajalna Strunca, Trgovina pot* Žabnico, Titan Kamnik, Hohner Galerija Avsenik, Ciri& Medimehanika, Okrepčevalnica Saloon, Gostilna AnČkh Prevozništvo Piškur Jože, Domplan Kranj, Petrol, Iskr* Stikala Kranj, Jenko Deinikarstvo Kranj, Tipka, Fructah Projekt instalacija-trgovina-storitve, Breza prodaja graf*' benega materiala, Avtoline, Oglarstvo Franc Pogačniki Eltron trgovina-zastopanje-inženering, Gabi okvirjanj* slik, Foto Uranič, Izdelovalec harmonik Joško Rut*r> Trgovina Zupan, Izdelovalec harmonik Ivan Kapš, Fra*c Podgoršek, Izdelovalec jermen Jože Grošelj, Izdelovali harmonik Ekart, Stanovanjska zadruga Gorenjske, Mf' zarstvo Tomše Franc, Korotan, Oljarica Kranj, Mesnic* Anton Roškar, Tiskarna knjigoveznica Radovljic*> Mizarstvo Kozjek Franc, Gorenjski sejem Kranj, Gradbj' nec Kranj, Jelovica Škofja Loka, Srednja gradbena Šol* Kranj, Iskra Emeco, Iskra. Commerce Kranj, Mercator KŽK Kmetijstvo, Tovarna pohištva Sora Medvod*; Izdelovalec harmonike Sitar, Prodajni salon glaspt. MKK d o. o., Music shop Hot d o. o., Salon pohištva Maja, Izdelovalec harmonik Resnik Alojz, Kava b*. Eddy, Le Tehnika, Galerija in gostišče Dežman, Prof** Kontakt P., ZKO, Tele-TV, Gorenjski tisk, Pekarn* Kranj, SPZ-trgovina-poroizv-eksport-import, Urarstv Šegregur, Kmetijstvo Cegnar, Trgoavto, Izdeloval* harmonik Železnik Janez, Florjančič kovinostrugarstV*> Urarstvo Martin Ogrinc-Dare, Zlatarstvo Marolt, A**' demski grafik Klavdij Tu 11 a, Akadem. slik. Klementin* golja, Aligator Music shop. kovito predstaviti vse večjo priljubljenost frajtonarice pri nas. To pa je najlepša popotnica za prihodnje leto, ko bo v Besnici mali juibilej: 5. Gor- enjsko prvestvo harmonik* jev, seveda, kot vedno zdaj, tudi pod pokrovitelj vom Gorenjskega glasa. x Ptujski festival nad Škofjo Loko Prvi je Glas Slovenije V nedeljo se je na Andreju nad Zmincem zbralo štirinajst ansamblov domače zabavne glasbe na predtekmovanju za veliki finale Ptujskega festivala, ki bo 1. septembra pod svojo streho zbral smetano slovenske narodnozabavne glasbe. Kljub nekaj kapljam dežja dobre volje ni in ni zmanjkalo, poleg glasbe pa je za dobro voljo poskrbela tudi hrana in kapljica rujnega. Vse od leta 1969 se na Ptuju srečujejo narodnozabavni ansambli. Festival, ki je bil mnogim ansamblom odskočna deska za nadaljnje uspešno delo, je po četrt stoletja svoja vrata odprl tudi drugim krajem. Letos bo tako Ptujski festival potekal kar v treh delih. Prvega so v nedeljo na Andreju nad Zmincem gostili Škofjeločani, za drugi del bodo poskrbeli v Slovenski Bistrci, finale pa bo tudi letos kot običajno ptujski. Predtekmo-vanji na Andreju in v Slovenski Bistrici naj bi poleg približanja festivala Širšemu krogu ljubiteljev tovrstne glasbe omogočila izbiro cveta najboljših ansamblov za ptujski finalni nastop. Strokovna žirija, ki je spremljevalka festivala že šestindvajseto leto je imela v nedeljo pred seboj težko delo, na koncu pa odločila, da podeli štiri bronaste, štiri srebrne in kar sedem zlatih orfejev, po mnenju občinstva pa so najbolje zaigrali Škofjeločani Glas Slovenije. Kljub obljubi enega od organizatorjev je le nekaj sekund pred uradnim začetkom prireditve na Andreju začelo deževati. Sprva je le rosilo, kasneje pa se je res močno ulilo. Začetek je bilo potrebno za krajši čas preložiti, kljub temu pa so Škofjeločani trmasto vztrajali do konca. Kot za vsakim dežjem je tudi tokrat posijalo sonce, festival se je lahko začel, domače viže pa so kmalu ogrela srca zbranih Gorenjcev. Dobre volje ni in ni zmanjkalo, kjub občasnem rahlem rosenju. Jedače je bilo dovolj, rujne kapljice tudi. Takšna prireditev pa seveda zahteva dobro organizacijo. Za ozvočenje so poskrbeli ljubljanski radijci, nad tehnično brezhibnostjo pa je bdel-tonski mojster Andrej Semolič v reportažnem avtu. Dež mu je kar nekajkrat povzročil nemalo težav, saj vlaga in elektrika pač ne gresta skupaj, poleg tega pa dragi mikrofoni vse prej kot ljubijo vodo. Vseeno je mojster svoje delo mojstrsko izpeljal do konca, zadovoljni pa so bili vsi, poslušalci, glasbeniki in seveda organizatorji. Tako nam je Tomaž Tozon, ki je že od vsega začetka član strokovne žirije povedal, da je letos nemalo presenečen nad visoko kvaliteto ansamblov. Lansko pričakovanje osipa in nižje kvalitete se na srečo letos ni utesničilo, saj si je kar polovico ansamblov pr'?},11^ zlato, med njimi pa najde tudi precej novih imen- . bodo svoje zlato lahko do & vndVčili pri svoji nada'J glasbeni poti. Kot vednoj0 tudi tokrat občinstvo ,'z tri ansamble, ki so j*1*1. ,j$jfl najbolj všeč, ter na nal.v.$i stopničko postavili škofjeL^ ansambel Glas Slovenije«. * jp Marjana Hercega z Alenk Moniko ter ansambel O^2^ pa so si razdelili drugo "^^V Zmagovalci so bili pravzap' vsi, tako glasbeniki kot p° šalci, vsaj kar se boja z vrC»^ nom tiče. Sfbvo je bilo te* ^ pa vendar lažje z mislij^jj ponovno srečanje priho ; leto. Mt Uroš Sp*M Cene ve,Jajo do prodaje zalog, od 19. junija do 8. julija 1995, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo »MERKU akupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8 % ceneje! PJ| tilnik, IBERNA, SMP 25 J<* Prostornina hladilnika 2041 ^ovalnika20i ^__45.705,80 <, IBERNA, SCM 27 10 Prostornina hladilnika 1731 Kalnika 651 ^^63.364,10 :0^hiadiinik|BERNASCB36 ^rnr> J*0storn'na hladilnika 2341 ZOvalnika84i NAKUP! ^ na posojilo ,6.9ali 12 mesecev * ^ tri 6eke p^'^ke z odloženim ^'Mprvifiek zapade v fy'0§ele naslednji mesec). jtf^ilunaveččekov o 2 milijonih mark, kolikor jih hrvaška vlada dolguje lastnikom ei)skih počitniških kapacitet v Pineti. Hrana dražja za 40 odstotkov, komunalne dajatve jelov Istrani vsak dan nove, od lastnikov pa terjajo še plačilo vode in elektrike za nazaj! lnet* je eden najlepših kjer so na prelepi gozdni N°vigrada, Hi — in P _n| tik ob morju slovens Hetja in društva 'osti pre- jtfsenih Postavila veliko tficiie chlšlc> kuhinje, restav-ie>veiiv?n,tariJ'e- Kompleks je ikac ; • P°vršini in na krasni f-z L- ob morju- Danes pa i jer ieTmo kfaniske Pineste, Vni ♦ žlv'ahno, in kjer je 4vni. standard na zavidljivi £ufcenoe °Sta*° umčeno in Wn«!m0 se minuli Petek z Wj J^eniško delegacijo TJNkf.nl , neti< Predvsem v m£? .'etoviSču jeseniške >o iauP,.riJatelJev mladine, Jpradi "gotovih le, da ■tel; P°vsem uničenega ali \esl,' ega inventarja letos Ki tu ne more štovati Mpei'ia,2 cen*ralne kuhinje so Kan,Vse' karseje le dalo, Kz«JeunapelJava-v ob- T«bnP maka' hišice so P°-iKvi«xtemeliite obnove. V *lektril ni niti vode "»ti ^ tudi ' kaJli na Hrvaškem IVjj.? otroškimi letovišči in oCr°drietiJ d°8aJa nekaJ end v' ot se z zasebnimi vi sojin 'egalno ali na (J y tstn postavili Slovenci. Tivali u tniSkih hlačah so EL e8unci- ki so si v gal Zas,lnem bivališču po- toiZ po svoje kurili v hišicah so posledice so vsekakor morali tudi dobiti. Morda bi bilo bolje, ko bi tedaj, ko so podpisovali pogodbo, uveljavljali manjši znesek in bi tako vsaj nekaj dobili, morda bi se država Hrvaška bolj držala tega, če bi se J»ogovorili tako, da prizadeti astniki ne bi deset ali petnajst let plačevali določenih pris-pevkov.Danes, ko od nikoder ni denarja, je lahko biti pameten, dejstvo pa tudi je, da so nekatere slovenske firme, ki so v stečaju kot Tekstilindus in druge, tedaj razmišljale takole: v Novigrad nas nikoli več ne bo, zato bi nam ta denar za povrnjeno škodo kar prav prišel. Kot so, denimo, drugod po Istri slovenske firme, ki so imele po kampih svoje prikolice, enostavno te prikolice na licu mesta kar prodale: stare prikolice so se prodajale od 10 do 15 tisoč tolarjev. A tisti, ki so zapustili hišice v Pineti - Jugotekstil, Soča Nova Gorica, Papirnica Vevče, Predilnica Litija, Hrastnik, Zavarovalnica Triglav, Gradbinec, Pohorje, Jesenice - vsak po svoje rešujejo problem. Veliko jih je, ki so svoje hišice prodale ali dale v najem firmi Tivoli, ki jo vodi hrvaška državljanka, poročena s Slovencem. Firma Tivoli je registrirana na Hrvaškem, kajti le tako se v sosednji državi lahko posluje. Tivoli ima tako v hišice slovenskih in tudi gorenjskih firm so z anjske Pineste v Pineti zapuščene, nujno potrebne iiSPne- Ko pa so odšli, je fyelia aj uniceno in tudi »3 A beguncem bi tožili , 0 kr»vico, ko bi jih \ °stalo"X pravo razdejanje, ki sebnf P? nj>hovcm odhodu. 1» deni i^Peliat' ?cnirno, niso mogli NWS*iitaikov ali boj-!!? hii! J danes nima nobc-NSri* Ve«i Mletji ali "*«nei odSl' * drugimi, SNS ?!,. obiskovalci slo Sm** ,Šlc- Hladilnik si hlitr^U,ahkodobil tudi Ko-v v,ni> > in° .Predstavniki Sti ,vdruJtcv. k' 'n.-, kMi Do«!?. na«lja, podpiso-SGt^Lt* 8 Predstavniki ma za 120 tisoč IS klh mark materialne fti^e- Od tega seveda ni bilo ' Oziroma - še danes ni nič. i $ Mili tožbo? i predstavniki slo- 0d0"* letovišč naivni, da jim *W fes , Povrnili škodo? f'edajo na stvar neko- v - dnin x J *"** "»"«»■ uv»v iNiSlE,- c' četudi še vedno bil !r' PriS°' da bi vložili tožbo \ jj"lojnem sodišču v Pazi-1 Jo v pravni državi najemu ali v lasti že kar veliko hišic v Pineti in računa, da bo kmalu dobila v last domala vse in tako naslednje leto razpolagala s 600 ležišči. Slovenci so brez delovnih viz Hrvaška letos ni poceni: hrana je za 40 odstotkov dražja kot v Sloveniji in ie v Sloveniji sploh ni poceni. Tako so cene na ravni Španije, kajti Hrvaška ima na hrano voj ini davek. Sosednja država ima 600 tisoč beguncev, ki jih treba prehraniti. Da bi rano vozili iz Slovenije? Ne gret Če je carinik dosleden, Ere lahko vse pri priči v ontejner! Za lastnike počitniških hišici v Pineti so komunalne dajatve, stroški za vodo in elektriko domala astronomski. Kilovat no uro jim zaračunajo 16 kun, medtem ko jo hrvaški državljani plačujejo po 5 kun; komunalnih dajatev ni nikoli konca, saj vedno znova prihajajo neki novi komunalni davki. Pred sezono vedno pride hrvaško počitniško združenje, ki določi kategorijo naselja in od tega odmerijo davke in takse: tako je od 1. junija turistična taksa 2 nemški marki, pred sezono je bila marko in pol. Združenje prav nič ne zanima, po kakšni ceni se oddajajo kapacitete in stanejo polpenzioni - davek je Takole uničeno kuhinjo so dobili jeseniški lastniki, ko so odšli begunci in vsi tisti, ki so se v letovišču mudili za begunci. Ne begunci, drugi so odnesli vse hladilnike in bojlerje... treba plačati po kategoriji. Prihajajo sanitarne in tržne inšpekcije ter finančna inšpekcija, ki je zelo stroga in nepopustljiva. Nekaterih inšpektorjev se Slovenci v Pineti še posebej bojijo, pa sami niso nič krivi: inšpekcij, ki pregledujejo delovne vize. VeČina zaposlenih v slovenskih objektih nima delovne vize, ker je hrvaške oblasti ne izdajo, čeprav so zanje zaprosili. Zakaj ne? Odgovor lokalnih oblasti je, da tudi slovenska vlada na slovensko - hrvaški meji vsem hrvaškim državljanom, ki bi radi delali v Sloveniji, noče izdati delovnih viz. Menda jih izda le 60 odstotkov in zato tudi v Pineti zaposleni Slovenci ne morejo dobiti delovnih viz. Terjajte urad za begunce! Lokalne oblasti od lastnikov počitniških kapacitet terjajo poplačilo vode in elektrike za tistih nekaj mesecev, ko so begunci že odšli, sezone pa ni bilo. Zato so jim tudi izklopili vodo in elektriko. Samo v primeru Tekstilindusa je elektrike za 11 tisoč nemških mark, za jeseniško letovišče 6.500 nemških mark, te prispevke je plačala tudi kranjska Pinesta, da je letovišče sploh lahko odprla. Na elektrogospodarstvu Buje so kategorični: če vam je obveznosti do beguncev priznala hrvaška vlada, terjajte od hrvaške vlade v Zagrebu denar; vi imate pogodbo, vi se z njo zmenite, nam pa vi plačajte! In smo v začaranem krogu, kot je v začaranem krogu jeseniško letovišče, ki je imelo skupen števec za vodo za nekaj drugih okoliških firm. Vsako leto so ob koncu sezone med seboj poračunali, zdaj pa teh firm ni v Pineto, saj so njihove hišice zapuščene. Ko so Jeseničani na vodnem gospodarstvu želeli svoj števec, so morali najprej plačati za vso vodo, ki je odtekala v zemljo v drugem letovišču in šele zdaj jim bodo priklopili svoj števec. Ko so potarnali, da vendarle ni pošteno, da plačujejo za vodo, ki nekje po zapuščeni Pineti odteka, so jim ironično odgovorili: »Saj je vse vaše, slovensko; se boste pa Slovenci ja med seboj znali pogovoriti.« Dober gospodar se ne umakne Koliko časa bo sploh slovensko - zemlja tako ali tako ni, hišice in drugi objekti pa so povsem uničeni - je največja uganka, kajti vsi primeri, vse obdavčitve in ves odnos do slovenskih počitniških zmogljivosti ilustrativno kaže, da so hrvaške oblasti odpisale otroški, zlasti pa sindikalni turizem, ki je seveda tudi konkurenca hotelskemu. S Pineto imajo znaseljivo svoje načrte, zdaj zaradi kroničnega pomanjkanja denarja še neuresničljive. Prelep kotiček Istre predstavlja Pineta in zna se zgoditi, da bodo enkrat komu vse lepo prodali. Kaj preostane Jeseničanom, Zvezi prijateljev mladine, ki ie s prostovoljnim delom leta in leta ohranjala kotiček na morju za jeseniške otroke in tako kot druge firme preplačala vso komunalno infrastrukturo? »V nobenem primeru ne smejo popustiti!« nam je v Pineti dejal upravnik kranjske Pineste, ki se je najbolj znala ohraniti in je v objekt vložila kar 250 tisoč ali še več nemških mark. »Noben dober gospodar ne bo kar tako obupal in vse pustil! Vedno se najde rešitev, lato naj rudi Jeseničani vztrajajo tako, kot smo mi! Tu gre vendarle za otroke!« In taka je bila tudi načelna odločitev jeseniške komisije, ki jo je vodil župan dr. Božidar Brudar. Pineto bomo zaradi jeseniških otrok in vloženega dela vanjo ohranili, napravili predračun škode, namenili sredstva in se odločili za najbolj sprejemljiv status letovišča. Ob vsem tem pa se nujno poraja tudi vprašanje: kaj pa slovenska vlada in pristojno ministrstvo? Je res storilo dovolj ali pa je lastnike slovenskih počitniških kapacitet, tudi otroških, kratkomalo prepustilo nemili usodi.« D. Sedej AVKCIJSKA Ahiša TEČAJNICA 14. avkcije terjatev z dne 15.6.1995 za gotovinska plačila dolžnik nominalna vrednost /SIT/ najnižja ponudbi l%l promet /srr/ 1. I.ESNINA TOZD GRAMEX 3.787.343 99 2. LESN1NA - VELETRGOVINA 2.840 303 50 3. LESNA TIP Otiški vrh, d.o.o. 94.139.998 80 4. LESNA TIP Otiški vrh, do.o. 44.797.909 80 5. STOL d.d. 1.354.030 99 6. OPEKARNA P.O., Lendava 9.138.956 95 7. BREST - IVERKA, Cerknica 16.472.465 90 8. BREST. Cerknica 1.580.824 90 9. BREST MINERALKA Cerknica 2.209.975 90 10. MEBLO IVERKA, Nova Gorica 5.676.775 umik 11. MEBLO IVERKA, Nova Gorica 2.230.129 umik 12. LESNINA D.D. TRGOVINA, Ljubljana 2.693.027 98 - 13. MARLES POHIŠTVO, Maribor 1.614.420 99 14. GLIN POHIŠTVO, lesna industrija. Nazarje 18.934 296 umik 15. LITOSTROJ TOVARNA ULITOV, Ljubljana 2.123.164 92 16. NOG RAD GRADB. PODJ. D.O.O, Čresnovci 1.081.860 97 17. LOGO, podj. logistične opreme, Lendava 7.129.280 99 18. VTLPO d.o.o.. Ljubljana 5.567.332 umik - !9. ILIRIJA d.o.o. Lendava 3.859.981 ' umik 20: EM-HIDROMONTAZA, Maribor 4.864.366 97 21. GLIN HOLDING do.o., Nazarje 4.025.736 50 22. LESNINA Ljubljana, LOM 1.864.048 99 23. SIRILS. Maribor 6.845.574 99 24. INGGRA, Lendava 1.017.519 98 25. LOVSKI DOM MESARIC, Lendava 1.775 251 95 - 26. AGROKOMBINAT SADJARSTVO Lenart 11 360.724 60 27. ING RAD KONCERN, Celje 1 600.000 40 640.000 28. DŽIRLO do.o. Ljubljana 445.426 40 29. HUBELJ p.o. trgovina 229.173 70 160.421 30. NAPOLEON HOLDING Ljubljana 132.868.515 50 31. AGROSTROJ p.o. v stečaju 224 260 083 90 32. VEGRAS - SHOPPING CENTER, Maribor 440.218 80 352.174 33. ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR 1.081.222 80 34. ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR 11.958.119 80 35. VEMA TRADE d.o.o., Maribor 411.616 80 329.293 36. A&B d.o.o. Maribor 326397 80 37. APIS d.o.o. 2.331.505 60 38. LLTROS d.o.o. 1.724.961 85 39. ENERGOENGINEERING d.d. 3.078.814 86 40. ENEGRO BARTA do.o. 17.214.0% 60 - 41. GALA TRADE d.o.o. 670.800 S 33340 42. GIO - GRADNJA IND OBJEKTOV 447.855.761 65 43. AGROHIT KZ SLIVNICA p.o. 515.214 65 - 44 LITOSTROJ TIO, Ljubljana 7.868.630 70 45. LUCIJA d.o.o., Sevnica 42.226.486 50 46 MARIBEX 10.292.105 50 47. PIONIR M KI d.d.. Novo Mesto 15.814845 90 48. PB PIXNER d.o.o., Maribor 629.655 80 49. TT TABOR MARIBOR 7 090.276 80 50. TENIS. TURIZEM, TRGOVINA do.o. 2.866.825 80 - 51. UTENSItlA, Ljubljana 8.560.623 30 52. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE 639.732 70 53. ZDRAV. ROGAŠKA, BLAGOVNI CENTER 6.250.028 60 54. 7.DRAVILIŠČE ROGAŠKA. FINRO 15.987.385 75 55. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA - HOLDING 2.000.000 80 56. ŽITO MALOPRODAJA d.o.o. 830.211 70 57. VEGROS SHOPPING CENTER do.o. 2.645.178 80 2116.142 58. VEMA TRADE d.oo 1.786.632 81 1 447.172 59. MAR-KER FILOVCI d.o.o. 15.777 80 tO. MEBLO TRADF do.o.. Nova Gorica 458.043 80 61. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE p.o.. Kranj 1.538.377 70 62. HMEZAD KZ, 11 Bistrica 2.378.144 40 63. BREST BIODIS d.o.o., Suri trg pri Ložu 571.185 60 M DOMAK d.o.o., Domžale 1.539.270 60 65. STAVBENIK TRGOVINA, Koper 131.151 80 - 66. TVT BORIS KIDRIČ, Maribor 313 625 80 67. NOTRANJSKA SPL. OBRTNA ZADRUGA 94.351 80 68. OBRTNA ZADRUGA BOR 1.480.715 40 (9. VIDEM KRŠKO v itečaju 22 894.631 10 2289.463 70. PALOMA SLADKOGORSKA, Sladki vrh 2.564.559 delni odkup 500.000 71 355.000 delni odkup 1.000.000 71 710.00U 71. GRAF PODJ. MARIBORSKI TISK, Mariboi 31.496 80 72. PALOMA SLADKOGORSKA. Sladki vrh 15 866 244 85 73. PLASTING d.oo., Nova Gorica 28.239 80 74. ISKRA TERMINALI, Kranj 109.250 80 75. KONUS - KOKO. Slovenjske Konjice 59.742 80 76. MAXI SHOP, Slovenska Bistrica 767.550 80 77. I£SNA TIP, Otiški vrh, d.o.o 7.596.74] 56 4.254.175 78. GIP PIONIR p o o., Novo Mesto 2885.700 70 79 GIP PIONIR p.o.o, Novo Mesto 983.069 70 80. VEMA TRGOVINA export-imporl d.d 3.205.915 60 1.923.549 RAZPIS za 15. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 29.6.1995 ob 12. uri v Avkcijski hiši Ljubljana, Šmartinska 152 POGOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCLJl Prodaja in nakup terjatev t doseženim diseontom za gotovinsko plačilo. Prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v odplačen odstop ustrezno dokumentirane terjatve (prejem plačila v treh dneh). Kupci so pravne ali fizične osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolinika za gotovinsko plačilo po ceni, doseženi na avkciji (plačilo v treh dneh). Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 22.6.1995): avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hise) avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hise) specifikacijo terjatve, potrjeno s strani dolžnika potrdilo o plačilu kotizacije Kupci terjatev predložijo (pred avkcijo): potrdilo o plačilu kotizacije pravne osebe: tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiši fizične osebe: varščino v višini 10% od vrednosti terjatve, ki jo nameravajo kupiti Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih. KutcaajO 8.000.00 SIT plaća* na ŽR 50100401-202302 A\'kaiska tuša ljuh$am. za proui/slo a\kaja PrtMzija Avkcu&t /uif po prodani iaymx na avkxifi mata 1% nominalne vminrjrt terjatve nad 1000.000,00 SJT. 2% od terjal* med 50000000 do 9W.9Q9,00 SIT m 3*7,. od tenor-, t do mW9,00 SIT Obnvce za prodajo tenalci rt dndaov itforrnaa/e \ GOSTILNA IN RESTAVRACIJA BEGUNJE 21 ŽIVA GLASBA NA VRTU GOSTILNE AVSENIK V BEGUNJAH Vsako sredo ansambel GAŠPERJI, ta petek ansambel VITA! NEMOGOČE ▼JE MOGOČE OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO Ul. XXXI. divizije 7 a 64000 KRANJ razpisuje prosta delovna mesta - 2 UČITELJEV SLOVENSKEGA JEZIKA (P ali PU) - UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (P ali PU) Delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. Začetek dela 1. septembra 1995. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Tovarna obutve PEKO Tržič, p.o. objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo poslovnega prostora v Tržiču, Muzejska ulica 5 z zbiranjem pisnih ponudb Poslovni prostor v izmeri 73 m2 se nahaja v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe. Izhodiščna cena: 30.424 DEM. Poslovni prostor bo prodan najboljšemu ponudniku. Kupnina se plača v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan sklenitve pogodbe. Interesenti plačajo varščino v višini 10 % izhodiščne cene - s plačilom na žiro račun ^ov^f obutve Peko št. 51520-601-12867, v roku 8 dni od objave razpisa. Varščina bo kupcu vračunana kupnino, drugim udeležencem pa bo vrnjena brez obresti, če uspeli ponudnik kljub pozivu ne u« sklenil kupoprodajne pogodbe, varščina ne bo vrnjena. Prometni davek, overitev pogodbe in zemljiškoknjižni prepis plača kupec. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na naslov Tovarna obutve Peko 64290 Tržič, z oznako "P?01*!'?? na razpis" v roku 8 dni po objavi. Fizične osebe naj priložijo fotokopijo potrdila o državljanstv . pravne pa dokaz o registraciji. Izbrani kupec mora skleniti pogodbo v roku 8 dni po prejemu obvestila o izboru in plačati kupi"10 v nadaljnjih 8 dneh. Informacije o nepremičnini, prodaji in ogledu dobite po telefonu 53-260, interna 200. Ilagovnica FUŽINAH Jesenic« tel.: 064/81 952 Prodajalna OPREMA Mengeš tel.: 061/737-006 BN-VOYAGER 51 TTX 44.990,00 *a gotovino 47.359,00 kreditne\a!iite, potroš. kredit BTVV0YAGER55 TTX 53.200,00 56.000,00 za gotovino za vei tekov, kreditne kartite, potroš. kredit BTV-ART UNE 63 5T TTX 87.390,00 94.990,00 za gotovino za vei iekov, kreditne kartue, potroš. kredit BTV-HIMBUS 71 TTX 82.790,00 89.990,00 za gotovino za vei iekov, kreditne kartite, potroš. kredit BTVARTUNE71 ST TTX 89.840,00 za gotovino 97.652,00 kreditne kartite, potroš. kredit CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG! KOVIN<>TEHNA imena nograiencev bodo objavljena .' I. julija W5 v Slovenskih novicah. Nedeljskem dnevniku. Delu in Gorenjskom glcsu. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Pap iniica Goričane uspešno končala prvi del sanacije Goričane spet poslujejo prek svojega računa J^nia papirja Goričane je zaradi blokade žiro računa zadnji dve leti in pol poslovala P*ek vzporednega podjetja GO-PA. Po izvensodni poravnavi z upniki je v začetku tega meseca spet začela poslovati prek svojega računa. Pfvenf116 " ^0<*s*vo podjetja je ob uspešno končanem pred t **e!u. sanacije pripravilo v petek srečanje s (reD V**1"1" domačih in tujih lastnikov podjetja H uski sklad za razvoj kot večinskega lastnika je p2Pa' preasednik mag. Uroš Korže),~z nekaterimi <^ghni tet*s*avmk* ministrstev, gospodarske zbornice proizvodnimi ostmi in z velikimi 1 Kot je povedal direktor Papirnice Andrej Božič, je Podjetje, ki je predlani po-i sl°valo s polovično izkoriš lenimi zmogljiv gubami, pripravilo nov sa-Jacijski načrt, na podlagi štetega je lani doseglo Polno izkoriščenost zmoglji-v°sti in pozitivno tekoče Poslovanje, ustvarilo dobi-7k» zmanjšalo število zapornih s 306 na 220, več kot takratno povečalo obseg Proizvodnje in več kot štir-l"atno dvignilo produktiv-n°st. Prodali so vse Vrednostne papirje, opremo *a predelavo lesa in drugo nePotrebno opremo, pospe- šeno pa prodajajo tudi nekatera zemljišča. Ker je sanacijo spremljala tudi kon-juktura na svetovnem trgu, so že v prvem delu sanacije lahko del sredstev vlagali v naložbe in s tem v razvoj podjetja. Kupili so nov valj za papirni stroj, posodobili vnos celuloze, obnovili vozni park in kupili rabljeni rezalni stroj za manjše zavitke, pripravljajo pa se že na nova vlaganja v vrednosti 1,4 milijona mark. Pred kratkim so z nemškim podjetjem Jagenberg podpisali pogodbo za nakup prečnega rezalnega stroja za rezanje papirja v format, ki bo omogočil več kot dvakratno t/ v. finski lastnik je sklad za razvoj J*/^""*'' 7S>02-odstotni lastnik podjetja je republiški p °d za razvoj. 10-odstotni delež ima avstrijska družba ^ntschach AG, 9,33-odstotnega avstrijski Andritz AG, -odstotnega celjski Aero in 2,42-odstotnega Cetis. f^^Jška sestava se bo z lastninjenjem, ki že poteka in spb *° P^dvidoma končali do konca leta, precej r#!Ti2^l,l'fl- Delavci bodo pri lastninjenju sodelovali s Pikati in z zadolinicami, svoj delež (delnic) ali tyrovtč° re^tev Pa zahtevajo tudi denacionalizacijski 0rn*jujejih zakon o plačah fjf& J€ imelo podjetje od predlanskega januarja do rQfJeSa junija blokiran žiro račun, je lahko izplače-t k zaJam*ene plače. Zdaj, po deblokadi računa, bi izDl*** določa leto 1994. Zaposlenim bodo regres Ir'ačali v treh obrokih, prvega predvidoma ob koncu jj^/a. Do konca tega meseca naj bi nekaterim izplačali tnogii**^0 P*aie> *' J° v *am btotode žiro računa niso sedemdeset odstotkov v izvoz in atVarna papirja Goričane izdeluje brezlesne papirje. °^e/#er mreC' *rem* 'e*' so se za^e'' pogovori med Obrtno t elch 0ven'Je >n nemško vlado ter obrtno zbornico za talcr*«1 '° ^K°rnJ° Bavarsko o finančni pomoči Sloveniji. ^°r*j d p*.^° danes je Obrtna zbornica Slovenije prejela rnZv a bilijona in pol nemških mark nepovratne pomoči ***vttini -°brt- "* S,ovenskem- Nemški revizorji so pred I ^God °cenjevali smotrnost njene porabe. ansky j,n sodno zaprisežena revizorja iz Nemčije Brigitte i*btva )/'0'^ang Dung sta potrdila, da so bila nepovratna ki jih je nemška vlada in obrtna zbornica za ir*i> ko ^8ornJ° Bavarsko namenila za razvoj slovenske , 'nšlce rJst?° Porabljena. Projekt sodelovanja obeh zbornic in v° na ob t Sta ocenila kot zelo uspešen. V dveh letih in pol ^je r . ni zbornici s pomočjo prejete pomoči za pospešeni^ rit °^rt' za^en z uvajanjem informacijske tehnolo-D ensk1'ilCm POVczuJe posamezne obrtne zbornice med seboj, th ^clhiCrnU ODrln,ku pa nudi kvalitetne informacije o J^dsebo'" f°vPra^cvanju na obrtnem trgu. Zbornici sta pri *br»i;* Jriem sodelnvanin nn>rri pozornosti namenile tudi projekta mojstrskih in izpitov. Z nemško pomočjo se je za m uiti-oz- prenašalce znanj že usposobilo okrog 200 >0ljj °mem sodelovanju precej j pi>^'4\pokllcncRa *olstva in Vnl°r]e C'kov Cnica je •n šolnikov v dvanajstih obrtnih poklicih. Obrtna t nemško pomočjo opremila učno delavnico za f^v ta|cav,°mehanike srednje kovinarske šole v Mariboru, r'tiiL° Pa ie 1 opremo poskrbela tudi za bodoče mizarje -v srednji lesarski šoli v Škofji Loki. • U. Špehar CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ. JEZERSKA C. 20 • TEL. 064 - 242 221 TELEFAX: 064 - 242 330 OBVESTILO Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti L/3833 Šenčur - Trata - polovična zapora ceste od 19. 6. 1995 do 22. 6. 1995 in od 8. 7. do 15. 7. 1995, vsak dan od 7. do 19. ure, razen ob nedeljah. - popolna zapora ceste od 22. 6. do 7. 7. 1995, vsak dan od 7. do 19. ure, razen ob nedeljah. Obvoz v času popolne zapore se izvede na relaciji Šenčur - Srednja vas - Luže - Trata in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. Prisilna poravnava v Vatrostalni Ohranili naj bi 90 delovnih mest Jesenice, 19. junija - O prisilni poravnavi obveznosti Vatrostalne Jesenice bodo razpravljali tudi jeseniški svetniki. Vatrostalna bo prodala zemljišče na Hrušici in domova v Celju in na Jesenicah. Po prisilni poravnavi naj bi ostalo 90 delovnih mest. V poravnalnem postopku za Vatrostalno Jesenice je Okrožno sodišče v Kranju je ugotovilo, da so znašale ob koncu septembra lani celotne obveznosti družbe Vatrostalna z Jesenic 150 milijonov tolarjev. Tako je imela Vatrostalna za 56 milijonov obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do delavcev za izplačilo osebnih dohodkov za obdobje od 1. marca do 30. septembra lani so znašale 24 milijonov tolarjev, obveznosti do države pa 69 milijonov tolarjev. Upniškemu odboru so zato predlagali poplačilo celotnih obveznosti, zmanjšanih za stoodstotno poplačilo delavcem, ki znaša 20 milijonov tolarjev. Vatrostalna mora za pridobitev finančnih sredstev za poplačilo dolga upnikov odprodati zemljišče na Hrušici, ki je vredno okoli 40 milijonov tolarjev, dom Celje v vrednosti 31 milijonov tolarjev in dom na Jesenicah, ki je vreden 40 milijonov tolarjev. Vatrostalna Jesenice je leta 1992 na osnovi kapitalskih vložkov v obliki nepremičnin, osnovnih sredstev in repro-materiala ustanovila tri hčerinske družbe: Ekoterm, En-ergoterm in Euroterm, d.o.o., na katere je v celoti prenesla svojo dejavnost. Vendar so te družbe ustanovili s pomanjkljivostmi in sama Vatrostalna zato nima ekonomskih pogojev za obstoj. Hčerinske družbe s svojimi podpisi zagotavljajo poroštvo za odprodajo nepremičnin. S tem pa so izpolnjene možnosti za uspešno opravljeno prisilno poravnavo. Po uspešni prisilni poravnavi naj bi ustanovili enovito podjetje, ki bi združevalo preostali del premoženja. Tako bi Vatrostalna ohranila 90 delovnih mest. Jeseniški izvršni svet je lani decembra že sprejel sklep, da soglaša s predlogom prisilne poravnave obveznosti Vatrostalne Jesenice, prav tako pa tudi s tem, da se obveznosti poravnajo s ,40-odstotnim popustom v roku dveh let. Podjetje je nato pripravilo nov način finančne reorganizacije, ki predvideva poravnavo 50-odstotnih obveznosti v enem letu. Občini Jesenice in Kranjska Gora imata kot pravni naslednici bivše občine Jesenice do Vatrostalne naslednje terjatve: za skoraj 4 milijone tolarjev neplačanih davkov od osebnih prejemkov, za 38 tisoč tolarjev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in za 7 milijonov tolarjev za terjatev do izročitve stanovanja s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. O prisilni poravnavi v Vatrostalni bodo na prihodnji seji razpravljali tudi svetniki občine Jesenice. Odločili naj bi se o predlogu, da se obveznosti poravnajo s 50-odstotnim popustom v roku enega leta. • D.Sedej Slovenske železnice se uspešno sanirajo Ljubljana - Po dolgih letih izgub so v Slovenskih železnicah lani pozitivno poslovali in imeli celo dobiček. Tako se sanacijski program uspešno izvaja, je na novinarski konferenci med drugim povedal direktor Marjan Rekar. Lani so uspeh zaustaviti negativne trende. Povečali so obseg prometa v potniškem in tovornem prometu, še posebej v mednarodnem, zmanjšali število zaposlenih in znižali stroške. Kljub temiu se srečujejo s težkim finančnim položajem. Iz letošnjega proračuna bodo predvidoma dobili 14,5 milijarde tolarjev. To pa je za milijardo tolarjev manj, kot predvideva minimalna varianta in kar za 4 milijarde manj od predloga poslovnega načrta. Tako bodo le s težavo zagotovili sprotno vzdrževanje infrastrukture, najnujnejše investicije in subvencioniranje storitev. Direktor Rekar je še posebej poudaril, da v javnosti prevladuje zmotno mnenje, da Slovenske železnice ne poravnavajo svojih obveznosti. Poudaril je, da od konca junija 1994 naprej tekoče mesečno pokrivajo vse obveznosti. Letošnje leto pa bo po besedah Rekarja kritično tudi zaradi bremena obveznosti iz preteklih let. Tako bodo morali poravnati za okrog 7,5 milijarde tolarjev kreditov ter odloženih davkov in prispevkov. Tega bremena pa ne bodo zmogli nositi sami, zato naj bi del obveznosti prevzela država kot lastnica. Železničarji pa so predstavili še načrt prenove ljubljanske železniške postaje, ki se bo začela s 1. julijem. V celoti bodo prenovili in posodobili peronski del in gostinske lokale na postaji ter s tem dvignili nivo ponudbe. U. Peternel REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 64000 Kranj vabi k sodelovanju, na podlagi pogodbenega dela DIPLOMIRANE PRAVNIKE, ki imajo opravljen preizkus znanja iz splošnega upravnega postopka, za delo na upravnem področju: - denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev - denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč Prijave oz. ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Upravne enote Kranj. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: VOLVO 960 3.0 - 24V OGLATA SODOBNOST Obleka naredi človeka, pločevinasta karoserija avtomobil. To velja tudi za avtomobile iz švedskega Goetteborga, katerih značilnost so že dolgo časa oglati karoserijski robovi, trdnost, varnost in prav zato tudi nekakšna svojska eleganca, tako kot pri najnovejšem volvu 960. klopi z glavo zadevali ob strop. Vsi sedeži so pri bogatejšem paketu opreme odeti v usnje, kar nekako še dodatno poudarja prestižnost tega avtomobila, ki Že s svojo podobo vzbuja, če že ne simpatij, pa vsaj dolžno spoštovanje. Celotna notranjost je umerjena na udobje, zato v tem volvu ni nobenih posebnih dodatkov, več pa je tistega kar se šteje pod varnostno opremo in je očem bolj ali manj skrito. K prenovljeni notranjosti sodi tudi drugačno voznikovo okolje, ki je zdaj skoraj na las podobno tistemu v volvu 850. Drugače rečeno: nobenih okro-glin, pa tudi spet ne pretirane oglatosti, pregledni kontrolni instrumenti in merilniki, dostopna in ergonomična stikala ter splošna urejenost. Ko gre za udobje je ta volvo založen z obiljem opreme, od elektrike za nastavitev bočnih ogledal in odpiranje stranskih stekel, do klimatske naprave in izjemno kakovostne audio naprave skupaj s CD gramofonom, ki ima prostor za šest kompaktnih plošč nameščen na zgornji steni prtljažnika. Ta prostor je sicer razkošno velik, toda morda za spoznanje prephtev. Po zadnji lanski prenovi je pravzaprav težko ugotoviti, kaj je pri tem največjem hišnem avtomobilu novega. Oglati karoserijski robovi namreč še naprej ostajajo zaščitni znak te avtomobilske hiše in rahlo zaobljenih potez je na tem volvu ravno toliko, da se vidi, da lovi korak s časom. Ob tem so mu oblikovalci namenili nove in masivnejše odbijače, in v celoti nekoliko posodobili sprednji del, boke te 4,87 metra dolge limuzine so pustili nedotaknjene, zadaj pa videz le rahlo spreminjajo nove zadnje luči. Zunanja velikost je tudi merilo za prostorno in udobno notranjost. Prostora je na sprednjih sedežih in na zadnji klopi dovolj, ne glede na potniško mesto je udobje enako in zaradi oglatosti in precejšnje notranje višine tudi ni nevarnosti, da bi potniki na zadnji Zadaj: podoba najbolj prestižnih. ^varnostna oprema +trdnost +delovanje motorja I -preglednost nazaj -nenatančni karoserijski spoji -navidezna okornost p.o. KRANJ Servisno prodajni center Kranj Tel. 064/223-276, 211-225 In RENAULT Za lažji nakup - super kredit z realno letno obrestno mero od 5,5 % Volvo 960: sodobnost z duhom klasike. Volvo 960 s trilitrskim šestvalj-nikom pomeni vrh motorne ponudbe, agregat pa je bil deležen nekaterih tehničnih popravkov. Ob vžigu postreže z značilnim šestvaljniškim zvokom in v kombinaciji s samodejnim štiristopenjskim menjalnikom ta avtomobil nedvomno spada med vrhunske prestižne Štiri kole snike. Za dirkanje ta volvo, ki po tradiciji ohranja pogon na zadnji kolesi, ni, čeprav ima voznik možnost izbire treh različnih programov vožnje. Tako z gumbi ob ročici samodejnega menjalnika, ki ima različne stopnje prenosa prilagaja vožnjo ekonomičnosti, hitrejšemu pospeševanju ali pa zimskim razmeram, vsakokrat pa ob pritisku na plin motor spremeni zvok iz šestvaljniško grgrajočega v športno rezkega. CENA do registracije: 80.600 DEM (Revoz, Novo mesto) Vožnja je s tem volvom navkljub njegovim zajetnim meram, tako lahkotna, da bi mu bili nekateri manjši avtomobili lahko zavistni, najbolj pa preseneča njegova izjemna okretnost, tako, da tudi v vedno prometnih mestnih središčih obračanje ne dela večjih težav, razen kadar je potrebno poiskati parkirni prostor. Podvozje je temeljito obdelano in tudi vozniki, ki niso vejeni zadnjega pogona, ga bodo zlahka obladali, in volvo ne bi bil volvo, če ne bi imel zanesljivih zavor, ki so seveda opremljene s proti-blokirnim sistemom. Seveda, takšen avtomobil je namenjen predvsem daljšim potovanjem, ob tem, da združuje vse lastnosti sodobnih prestižnih limuzin in se trdno oklepa svoje tradicionalistične (oglate) tradicije. Notranjost: oglata, toda lepo urejena. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 4 vrata, S sedežev. Motor šestvaljni vrstni, št intaktni, nameščen spredaj vzdolžno, poganja zadnji kolesi, 2922 ccm, 150 KVV/204 KM, 24 ventilov, tristezni uravnavanj katalizator, štiristo-penjski samodejni menjalnik. Mere: d. 4870 mm, š.1750mm, v. 1410 mm, medosna razdalja 2770 mm, prostornina ortljažnika 470 I. Najvišja hitrost: 213 km/h (test), 212 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 8,2/10,2/ 14,5 litra neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 14,61. I • M. Gregorič, slike Lea Jeras Blagovnica FUŽINAR Jesenice Tel.: 81-952 NEMOGOČE JE MOGOČE HURA - POČITNICE! Za aktivni prosti čas, za zdravje, za rekreacijo. VELIKA IZBIRA KOLES V AKCIJSKI PRODAJI. Cena veljajo do prodaje zalog! kovinOtehna MEŠETAR J Cene pujskov Sejmišča po Sloveniji, kjer prodajajo pujske in prašiče, so d0 "cenovni barometer" tudi za gorenjske prodajalce in ^PJ-jj "Barometer" kaže takole: srednja, povprečna cena pujskov, ^}\^q od 8 do 14 tednov in težkih od 18 do 30 kilogramov, je okoli )■> tolarjev za kilogram žive teže, cene pa se "sučejo" v razponu 300 do 380 tolarjev za kilogram. Cene težjih prašičev so prec nižje. Kdaj so prašičji sejmi V Cerkljah je prašičji sejem vsak prvi in tretji ponedeljek * mesecu, v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, na Igu Pn Ljubljani, kjer poleg prašičev ponujajo tudi goveda, je vsako sredo, v Mokronogu vsak prvi četrtek in vsako tretjo soboto » mesecu, v Brežicah vsako soboto, v Novem mestu vsak P1^ ponedeljek - in tako dalje. Cena mlademu krompirju pada Kaj je zakon ponudbe in povpraševanja, je mogoče lef# opazovati pri mladem krompirju. Čimveč ga je, toliko nižja J« cena. Ce je bila cena še ob koncu maja pri prodaji na debelo o0 140 do 190 tolarjev za kilogram-ga je zdaj na kranjski tržnic1 mogoče dobiti že po 120 tolarjev ali še celo ceneje. Ker so 2 izkopom zgodnjega krompiO* začeli že tudi na Primorskem, Je pričakovati, da se bo cena zelo hitro še znižala. Dobri p<>zna' valci razmer napovedujejo, *j bo padla celo na 30 do tolarjev za kilogram. CIRlESi POSKK IN ODKUP LESA Po novih cenah odkupujemo vse vrste lesa na panju ali že posekanega. Tupaliče 21, p. Preddvor Tel.: (064) 45 - 420 (zvečer), mobitel: 0609 - 629 - 415 Večina dobička za dividende Ljubljana - M banka je lani ustvarila 167 milijonov to^aI2«f bruto dobička (nekaj več kot 147 milijonov čistega dobička), » je realno okoli 30 odstotkov več kot predlani. Delničarji so se nedavnem zboru odločili, da sedemdeset odstotkov dobi namenijo za dividende, četrtino za rezerve in pet odstotkov nagrado upravnemu in nadzornemu odboru banke. Sklenili tudi, da prednostne delnice spremenijo v navadne delnice, in čimprej izdajo nove delnice, ki naj bi jih pokupili P.rC4*QSj*< sedanji delničarji (med njimi je 21 pravnih oseb in ^ posameznikov). Imetniki prednostnih delnic bodo dobili L*°. -e tolarja dividende na delnico, imetniki navadnih delnic pr^j^^O 1.285.80 tolarja in imetniki navadnih delnic druge izdaje 642, tolarja. d M banka je imela ob koncu leta nekaj manj kot 8,7 mi'1' L tolarjev bilančne vsote (domala tri četrtine več kot predlani) nekaj več kot 2,7 milijarde jamstvenega kapitala. Čeprav bo ^eSfl0 nekaj mesecev pogoj banke Slovenije za neomejeno paIllljy poslovanje 4,08 milijarde tolarjev tovrstnega kapita, v M °a 0 računajo, da bodo kapital postonoma povečali in pridobili lioe^ za neomejeno poslovanje. • CZ. RESTAVRACIJA PEPELKA Cankarjeva 76, Radovljica tel.: 064/7 1 5-488 V prijetnem in modernem ambientu Vas borno presenetili z vrhunsko internacionalno kuhinj0, ribjimi jedrni, divjačino... V PEPELRI kuhamo in strežemo ne le z znanjem, ampak tudi s srcem! mimo vas na DNEVE MORSKE KUHINJE, KIBDD00D16.6. DAME PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! BREK0V1CE 15, ŽIRI, TELEFON: 064/691-117 avto - moto društvo škofja loka 64220 škofja loka, fužinska 8 AMD ŠKOFJA LOKA vabi vse prijatelje avto-moto športa, da se udeleži)0 TURISTIČNO OCENJEVALNE VOŽNJE, ki bo v soboto, 24. junija. Prijave in informacije po tel. 620-453 vsak dan od 13. do 16. ure. Nagrada za zmagovalno ekipo 50.000 SIT. 20. junija 1995 VREME Buldožerji znova orjejo Za danes nam vremenoslovci napovedujejo sončno in toplo, jutri popoldne naj bi bile nevihte, v noči na četrtek pa nas bo zajela fronta, ki naj bi v četrtek povzročila ponovno slabo vreme s padavinami. Stari rockerji se ne damo, mislil sem namreč na vse tiste, ki smo skupaj gor rasli s skupino Buldožerji. Skupina je nastala sredi sedemdesetih let in se je uveljavila kot ena najbolj izvirnih in vplivnih ročk zasedb v takratnem YU glasbe- časom že posneli material za novo ploščo, a je le ta za vedno ostal v ljubljanskem studiu Tivoli, ki je pred letom, dvema zgorel do tal. Ponovno snemanje so Buldožerji organizirali kar v domačem studiu Činč, ter LUNINE SPREMEMBE C Ker bo danes zadnji krajec nastopil ob 00.01, nai bi po Herschlovem vremenskem ključu vtemetepo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE I, • relsrijikrat smo tule objavili staro razglednico izpred druge svetovne lokat na ka*en 'e bila ^kof'a Loka- Na sl,ki 'e 0,1 navaden most z asto ograjo. Verjetno vas je večina misiila, da gre za foto montažo, sta S-Jake9a mostu skorajda nihče ne spominja, nekaj, verjetno arejsih gospodov, pa je za tak most vedelo. Verjetno tak ni bil prav dan'0'' Sa' S0 ^a tik Pred vo'no ^minirali in porušili, nato pa obnovili v naj?!!1'0 Podobo. Prejeli smo precej vaše pošte in izžrebani so bili cSou1'reševalci: 1- Franc Kržišnik, Spodnji trg 39, Škofja Loka; 2. 'ni Oblak, Vmcarje 19, Škofja Loka; 3. Anton Benedek, Knape 19, 2rJa. 4. Katarina Žagar, Stara Loka 6, Škofja Loka; 5. Tanja Krek, obovs°va 12, Škofja Loka. Čestitamo! ^estkrau ob)av,Jamo sliko razglednice, na kateri je spet neko gorenjsko Pošl ?' 0 'e 'n katere so njegove značilnosti nam na dopisnicah ^OnoV*0 ?etka' 23' iuni'a' na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, v r^T ani Pet Pravilnih izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v danosti po 1.000 tolarjev. nem prostoru. Kdo ne pozna Helge, in one O.ooo, o, život šta je to..., pa Slovinjak Punk, Slovenija, Novo vrijeme... ma, kaj bi našteval, Buldožerji so bili v tistih časih zakon in hkrati mogoče tudi neka protiutež punku, ki se je tedaj razbohotil tudi v Sloveniji. Fantje so pred prvotnemu materialu dodali še nekaj novih skladb. Tako lahko v okviru založbe Heli-don že v kratkem pričakujemo izzid najnovejše plošče skupine Buldožer z naslovom "Noč". Če se vam naslov zdi pomenljiv, pa tudi prav. • Igor Vlado Kreslin: "Da" Kobilje - Takole, kot lahko preberete v naslovu, bi med drugim pisalo v dramski predlogi za uprizoritev poroke Vlada Kre-slina. Da, Vladek se je poročil. Saj vem drage oboževalke, da se bo od vaših solz kamen razklal. ampak lajf je lajf... Najsrečnejša med puncami je Eva Strmljan. No, poroka v Kobilju, najmanjši slovenski občini je bila nekaj posebnega, ma kaj poroka, bil je pravi prekmurski praznik. Baje je bilo veselo in nepozabno. In zaželimo srečo Vladeku in Evi tudi mi. Igor K. L*Uče preprosti človeček Uovenske železnice: I *^f' bi mi lahko povedali, Kateri vlaki so z novim voz-nu* redom ukinjeni? »Kdo pa ste?« rečejo slo venske leleznice, ker se mora Pri nas povsod vsak lepo Podstaviti, sploh pa je poda-tek o tem, kateri vlaki so na novo in kateri so ukinjeni, "ojbrl slo venska skrivnost it(,vilka ena. »Novinar« Reče glas, nakar styor postane Se bolj kompli-Clrana. M novinar? Potem pa vi nam dajte to lepo na pismeno. Hl*niena vprašanja!« . »Posluš' te vi tam dol v Ljubljani!« Prekipi novinarja »Če je pa za tako informa-Q,Jo treba pismena vprašanja, Se Pa pojdte lepo solit!« Zadeva se uredi tako, da slovenske ieiezmce pošljejo 'Zčrpno informacijo, kaj se u«inja in kaj ne, saj je na\ u-Zadnje to v njihovem lastnem peresu: da novinar objavi, s katerimi vlaki se ljudstvo l°hko vozi in kateri so ukin )eni. . Ta primer je le eden med f,s°č' in kale, kako so na teh 'teh vsi tako zelo pomembni. Vse je skrivnost, vse je treba na Pismeno, kajti drlava je ja v^'fca. promet izjemen in vse °bsega take razselnosti, da en Uradnik na lelezničarski up-Tf*vi res ne more vedeti, po Kakšnem voznem redu vozi 1° stotine slovenskih potmš Vh vlakov! Kol bi šlo za Ze,ezniško vozlišče nekje v L°ndonu ali Hamburgu, ka-}n°T pripelje vsaki dve minuli kakšen vlak! Ne pa tu, kjer imaš potniških vlakov v primerjavi s kakšnim Koelnom le za pokušino in za prste ene roke. Če bi zlobno pretiravali, bi rekli: en vlak je v Postojni, ena kompozicija s štirimi vagončki v Celju, ena s šestimi v Selani, dve na gorenjski progi - pa smo s to potniško odprta! Vsa? Vsa! Vsa letališča so odprta: tako poleg Ljubljane in Maribora tudi Portorol pa aerodrom Lescah pa še kakšne Slovenske Konjice ali kdo že ima kakšno fliko trave, kjer lahko pristajajo športni jadralni letalci. Fino se pa le sliši: vsa letališča! Kot da bi jih bilo kakšnih Tema tedna In mali so veliki Ko pogledaš na državo iz kakšnih veleevropskih perspektiv, se komaj moreš načuditi, kako mala je Slovenija, ki pa vseeno vztraja, da je velika. Zato imamo veliko veliko vlakov in železničarskih vozlišč, veliko letališč, da o ladjah sploh ne govorimo... lelezmško infrastrukturo po-delali. Enako je s kakšno floto ali aviacijo. V Sloveniji ne boste slišali, da bi rekli: letališče na Brniku ali letališče Ljubljana je odprto, enako tudi Maribor. Jok! Kar poslušajte poročila m informacije! Vedno bodo rekli: vsa letališča v državi so tristopetdeset, v resnici pa sta le Brnik in Maribor pa še kakšen športni aerodromski kotiček. Da o ladjah seveda ne govorimo, ker to bi bila pa le provokacija. Kje so naše ladje? Nikjer, ker naših ni, ker imamo vse v najemu, zato ta rubrika odpade. Če pa bi imeli le kakšno barkaČo, bi pa zanesljivo koristno poročali, kje se trenutno nahaja. A spet bi vse šlo pod pompozno naznanilo: kje so naše ladje, četudi bi potlej lahko poročali le to, ali je ladja Slovenija vplula ali izplula iz kakšnega pristanišča. Vse bi lahko stlačili pod kratko rubriko Mali so radi veliki! Kot smo radi veliki tudi na drugem, šolskem področju. Dijaki, ki so zdaj maturirali, so pisali esej. In kaj je narobe? V resnici nič, le naročili so jim, da mora esej imeti 700 besed! In so dijaki obupano šteli liste besede, namesto da bi jim rekli: toliko in toliko strani ali pol naj bo dolg, pa je! Očitno so prevzeli kakšen tuj sistem, kjer je splošno veljavno, da se štejejo besede in ne vrste ali avtorske, pole kot pri nas. In so jih, kajpak, dodatno begali, saj se ja ve, kakšen romp in pomp smo družno nagnali o maturi in je bila novost - šteti besede -samo dodatna psihološka obremenitev. Še posebej, če se je našel kakšen prfoks, ki je striktno vztrajal, da bo štel besedico za besedico! Le bi bilo v vsej družbi splošno veljavno, da se štejejo besede - ne rečem! Tako pa taka merila, ki pri eseju nimajo nobene vsebinske vrednosti, saj so le količinska norma, le begajo. Uveljavljati naj jih začno v začetku šolskega leta, ne pa na koncu. Saj pravim - če Janezek na prste stopi, je pa res velik! • D.Scdej aivua Bang&oiufsen Jano Densen P .'«.-' "- f*M I CENTER SPECAUZIRANA TRGOVINA IN L€MO STUDIJI 64000 KRANJ. VODOPIVCEVA ULICA 2 VAMAHA SONY Technics Q Z < J a o u ONKVO HIFI CENTER nagrajuje V torkovi številki smo vam dragi bralci in bralke zastavili nagradno vprašanje št. 2. Pravilni odgovor se glasi: firma NAD. izmed prispelih odgovor smo izžrebali naslednjega: Eva KAVČIČ, Frankovo naselje 68, Škofja Loka. Nagrada čaka v HI-FI centru, Vodopivčeva ul. 2, Kranj. Čestitamo! Nagradno HIFI vprašanje št. 3: Kateri model zvočnikov "Jamo" je bil konstruiran v Slovenij edini, ki nosi slovensko ime? Jamo... in je KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, na frekvenci 95,0 FM, 1584 PM in 88,9 FM od 14.30 ure dalje. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 18. 6. 1995 OKREPČEVALNICA "GRAN" TRG - ŠPORT, d.o.o., KRANJ, C. na Brdo 59, Kokrica, 64000 Kranj, tel.: 064/218-343 in 217-102, vam zastavlja naslednje nagradno vprašanje: Kakšno pivo točijo v okrepčevalnici? ^^^^ Nagradni kupon Odgovor: Moj naslov: Pravilno izpolnjeni kupon pošljite na dopisnici do petka, 23, 6., na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom Za Kolovrat domačih". Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenie v nedeljo. Voditelj oddaje: Marjan Murko TRG - ŠPORT, d.o.o., KRANJ DREMPETJC JOŽE C. na Brdo 59, Kokrica, 64000 Kranj Tet.. 064/218-343 in 217-102 Življenje okoli nas je tudi drugačno, le opaziti ga je treba Korak k sončku Škofja Loka - Učenci 3. e razreda osnovne šole Cvetko Golar v Škofji Loki so pred kratkim izdali in predstavili svoj časopis Korak k sončku. Publikacija je nastala ob zaključku istoimenskega projekta in na osnovi slikanice Veveriček posebne sorte. Pobuda zanj je prišla s Centra za cerebralno paralizo, ob mentorstvu učiteljice Marjance Trii ar pa so ga vključili v svoj redni program. Ravnokar projekt Korak k sončku zaključujejo tudi njihovi sošolci iz razreda 3.b. Korak k sončku je akcija, v kateri je letos sodelovalo okoli 150 razredov osnovnošolcev iz vse Slovenije. Namenjena je spoznavanju drugačnih, spoštovanju drugačnosti in seveda boljšemu odnosu med ljudmi. Kot je povedala učiteljica Marjanca Trilar, so želeli v njenem razredu tako zaokrožiti temo o človeku, ki jo pri predmetu spoznavanje narave in družbe obravnavajo tretješolci. Otroci so, razdeljeni v manjše skupine obiskali osem različnih ustanov. Ena od skupin je obiskala Sonček, Center za cerebralno paralizo Slovenije v Ljubljani. Ogledali so si delo v specialnih delavnicah in bili navdušeni nad izdelki varovancev centra. Druga skupina je odšla v Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki in se seznanila z Braillovo pisavo. Navdušeni so bili nad slepim telefonistom gospodom Daretom in njegovo psičko, ki mu pomaga pri vključevanju v normalno življenje, v vrtcu Najdihojca pa so se igrali skupaj z otroki, ki delajo po prilagojenem programu. "Bilo nam je všeč, saj so bili ti otroci zelo prijazni in ljubki. Videli smo, da je v tej skupini podobno kot v drugih, le da ti otroci potrebujejo malo več pomoči in pozornosti. Veseli smo, da je za take otroke poskrbljeno. Odslej bomo tudi mi bolj prijazni do drugačnih," so zapisali ob prihodu domov. Nekaj otrok si je ogledalo delo fizioterapevtke, drugi so obiskali delavnico pod posebnimi pogoji v starološkem Centru slepih in slabovidnih. "Nekateri pač ne morejo hoditi v tovarne in podjetja kot naši starši. Tako delo bi bilo zanje prezahtevno, zato zanje poskrbijo v takih delavnicah. Tako izkažejo svoje spretnosti in prijetno izkoristijo čas. Zelo radi imajo svoji vzgojiteljici. Obisk nam bo ostal v spominu po prijaznih ljudeh in njihovi prisrčnosti." Ena od skupin je v kranjskem vrtcu Mojca popeljala na sprehod prizadete otroke. "Bili smo zelo ponosni", pišejo, "saj smo se počutili, kot da smo vzgojitelji. Obenem pa nam je bilo prijetno, saj so nam hvaležni pogledi otrok povedali, da so veseli, ker so lahko zunaj ob naši pomoči" Seveda projekt, kakršen je Korak k sončku, zahteva veliko dela - tako učiteljice kot seveda otrok. Vendar učiteljica Marjanca Trilar pravi, da se je bilo vredno potruditi. Učenci so bili zadovloljni, spoznali so se-vet, ki je drugačen od njihovega vsakdanjega in učiteljica pravi, da so sedaj drugačni tudi drug do drugega: mirnejši, bolj potrpežljivi, pripravljeni sprejeti in razumeti, da nismo vsi enaki. Na predstavitev časopisa, v katerega so zapisali svoje vtise z obiskov, so povabili svoje starše in predstavnike ustanov, ki so jih obiskali. Nam pa so povedali, da bi prav radi še kdaj videli vse tiste, s katerimi so se prev v okviru tega projekta spoznali. In da zdaj bolj razumejo tisti preg ovor, ki pravi, da je zdravje naše največje bogastvo. • M.A. Ta mesec na vrtu Junij mesec vrtnic semena, manjka pa za nasta- darskih let. oač na samo Prelepe so vrtnice, naj bodo stebelne, grmaste ali popen-javke. Prenekateri šopek te kraljice rož, posebej grmastih, se znajde v vazi. Pa je treba tudi o rezanju vrtnice kaj vedeti. Če vrtnice za vazo režemo z dolgimi stebli, potem rastline zelo prizadenemo in cvetenje popusti. Vrtnice moramo rezati tako, da sta na peclju s cvetom samo 2 do 3 popki ali listi. Tudi poganjke, ki odcveto na rastlini, po cvetenju skrajšamo za 2 do 3 liste oziroma očesa. Praviloma odrežemo do prvega močnejšega očesa, prvo oko pod cvetom je namreč preslabotno, da bi lahko dobro odgnalo. Če obrezovanje po cvetenju zamudimo, se veliko moči zgubi za razvoj plodov in semena, manjka pa za nasta janje novih cvetov. Da grmov preveč ne oslabimo, in da bi poganjki do jeseni dobro dozoreli, od avgusta naprej cvetja praviloma ne režemo več. Samo enkrat na leto cvetoče spenjavke, parkovne rože in botanične (divje) šipke, ko junija odcveto, po potrebi obre-žemo in razredčimo; pri tem odstranimo vse slabotne in navznoter rastoče poganjke. Spomladi teh vrtnic ne obrezujemo, ker s tem osiromašimo poletno cvetenje. Ponavljave (remontirajoče) spenjavke, to so tiste, ki cveto vse leto, oskrbujemo kot nizke vrtnice, se pravi, da odcvetele poganjke skrajšamo za 2 do 3 očesa in s tem povzročimo, da krepko oko pod njimi odžene nov poganjek, ki lahko bogato cvete. Konec julija in v začetku avgusta vrtnice še zadnjič pognojimo, da lahko les do zime dobro dozori. Zoper glivične bolezni vrtnice se borimo s posebnimi pripravki za vrtnice. Dvoletnice Dvoletnice ne potrebujejo za popoln razvoj dveh celih kole- darskih let, pač pa samo dve rastni (vegetacijski) dobi. Če jih sejemo poleti, se do jeseni razvijejo toliko, da z listjem prezimijo in cveto naslednjo pomlad in poletje. Večina odc-vetelih dvoletnic odmre; v podnebno ugodnejših razmerah pa tiste, ki niso prave dvoletnice (v bistvu so to botanično trajnice ali polgrmi, kot na primer zajčki), zdrže tudi več let. Tako na primer zajčki na Gorenjskem in v drugih hladnejših predelih praviloma odmro vsako leto, na Goriškem in pri morju, pa tudi v vinorodnih predelih ostanejo več let. Večino dvoletnic sejemo junija. Mlade rastlinice razredčimo in enkrat ali dvakrat pikiramo in do jeseni posadimo na stalno mesto. Junija je čas. da sejemo zlati seboj, brkati klinček, nagelj, škrlatni naprstec (sejemo posebej v korita in kasneje prepikir-amo), na stalno mesto pa sejemo žensko nočnico, spominčico, islandski mak, alpski mak, papeževo svečo ali lučnik, mačeho (Viola Wittrockiana) pa sejemo od julija do septembra. Poskusimo še mi Zelenjave je vsak dan več Jajca s pehtranom 5 jajc, 3 žlice masla, 2 žlici kisle smetane, pehtran, kristalna morska sol, maslo. Jajca stepemo in jih popečemo na maslu. Pazimo, da ne zakrknejo preveč. Še mehka jajca zmešamo s kislo smetano in sesekljanim pehtranom. Ponudimo s kruhom in soljo. Peteršiljevi sendviči 8 rezin kruha iz cele moke (lahko graham, sojin in podoben črn kruh), maslo, 4 žlice svežega sirčka, 2 žlici kisle smetane, 4 žlice nasekljanega peteršilja, beli poper (po želji). Štiri kruhove rezine namaže mo z maslom, štiri pa z zmesjo svežega sirčka in kisle smetane. Druge štiri potresemo s peter-šiljem in poprom ter pokrijemo z rezinami, namezanimi z maslom. Pikantno zeliščno maslo po en šopek peteršilja, kreše ali krebuljice, drobnjaka, 1 vejica pehtrana, 2 šalotki, 1 kisla kumarica, 5 oliv, 1 žlička limoninega soka, 1 trdo kuhan rumenjak (po želji), 200 g masla, mlet beli poper, sol. Zeliščem odstranimo trda stebelca, poparimo z vrelo vodo, nato pa jih odcedimo in sesekljamo. Lahko uporabimo tudi nepoparjena. Šalotki, kislo kumarico in olive narežemo. Vse skupaj zmešamo v mešal niku z maslom, limoninim sokom, poprom in soljo. Česnovo maslo z baziliko 100 g masla, 1 strok česna, 2 Žlici sesekljane, bazilike, sol. V tcrilniku stremo česen, primešamo na koščke narezano maslo in dobro stlačimo. Zmešamo z baziliko in solimo. Prav je, da vemo Testo za pite, ki ga ne moremo razvaljati z valjarjem, ker je preredko, raz-valjamo kar v samem pekaču s kozarcem ali potlačimo z rokami. Namesto rozin uporabimo olupke pomaranč, ki jih narežemo na koščke, skuhamo v vinu ali rumu ter vino ali rum odcedimo. Želatina v prahu se uporablja kto nadev za razne kolače tako, da v 2 dl vročega sadnega soka ali mleka zamešamo 2 žlici Želatine ter na koščke narezano sadje, polijemo po biskvitu ali kolaču in počakamo, da se želetina strdi. Pecivo bo ostalo sveže ves leden, če še toplega zapremo v plastično posodo. Želatino v listih za pl ure namočimo v mrzli vodi, nato jo z rokami ožmemo in jo zamešamo v vročo maso ter pustimo stati čez noč v hladilniku. Bezeg cvete Ocvrti bezgovi cvetovi 750 g bele moke (priporočamo nebeljeno), 2 jajci, 2 1/2 dl mleka, sol. Natrgamo 8 ne preveč razcvetenih bezgovih cvetov. Pripravimo malo gostejše tekoče testo kot za palačinke.V ponvi segrejemo olje, posamezne cvetove pomočimo v testo, jih podržimo za peclej in jih malo odcedimo. Ocvremo jih v globokem vročem olju, ki pa se ne sme kaditi. Ko bodo cvetovi zadišali in porumeneli, so že pečeni. Ponudimo jih kot prilogo ali pa kot samostojno jed za večerjo in z zeleno solato. Če jih osladkamo, so izvrstna sladica. Na isti način lahko pripraivmo tudi bučine in akaci-jeve cvetove. Bezgov sirup 3 T vode, 25 bezgovih cvetov, 3 kg sladkorja, 8 dkg citronske kisline. V velik steklen kozarec damo vodo, namočimo vanjo cvetje, pustimo stati čez noč (24 ur). Premešamo, precedimo skozi gazo, dodamo 3 kg sladkorja in 8 dag citronske kisline, večkrat premešamo, da se sladkor povsem stopi, potem pa nalijemo v steklenice. Hranimo v temnem in hladnem prostoru. Domači zdravnik Potrošnik Imamo ga za navaden plevel, ki raste ob poteh, dvoriščih, je pa to izredno zdravilna rastlina. Spomladi nabran je najboljši, pravi pater Ašič v svojem malem priročniku za nabiranje zdravilnih rastlin. Korenine očistimo, povežemo zel v šopke, hitro posušimo in spra vimo v temne kozarce Njegovo !,umsko ime Capsella bursa pastons pomeni "torbica". V tej "torbici" je veliko zdravilnih snovi za mnoge bolezni in težave. Čaj je boljši, če plešec samo poparimo. S 1/4 litra kropa poparimo 1 čajno žličko stihegl ali 2 čajni žlički svežega plešca in popijemo 2 do 3 skodelice ncoslajenega čaja na dan. Plešec je vedno in povsod pri rokah, zato segajmo po njem. Čaj iz plešca učinkovito ustavlja razne krvavitve, tako iz črevesja kot iz želodca ter nosa, tudi iz pljuč. Zoper krvavitve iz nosa srkamo pleščev čaj skozi nos ali navežemo šopek plešca okoli vratu in na tilnik. Pri krvavitvah iz pljuč pa pijemo čajno mešanico: plešec, ptičja dresen, omela, korenika srčne moči - v enakih delih, po 3 skodelice na dan. Ta čaj seveda hitro skuhamo. Zoper krvavitve sploh dodajamo plešcu njivsko preslico: eno čajno žličko mešanice poparimo s 1/4 kropa, popijemo skodelico dve neslajenega čaja. Čaj zelo uspešen za spomladansko čiščenje krvi. Dodajamo lahko preslico. Pomaga zoper kašelj, tudi zoper protin in revmo. tc I ali je Precej dobro izravnava krvni tlak: podobno kot omela niža previsokega in viša prenizkega. S tem vpliva na prepočasen ali prehiter srčni utrip. Zdravilno deluje tudi na ožilje. Čaj spod buja leno črevesje, pospešuje krčenje črevesja in s tem iztrebljanje. Pomaga zoper driske in krvavo uriniranje. Plešec je odlično zdravilo za ženske: ureja premočno menstruacijo -8 dni pred čiščo je treba piti čaj plešca, i do 2 skodelici na dan. V nobenem primeru pa ne smemo piti mrzlega kot pone kod priporočajo, pravi pater Ašič. Zdravi beli tok, če ga pijemo ali se z njim umivamo. Pomaga zoper porodne krče in tako olajša porod. Pomaga ob težavah v meni. Na rane deva-mo stolčeni plešec ali pa obk ladke, da se ustavi krvavitev. SREDA, 21. JUNIJA TVS1 10.20 Otroški program: Hroš-čosned, ameriška risana nanizanka 10.45 Veliki dnevi 20. stoletja, francoska dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Narava in tehnika, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 15.30 Vojna povratnika, angleška nadaljevanka 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Premetenka, kanadski film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.40 Žarišče 23.05 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; Novo življenje, ameriška nadaljevanka Vsak dan s Shiejokom 4.15 Isa-belle Eberhardt, ponovitev avstrijskega filma AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Akti X, ponovitev 10.55 Bolnišnica Chicago Hope 11.40 Modern Times 12.10 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.10 Lovci modrih puščav 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Avstrija II 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Zlata vrtnica Montreuxa 23.15 Prix ars eleetronica gala, podelitev nagrad najboljšim stvaritvam na področju računalniške animacije in interaktivne umetnosti 0.15 šport 1.05 strani/Videonoč R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremens napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Pogovor 11.00 Novice, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski teiegraf 15.00 Poroči 16.00 Zdravnikov nasvet 1G'3j{ Osmrtnice, domače novice 17.00 Pogovor z zdravnikom dr. Čehom o postopkih in pogojih za uveljavljanje pravic 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Pogledi od Slovenija 5.40 Napoved P*"0/^ TVS 2 10.25 Atene: EP v košarki (m): Slovenija - Francija, prenos 13.00 Euronevvs 15.10 Zgodbe iz školjke 15.45 Prvi krog, zadnji del ka-nadsko-francoske nadaljevanke 16.30 Videošpon 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Ambasadorji znanosti, prenos iz Cankarjevega doma 21.00 športna sreda: EP v košarki (m): Slovenija - Francija, posnetek iz Aten HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Nora družina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Spet te ljubim, ameriški barvni film 14.45 Mišek na Marsu 15.55 Sedmi planet 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pozor, steklo 19.20 Loto 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Žoljka Ogresta in gostje 22.00 Znanstveni forum 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Tnlček 0.25 Sanje brez meja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OTROCI - PROMET - VARNOST; Gost v studiu: Ivna Demšar, inšpektor za promet pri UNZ Kranj (v živo) 19.55 UTrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 DAN ODPRTIH VRAT POTOVALNE AGENCIJE ALPE-TOUR 20.40 NOVO: LEKARNA MLAKA - z otvoritve 16. 6. 1995 21.10 EPP blok - 3 21.15 LOG -SVETILA MERTEN IN SVETILKE STEINEL 21.20 PORTRET LEON LIČOF 22.00 STREL 26: KAKO NASTANE KITARA, gost: Cveto Polak (v živo) 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Velenje - državno prvenstvo v atletiki za OŠ, reportaža 20.00 DAVČA '95 - reportaža s kolesarske tekme (pripravili Jani, Toni in Jože) HTV 2 17.15 Slika na sliko 18.00 Skrivna orožja, dokumentarna serija 18.25 Raztrgana zgodba, italijanska nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Raztrgana zgodba, italijanska nadaljevanka 21.30 Ciklus filmov Istvana Szaba: Ha-nussen, madžarski barvni film M MTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.30 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATE UI II, oddaja o narodnozabavni glasbi 21.00 SPOT TEDNA ŽIE SCENE 21.05 KAMERA NA POTEPU: Preživetje v pagozdu, dok. film 4. del/25 21.35 NESPODOBNA ŽENSKA (Indecent Woman), ljubezenska drama 23.05 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strnai 1.00 Deutsche VVelle ma - servisne informacije Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za naroa nozabavno glasbo 8.30 Kuhajteiz nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.j*> Glasbo izbirate poslušalci 10.^ Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 škofjeloških ° 13.30 Morda še niste slišali 14.^ Brezplačni mali oglasi 15.00 vo- §odki danes - jutri 15.30 lovenija 17.00 Glasbeno P0' poldne: zabav. glas. lestvica ,n klepeta ob glasbi 19.00 BBC -jezikovni tečaj 19.30 Odpove0 programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99>s MHz - LJUBLJANA: 105,1 MH* 5.00 Jutranji program - v0°J Tamara Vonta 5.15 Novice 6." Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 ' glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15-°: Popoldanski vodeni program , Edito Žugelj - Trček 15.15 fljj komentira m obvešča 15.45 N° vosti Alpetour-Remont 16-' Spoznajmo se 16.25 Nagra' uganka 17.00 Naj-naj Pese!T tedna 17.15 Novice 18.00 GW»2 vanje za pesem tedna 18.15 P*?!: na rajžo gre... ROYAL in HIT Novice 19.25 Vreme 20.00 P°J position 22.00 Radosti življeg 24.00 New age glasba Novak 2.00 Curi in Cure do jutra Uro5 vami R OGNJIŠČE LOKA TV 8.30 Jutranji program ' svetnik dnjv. oddaja 10.15 M* Rvotnv/anie 1*-u. KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Rodeo, ponovitev 11.35 Male živali 12.35 A shop 12.45 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.45 Večni krog, ponovitev 18.15 Računalniška kronika, ponovitev 18.50 Pozor, steklo, Do konca življenja bom trezen 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Željka Orgesta in gostje 22.00 Znanstveni forum 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Trilček 0.25 Sanje brez meja ... Videostrani non-stop R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Aktivne počitnice za vašega otroka 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Vsakdanje skrbi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični naseti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica diseoteke Gau-loisse blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture 5.30 Duhovna misel 8.30 Dop. inf. oglasi 11.10 Svetovanje Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke pozdravi poslušalcev 17.15 PoQ° vor o... 18.30 Večerna inf. oddal* 19.00 Glas Amerike 19.40J* najmlajše poslušalce 20.35 dobrote oz. Luč v temi oz. Pr,r, teljstvo bolnih... 21.35 Radijs* roman 22.00-5.30 Nočni glasbe" program radio trigl^ MHz AVSTRIJA 1 R TRŽIČ 4 6.05 Zlata palača 6.30 Otroški program, ponovitev 8.50 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 MacGvver: Zadnja postaja pekel, ponovitev ameriškega TV akcijskega filma 13.00 Foofur 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam. des 14.35 Tom in Jerrv 15.00 Artefix 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterpnse16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijaz na družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Cosvvig in sin, nemški TV film 21.45 Zob za zob, nemška kriminalka 23.20 Čas v siiki 23.25 Karamurat, italijanski akcijski film 0.50 Strašno prijazna družina 2.25 V prvem delu lahko prisluhnete zanimivostim iz krajevnih skupnosti, tržiške tržnice, pa še kaj bomo pripravili. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, ob 16.15 zunanje poligičen informacije iz uredništva Deutsche VVelle. Ob 17.00 sledi beseda o knjigah, nekaj kasneje ob 17.30 pa bomo govorih o novostih s filmskih platen. Predstavili bomo tudi nekaj zanimivosti iz sveta glasbe. 20.25 TVS 1 PREMETENKA Francoski barvni film Dvanajstletna deklica v si" sebičnosti ne pozna mej0 L ne izbira sredstev, da bi 1 popolnoma prisvojila mamo' stali sta namreč brez °^ey Počasi odstrani vse, kar & lahko kakorkoli okrnilo njojZ čustveno navezanost na ter: najprej njenega stalooB pnjatolja, krajevnega polic'$L in nazadnje še materin0? zapitega brata, s katerim t^i1" na osamljeni domačifi..- KINO CENTER amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 18. in 20- ^ STORŽIĆ amer. psih. trhill. DEKLICA IN SMRT ob 19. in 21 J ŽELE ZAR amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18. uri, amer. melo?. NESMRTNO LJUBLJENA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BlST»" CA amer akcij, film ULIČNI BOJEVNIK ob 20.30 uri OB SAVI IN KOKRI °ga Gorenjskega glasa za občine Cerklje, Kranj, Preddvor in Šenčur (14) Oži vljanje starega mestnega jedra Kranja „ --o---------o J-------J Kamniti vodnjak se vrača na Glavni trg '»Oni 2f) ■ ^on/sir- ^H.nya " kažejo zgodovinski viri, so imeli Pttrio *"^ščani že od nekdaj precej preglavic pri oskrbi s rqžisfclJ°C^'• Arheologi so v začetku devetdesetih med dobro ^P0071*. na dvorišča Pavšlarjeve hiše naleteli na ]3 sto/ «a/^e^° ve^° cisterno za ixxlo, ki jo umeščajo v tetje inje zadoščala za osrednji del Glavnega trga deHokn^Ie!JU (1569) S° zoril! ^ nežu komisarji opo-lr" mestni svet Kranja, daje avitj v a Glavnem trgu post-speliJ- njak' do katerega bi ^Jatistudenčnovodo iz oko-Prost «tSta- NaPravili so pre ^eLn0V0f' ^ paje bil v Okoli * St0letJaže P°k°ini rokovnjiki3 1650 so neki Nuernberga Ig c , ,JdKl iz Nuernberg« kim J 2 ga P°d kapucins bre sam°stanom ob savskem crpiu montirali veliko to svi°';AnaJ bl *nala vodo Vri ,emh ceveh v mesto-,Qar črpalka ni delovala. Kristijan Rieser. Predstavljal je Jupitra z dvema kačama. Kiparsko delo je opravil Valentin Vrbnik, slikarsko pa Marko Layer, oče znanega Leopolda Laverja. Koliko časa je bil vodnjak v rabi, ni znano. Leta 1770 je znameniti fizik pater Gabrijel Gruber obnovil hidravlični stroj za dviganje vode iz Save. Vodno črpalko ob Savi je bilo treba pogosto popravljati. Sava je gonila vodno kolo z lopatami. Na vretenu vodnega kolesa je bilo pritrjeno drugo kolo, ki je segalo v grebenasto no predstojništvo speljati vodo na Glavni trg, kjer bi bil napajalnik za živino. V začetku 19. stoletja je bil na Glavnem trgu vodnjak z lesenim bazenom. Leta 1837 so postavili kamniti vodnjak, ki je imel v sredini bazena kamniti obelisk z nastavkom: kroglo in mestni grb v pozlačeni pločevini. Iz tega vodnjaka je tekla voda tudi k vodnjaku za mestno hišo, kjer je bil tako imenovani svinjski trg. Šele leta 1840 se je posrečilo skopati pri župni cerkvi kakšnih šestnajst metrov globok vodnjak, ki je dajal dobro pitno vodo. Leta 1854 so skopali nov vodnjak na zgornjem koncu mesta za Škurtom. Denar zanj je občini volil 1853. leta na Vodnjak daje Glavnemu trgu prostorski in likovni poudarek. Obnovljen je po baročnih vzorih ter tako usklajen z arhitekturo trga, kjer prevladuje baročna zunanjost. kovnem trgu bo spet dominira! kamnit vodnjak, rekonstrukcija g^r^ifca iz leta 1837. Merska analiza v dunajskem merskem sistemu, ki n ^e *e/e 1876. leta zamenjal meter, je pokazala, daje mogoče vodnjak v kocko oziroma kvadrat, kjer sta si višina in širina enaki. Tudi st^^^ne višine delov fontane, ki predstavljajo samostojne enote, kot so "led lCe\ v°dno korito, baza obeliska, obelisk in zaključek, so v skladnem ^^sebojnem razmerju, kije določeno s klaftro (klaftraje 1,8964 m). V io ~~-- *arad- st°letju so si meščani Uta LVode spet belili glave, it Je inženir Aleksan- Pl Th v ierry dal skopati vodn[au v°dni!i. V mestu. Tatrman za "Jak je vlil kranjski zvonar kolo in gnalo vzvod in črpalko, ki je potiskala vodo v mestni vodnjak na trgu. Na Škrlovcu je savska voda prihajala v mesto. Od tod je 1818. leta nameravalo mest- Dunaju umrli kranjski rojak Anton Hayne. Zaradi obiska cesarja Franca Jožefa so 1883. leta kamniti vodnjak na Glavnem trgu odstranili in ga zamenjali z litoželeznim vodnjakom. Izdelali so ga v znani Auersper-govi livarni na Dvoru na Dolenjskem. Ob koncu prve svetovne vojne, 1919. leta, je vodovod pokopal tudi ta vodnjak in od tedaj je kranjski Glavni trg brez prostorskega in likovnega poudarka. Pobude, da bi na Glavnem trgu spet postavili vodnjak, so se začele pojavljati zadnji dve desetletji. Lani je občinski sklad stavbnih zemljišč, investitor obnove, zaprosil za lokacijsko dovoljenje za postavitev rekonstruiranega vodnjaka iz leta 1937. Glavni projekt rekonstrukcije so izdelali v Restavratorskem centru RS v Ljubljani po konzervatorskih smernicah Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.Kamniti vodnjak je visok 663 centimetrov in prav toliko širok. Sestavlja ga os-merokotno stopnišče, osmer-okotno vodno korito, kvad- ratna baza obeliska z venčnim zaključkom, kvadratni nastavek obeliska, ki preide v osmerokotni del ter zaključna glava obeliska s pozlačeno kroglo in orlom. Na javnem natečaju je bilo za izvajalca del izbrano hota-veljsko podjetje Marmor. Za vodnjak so uporabili avtentičen sivi kamen, ki so ga nakopali v kamnolomu pri Sežani. Čez približno mesec dni bo na kranjskem Glavnem trgu spet dominiral kamniti vodnjak, iz katerega bo v dveh izpustih pritekala pitna voda. Rekonstrukcija je postavljena na temelj izvirnika. Okolica vodnjaka bo tlakovana. S trga bodo odstranili kiosk in javni telefon, ki bi kvarila likovno podobo trga. • H. Jelovčan o knjižnico naj bi gradili na Zlatem polju Namesto šole knjižnica anji dom JLA v Kranju za knjižnico ne pride v pošte v, primerno mesto zanjo bi v sklopu študentskega in srednješolskega središča na Zlatem polju, n išču, rezerviranem za ekonomsko administrativno srednjo šolo. squP: 20. junija - Predsednik kranjske vlade Peter Orehar je maja lani s h(x t^1} ministrom dr. Slavkom Gabrom podpisal dogovor o sodelovanju °°čirr r°^u investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte v kranjski Uerje l* ^n°i od skupnih investicij je gradnja fakultete za organizacijske *hj>w-#u Kranju, ki jo jinancirojo ministrstvo za šolstvo in šport ter Jc0rn Vo za znanost in tehnologijo, medtem ko Kranj prispeva enxpj?a'ao opremljeno zemljišče in pomaga pri zbiranju soglasij, kamen za novo stavbo fakultete je bil položen 7. decembra. načrtih, ga prora- 2arari'a ^n 8racmji so stekla po W nesPrejetega državnega , Prof P3 Se Je zataknilo pri financiranju grani-a> in to prav v času, ki je za 4 abince najugodnejši. S težavami sta r^an kranjske fakultete prof. dr. Jože ve Hančič in rektor mariborske Uni-kra prof dr Ludvik Toplak seznanila 2f5 njskega župana Vitomirja Grosa. nan,maJa so podpisali pismo o dobri p0l/eri' po katerem bo mestna občina Za(j 8ala začasno premostiti finančne dCnrege pri gradnji fakultete, in sicer z ^niiŽn'em' namcnicnim za Osrednjo iw pranju se že nekaj let občinski 0sJe. trudijo dobiti nove prostore za ^ednjo knjižnico. Preureditev nek- danjega (in še vedno zapuščenega!) doma JLA, ki se je sprva zdela idealna rešitev, iz več razlogov ne pride v poštev. Strokovna komisija, ki so jo ustanovili lani, je utemeljila potrebo po gradnji nove knjižnice. Investicija seveda presega možnosti mestnega proračuna, speljali bi jo lahko le s pomočjo ministrstva za kulturo. V lanskem proračunu kranjske občine je bilo za Osrednjo knjižnico namenjenih 20 milijonov tolarjev. Denar je bil nakazan na Domplan za izdelavo urbanistične dokumentacije, investicijskega programa, tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za morebitna pripravljalna dela. Zdaj kranjski župan Vitomir Gros mestnemu svetu predlaga, naj bi denar namesto za knjižnico začasno usmerili v gradnjo fakultete za organizacijske vede in jo s tem pospešili, fakulteta pa je v zameno za posojilo, ki bo seveda vinjeno, pripravljena del svojih novih prostorov (700 kv. metrov) nameniti tudi knjižničarski dejavnosti. Župan Vitomir Gros predlaga mestnemu svetu tudi začetek postopka za spremembo zazidalnega načrta šolskega centra na Zlatem polju. Po tem načrtu iz leta 1982 je namreč predvidenih 2040 kv. metrov zazidalne površine za gradnjo ekonomsko administrativne srednje šole. Prostorsko stisko te šole bi se dalo rešiti s prizidkom na sedanji lokaciji šole aR na območju predvidene razširitve trgovske šole. Na Zlatem polju pa naj bi na mesto, rezervirano za ekonomsko administrativno šolo, umestili Osrednjo knjižnico. Predlog ni neumen, kako se bodo nanj odzvali svetniki, pa bo jasno na junijski seji mestnega sveta. • H. Jelovčan SLOVENSKA HRANILNICA V SLOVENSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI BANČNA KARTICA ZA DVIG GOTOVINE VBANKOMATIH (PLASIS) Informacije v enotah SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Kranju, Preddvoru, TrSlu in na Bledu. PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM AXX\ SALON Air maj* POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 MESEC SEDEŽNIH GARNITUR m mam mstamm prostoru WMWVItM0ZVEM0\ZW0 iNKommmiCEmi! Odprto od 12. do 19, ure; sobota od 9. do 13, ure MM PO KRANJU Nemške kosti še kar v vrečah Svet mestne občine Kranj je konec maja zadolžil javno podjetje Komunala, naj uresniči dogovor s celjskim Vekingom o ponovnem pokopu posmrtnih ostankov 820 nemških vojakov na kranjskem pokopališču. Ostanke $o izkopali pred dvema letoma, da bi jih identificirali, nato pa pokopališče z denarjem Nemške zveze za urejanje vojaških grobov, ki je menda že na računu kranjske občine, na novo uredili. Gradbeno dovoljenje za ureditev pokopališča je upravna enota Kranj izdala 21. aprila letos. Dovoljenje je pravnomočno. Potem se je zapletlo, ker kranjski župan Vitomir Gros pokopa ni dovolil, češ da ni zadoščeno ženevski konvenciji. Svetniki pa so menili, da je trena kosti iz povsem civilizacijskih razlogov vrniti v zemljo. Kako Komunala uresničuje sklep mestnega sveta, smo vprašali direktorja Jožeta Pešaka. Povedal je, da so v podjetju dobili dve pismi; sklep mestnega sveta o pokopu posmrtnih ostankov nemških vojakov in ureditvi pokopališča kot tudi odredbo župana Vito-mirja Grosa, da Komunala ne sme ničesar narediti kljub sklepu sveta. Odločitve še ni, gre pa v smeri uresničitvi sklepa mestnega sveta, je dejal Jože Pešak. Naj ob tem še povemo, da Jože Pešak odhaja iz Komunale. Zvedeli smo, da ga čaka služba v ministrstvu za obrambo. Stane Boštjančič, svetnik mestne občine Kranj Veliko hrupa za nič ali... ... mestni svet še ni, kar bi moral biti, to je najvišji organ odločanja v občini. Ce župan lahko vsak sklep sveta "stopira", potem je svet samo navaden "luster" oziroma debatni krožek. Kranj, 20. junija - V33-glavem svetu mestne občine Kranj ima Združena lista socialnih demokratov pet svetnikov. Na dosedanjih petih sejah sveta so bili med najbolj zgovornimi. Delajo po principu poslanskega kluba. Ustanovili so klub svetnikov ZLSD, ki ga vodi Edo Resman, v njem pa so svetniki iz vseh petih občin, nastalih iz prejšnje kranjske. Predvsem o tem, kako ocenjuje delo kranjskega mestnega sveta, se je sukal pogovor s Stanetom Boštjančičem. Za kakšno "politiko" nastopanja ste se odločili svetniki ZLSD? "Podpiramo vse, kar gre v korist Kranja. Nobene koalicije ne zavračamo vnaprej oziroma nasprotno. Tudi župan Gros nas pri tem nič ne moti, če kaj pametnega predlaga." Pa je doslej ie bilo kaj pametnega? "Bilo je nekaj dobrih pobud, denimo, pri sprejemanju urbanističnih dokumentov." Kako pa na sploh ocenjujete dosedanje delo mestnega sveta? "Veliko hrupa za nič. Svet še ni, kar bi moral biti, to je najvišji organ odločanja v občini. Precej tudi zato, ker nima nobene službe, ki bi pripravljala gradiva oziroma uresničevala sklepe sveta. Zakon svetu ne gre na roke. Mislim, da bi v nekaterih primerih župan mor- al imeti večje pristojnosti, v drugih, zlasti pri upravljanju z občinskim premoŽenjem, pa svet." Kaj vas je doslej najbolj razburilo? "Razburila me konkretno ni še nobena stvar, kdaj me kaj pojezi, vendar ne izgubljam živcev in ne hodim protestno s sej." Kot zadnjikrat župan Gros? "Prepričan sem, da ni odšel zato, ker bi ga s tikanjem užalil, ampak po eni strani zato, ker je bil postavljen ob zid, na konkretna vprašanja ni znal konkretno odgovoriti, po drugi strani pa zato, ker je imel dogovorjen javni nastop na TELE-TV Kranj. Užaljenost je bila samo izgovor." Šlo je za vprašanje ponovnega pokopa nemških vojakov na kranjskem pokopališču? "Svet je zadolžil Komunalo, naj kosti pokoplje in pokopa- lišče uredi po pravnomočnem gradbenem dovoljenju. Župan temu nasprotuje. Ce lahko "štopira" vsak sklep sveta, potem je svet samo "luster", nepotreben okrasek. Če se svet tri mesece ne sestane, se razpusti, če pa župan ravna v nasprotju s sklepi sveta, ga ni mogoče odpoklicati. Inštituta odpoklica župana v zakonu preprosto ni." Vtis imam, da se z županom ne preneseta? "V nižji gimnaziji sva bila sošolca, ne spomnim se, da bi kdaj prišla v konflikt. Zdaj je alergičen name. Mislim, da od takrat, ko je bil zaradi ogrožanja javnega prometa zaprt poldrugi mesec, jaz pa sem bil tedaj na tožilstvu. Na lokalnem radiu in na TELE-TV, na katera sam nimam dostopa, rad udari po meni, me zmerja z lažnivcem, medtem ko se v mediju, ki je odprt za različne kritike in mnenja, ne pojavlja. Sicer pa je Gros alergičen na vse; na državo, Kučana, krščanske demokrate. Gorenjski glas, novinarje..." Kam to vodi? "Če župan ni kooperativen, ne uresničuje sklepov mestnega sveta, je to slabo za Kranj. Svet ga lahko omejuje pri financah. Župan misli, da je upravitelj in lastnik občine oziroma mesta. Tudi razpis stanovanjskih posojil, kjer gre za precej milijonov tolarjev, je sam objavil. Skratka, dela po svoje." Kaj bi po vašem morali storiti? "Najprej bi morali vzpostaviti občinsko upravo in nastaviti poklicnega sekretarja mestnega sveta. Statut občine smo sicer sprejeli, vendar še ni objavljen. Župan bi moral svetu predložiti organizacijsko shemo, čimprej bi kazalo sprejeti tudi poslovnik, še vedno imamo začasnega. Izvrševalec občinskega proračuna ne more biti župan. Razpolaganje z denarjem nad 500.000 tolarjev bi mu morali potegniti iz rok, šele takrat bo svet lahko funkcioniral kot najvišji organ v občini, v nasprotnem primeru bo navaden debatni klub, ki ga ni treba. Pobudo sem dal, ne vem, kakšna bo njena usoda. Svetniki bi morali biti zainteresirani, predsednik sveta aktivnejši." Kaj menite o drugih svetnikih? "Nekaterim se pozna, da so novinci, nekateri so zaintere sirani, nekaterim pa se vidi, da se na seje ne pripravijo. Priprave vzamejo precej časa. Svetniki bi morali imeti občini svojo pisarno, namesto da gradiva tovorimo s seboj v aktovkah in se sestajamo na "Brionih". Ne samo mi, tudi svetnike drugih strank srečujem tam." Ste pravnik, zaposleni v Planiki. Se vam ne toži P° pravosodju? "Zakaj? Večina zadev, ki jih vodim, je pravnih, torej sem v stroki." Eden od kandidatov z* kranjskega župana mije z<**' pal, da se v mestnem svetu, ce bi bil izvoljen, najbolj hoji vas. Zakaj? "Ne vem. Mogoče zato, ker se na razprave pripravim, nastopam z argumenti. Mogoče je kriv tudi moj značaj. Ne "šparam" jezika, vendar tudi nisem zamerljiv, če mi kdo kaj reče nazaj." Kaj najraje počnete v pf°s' tem času? "Nabiram gobe okrog hiše Besnici, Mohorja. grem na JoŠta • H. Jelovčan aH Knjižni prvenec Vike Grobovšek: Raglje v gledališču Resničnost povezana s fantazijo, problemi z domišljijo, igra z iluzijo OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA že » 17.900 dkm serijski airbag. ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronika zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nasta\ itev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan ASTRA že/a 23.800 dem serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po Želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna DELOVNI ČAS SALOM AVTOMOBILOV od 9. uro SI KVIS IN l'R()l)\l\ KI /I K\ MH Dl I (>Y KRANJ vVJ tel. 064/212-191 K o r o š k a 5 3 a 224 621. taks 064/212-191 ,lo ix ure. ob sobotah od S. do I J. oh delavnikih ihJ 8. do 16. ura po zaslugi učiteljice Vike Grobovšek zaživele tudi v kn šestimi teksti za mladinske gledališke skupine. Kranj, 20. junija - Pred kratkim je v založbi osnovne šole Franceta Prešerna in podjetja Grafit iz Naklega izšla knjiga Raglje v gledališču, v kateri je avtorica Vika Grobovšek zbrala šest izvirnih besedil za mladinske gledališke skupine. Naslovi: Do tiste stezice, Črno in belo. I^ahko noč, hudoba, Noč, ko je posijalo sonce, Kaj se skriva za velikim trebuhom Enkolsa. Vika Grobovšek, učiteljica slovenskega jezika, v Prešernovi šoli že sedem let vodi gledališko skupino Raglje. Kje najti dramska besedila, ki bodo tako duhovita, zanimiva, aktualna, pronicljiva, da jih bodo šolarji višjih razredov sprejeli? Cankar in Shakespeare bi bila zanje pretežka, dolgočasna in staromodna, ljudske igre preveč neumno naivne... "Za to starostno skupino ni primernih tekstov, zato sem sama prijela za pero. Delovna besedila so se sproti prilagajala sposobnostim, interesom, željam otrok, ki so igrali. Vsa dela, ki so zdaj zbrana v knjigi, so torej doživela krstno uprizoritev v šoli. širila so se po Sloveniji, kolegi so me ze dobesedno terjali, naj jih napišem in izdam v knjigi," pravi avtorica. Raglje iz osnovne šole Franceta Prešerna so igrale samo izvirna besedila Vike Grobovšek, ki je znala povezati resničnost s fantazijo, probleme z domišljijo, igro z iluzijo, in to tako, da je bilo mladim všeč. Besedila, ki se zlepa ne bodo postarala, ki so jim pisana na kožo. Igre so prvenstveno name njene učencem višje stopnje osnovne šole, vendar so ob njih uživali tudi mlajši, od prvošolčkov naprej, pravi Vika Grobovšek. "Letos nismo uprizorili nobene nove predstave. Sama sem bila veliko zaposlena s pripravo knjige, rabila sem tudi malo počitka od predstav. Pričakujem, da bomo prihodnje šolsko leto spet igrali. Novega teksta v glavi še nimam. Običajno se začne porajati med počitnicami. Sicer pa je inspiracija muhasta. Težko bi natančno rekla, kje črpam zamisli. Veliko berem. To človeka polni, tako da potem tudi sam lahko kaj iztisne iz sebe. Po drugi strani imam vsak dan pred seboj otroke, opazujem jih, poznam njihove probleme, razmišljanja. Temu seveda dodam lastno domišljijo in zgodbica se rodi." Gledališka skupina Raglje iz Prešernove šole nima skrbi z naraščajniki. Igralcev, ki bi želeli sodelovati, je vedno dovolj, tudi fantov. Skupina je v očeh učencev očitno priljubljena. "Sama dramaturgije in režije nisem študirala. Dodatno sem se izobraževala na seminarjih. Moram pa povedati, da je pri vseh predstavah Kagclj sodeloval team ljudi, ki so strokovno pomagali. Na srečanjih otroških gledaliških skupin smo bili vedno opaženi, vedno v "špici". Večkrat smo bili izbrani za državna srečanja, udeleževali smo se nagradit i h gostovanj. Vsako predstavo smo odigrali po šestnajstkrat, sedemnajstkrat, kakšno tudi večkrat. Igrali smo takorekoč po vsej Sloveniji, največ seveda po Gorenjski, pa tudi na Koroškem smo bili. Imamo dve zlati Linhartovi znački Zveze kulturnih organizacij Slovenije." i da Vika Grobovšek pravi. » težav z izdajo knjige ni lf°?!U V šolskem kolektivu je don» trdno oporo. Knjiga Ra8fJ 0. gledališču je izšla v tisoč I*V? dih. Naročila zanjo prihajajo šol, knjižnic, občinskih j* kulturnih organizacij in ku« ■ nih društev, skratka, boj**J da bi knjige obležale v šols*c arhivu, ni. *,|c Učiteljico Viko Grobov« je šolsko gledališče poteg jj^ v vrtinec, iz katerega ne m « in ne želi oditi. O d^Jt mladini pravi, da je PrC^fp zasuta z vsemi mogočim' e ^ ni. Otroci imajo premalo za branje in za gledal' % Šolska skupina Raglje pj £ je približala. Učiteljica JcL|jJ la, ko tudi v "pravih" gje<* yj čih srečuje učence Prešcrn^^ šole. Morda bodo po zai>zf1a-njene knjige gledališče ST°* li in vzljubili tudi drug' »0»% Vrtec na Beli je v nacionalnem programu CINDI za zdrav vrtec Črički tudi v vrtcu živijo zdravo vasici 2l ■^unya ' Ni naključje, da je ravno ta prijazni kom VT^C' ki so ga teta 1979 z9radai s samoprispev-je u vascanov> kandidiral v gibanje za zdrav vrtec. Otrok Prihn^«m-Za rna^° večjo družino. V vrtec jim ni treba "iS* m ^e navsezgodaj in tam opraviti osemu PiiJpi- 'Pac PaJifl stare mame ali drugi družinski člani ČnicTri ° P° sedmi uri zjutraj in odpeljejo okrog enih. ^ablr ^° tuQ- V€^co v naravi, spoznavajo jo od blizu, sirun^? 2e^^a- gozdne sadeže, iz bezga sami izdelajo zdrn'<12 re9rota pa med, tudi njihove malice so vir J^mj/a, da o obilici gibanja niti osemurnega otmttOS vrtec obiskuje 22 ie h« V "bolJših časih" Pa Jih iK1?* P° 28- St^em je otroci ■ k' nadvse P°g°du' treJ^ftif vasi Bašeij in vseh Živi; • pa ob takem načinu preden,a uživajo kar dvoje Viteu>!!L.Wni program v prijazno varstvo starih ne govorimo. mam hkrati. Takšen vrtec je tudi nekaj cenejši od "celodnevnega", saj starše velja od tri do pet tisočakov mesečno, ker otrokom v vrtcu ni potrebno zagotavljati treh dnevnih obrokov. "Že naše stare mame so govorile, da je spanec boljši kot žganec. To velja tudi za 65 *2 gline izdelujemo češnje, potem pojdemo ^*hat bez.gov sirup naše čričke, ki jim zjutraj ni treba zgodaj v vrtec," je s šalo začela zgodbo o zdravem vrtcu Čriček tamkajšnja vzgojiteljica Vesna Mugerli - Lotrič. "V vrtcu pa jim po obroku ni treba spat. V našem vrtcu ni ležalk in obveznega spanja, ki mnogim otrokom greni odnos do vrtca. V okolici imamo veliko prostora za gibanje in življenje v naravi. Travnik in gozd imamo prav blizu, pa nobene nevarne ceste, kjer bi se bali sprehajati. Ob lepem vremenu smo veliko zunaj, hodimo na izlete v oklico in spoznavamo naravo. V našem vrtcu otroci sicer nimajo kosila, pač pa dve malici. Za topli obrok, ki ga skuha naša Darinka Anžič (varuhinja in kuharica v eni osebi), navadno ponudimo zdravo mlečno hrano, od polente do močnika, drugače pa imajo otroci radi različne namaze, navadili so se tudi na kosmiče. Čez zimo smo imeli velikokrat na jedilniku suho sadje, ki ga suši Bahnko-va mama z Bele. Velik poudar-ek dajemo tudi kulturi hranjenja, saj za pogrnjeno mizo še tako preprost obrok dobro tekne. Naši otroci si po jedi skrbno umivajo zobe, tudi doma. Ko nas je nenapovedano obiskal zobozdravnik, so vsr brez sramu pokazali, kako čiste zobke imajo. Na naših sprehodih spoznavamo drobne živalice (nekaj smo jih prinesli tudi v vrtec, kjer opazujemo njihov razvoj), pa tudi zdravilna zelišča. Skuhali smo regra-tov med in ga nesli pokusit Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO - cena s popustom 33,60 SIT/lit - na 4 - 6 obrokov brez obresti - ob gotovinskem plačilu nad 1000 lit je cena 33,10 SIT/lit - in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Vsi kupci pa ob nakupu nad 3000 lit KOEL dobijo PRAKTIČNO DARILO NAROČILA SPREJEMAMO: V SKLADIŠČU MEDVODE, tel. 061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVIJICA, tel 715-242 Slovenska naftna družba Mi smo polžji pastirčki. V naravo smo šli odprtih oči in ušes, v vrtcev atrij pa prinesli polže, gosenico, celo bubo... čebelarki v Bašeij. Obiskovalci, ki so bili tedaj pri njej, so ga zelo pohvalili in nas poprosili tudi za recept. Nabiramo smrekove vršičke in na soncu iz njih kuhamo sirup za zimske prehlade, sušimo bezeg za čaj, ravno danes pa bomo iz cvetov pripravili sirup. Prejšnja leta smo kuhali tudi marmelado in borovničev sok... skratka izkoristimo vse darove, ki nam jihnudi okolica..." V gibanju za zdrav vrtec dajejo velik poudarek gibanju, pa tudi duševnemu zdravju, sproščenosti, razigranosti, opuščanju škodljivih razvad, kot je denimo kajenje. Tudi vzgojiteljica Vesna je kadilka, a pravi, da od septembra, kar je Čriček vključen v gibanje za zdrav vrtec, tu še ni prižgala cigarete. Otroci kulturo zdravega načina življenja nevsiljivo vnašajo tudi v družine, starši pa veliko tega slišijo in vidijo v pogostih srečanjih v vrtcu. Ravno za jutri vrtec pripravlja skupno prireditev, ki so jo poimenovali "Mizica, pogrni se". Na poučno zabaven način bodo pripravljali zdravo hrano in skupaj s starši napravili zelenjavni namaz ali domačo pijačo. Na ogled bo kotiček z zdravilnimi zelišči, pa kotiček Bahn-kove mame, ki jih oskrbuje s suhim sadjem, kotiček babice čebelarke iz Bašlja, kruhov kotiček, ki ga bo napolnila Bizjakova Veronika, vaška gostilničarka... Načrtovali so tudi obisk Živil in pogovor s tamkajšnjo tehnologinjo Bri-gito Flajnik... Vzgojiteljica Vesna za konec skromno navrže, da je Čriček vrtec kot vsak drug, le dane okoliščine so jim morebiti bolj naklonjene kot drugim, da lahko tudi v vrtcu zdravo živijo. • D. Z. Žlebir V baročni cerkvi Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku Orgle bodo zadonele na žegnansko nedeljo aščani Zgornjega Brnika so za svojo cerkev kupili orgle, ki bodo prvič zapele prvo nedeljo v septembru. Zgornji Brnik, 20. junija - Baročna cerkev Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku namreč velja za eno najbolj akustičnih daleč naokoli Boljšo zvočnost ima na Gorenjskem menda le puštalska kapela. V njej so že doslej prirejali mnoge zborovske koncerte, zdaj pa so si zaželeli še orgelske spremljave. Na priporočilo strokovnjaka so vaščani kupili rabljene orgle v cerkvi na Jezici pri Ljubljani "Orgle so v odličnem stanju in tudi že obnovljene," nam je povedal Miro Jenko z Zgornjega Brnika. "Tudi postavili smo jih že, zdaj moramo dodati še piščali, nato pa jih čaka strokovno uglaševanje. Na žegnansko nedeljo, ki je po tradiciji prva nedelja v septembru, bodo doživele svoj krst in blagoslov, za takrat pa vaščani pripravljamo veliko praznovanje. Orgle nam ne bodo služile le za spremljavo pri mašah, temveč tudi za orgelske koncerte. Naša cerkev je izjemno akustična in v njej smo priredili že veliko koncertov. Pripravljamo ga tudi za letošnji kresni večer, 23. junija, ko bodo nastopili Moški pevski zbor Kranj, Mešani pevski zbor Gallus Kranj, Tunjiški oktet iz Tunjic in Kvartet Jutro z Jezerskega. Za koncert ne bomo pobirali vstopnine, občinstvo pa bo lahko darovalo prostovoljne prispevke. Glasbeniki se zelo radi odzovejo povabilu na koncerte v brniški cerkvi, ne le zaradi njene zvočnosti, temveč tudi zaradi hvaležne in glasbeno ozaveščene publike. Tudi sam prepevam v /.boru in gostoval sem že po mnogih državah, pred domačo publiko pa še vedno čutim največ treme. Moje izkušnje kažejo, da lahko poješ po vsej Sloveniji, ko te enkrat brniško občinstvo sprejme kot pevca, podobno, kot velja to za Parmo v Italiji." Tradicionalnih koncertov v brniški cerkvi se udeležujejo znana imena iz vokalne glasbe. Tako so lani denimo gostili zbor Musica Viva in predlani kvartet bratov Smrtnik z Obirskega. V prihodnje se bo vokalni pridružila še instrumentalna glasba. Orgle bodo dobrodošlo dopolnilo zborovski pesmi, prirejali pa bodo tudi samostojne orgelske koncerte. Upajo, da se bo njihovemu povabilu odzval tudi znani slovenski orglar Hubert Bergant. Nakup orgel, za katere so Brničani rade volje darovali denar, pa ni edini tovrstni vaški podvig. Tudi sicer cenijo in skrbijo za svojo (sakralno) kulturno dediščino. V preteklosti so obnovili vso cerkev, polepšali pročelje s fresko in uredili zunanjo osvetljavo. Obnovili so tudi vaško kapelo, ki sta jo umetniško poslikala slikar Vinko Tušek in domači umetnik Damjan Štirn. • D. Z. Žlebir KRATKE DOMAČE Komunalni delavec že na dolžnosti Preddvor, 20. junija - Minuli teden je v občini Preddvor že začel delati komunalni delavec. Občina je z njim podpisala pogodbo za vzdrževanje lokalnih cest, kjer bo urejal bankine, sekal grmovje ob cesti, kosil previsoko travo, barval mostne ograje in opravljal podoona dela. Za vzdrževanje gozdnih cest, ki jih je na območju občine Preddvor zelo veliko, pa so šli pri iskanju izvajalca v javni razpis. Med ponudniki so izbrali najugodnejšega, Gozdno gospodarstvo Kranj. • D.Ž. Milijon tolarjev za središče Preddvora Preddvor, 20. junija - Ko so pred birmo v Preddvoru začeli urejati okolico cerkve in tudi ostalo središče kraja, se je delu odzvalo veliko število Preddvorčanov. Opravili so veliko prostovoljnih ur. Zdaj pa so znani tudi stroški, ki jih je imela občina z urejanjem centra: znašajo namreč milijon tolarjev. V občinskem glasilu, ki izide te dni, se župan zahvaljuje vsem, ki so pomagali središče domačega kraja olepšati ne le za slovesen dogodek, temveč za dolgo časa. • D. Ž. Proslavili bodo občinski praznik Bašeij, 20. junija - Osrednja proslava ob občinskem prazniku Preddvora bo 24. junija v Bašlju. Ob tej priložnosti bodo v vasi slovesno odprli novo košarkarsko igrišče. Asfalt za cesto Šenčur - Trata Šenčur, 20. junija - Makadamsko cesto med Šenčurjem in Trato ki povezuje novi občini Šenčur in Cerklje, so minuli teden Že zasedli gradbeni stroji. Občini sta se namreč odloČili asfaltirati te tri kilometre medobčinske povezave. Dela bo opravilo Cestno podjetje iz Kranja, ki je bilo med vsemi ponudniki najcenejše. Župana obeh občin ocenjujeta, da bodo dela veljala kakih 10 milijonov tolarjev. Kmalu krpanje lokalnih cest Šenčur, 20. junija - V občini Šenčur obljubljajo, da se bodo kmalu lotili krpanja lokalnih cest. Z deli naj bi začeli v prihodnjih nekaj dneh (zdaj je izvajalec še zaposlen na območju sosednje občine). Popravila bodo deležne ceste Voklo -Prebačevo, PrebaČevo -Trboje, Trboje - Voklo, Voklo - Voglje. pa Visoko - Velesovo in Luže -Srednja vas - Šenčur, ki so po minuli zimi precej n gosto "posejane" z udarnimi jamami. Občani že nestrpno čakajo, kdaj se bodo začela dela in župana vsak dan povprašujejo o tem. KRATKE DOMAČE Zelena luč za republiško cesto Cerklje, 20. junija - Tudi v cerkljanski občini so se že začela vzdrževalna dela na občinskih in krajevnih cestah, kmalu pa si obetajo tudi rekonstrukcijo zelo obremenjene republiške ceste Brnik - Cerklje - Žičnica Krvavec. Nedavno tega sta se v občini mudili predstavnici državne družbe za ceste, kjer že pripravljajo razpisno dokumentacijo za rekonstrukcijo celotne trase. V Cerkljah bi radi, da bi hkrati uredili tudi kanalizacijo skozi Cerklje in morda z asfaltom še preplastili cesto, zato je župan Franc Čebulj na poslance državnega zbora naslovil pobudo, naj sprejmejo amandma na proračun in odobrijo za kakih 30 milijonov tolarjev sredstev v ta namen. Ko bo rekonstruirana cesta skozi Cerklje, bodo vaščani dobili tudi manjkajoče pločnike. Za zdaj so jih namreč uredili le na eni strani. Občina zaenkrat ne bo imela posebnih stroškov s to cesto (financira jo republika), zagotoviti bo morala le sredstva za odkup zemljišč Vaja Civilne zaščite v Gradu Grad, 20. junija - V propadajočem objektu v Gradu, v tako imenovanem Sangra-du, je imela pred časom reševalno vajo slovenska Civilna zaščita. Goste, ki so sem prišli vadit reševanje izpod ruševin, je sprejel cerkljanski župan, vajo pa so si med drugimi ogledali tudi člani občinskega Štaba Civilne zaščite in Gasilske zveze Cerklje. Franc Kern, župan občine Šenčur Nočemo, da nas država kar naprej drži za roko Šenčur, 20. Junija - Potem ko so sprejeli občinski statut in načeli razpravo o proračunu, se v občini Šenčur lotevajo že tudi konkretnih nalog. Najprej bodo uredili ceste, ki že več let čakajo na obnovo in jih je obljubila rešiti že prejšnja občina. Na te vsakdanjosti so ljudje najbolj občutljivi, ve povedati šenčurski župan, ki svoje občane velikokrat sprejema tudi izven uradnih ur. Mnoga odprta vprašanja je moč rešiti samo z dobro voljo, za večino pa je potreben denar. Koliko denarja naj bi bilo na voljo v občinskem proračunu? "V občinskem proračunu naj bi bilo 234 milijonov tolarjev denarja, če pa nam bo uspelo z davki in drugimi viri zbrati vse, kar načrtujemo, bo na razpolago nemara celo 312 milijonov tolarjev. Na žalost je tako, da država za domala dve tretjini sredstev z zakonom določa, kam naj jih občina usmeri. Toda kako naj bo občina samostojna, če jo skuša država še kar naprej držati za roko? V občinah bi radi, da imamo večji vpliv na to, čemu nameniti denar iz občinskega proračuna." Največji delež občinskega denarja bodo verjetno terjale družbene dejavnosti? "Res je. Temu v občinah tudi nič ne nasprotujemo, želimo pa imeti večji pregled nad tem, koliko so te dejavnosti učinkovite in občanom potrebne. Vemo tudi, da je na tem področju tudi dosti nepotrebnih stroškov. Lokalna samouprava daje možnost, da prevetrimo dejansko stanje v družbenih dejavnostih: hočemo, da je jasno razvidno, kdo kaj dobi iz občinske blagajne in kaj je za ta denar naredil. Na ta način naj bi dosegli v občinah večjo varčnost, za kar bi morala biti zainteresirana tudi država. V občini smo se odločili prvenstveno skrbeti za lastno dejavnost, pa naj gre za družbe- no ah gospodarsko. Nerazumljivo nam je namreč, da institucije, ki ne sodijo ne v občino ne v regijo, nekontrolirano porabljajo naš denar. Naš večji nadzor nad tem ne pomeni, da bomo denimo kar prekinili sodelovanje s turistično ali gasilsko zvezo. Nasprotno. Sodelovanje naj ostane, toda iz nalog naj se natančno vidi, kaj kdo dela in za kaj je odgovoren. Poudarjam pa, da zlasti na področju gasilstva občinska meja ne sme biti ločnica. Tudi na drugih področjih si želimo sodelovanja, vendar z jasnim programom!" Zdaj ko veste, koliko denarja bo v občinskem proračunu, labko nanizate tudi nekaj konkretnih nalog, za katere bodo Ob jubileju vrtca v Šenčurju Ze dvajset let prosimo za nov vrtec Šenčur, 20. junija - Vrtec, ki v sklopu osnovne šole Šenčur obstaja že tri desetletja, je te dni z otroško likovno kolonijo in s prireditvijo Mavrica slavil svoj jubilej. Vzgojiteljica Dragica Markun nam je povedala, da je vrtec pred tremi desetletji začel delati z eno samo skupino, potem pa seje pokazala potreba po dveh. Se zdaj sta v vrtcu le dve skupini, čeprav se je Šenčur z okolico zelo povečal in vse več mladih družin potrebuje vrtčevsko varstvo. Letos so morali za eno skupino malčkov odkloniti. Ob praznovanju niso mogli mimo dejstva, da zelo potrebujejo nov vrtec, in da mineva že drugo desetletje, odkar prosijo zanj. Za nov vrtec je že nekaj let namenjeno zemljišče, manjka jim le še denar. Letos so se zanj prijavili na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport. V vrtcu je letos 48 otrok. Kaj vse znajo in zmorejo, so pokazali minuli teden, ko so priredili likovno kolonijo z mnogimi slikarskimi tehnikami. Povabili so tudi likovno pedagoginjo Julko Hrovat. V vrtec so prihajali na ogled likovne delavnice tudi otroci, ki sicer niso vključeni v vrtčevsko varstvo. Tudi sklepna prireditev Mavrica je bila dobro obiskana. Otroci so navdušili s pesmijo, deklama- cijo in plesom (tudi v Plesni šoli Kranj), zapela jim je otroška pevka Tjaša Grah. Obiskal jih je tudi šenčurski župan Franc Kern, občina pa jim je namenila nekaj denarja za nakup igrač. • D.Z. NISSAN Pooblaščeni prodajalec in serviser vizil NISSAN ZDAJ JE PRILOŽNOST ZA VAS! PREIZKUSITE VOZILA NISSAN! MICRA 1,0 L SUNNY 1,6 SLX PRIMERA 1,6 SLX TERRANO 2,7 TD MAXIMA QX 2,0 M/T MAXIMA Q/X 3,0 A/T Vabimo vas na testne vožnje, ki bodo 21.6 1995 v Britofu pri Kranju od 12. do 19. ure. AVTO MOČNIK, Britof 162, 64000 Kranj tel.: 064/242-277, fax: 064/241-530 šla občinska sredstva? "Določene postavke v proračunu so, kjer že imamo program realizacije, zlasti kar zadeva komunalno infrastrukturne objekte. Dve desetletji ni bilo denarja za denimo povezave med naselji občine in z drugimi občinami, zdaj pa smo si zastavili v dveh letih odpraviti najbolj pereče probleme. Ceste Britof - Šenčur, Trboje - Voklo in Šenčur - Trata - Velesovo, ki so edine še makadamske, naj bi v tem času dobile asfaltno prevleko. Tudi močno dotrajana cesta Luže - Srednja vas bo obnovljena. Če namreč cestne povezave niso v redu, je to slabo tudi za gospodarstvo, turizem, celo kmetje potrebujejo dobre ceste. Ocenjujem, da bo za ta dela potrebnih kakih 60 milijonov tolarjev. Začeli smo že z asfaltiranjem ceste Šenčur -Trata - Velesovo, z drugimi pa bomo kmalu nadaljevali, dokler ne bo asfaltirana še zadnja makadamska cesta. Ob tem ugotavljam, da so novi občini ostali vsi problemi, za katere se je že izvršni svet bivše občine obvezal, da jih bo odpravil." Tudi krajevne skupnosti se bodo pojavil s svojimi potrebami... "Tudi za krajevne skupnosti bo v občinskem proračunu namenjenega nekaj denarja. Krajevne skupnosti so že predložile svoje programe, posebna komisija pa jih bo pregledala in jim po posebnih merilih dodeljevala denar. Kar nekaj nedokončanih del je tudi v krajevnih skupnostih, kjer naj bi občina primaknila svoj lonček. Eno od njih je tudi dokončanje mrliških vežic v Trbojah." Z drugimi malimi občinami iz bivie kranjske ste a občina. se spočetka veliko povezovali. Kako je s tem sodelovanjem sedaj? "Koordinacija med petimi občinami nekdanje kranjske občine (Naklo, Cerklje, Preddvor, Šenčur in mestna občina Kranj) teče in bo tudi ostala. Župani se moramo dogovarjati o številnih skupnih zadevah, imamo tudi podobne probleme, ki jih skupno tudi lažje rešimo. Škoda, ker tako slabo poteka delo skupne komisije za delitev premoženja! To bo treba pospešiti, da si slednjič razdelimo nekdaj skupno premoženje in da občine lahko začnemo samostojno delati." Del vaše občine, namreč vasi Hrastje in Prebačevo, si žeU nazaj v okrilje kranjske občine. So te težnje ie vedno žive? "Kolikor imam opravkov z ljudmi iz teh vasi, bi dejal, da problem ni tako pereč, kot je kazalo. Ljudje že spoznavajo, da ni tako hudo, če spadajo pod šenčursko občino. Nobena občina jim namreč ne more zagotavljati več kot kaka druga. Treba se je pač navaditi in za ljudi je bolje, da tvorno delajo v tisti občini, kamor sodijo." Občani vas pogosto obiskujejo. S kakšnimi problemi prihajajo k županu? "Res je, uradne ure so kar premalo za vse, ki se oglašajo z raznimi problemi, vprašanji, željami po pojasnilu... Prihajajo z različnimi socialnimi problemi, vprašanji glede zaposlovanja, težavami zaradi odnosov med starejšimi in mlajšimi, mnogi tudi zaradi spornih sosedskih zadev glede meja ali cest, veliko (zlasti mlajših) se jih zanima za možnost gradnje in sprašuje o pozidavi zemljišč... Prihajajo tudi predstavniki društvene dejavnosti in krajevnih skupnosti. Vesel sem, ker se problemi dokaj tekoče rešujejo. Mislim, da je občina ljudem dostopna in domača, in da ne čutijo kakega birokratskega odnosa. Skušam jim prisluhniti in vzeti resno njihove težave." Eden večjih problemov je v Šenčurju tudi pitna voda. Kako ga rešujete? "Problem je zlasti v severnem delu občine pomanjkanje pitne vode. Ljudje tožijo, da je pogosto kalna. Podjetje Komunala - Vodovod si že prizadeva zgraditi bazen za večjo količino vode in ta problem odpraviti. Gre za bazen v Adergasu, kamor priteče voda izpod Krvavca. Dodatno najbi v ta bazen speljali vodo s Cemšeni-ka iz Kokre. Prizadevamo si, da bi imeli ljudje, ki se jim že več let vleče težava zaradi kalne vode, čimprej kvalitetno pitno vodo." Kako po nekaj mesecih funkcionira občina Šenčur, kako dela občinski svet? Na zadnji seji »te obravnavali kar 17 točk dnevnega reda? "Občina kar dobro dela. Zaposlili smo tajnico, tudi župan sem polno zaseden, s Še nekaj ljudmi v občinski upravi pa bomo dosegli, da bo občina še lažje zadovoljevala potrebe občanov. Tudi z občinskim svetom dobro sodelujem. Naši svetniki se zavedajo velike odgovornosti do ljudi in zelo resno jemljejo svoje delo. Če bi tudi poslanci v državnem zboru tako zavzeto delali, potem država zagotovo ne bi imela toliko problemov. Sicer pa občina bolj kot politične obravnava gospodarske zadeve in vsakdanje življenje ljudi. Če bi imeli več pristojnosti denimo glede gospodarjenja s prostorom in drugimi za ljudi pomembnimi zadevami, pa bi lahko delali še bolje." • D. Z. Žlebir Je tudi pri vas varnost na psu? Pokličite JANUS! Predstavili vam bomo najsodobnejše varnostne Sisteme; alarmne naprave za protivlomno zaščito objektov, alarmne naprave za protivlomno zaščito avtomobilov, videonadzorne sisteme, videofone in domofone. Cene niso pasje - nasprotno, do 1 S.julija ponujamo 10% počitniški popust. tel. 064/22 11 02 ■Tanus —/i.....VARNOSTNI SISTEM Gregorčičeva 8, 64000 Kranj v C ČETRTEK, 22. JUNIJA naa»i£arodejev k|obuk, otroška 955n anka 1So4J;?oter.Do|9čas IO45 rč, ' 0 2lvalih in 'Judeh ka'^k knvanie zemlje, ameriš-^ zobrazevalna serija 13 oo p domače *8s n0ročiia 15'^ kritike, ponovitev pSSLjT80?68 iz malega mesta, 16 J* *f y finske drame ^žarsk°eVTVSki Utrlnki' 0dd* l^™ dnevnik 18"oo Dtroški Program: Živ žav 18'in Ate9'ona'ni studio Maribor 19 in d v vrst°. TV igrica 19 sk je' ameriška nadalje- Sioven-ene: EP v košarki (m): 13qo r-,Ja " Hrvaška, prenos Cikh* n0news 1520 Kinoteka: k al mov J- Arnolda: Tarante-vrtirt n4ki fi,m <čb> 1640 v 18 A*0-*17,25 Sova, ponovitev k°ntaktr V6'Ste 19-15 Tok' tok' °05 IN fi"irnSnici filma naproti: Ciklus JOo?^3 °ddaja za mladostnike St0u.iNtervJo: Dušan Puh 21.05 laris 5Odreja Tarkovskega: So-^3^4:'zadnji del ruskega filma Hrva«i7P v k°šarki (m); Slovenija -as*a, posnetek iz Aten 7 4e -_. 8'oo jy k°ledar 7.55 Poročila tfcOR *obro Jutro 10.00 Poročila Uri,j? bolski Program 11.30 Nora ^t12'00 Poročila 12.15 n2' nadaljevanka 13.00 15 4° Priporočilo, ameriški film ISaP^Sodba o sintesizerju ka^l/anna Lovisa 16.05 Otroš-1?0o 73ja 1e'30 Hrvaška danes rnemL 'adri okoli sveta, doku-bara Seriia 1730 Santa Bar-la-ie amenška nadaljevanka teta iq,° sreče 1*-50 Tistega Proti f * Dnevnik 20.10 Hrvati tiaia isJ2mu. dokumentarna od- j g Oi I IC Udi I ICI KJ\J '"'rvašic Lekarnarstvo na ^serr ' nrvaška dokumentar-^45 u 2^-35 Ekran brez okvirja 23.15 Darvni fj|m 22.35 Pariz, session, shop 12.15 J'15 kEI 23-25 K,no-kl ^tSlčna video glava Iecina 1.10 A shop 1.05 Viking viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam, des 14.30 Tom in Jerrv 15.00 Eičifej 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Knight rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Bavarec na otoku Rugen; Kuharski mojstri 21.10 Detektivi iz Hamburga 22.00 NYDP -Neevorška policija 22.50 Ko zavre kri, ameriški vojni film 0.50 Čas v sliki 0.55 Strašno prijazna družina 1.20 Schiejok, ponovitev 2.20 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.25 Vprašanje časa, ameriš-ko-italijanska melodrama AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Avstrija II, ponovitev 11.35 Jame - Vrata v svet pod zemljo 12.35 Šale 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža 14.00 Alpe -Donava - Jadran 14.25 Moč strasti 151.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dans s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju 20.35 Zagnanec 21.00 Kuharski mojstri 21.10 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Klub debelih 23.50 Orel in lev 1.10 Pogledi od strani/ Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 KO-VAŠTVO - OBRT, KI IZUMIRA 20.55 EPP blok - 3 21.00 SMRTNO NEVARNA CESTA KRANJ - MLAKA - GOLNIK 21.20 REKONSTRUKCIJA CESTE SKOZI MLAKO IN PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE V ŽIVO: Gostje: Vitomir Gros -župan Mestne občine Kranj, predstavnik UNZ Kranj, Martin Les-kovar - predsednik KS Kokrica, Alojz Dežman - nekdanji predsednik KS Kokrica, Stane Zupan -projektant, voditeljica: Rajka Per-vanje 22.20 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska video lestvica), 43. oddaja 23.20 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Utrip občine Železniki 19.00 Spoznavanje ljudi in krajev - ser. film 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani panorama 8.30, 12.00 in 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.30 KOLO, ponovitev 4. dela 18.30 KAMERA NA POTEPU, dokumentarna serija, ponovitev 4. dela 18.30 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna serija, ponovitev 11. dela 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOR televizijska prodaja 20.05 ŽIVA SCENA V ŽIVO, direktni prenos iz BTC-ja 21.35 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.40 ŠPORT MMTV 22.25 PLESI SVETA: Festival ljudskih plesov, dokumentarni film, 2. del/5 23.05 KASAŠKE DIRKE, ponovitev 23.50 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Videoboom 40 43. del 21.00 EPP blok 21.05 Škofjeloški kulturni utrip 21.35 EPP blok 21.40 Izmenjava programa LTV -pozdrav Bledu II. del 23.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včerai, danes 9.20 Naravno ^strIjT!-■ K,N0 učenje in sprostitev za otroke 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pianinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 IPIS svetuje pri nakupu računalniških programov 17.20 Kranjski župan Vitomir Gros - v živo 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Mu-sic machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ V zgodnjem popoldanskem delu bomo predstavili enega slovenskih turističnih krajev, iskali najboj-šo pizzo. Poleg obvestil ob 16.10, pripravljamo se nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šaljivic naj se pripravijo. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 17. lekcija angleščine ONE TO ONE 15.45 Ročk skupina POMARANČA 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Mavrica (vodi: Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.10 Od svečke do volana 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo nar-odnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misle, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glas bena oddaja z gostom 18.30 Večerna ifn. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program C^la' K8«,fa 6-30 °,rOŠki k^Knink.r? Umor- )e napisala SheSfi R|der 10.30 Vesoljska ftNli 8vlerpnse> Ponovitev 11.20 *>! 13 ooa pod vodo, ameriški zf Utroški program 13.25 CENTER amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. drama KLUB SREČNIH ŽENSK ob 21. uri. amer. psih thrill. DEKLICA IN SMRT ob 19. uri ŽELEZAR amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18. in 20. uri BLED drama KVIZ SHOW ob 20.30 uri TVS 1 9.30 Pet otrok in škrat, angleška nanizanka 9.55 Moja enciklopedija živali: Lenivec 10.05 Roka ročka 10.55 Morski psi, ameriška dokumentarna serija 11.45 Že veste 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 13.55 Kam vodijo naše stezice 14.55 Film tedna: Premetenka, ponovitev kanadskega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 17.45 Mlada Evropa poje, oddaja finske TV 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova 22.45 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 23.15 Novo življenje, ameriška nadaljevanka 0.00 Brane Rončel izza odra, ponovitev TVS 2 13.40 Zgodbe medenih tednov: Tudi v manjši koči je prostora dovolj, 6. epizoda nemške nanizanke 14.25 Omizje 16.25 Osmi dan 17.25 Sova ponovitev 18.00 Novo življenje, ameriška nadaljevanka 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 Malibujska cesta 2000, ameriška nadaljevanka 20.50 Veliki dnevi 20. stoletja, francoska dokumentarna serija 22.00 Muljava: Podelitev nagrade Kresnik 94, prenos 22.30 Opus 23.30 Odsevi na temnem nebu, švicarski film HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke 11.30 Odbita družina 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz 13.00 Požeti veter, ameriški film 15.30 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Spoznavajmo Hrvaško 1730 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Kolo sreče 18.50 Alpe - Donava - Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 Snemam na potepu 21.00 Dobri ljudje 22.30 Hrvaška kulturna dediščina, dokumentarna serija 23.00 Dnevnik 23.20 S sliko na sliko 23.50 Zlata krogla, špansko-italijanski film HTV 2 15.35 Slika na sliko 16.20 Turbo Limatch show 17.35 Triler, resna glasba 18.25 La storia spezzata, serija 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Košarka: HrvaŠka - Rusija 22.30 Sto let filma: Stalag 17, ameriški film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magne-toskop 11.30 A - shop 11.46 Spot tedna 17.00 A-shop 17.10 Demonski kamen, ponovitev ameriškega filma 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža - Snidenje, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 Junak na rolki, ameriški film 23.05 Vodnik za zaljubljene, 5. del ameriške nanizanke 23.30 Učna leta, ameriška nanizanka 0.00 Pred poroto, ponovitev 48 dela ameriške nanizanke 0.25 Sicilija, ponovitev dokumentarne oddaje 0.55 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača 6.30 Foofur 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.00 Tom in Jerrv 8.30 Fičifajl 8.55 Umor, je napisala 9.40 Knight rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Cosvvig in sin 13.00 Foofur 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am dam des 14.35 Tom in Jerry 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Knight Rider 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Žrelo II, ameriški film 22.20 Stvar, ameriška srhljivka film23.45 Spet je petek, trinajstega, ameriška grozljivka 1.15 Grozno prijazna družina 1.40 Schiejok vsak dan 2.40 Dobrodošla, Avstrija 4.40 Karamurat AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Dvojna akcija 10.55 Bavarec na Rugnu 11.55 Na prizorišču 12.25 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.20 Peter in Pavel, serija 22.05 čas v sliki 22.45 Znanstveni forum 23.25 Ozon, pokumentarni film 0.15 Pogledi vstran 0.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 69. tedenska informativna oddaja 19.40 UTRIP KRANJA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 V SPOMIN NA OKROG 15.000 PADLIH -ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA BREZJAH, 10. 6. 1995 21.50 SLOVESNOST OB 50. OBLETNICI OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ V PODLJUBELJU, 10. 6. 1995 22.05 EPP blok - 3 22.10 ELENA Z VAMI - 2. oddaja, gostja: Sendi Zupane 22.50 Strel, gost: Sašo Hribar (ponayitev) 23.50 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Nova ekipa radia GA-GA se predstavi 20.00 Šolski utrinki -informativno poučna oddaja OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 PLESI SVETA: Festivla ljudskih plesov, ponovitev 2. dela 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOR televizijska prodaja 20.05 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.25 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 21.05 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.10 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film, 3. del/13 21.40 WILD AT HEART, film 23.10 PRAZNIK ČEŠENJ, ponovitev 0.10 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Policija svetuje, obnašajmo se preventivno (okrogla miza) ... Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Počitniško delo prek študentskega servisa 10.20 Praznik v krajevni skupnosti Bela 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - z Metko Centrih Vogelnik R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 MHz ter srednejm valu 1584 KHz. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, tudi z nekateirmi študentskimi vsebinami. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ŠOU informacije ob 14 00, KINO ob 14.30 bomo prisluhnili glasbeni temi, uro kasneje bomo posredovali dnevne informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, 16.15 oddaji Deutsche VVelle poroča, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Tudi recept tedna bomo izbirali in sodelovali v kvizu radia Tržiški študent. Nenazadnje: glasovali bomo za Gorenjca meseca, ob 18.00, ob 18.25 pa ponovili oddajo Na štirih kolesih. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Fili-pič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 16.50 Športni utrinki 17.00 Obiskujemo sosednje občine Radovljica 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.00 RGL ves dan v živo iz Izole 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Roc izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra (iskanje zaklada) R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji pgoram 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka BLED amer. ris. 101 DALMATINEC ob 18 30 uri RADOVLJICA drama KVIZ SHOW ob 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer kom. I Q. ob 20.30 uri brati« berem TRALALA PLAC Oni so D' kovači Ja, D' kovači so najbrž eno najprijetnejšth odkritij letošnje pomladi. Ekipa sedmih Dolenjcev je nedavno pri kranjski založbi Panika Records iz* dala svoj glasbeni prvenec "Mi smo kovači". Saj poznate komad, pa une-ga Adijo pa zdrava ostani in Tam dol na ravnem polju, pa Martin Kjeber, d ne rečem Ko so fantje proti vasi šli... Točno tako, to so vse stare slovenske viže, tiste, ki niso narodne pa so vsaj ponarodele. D' kovači omenjene pesmi izvajajo seveda na njim lasten rockerski način, a kljub temu s primerno dozo etno sounda, kar zagotavlja tudi raznovrstna instrumentalna zastopanost z dodatiki harmonike, tamburina, violina, zvončov... Še več, njihova glasba je mnogo-plastna, saj fantje izhajajo iz različnih glasbenih stilov. Znane melodije v novi, današnji generaciji vsekakor bližji, preobleki, pa dopolnjujeta dve čisto njihovi skladbi V in Iz ter Kadila si mi. Slednja s čisto konkretnim hmmm... erotičnim nabojem. Upajmo, da bomo Dolenjske glasbenike uspeli videti v živo tudi na Gorenjskem, saj so z povedano eno besedo enkratni. Dolenjska je že njihova. REKLI SO Kakšno bo spričevalo? Samo še nekaj dni in šolska vrata se bodo čisto zares zaprla. Še prej pa bo vsak zvedel, kakšne ocene si je Crislužil in kako uspešno je ilo šolsko leto. In kaj pravijo ob koncu šolskega leta mladi Kranjčani? Petra Finž-gar iz Kranja: "Letos konču-jem sedmi razred. Že vsa leta f sem imela odli-no spričevalo ~**:w in tudi letos mi je uspelo. Sicer pa imam dobre starše, ki niso hudi, čeprav domov prinesem slabšo oceno. Kaj bom dobila za nagrado za lep uspeh naj bo presenečenje." Nina Mar-kovič iz Kranja: "Ne vem še, kakšen bo moj uspeh, saj imam enako petič in štiric. Tako bodo učitelji še premislili, ali bom odlična ali prav dobra. Starši so z obojim zadovoljni. Ponavadi ob koncu šolskega leta dobim nekaj denarja, da si kupim, kar si želim." Denis Kamenčić s Planine: "Hodim v šesti razred in prihodnji teden bomo dobili spričevala. Že zdaj pa vem, da bom dober. Starši bodo, upam, zadovoljni, čeprav bodo kot vedno rekli: ali nisi mogel biti prav dober? Kupili so mi že rolerje, tako da ne vem, če si bom s spričevalom še kaj prislužil." • U.P. VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Matej KošČak, Matej Bajžeij, Lea Remic, Mohor Prevc, Žiga Svete, Urška Kozina, Petra Stržinar in Blaž Markelj. Te dni v uredništvo dežujejo tudi šolska glasila, v katerih je zbrano celoletno literarno in raziskovalno delo učencev. Iz osnovne šole Davorina Jenka so nam poslali Odmeve izpod Krvavca, iz osnovne šole Gorje Studenec, iz osnovne šole Ivana Groharja Macesne in Male macesne, iz osnovne šole Staneta Žagarja Mladi svet, iz osnovne šole Bistrica Stezice in posebno izdajo, posvečeno znamenitemu Tržičanu Vojtehu Kurniku. Vsa glasila smo z zanimanjem prelistali, zaslužijo pohvalo, Če ne prej, borno iz njih kaj ponatisnili med počitnicami. Tudi to poletje namreč ostajamo z vami, vaši. Pouk precej drugače Učena šestih razredov osnovne šole prof. dr. Josipa Flemlja z Bleda so pet dni preživeli na 1. naravoslovnem taboru v planinskem domu na Uskovnici. Program dela je bil sestavljen tako, aa so spoznali življenje in delo v Triglavskem narodnem parku. Naučili so se opazovati živali in rastline v naravnem okolju, spoznali, kako se človek orientira v naravi in kako lahko v njej preživi. Reševali so zabavne naloge iz matematike, izdelovali piščalke, zmaje, streljali z lokom in si skuhali večerjo iz gozdnih sadežev. Spoznali so bohinjsko narečje in se naučili pisati dnevnik. Šlo je tore] za posebno zanimivo projektno delo, v katerega so bile vključene biologija, fizika, matematika, slovenščina, glasbena in telesna vzgoja, gospodinjstvo, delovna vzgoja, vzgoja medsebojnih odnosov in še kaj. Posebna dragocenost tega projekta pa je ta, da so učenci vse to spoznali na prijeten, prijazen način v čudovitem naravnem okolju. K delu so učitelji pritegnili tudi zunanje sodelavce. Vsak učenec je že na začetku tabora dobil posebno brošuro z delovnimi nalogami, s slikami, z zanimivimi teksti in ugankami. Na koncu brošure je še seznam strokovne literature, v kateri učenec lahko najde še dodatne informacije in zanimivosti o naravi. Tabor je. izredno uspel. Učenci so se zadovoljjii vrnili v šolske klopi. • Blaz Markelj, študent novinarstva Listi iz dnevnika Sreda, 17. maja - Bilo je super, le strah, ko bi morala prijeti slepca, je bil zelo velik. Četrtek, 18. maja - Kot vsak dan, je bilo tudi danes lepo. Žabe sem z lahkoto prijela. Zvečer pa smo postavljali taborni ogenj. Kuhali smo alpsko juho. Bila je zelo okusna. Tudi perutničke so bile okusne. Ko se je stemnilo, smo napravili večji ogenj, ob njem smo peli in se zabavali. Začelo je deževati, zato smo odšli v jedilnico, kjer smo plesali. Plesala sem z mnogimi fanti in ugotovila, da nihče od njih ni govoril resnice, ko je rekel: "Ne znam plesati." Petek, 19. maja - Urejala sem knjižico, pisala svoj zapis v ta zvezek in pripravila prtljago za odhod. Zvečer ob šestih smo peš odšli do avtobusa na Rudnem polju. Nato smo se odpeljali do šole, kjer so nas starši že čakali. Vsi smo bili veseli, da smo spet skupaj, le misel na vsakdanjo šolo nam je delala težave. Kar v trebuhu nas je zabolelo, ko smo zagledali šolsko poslopje. • Petra Stržinar, 6. a r. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Zaljubljen v mamino prijateljico Star sem sedemnajst let, razvit, pravijo, da sem tudi čeden. Zaljubljen sem v prijateljico moje mamice. Nanjo stalno mislim, tudi v šoli, ponoči sanjam, da se ljubiva. Mislim, da ona sluti, da mije všeč, včasih me nalašč draži. Seveda je poročena. Zaradi nje sem zavrnil ie več punc. Mislite, da imam pri zreli lepotici kakšno šanso? Naj ji povem, da sem nor nanjo? * Andrej Miha, 11 let: "Mislim, da ni priporočljivo dvoriti odrasli in povrhu vsega še poročeni ženski. Če jo boš poskušal osvojiti, bo zanesljivo za tabo pritekel njen mož s kolom, kamni ali z lovsko puško in začel natančno meriti v kakšen del tvojega telesa. Odloči se raje za dekle tvojih let in malo pomisli, kako boš na koncu šolskega leta neprijetno presenečen, ko boš v spriče- valu namesto dobrih ocen odkril športno napoved. Skoncentriraj se na učenje in šolske obveznosti, če ni že prepozno oziroma nočeš končati kot smetar. Na odraslo simpatijo lahko misliš v prostem času ali ponoči." Sergeja, 12 let: "Svetujem ti, da si poiščeš drugo punco, saj pri poročeni Ženski nimaš šans. Ona je starejša od tebe in predstavljaj si, kako bo, če bosta skupaj. Če ji boš povedal, da U je všeč, te bo gotovo zavrnila, morda se ti bo celo smejala in potem boš užaljen. Svojega zakona zaradi tebe najbrž ne bo razdrla. Zato raje k punci tvojih let. Veliko sreče!" Marjeta, 19 let: "Dečko, pri svoji oboievanki nimaš niti najmanjše šanse! Pozabi nanjo čimprej. Najbrž ji ugaja, da se tak mladenič, suče okoli nje, kaj več pa gotovo nima v mislih. Premlad si zanjo in ona prestara zate, pa še poročena je. Tvojo mami bi kap, če bi izvedela, da je sinko zaljubljen v njeno prijateljico. Naj tvoje oboževanje ostane samo na platonski ravni, raje se posveti vrstnicam in uživaj v mladosti, dokler jo še imaš. Se prehitro boš odrasel, tvoja lepotica pa še hitreje postarala." Klemen, 22 let: "To, da o njej sanjaš, ni nič narobe, tudi zaljubljen si lahko, dobro pa premisli, ali si jo res želiš. Predlagam ti, da se usmeriš na katero od vrstnic, ob njej boš na zrelo lepotico kmalu pozabil in se smejal lastni norosti. Tudi zato ji svojih čustev raje ne razkrivaj. Kasneje, ko te bo navdušenje minilo, ti bo nerodno in ji ne boš upal pogledati v oči, ko bo pri vas na obisku." Če imate kakršnekoli težave, iz katerih ne najdete izhoda in ne zaupanega človeka, ki bi vam pomagal, svetoval, pišite svojim vrstnikom iz Mladinske porote na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Pred počitnicami, ko se bo z Vrtiljakom od radijskih poslušalcev in bralcev Gorenjskega glasa poslovila tudi Romana, sklepamo zadnji krog naše skupne nagradne igre. Ugibanja, katera šola je bila na zadnjih dveh skrivnostnih fotografijah, ni več. To je šola Staneta Žagarja v Kranju. Vsi, ki ste prav odgovorili, dobite majice Gorenjskega glasa. Poslovilni Vrtiljak Danes popoldne se bo Romana zadnjič v tem šolskem letu oglasila v oddaji Vrtiljak na frekvenci 97,3 MHz. Poslovilno srečanje s prijateljčki pa je priredila < soboto, ko se je na ploščadi hotela Creina Vrtiljak odvrtel v živo. Slovo je vzela dlje kot le do jeseni, saj septembra pri Krajnčanih pričakujejo vesel dogodek. Na poslovilni Vrtiljak so prišli mnogi stari znanci. Igral |e ansambel 12. nasprotje, veliko smeha in aplavza je požela otroška folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, prijateljčke je zabavala tudi klovnesa Eva Škofič - Maurer, nekaj čarovniških trikov je izvedel iluzionist Miran Plohi - Dornik. Predstavili so se plesalci Plesne šole Urška, navdušila pa Je tudi modna revija manekenske skupine iz Tržiča, ki Je prikazala otroško konfekcijo, obutev in modne dodatke nekaterih Vrtiljakovih sponzorjev. Na poslovilnem Vrtiljaku je Romana dobila v dar otroški voziček, ki ga ji podarjata Radio Kranj in otroška trgovina Pedenjped. Septembra namreč Romana pričakuje dojenčka. • D.Ž. Veselo pojemo z Romano. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Tito in jaz Jim Carrev je igral v filmih Ace Ventura: Nori detektiv in Mask*' njegovi najnovejši filmi pa so Batman Forever, nadaljevanje Ace Venture in drugi del Maske. Njegov soigralec v Butec in Butec, p® Daniels pa je zaigral v filmih Kagtime, Hitrost, Gertvsburg, Laf nežnosti, Škrlatna roža Kaire, Čudovito dekle, Strah pred paPj Mesarjeva žena. Brezplačne kino vstopnice tokrat dobe naslednj nagrajenci: Mateja Jerala iz Mavčič, Breg ob Savi 90, Pavel Žibert iz Kranja, Britof 164, Beti Vovko iz Dupeli, Podbrezje 184, in BlaZ Oštrek iz Kranja, Trg Rivoli 4. Čestitamo! V slovenske kino dvorane po treh letih, kar je nastal, prihaja zanimiv film režiserja in scenarista Gorana Markovića Tito in jaz, ki ga reklamirajo s podnaslovom Maj vaše mladosti ali kako je odraščal jugoslovanski Forrest Gump. Nekateri ga po kakovosti postavljajo ob bok dvema najboljšima jugoslovanskima filmoma Kdo neki tam poje in Očka na službenem potovanju. Zgodba pripoveduje o desetletnem dečku Zoranu, ki bolj kot svoje starše ljubi velikega maršala Tita. O njem 1954. leta napiše blesteči spis, za nagrado pa dobi desetdnevni ponod v Kumrovec. Nenavajen na naravo, pešačenje in samostojno življenje, preganjan od <*»% Raje, zagrizenega stalinista, počasi izguolja moč m navdušenje svojega idola. Ko se pohod konča in Tito sprejme otroke, v ^e sodelovali, se vsi prerivajo okoli njega, edino Zorana " tt/fi zanima več. Film tako prinaša svojevrsten obračun z na preteklim sistemom. tj| Nagradno vprašanje se nanaša prav na našo skupno P°lpr !Ljl< zgodovino, ki se je ne da zanikati. Kdaj je umrl Pre^e.pjo Jugoslavije Josip Broz Tito? Zadostuje letnica. Odgovore pošlj1' konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. T°fek, 20. junija 1995 POSLI IN FINANC UREJA MARIJA VOLČJAB zaščita potrošnikov ODPOVED POTOVANJA Bili smo tretjerazredni... r koliko je vreden tolar Na pravno pisarno se je °°rnila gospa B. T. in nas Povprašala o tem, kdaj lahko a$encija odpove potovanje Go. ala sPa se huduje, saj bi mor-1 Z eno od slovenskih turističnih agencij obiskati San Marino, pa so jo en Men pred odhodom obvesti-''. da izlet zaradi premajhnega števila prijavljenih odpade. Organizator potovanja lah-. *° odstopi od pogodbe, če ne Zbere zadosti interesentov za Potovanje (najmanjše število Potnikov, ki je bilo napovedalo v potrdilu o potovanju), ter le potnik v zadostnem času Pred začetkom potovanja obučen. Zakon določa mini-"rtni rok petih dni. Problem, s katerim smo se le večkrat srečali, pa je tudi v tem, da agencija zviša ceno potovanja, potem ko so se nekateri potniki ie prijavili. Organizator ima v skladu z zakonom pravico do zvišanja dogovorjene cene po sklenitvi pogodbe, če je prišlo do spremembe v menjalnem tečaju valute ali v tarifah prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja. Zvišanje dogovorjene cene je dopustno le, če je predvideno v potrdilu o potovanju. Potnik ima pravico, da pogodbo razdre, če zvišanje presele deset odstotkov dogovorjene cene in pravico zahtevati povračilo tega, kar je le plačal. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Iskra JJpUSTRIJA SESTAVNIH DELOV, d.d. t*000 Kranj, Savska loka 4 objavlja prosto delovno mesto VODJA PRODAJE Pogcr * visoka ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri * osem let delovnih izkušenj " znanje tujega jezika Pelovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim ^asom. ^oge za zasedbo delovnega mesta vodja prodaje z opisom dosedanjega deia in z ustreznimi dokazili o izobrazbi pošljite na £aš naslov: Iskra Industrija sestavnih delov, d.d., 64000 Kranj, Savska loka 4, kadrovska služba. ^ok za oddajo vlog je 8 dni od objave. ULOŽBA družina u vas KAMNIŠKI KOLPI)NIKI -SLOVENSKI ZVONOVI KAMNIŠKI KOLEDNIKI -VAM VOŠMO NOVO LETO Izdaii smo dve kaseti Kamniških kolednikov (Rok Lap - bas, Janez Majcenovič - bariton, Tomaž Plahutnik - citre, tenor). Na prvi so stare ljudske nabožne pesmi in nekaj novejših skladb, na drugi pa adventne, božične in koledniške pesmi. Cena ene kasete je 945 SIT. NA PREPIHU ČASA Mozaik misli priznanega trzaškega pisatelja o slovenski narodni, kulturni, državni in krščanski zavesti 350 strani, cena 2100 SIT Naročilnica Naročam •" ov. knjige NA PREPIHU ČASA kasete: Kamniški koledniki - Slovenski zvonovi *V. kasete. Kamniški koledniki - Vam vošmo novo leto »n priimek: ............................................................................. Ime Naslov: Pošta: D atum: Podpis. Ko je direktor enega od gorenjskih tekstilnih podjetij pred kratkim dejal, da mnoiice Slovencev hodijo nakupovat v tretjerazredna nakupovalna skladišča v Italijo in na Mad-iarsko, smo se odločili, da tudi mi za eno popoldne postanemo "tretjerazredni kupci". In da bi bili bolj brezskrbni in bolj tretjerazredni, smo se vsedli na avtobus znanega gorenjskega zasebnika, plačali tisoč tolarjev in se skupaj s še petdesetimi Gorenjci odpeljali v eno takšnih središč, v italijansko Paimanovo. Pričakovali smo skladišča v pravem pomenu besede, naleteli pa na dokaj dobro urejeni blagovnici, ki ie s svojo velikostjo kaieta, komu sta namenjeni. Mnoiicam namreč! Ko smo ie takoj na parkirišču zagledali znanega Slovenca, se nam je občutek tretjerazrednosti toliko popravil, da smo potlej brez pretiranega manjvrednostnega kompleksa stopili najprej v blagovnico s tehničnim blagom in nato še v trgovino s tekstilom in obutvijo. In kaj smo videli? Na dobro zaloienih policah prevladuje blago niijega in srednjekakovostnega razreda, blago znanega (italijanskega, indonezijskega, tajvanskega...) in nežnega porekla, blago povsem neznanih in tudi svetovno uveljavljenih firm (Phillips, Moulinex). In nenazadnje: na teh policah smo opazili tudi blago, ki ga je po izdatno višjih cenah mogoče videti tudi v nekaterih slovenskih oz. gorenjskih (zasebnih) trgovinah. Posebej smo si zapomnili ceno "kavbojk": v Palmanovi so bile (brez plačila carine) 22 tisoč lir ali priblilno 1.600 tolarjev, v Ljubljani povsem enake 3.600 tolarjev. In da kdo tega zapisa ne bo razumel kot brezplačno reklamo za italijanska in madlarska nakupovalna središča ali kot odvračanje od kakovostnih, domačih izdelkov. Nikakor! Želimo le povedati, da je precej te "Palmanove" (po precej višjih cenah) - hoteli ali ne - tudi v Sloveniji oz. na Gorenjskem. • CZ. Jutri začetek Exhibitalyja Ljubljana - Jutri se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začela doslej največja predstavitev italijanskega gospodarstva v Sloveniji -Exhibitaly '95. Prireditelju (družbi Tiche Vvorld Wide Exhibitions iz Rima) ie uspelo v sodelovanju z Inštitutom za zunanjo trgovino in regionalnimi gospodarskimi zbornicami pridobiti okoli dvesto podjetij, ki bodo na sejmu predstavila tekstilne in prehrambene izdelke, opremo za DUZINA d.o.o., Cankarjevo nabrežje 3, p.p.95, ^HjJuHiana, tel.: 061/221-371, 12-56-411. KMEČKI STROJI kovinOtchna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofjo Loko, Kidričevo 26. TaL: 064/634-800 23.6. ms DAN PRAKTIČNI PRIKAZ: h. RODCRAFT h> KARCHER ► MOULlNEX ► GARDENA j**** ZA VSE OSTALO * BLAG00DSt% _POPUST S KUPONOM SAMO 23.6. »5] SE OODATNI.POPUST 3% na te vse o»smje«;t ftAZeN ZA MKCijm NMJMUMDMN IMKUMMCDAM NAKUFNOTOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 I1L ABANKAjJeserdee.Kranj.TržKi,) «1,50 82,05 11,46 11,67 AVALBM 81,60 81,85 11,55 11.63 AVALKran|»ka gora 81,40 81,85 11,50 11,63 CREDiTANSALT d.d. Lj 81,40 82 00 11.45 11,65 CCflA, Kranj 81,80 82,00 11,58 11,62 EROS/Stari Mavr), Kranj 81.75 81,90 11,54 11.65 OEOSSMedvode 81,70 81,90 11,57 11,62 GORENJSKA BANKA 'vse enote) 80,70 82 15 11 25 11 68 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 81.29 81J9 1L59 11^65 HIDA-tržnlca Ljubljana 81,70 81,95 11,51 11 59 HRAM ROŽJCE Mengeš 81,68 81,82 11,60 11,65 ,UR,KA' 81,55 82,05 11.48 11,67 WVtSTŠkof|aLoka 81,40 81,95 11,52 11,65 LEMA Kranj 81.70 82,00 11,54 11,62 MIKE. Streiiiče 81,65 82,00 11,54 11,63 PBS d.d. (na vseh poštah; 79,60 81,85 10,70 11,60 R08S0N Mengeš 81,75 81.95 11.53 11.63 SHP-Slov. hran. In pes. Kranj 81,70 81,85 11,56 11,60 SKB pri Kranju, 18. junija - Kljub temu da imajo septembrske **»«ke dirke na Brdu daljšo tradicijo, pa se je tudi minulo J*del|o ob hipodromu na Brdu zbralo veliko gledalcev, ljubiteljev *0|>j m kasaških dirk. Tokrat so si lahko ogledali kar osem točk, *eliko zaslug za zanimivo spremljanje prireditve pa ima gotovo **Povedova]ec Stane VVerbole, ki je tudi tokrat znal pričarati Pftvo tekmovalno vzdušje, Id ga niso motile (takrat še redke) dežja. Prva _. nim domačim Prva dirka je bila namenjena nastopili pa so 3- do 12-letni '"tetnim domačim kasačem domači kasači z zaslužkom do °fez zaslužka, ki so se pomerili 200 tisoč SIT. Na 2100-metrski ™* iGOO-metrski progi za pokal progi je zmagala Lenta na ^ertno - Fenolit. Zmagala je vajetih Franca Lovrenčiča(KK patricija Lobel na vajetih voz Jjka in lastnika Feliksa Jureša * KK Ljutomer s časom 1:27, 8. l^ugi je bil Jason B z voznikom £°Jzetom Gorjancem (KK °rdo) in časom 1:27,9, tretji pa v»ster na vajetih Jožeta Sagaja Ljutomer9 s časom 1:32,2. . V drugi dirki so nastopili 3-etni kasači z zaslužkom do 50 SIT za pokal Zebre Kranj. v tej dirki pa si je prvo "edeljsko zmago privozil Lojze ^»rjanc s konjem French Ga-'ebom in časom 1:26,6. Drugi je °» L'esprit z voznikom Alešem • avšičem (KK Triglav - Bled) in Casom 1:26,7, tretjia pa Avija z y°znikom Jožetom Horvatom 12 KK Ljubljana s časom 1:28,1. 3- do 12-letni domači kasači z žužkom do 100 tisoč SIT so Vstopili v tretji dirki na 1700 Metrov za pokal SPZ, zmagala Pa je Maraska z voznikom Kresom Lučičem iz KK Za-Rfb s časom 1:27,1. Drugi je °»1 Jard B z voznikom Zdravem Pavlinom (KK Brdo) s Casom 1:27,4, tretja pa Fenda z Rožnikom Jožetom Seršenom vKK Ljutomer) in časom 1:27,5-Pokrovitelj četrte dirke Krka bila iz Novega je mesta, Maribor) s časom 1:25,5, druga je bila Ne vic a z voznikom D. Trontelj - Dohnšek (KK Grosuplje) s časom 1:25,6, tretja pa Findi II z voznikom Ivanom Humkom mlajšim iz KK Šentjernej s časom 1:25,7. V peti dirki pod pokroviteljstvom Remonta Kranj je nastopilo enajst konj starih 3 -12 let z zaslužkom do 400 tisoč SIT. Najhitrejša je bila Stella II na vajetih Marjana Žana iz KK Ljubljna s časom 1:23 m2, drugi je bil Altaj z voznikom Borisom Dolinarjem (KK Ljubljana) in časom 1:23,3, tretja pa Fena z voznikom Milanom Seršenom (KK Ljitomer) in časom 1:23,7. Najzanimivejša dirka za 3- do 12-letne domače kasače je bila šesta, ko so nastopili konji z zaslužkom milijon tolarjev. Pokrovitelj dirke je bila Zavarovalnica Triglav iz Kranja, izredno razburljivo dirko pa je po hitrem startu in dobri vožnji dobila Jasa z voznikom Lojzetom Gorjancem. Čeprav je Jasa letos nastopila šele prvič, je s časom 1:20,0 dokazala, da je v izredni formi in pripravljena na nov nastop, ki jo že konec tedna čaka v Ljutomeru. Za Jaso se je Meadovr Meritime z voznikom Lojzetom Gorjancem na drugo mesto uvrstil še brdski Oue B z vozikom Zvonetom Vidicem in časom 1:20,0, tretji pa je bil Figar AS z voznikom Ivanom Humekom mlajšim iz KK Šentjernej in časom 1:20, 1. Ivan Preša, direktor Renaulta Preša, pokrovitelja sedme nedeljske dirke, pa je po končanem obračunu 3- do 12-letnih domačih, tujih in uvoženih kasačev, predal pokal zmagovalcu Lojzetu Gorjancu. Tokrat je Gorjanc slavil z izredno vožnjo v finišu, ko je konj Meadovv Meritime ugnal Sandv Caprice z voznikom Ivanom Zvanom iz Ljubljane in Calla Truce z vozikom Damjanom Oražmom iz KK Ljutomera. S časom 1:17,3 je dosegel tudi rekord proge. Tako je Meadow Meritine v osmih dneh slavil kar dvakrat, saj je zmagal tudi na kasaških dirkah v Stožicah prejšnjo sobo- to. Kot je ob podelitvi pokala povedal Lojze Gorjanc, pa bo konec tega tedna v Ljutomer najbrž peljal le Jaso, zmagovalko lanskega derbija. Na zadnji nedeljski dirki so v sulkvu nastopile izključno ženske, ki jih do sedaj na Brdu še nismo videli v samostojni tekmi, saj so (redke) nastopale le med moškimi. Zanesljivo je slavila najbolj izkušena voznica, Mojca Tušak iz KK Komende s konjem Žigom in časom 1:24.9. Pokal ji je izročil tehnični direktor dirke Janez Stare. Druga je bila zagrebška voznica Stegmaver - Lučič sčaom 1:25,2 m konjem Lucky Starom, tretja pa Petra Berce (KK Ljutomer) s konjem Anomisem in časom 1:25,7. Sicer pa je v dirki nastopilo kar trinajst konj z voznicami. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Smučarji skakalci so zaključili tekmovanje v Sebenjah in teden skokov na Gorenji Savi PRIMOŽ PETERKA NAJBOLJŠI NA OBEH SKAKALNICAH k ^j°niaj šestnajstletni reprezentant Primož Peterka, član SSK Triglav Teling in dijak kranjske J*°noinske šole, je postal zmagovalec 6. pokala Tržič, prav tako pa je zmagal na V. memorialu arjana Kroparja v skakalnem centru na Gorenji Savi junija - Zaradi hudega dežeja prejšnjo >n gledalcem bolj naklonjeno. Dež pa je potem v nedeljo s|(0.er Pošteno namočil skakalce, ki so se pomerili na 20. tednu 0v in V. memorialu Marjana Kroparja na Gorenji Savi. g0^ .Sebenjah se je med zma-53 *lce v kategoriji kadetov na len£etrski skakalnici vpisal Ve-Ztita i BoJan Hriberšek, ki je Pril* pred Urošem Peterko in glav Tm De,avcem (oba Tri" bji n fJfhng). Med mladinci je je »n?,boliSi Primož Peterka, ki enci agal tudi v elanski konkur- nafbn?,OŽ Peterka pa je bil tudi k, 0'J*i tekmovalec na nedeljs-Savi -7Učni tekmi na GorenJi ^e8licen\agal ^ PrCd RobiJem Jezuita«: *,k! d» 9 let: 33 tekmoval- ca, uo y let: M leicmovai-2 ;i: Sašo Trpin (Stol) 215,5 T, " M,tja Mertelj 202,5 T, 3. Matevž Šparovec 199 T (oba Triglav). Vsi trije so skočili 10,75 in 11 m. Dečki do 11 let: 45 skakalcev: 1. Matej Zupan 206,5 T, 20,5 in 21 M, 2. Zvonko Kordež (oba Triglav) 204,9 T, 20 in 19,5 M, 3. Juvan Gašper (Ljubno) 204,4 T 21 in 21 M. Dečki do 13 let: 46 skakalcev: 1. Gašper Čavlovič (Triglav) 205,4 T 42 in 42,5, 2. Uroš Vrhovec 200,3 T 41,5 in 42,5 M, 3. Simon Podrebršek (oba Ilirija Center) 194,1 T 41 in 42 M. Dečki 15 let: 55 skakalcev: 1. Miha Rihtar 225,5 T 45 in 42,5 M, 2. Marko Šimic 217,2 T 43,5 in 42,5 M, 3. Luka Mohorič (vsi Triglav) skaT°i ?eterk*1 Je s lf) leti najmlajši v Članski A slovenski G0 • rePrezentanci, na obeh tekmah, v Sebenjah in na ien*$* Savi, po je dokazal, da je odlično pripravl-Zm nkurenca na obeh tekmah je bila huda, zato dveh ha ^ ^rav 8otovo nisem pričakovat. Ker sicer raje skačem Se Snegu upam, da je to dobra napoved pred zimsko ne??0' Vendar pa nočem ničesar napovedovati vnaprej, saj z naram nikogar razočarati. Sedaj že dva meseca treniram 0(f,ePrezentanco, kjer je vzdušje zelo dobro. Te dni v V?/0**0 na treninS v Nemčijo, nato pa nas čaka tekma naih ,/u> tyer upam, da mi bo prav tako uspela uvrstitev v ^jooljšo deseterico." 215,7 T 44 in 44,5 M. Mladinci 16 let: 1. Primož Delavec 171,8 T 52,5 in 53,5 M, 2. Uroš Peterka 171,2 T 50 in 52 M, 3. Andrej Cuznar (vsi Triglav) 164,5 T 50,5 in 51 M. Mladinci 18 let: 1. Primož Peterka (Triglav) 221,2 T 58,5 in 61 M, 2. Peter Žontar (Dolomiti) 212,4 T 59,5 in 60,5 M, 3. Matija Stegnar (Tržič) 207/7 T 57,5 in 59,5 M. Člani (78 tekmovalcev): 1. Primož Peterka (Triglav) 221,2 T 58,5 in 61 M, 2. Robi Meglic (Tržič( 219 T 58 in 61 M, 3. Primož Kopač (Alpina) 212,5 T 58,5 in 60,5 M, 4. Peter Žonta (Dolomiti) 212,4 T 59,5 in 60,5 M, 5. Samo Gostiša (Ilirija Center) 207,9 T 58 in 59,5 M, 6. Matija Stegnar (Tržič) 207,7 T 57,5 in 59,5 M. Pokrovitelji tekmovanja: Amadeus Ljubljana, Mesarstvo Sodnik, Adria Airvvavs, Peks Škofja Loka, Pizzerija Karantanija, Cokla Kranj, Color Medvode, Domplan Kranj, TELE-TV Kranj, Tiskarna knjigoveznica Radovljica, Sava Servis Profil Virmaše, Merkur, Sava, Iskre Ero, Lotos Kranj, Iskra Terminali, Živila Kranj, ETP Kranj. • V. .Stanovnik, J. Be-šfter, foto: G. Šinik ČOP TRETJI V PARIZU Bled, 18. junija - Najboljši slovenski veslač Iztok Čop je tudi na drugi tekmi letošnjega svetovnega pokala dokazal, da je med najboljšimi skifisti na svetu. Ponovno je sicer slavil Estonec Junj Janson, drugi je bil svetovni podprvak Xeno Mueller, tretji pa Iztok Čop. Iztok je bil tudi edini veslač, ki je nafto državno zastopal na tem tekmovanju. • SURKU V soboto bo v Radovljici 4. odprto prvenstvo trojk ŠPORTNIKI ZA ŠPORTNIKE Radovljica, 19. junija - Košarkarski klub Didakta iz Radovljice bo to soboto, 24. junija, na igrišču TVD Partizana v Radovljici, pripravil že 4. odprto prvenstvo Slovenije v igri trojk. Tekmovanje se bo začelo že dopoldne, vrhunec pa bosta mali finale ob 19.15 in veliki finale ob 20. uri. Vmes bo ekshibicijski nastop "Vesele košarke", metanje trojk, tekmovanje znanih gorenjskih športnikov v metanju prostih metov m prihod padalcev ALC Lesce. Ob prireditvi bo potekala tudi akcija pod geslom "Športniki za športnike", ki jo skupaj organizirata Zavod za humanitarne dejavnosti VID iz Kranja in Košarkarski klub Radovljica. Namen akcije je zbrati denar za pot na specialno olimpiado dečku Davidu iz Kranja. Zato se je KK Radovljica odločil, da bo del zbrane prijavneine tega tekmovanja in del prispevkov otrok "Vesele košarke" namenil za to akcijo. • \.S. NAJBOLJŠI PARAPLEGIKI GORENJSKE Jesenice, 19. junija - V telovadnici Srednje šole na Jesenicah so se spet zbrali paraplegiki na tradicionalnem 16., tokrat mednarodnem košarkarskem turnirju. Nastopile so ekipe Maribora, Ljubljane, Gorenjske in gostje iz Avstrije, člani ekipe Sitting Bulls. Ponovno je bila najboljša ekipa Gorenjske, ki je že nekaj let nepremagljiva na teh turnirjih, uspešno pa nastopa tudi na druigh domačih in mednarodnih tekmovanjih. Omenjeni turnir so prej organizirali člani aktiva invalidov Železarne, po razpadu aktiva pa se sedaj trudijo posamezniki: Jaka Veber, Franc Nadižar in Božo Krevselj. Rezultati tekem: Gorenjska : Ljubljana 54:49, Sitting Bulls : Marbor 36:48, za 3. mesto: Maribor : Ljubljana 36:48, za 1. mesto: Gorenjska : Sitting Bulls 39:22. Vrstni red: 1. Gorenjska, 2. Sitting Bulls, 3. Ljubljana, 4. Maribor. • J. Rabič Košarkarska sobota v Škofji Loki - Člani in članice Košarkarskega kluba Odeja Marmor - Loka kava so minuk soboto na Mestnem trgu v Škofji Loki pripravili zabavne turistično prireditev, ki so jo poimenovali "Dan košarke" Prireditev se je začela že dopoldne s tekmami osnovnošolcev otroško modno revijo in nastopom Andreje Grah, program p se je nadaljeval popoldne in trajal pozno v noč. Zlasti j> navdušila tekma med ekipo Jeseničanke v dresu Odeji Marmorja Zore Malacko in hokejisti Jesenic, ki so \r prepričljivo dobile košarkarice ter tekma med politiki ii znanimi Ločani (na sliki). Za ekipo politikov je nastopil tud visokorasli domačin (sicer pa zunanji minister) Zoran Thaler, v ekipi znanih Ločanov pa je "blestel" po centimetrih precej niŽj šef slovenske smučarske reprezentance Jaro Kalan. Politiki s< pod koši ugnali Ločane, čeprav v svojih vrstah niso imel' domačega ministra Pavla Gantarja in Slavka Gabra, ki sta s sobotno "fešto" le ogledovala. Zlasti je bilo kaj videti na zanimivih modnih revijah, pa predstavitvi fitballa, pod koši S( se pomerili tudi znani Slovenci in Slovenke v prostih metih večer pa so zaključili športniki, ki so se pomerili z ekipo Homana. • V.Stanovnik 01 V četrtek občni zbor HK Jesenice KDO BO PLAČAL DOHODNINE? Jesenice, 19. junija - V sejni sobi podjetja Meting (bivši IBM) bo ta četrtek, 22. junija, ob 19.30 uri redni občini zboi Hokejskega kluba Jesenice. Predsednik Florjan Velikajne, ki je že pred časom napovedal svoj odstop, je na dnevni red postavil enajst točk, od poročil do volitev in načrtov finančnega programa društva. Najbrž pa se na občnem zboru ne bodo mogli izogniti novi vroči temi v klubu - to pa so položnice z visokimi zneski za dohodnino iz leta 1993, ki so jih te dni prejeli igralci i/ Republiške uprave za javne prihodke. • V.S. A UREJA: Vilma Stanovnik OMET lili« Gorenjski nogomet ostal brez prvoligaša ŽIVILA IZPADLA IZ PRVE LIGE V nedeljo so doma, po ugodnem izidu s prve tekme v Ajdovščini, zgubila s Primorjem 0 : 1 in tako izpadla iz nadaljnjih kvalifikacij za uvrstitev v prvo slovensko ligo. Zmagoviti zadetek za Primorje je pred 1500 gledalci v 38. minuti dosegel Uroš Stanič, Živila pa niso uspela izenačiti Kranj, 18. junija - Zgodilo se je tisto, kar so napovedovali le redki: Živila Naklo so po dobri igri sredi tedna v Ajdovščini in po ugodnem izidu 2 : 2 v nedeljo doma po nepotrebnem zapravila vse. Ajdovci so potrebovali zmago in v nedeljo v Kranju so jo dosegli. V 38. minuti seje njihov branilec Uroš Stanič na robu kazenskega prostora Živil znašel popolnoma sam. Nihče ga ni oviral. Z obrata je streljal in zabil zmagoviti gol. Vratar Živil Lalič zadetka ni mogel preprečiti. Napadalna, vendar neučinkovita igra Živil v drugem polčasu, ko se je Primorje samo branilo, ni Rrinesla izenačujočega gola, ki bi Živila popeljal naprej, laklanci so premalo streljali in igrali slabše kot sredi tedna v Ajdovščini. V drugem polčasu so sprožili le tri resnejše strele na gol primorskega vratarja Strajnarja. Najnevarnejši je bil Ahčin, ki je ustrelil tik nad prečko. Vse je bilo zgubljeno in dobljeno v prvem polčasu. Živila bi lahko povedla, saj so igrala boljše in nevarnejše, vendar so tudi Ajdovci potrdili sloves trdnega in stanovitnega moštva. Pred zadetkom je bil Šalja dvakrat nevaren, enkrat pa Čermelj, za Živila pa so bili blizu zadetka Kečan, Hristov in Demirovič, posebej pa Tadej Pavlic, ki je streljal prosti strel, žoga pa je odšla v aut tik ob stativi. Izid bi bil ugodnejši, če bi za Živila smela igrati Marušič (imel je dva rumena kartona) in Murnik, ki še ni pozdravil posledice sredinega pretresa možganov. Živila tako odhajajo v drugo ligo. Kaj bo ostalo od tega moštva, je težko reči. Marušič skoraj zanesljivo odhaja, ali k Hitu v Novo Gorico ali k Olimpiji, kot je povedal sam. Tudi reprezentančni vratar Lalič naj bi odšel. Bodo v Naklem zmogli moči in denarja, da bodo soklidno igrali v drugi ligi in skovali tudi strategijo v prvo ligo. Bo nogometna žoga zapustila najbolj nogometno vas v državi. Z izpadom Živil pa ostaja tudi Gorenjska brez prvoligaša, kar je škoda za gorenjski nogomet. Zakaj njegovi veljaki lani, ko se je še dalo kaj rešiti, v imenu nogometa niso znali najti rešitve, je drugo vprašanje. Posledica je jasna: čakali bomo, da se bo na Gorenjskem spet igral prvoligaški nogomet. Vseeno je Naklo z Živili veliko naredilo za gorenjski in slovenski nogomet, čeprav je zadnja leta dobivalo pod noge najrazličnejša polena. J. Košnjek, slika G. Šinik Tretja nogometna liga KRANJČANI ČETRTI V območni mladinski ligi zahod so Živila Naklo osvojila drugo mesto. Kranj, 20. junija • Končala se je tretja nogometna liga -zahodna skupina. Prvak so Črnuče s 44 točkami, Triglav Creina iz Kranja pa je z 32 točkami na četrtem mestu. Kranjčani so igrah zadnje tekme vedno boljše in resno računajo, da bi se konec prihodnje sezone borih za vstop v drugo državno ligo. Jeseničani so bili predzadnji in so zato skupaj z Medvodami, Radomljami in Korotanom Italiana izpadli iz tretje lice. Končana je tudi zahodna skupina območne mladinskje nogometne lige. Zmagal je Železničar Oscar z 39 točkami, Živih Naklo pa so bila draga s 34 točkami, Žarka pa četrta s 27 točkami • J.K. Kvalifikacije za tretjo ligo VISOČANI NA POPRAVNI IZPIT VISOKO : BILJE 1 : 0, strelec za Visoko Thaler v 38. minati. Visočani so takoj na začetku potisnili borbene nogometaše iz Bilj v njihov kazenski prostor in si ustvarili nekaj priložnosti. Visočani so povedh v 38. minuti, ko je Thaler z desetih metrov neubranljivo zadel gostujoči gol. V 42. minuti je Košir izvajal prosti strel, vendar je odlični vratar gostov odbil žogo v vratnico. V drugem polčasu se je obleganje gostujočih vrat nadaljevalo. Vratar je bil odličen, Leskovec pa je iz obrata zadel prečko. To je bila tekma zapravljenih priložnosti proti povprečni ekipi. Tekmo je odlično sodil Kandare iz Ljubljane. Visočani še niso zapravili vsega. Že jutri bodo igrali s Transportom v Ilirski Bistrici, povratna tekma pa bo v nedeljo, obakrat ob 18. uri. Upajmo, da Visočanom sreča tokrat ne bo obrnila hrbta. • B. Krišelj Atletski miting mladih v Kranju REKORDNA UDELEŽBA IN DOBRI REZULTATI Kranj - Za tretji atletski miting, ki ga je v petek popoldne na štadionu v Kranju pripravil domači atletski klub Triglav, je bilo značila rekordna udeležba, dobri rezultati in odlična organizacija. Čeprav je nastopilo kar 475 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov (povabili so tudi klube iz zamejstva, a jih tokrat ni bilo), je miting s skupno 31 tekmami mlajših in starejših LANGERUOLČEVA DOSEGLA NOV DRŽAVNI REKORD - Če smo preJŠHli torek zapisali, da je mlada tekačica Brigita Langerholc iz Škofje Loke, sicer članica kranjskega Triglava, vse hitrejša, tokrat lahko zapišemo U razveseljiv*]*0 vest. Brigita je v soboto na mednarodnem atletskem mitingu v Celju v teku na 400 metrov premočno zmagala in s **M^* 53,58 sekunde dosegla rud nov državni rekord ta mladinke. Šest let star rekord Marjane Luiar (fA* Ljubljana) je izboljšala za H stotink sekunde, svoj doslej najboljši rezultat pa za 71 stotink. Edi Okič - prvi v metu diska in drugi v metu kopja. Mateja Pire - prva v teku na 80 metrov z ovirami. pionirjev in pionirk potekal brez zapletov m po dogovorjenem urniku. V teku na 60 metrov za starejše pionirje so zmagovalcu izmerili tudi čas državnega rekorda, vendar ga atletska zveza zaradi načina merjenja ne bo priznala. Tudi tokrat pa je bilo tako, kot na veČini atletskih tekmovanj: nastopajočih in njihovih spremljevalcev je bilo več kot gledalcev. Gostitelji se niso izkazali samo kot spretni organizatorji, ampak tudi kot dobra ekipa, saj so osvojili pet prvih mest, štiri druga mesta, eno tretje... Najuspešnejši v blizu 40-članskem moštvu Triglava je bil 15-letni Edi Okič, ki je v konkurenci starejših pionirjev zmagal v metu diska z dobrim rezultatom 42,96 metra in bil drugi v metu kopja (46,90), kjer je slavil njegov klubski kolega Denis Zadnikar, ki je kopje vrgel celo prek 50 metrov (50,58). 13-letna Mateja Pire je zmagala med mlajšimi pionirkami v teku na 80 metrov z ovirami (13,89), njena klubska kolegica Alenka Kešpert pa je bila v isti disciplini četrta. Starejša mladinka Mirjana Idžanovič je osvojila "zlato" v metu diska (29,68) in Marjeta Klančar v metu kopja (32,78). Brigita Postolova je bila med starejšimi pionirkami druga v teku na 80 metrov z ovirami (13,14), Urša Hribar med enako starimi tekmovalkami druga v teku na 300 metrov (42,75), Monika Lukič pa druga med mlajšimi pionirkami v teku na 60 metrov (8,29). Maja Kozina je bila med starejšimi pionirkami tretja v skoku v daljino (5,00), Spela Mam v isti disciplini četrta med mlajšimi pionirkami (4,71) in Jovita Rajgelj peta med mlajšimi pionirkami v teku na a 600 metrov. Urša Hribar je na podlagi posebnega točkovanja kot edina izmed Triglavanov prejela priznanje tudi za dober rezultat. C. Z., foto: G Šinik [OMET BUTJ 35 LET ROKOMETA V ZABNICI Rokomet asi v Žabnki letos praznujejo. Minilo je namreč že 35 let, odkar je bila v Žabnki odigrana prva tekma. Zato so priredili turnir. Na turnirju je nastopilo šest ekip, v njih pa so igrali vsi rodovi žabniških rokometašev. Tisti, ki so z rokometom začeli in njihovi prvi nasledniki, so odigrali medsebojno srečanje, ostale štiri ekipe pa so nastopile na turnirju. Turnir je uspel, najpomembnejše od vsega pa je druženje nekdanjih in sedanjih rokometašev. Na turnirju sta sodila Jože Svoljšak in Janez Udir. Rezultati: Veterani - Grašič Transport : Super Veterani - Kava Bar AMI 23:16, Pizzerija Marjetka : DOM Žabnica 15:22, Katom : PRO Grafika 16:11, za tretje mesto: Pizzerija Marjetka : PRO Grafika 16:20, za prvo mesto: Katom : DOM Žabnica 13:21. • Martin Dolanc SflRSTVO USPEŠEN VIKEND SAVČANOV Kranj, 17. junija - V soboto je bila v Črnomlju krožna dirka za kategorije dečkov, ml. mladincev in mladincev. Nastopila je tudi ekipa Save v vseh treh kategorijah. Najbolj uspešna Savčana sta bila David Rozman in Tadej Valjavec, kis ta v svojih kategorijah zmagala. V nedeljo je bila v Novi Gonci dirka za kategorijo amaterjev, mladincev in ml. mladincev. Uspešno so nastopili tudi kolesarji SAVE. saj je Tadej Valjavec zmagal v kategoriji mladincev, Borut RovSČek pa je bil drugi v kategoriji amaterjev. Dirka za ti dve kategoriji je bila dolga 130 km. V Notranjih Goricah je biia dne 18. junija dirka za kategorijo dečkov in začetnikov. Nastopilo je okrog 750 tekmovalcev. V kategoriji dečkov so bili zapoet uspešni Savčani. Zmagla je David Rozman, druig je bil Miha Kraker. M. Zcvnik GOZDNI TEK PO RAŠICI Selo pri Vodicah, 19. junija - Smučarsko društvo Strahovica iz Sela pri Vodicah je organiziralo tradicionalni Gozdni tek po RaŠj0} za pokal Gorenjskega odreda, pokrovitelja pa sta bila K5 Bukovica-Šinkov Turn in Okrepčevalnica Marjanca iz Vodic Ženska proga je bila dolga šest kilometrov, moška pa 10. Teka se je udeležilo 28 deklic in dečkov ter 58 članic in članov. Rezultati -mlajše deklice: 1. Karmen Hribar (AK Domžale); mlajši dečki: }• Rok Nedoh (SD Strahovica); starejše deklice: 1. Renata Podvis (SK Olimpija); starejši dečki: 1. Jože Mehle (SK Olimpija); članice A: 1. Urša Vidmar (SK Olimpija); članice B: 1. Veronika Bohinc (SD Strahovica); članice C: 1. Marta Seršen (Sv Strahovica); člani A: 1. Matjaž Seljak (Stop team); člani B: }■ Tomaž Kalan (Šmarnogorska naveza); člani C: 1. Štefan LeŠni* (Ljubljana). Pokale za najhitrejše čase na posameznih progah so prejeli Jože Mehle (SK Olimpija), Renata Podvis (SK Olimpiji' Veronika Bohinc (SD Strahovica) in Tomaž Kalan (Šmarnogorska naveza). • A. Ž. [^»STRELSTVO KRANJSKI LOKOSTRELCI ZLATI IN SREBRNI Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Mozirju lokostrelsko državno prvenstvo v disciplini fita star in otvmpic round. Prvi da" je potekalo tekmovanje za osvojitev ekipnega državnega prvak* in boj za uvrstitev med 16 najboljših posamezno. V soboto je v disciplini FITA STAR slog compound naslov državnih prvakov osvojila ekipa kraniskih lokostrefcev v postavi Uroš Mattevveber, Damjan Majer in Jure Kotlovšek s 3756 krogi pred drugouvrščeno ekipo Polzele s 3498 krogi. V olimpijske^ slogu je naslov državnih prvakov osvojila ekipa Maribora s 356/ krogi pred ekipo Kamnika s 3550 krogi. V nedeljo je potekalo tekmovanje posameznikov v disciplini OLYMPIC ROUND- v olimpijskem slogu je v finalnem dvoboju slavil Samo Medved -Moste 109 krogov pred Petrom Koprivnikarjem - Maribor 10/ krogov. V slogu compound je naslov v finalnem dvoboju osvoju Dušan Perhač - Mozirje 106 krogov, 2. mesto pa Uroš Matevveber-Kranj 105 krogov. KR0N0METER ZA POKAL MARMOR TRŽIŠKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO Hotavlje, 16. junija - Prejšnjo nedeljo, 11. junija, je bil na Hotavljah v Poljanski dolini organiziran 1. kronometer za Pokal Marmor. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 65 tekmovalcev iz vse Slovenije, zmagovalci v posameznih kategorijah pa so postali: ženske do 25 let - Mateja Božnar (J.Peternelj), ženske nad 25 let -Marija Logonder (Proloco Scott), dečki do 12 let - Janez Demšar (ŠD Marmor Hotavlje), dečki od 13 do 14 let • Jani Oblak, mladinci od 15 do 18 let • Primož Kavčič (KK TropovciL rekreativci od 19 do 30 let - Janez Bogataj (J. Petemelj), rekreatici od 31 do 40 let - Martin Kempare (Anžez team Kamnik), veterani A - Jože Zakotnik (KD Uni team), vetrani B -Ivan Mihovilovič (J. Peternelj), vetrani C - Jože Hafner (KK Rog Franek). veterani D - Marko Rejc (ŠD Puntar Neža), veterani E -Slavko Črnjač (KK Rog Franek) in veterani F - Henrik Neubauer (KK Rog Franek). Tekmovanje je bilo hkrati tudi slovensko prvenstvo za veterane in rekreativce. • V.S. KOLESARJI IN TEKAČI NA 7. TOURU Rateče, 19. junija - Prejšnjo nedeljo je bil 7. tour 3, tekmovanje v teku in gorskem kolesarstvu treh dežel. Pri kolesarjih je bil najhitrejši Jure Robič (Jesenice), ki je bil tudi zmagovalec v svoji kategoriji moški I, s časom 00:43:10.8. Pri teku pa je bil absolutni zmagovalec Klemen Dolec (Radovljica) s časom 1:12:21, ki je zmagal tudi v kategoriji moški I. Sicer pa je bil na kolesu v kategoriji moški II. zmagovalec Trne Zupan (Radovljica), v kategoriji moški III. je zmagal Geront Wulz (Drobollach), pri ženskah I je bila najhitrejša Tatjana Mlinar (Rateče), pri ženskah II pa Ingrid Tiefenbacher (Villach). Pri teku je bila med ženskami najhitrejša Flavia Facchini (Molfancone), pri moških SR je zmagal Sandi Vidovič (Rateče), pri moških II Peter Muller (Landskron). pri moških III Boris Knapič (Kobarid), pri seniorjih pa Vinko Sink (Kranj). • V.S. i^^^Li^SD^ L^ " Tržiča je usp< t Rezultati: mmVkk; 1M§Efe F^ns^° v ke8janju. Janez Mali. Smmiff^A&W^ F% Praprotnic ^^l^^S^l^«*6 1 Jože Ko*'r- ViK Lang, Kerfič, Rudi Nuna? ViLfSehl?«??^ 3" Peko °butev <°? Jenrte: 1. Peko Obutel iferS Gr«' Matjaž Podlipnik); ^^^JofiM^\/]%ft?"***' Nata*a Nepužlan. Tatjana švab Ana Rfffiart 3^5?fef erko' Vera E Francka Do^*^^^^ M^ WB0JKARJI POLETI NA MIVKI 3r i ^ Sip" Aj£S A?i^ 2°ISt?r "■"I6** 23 *P°** marketing k*^'uVo^^ri^V^\^ul^ tekmovanje odbtf E rE?,k£!c ?a«,'° * »a konec tedna s prvi« turnirjem v Mariboru. Sledili bodo Se Štirje turniri? 1 in 2- si^^j^:^1^kier*° 23- V PETEK NA MOŠENJSKI TEK! Mošnje, 19. junija - Športno društvo Mošnje bo ta petek, junija, z začetkom ob 18. uri, organizator mošnejskega*e*jJ katerega start in cilj bo pred kulturnim domom v Mošnjah. L>e ^ in deklice bodo nastopili na 1000-metrski, "člani in članice pa > 7000-metrski progi. Prijave bodo sprejemali eno uro P začetkom tekmovanja na startu. • V.S. V Bohinju je biio letošnje državno prvenstvo v gorskem teku NA VOGEL 81 TEKAČEV iri"nh 18. junija - V nedeljo je v Bohinju potekalo letošnje u?.Jrn? Prvenstvo v gorskem teku. Teka po Zagarjevem grabnu, ki Slnv °*>enem tud« 1. Tek na Vogel in tretja letošnja tekma za pokal Slov W i* udeležUo 81 gorskih tekačev in tekačic iz vse na prvakinja postala Anica Živko iz Trbovelj s časom 55 minut 7 sekund. Takoj za njo je v cilj pritekla veteranka Olga Grm iz Lesc, ki je tako postala viceprvakinja v absolutnem vrstnem redu. Tretje mesto v absolutni konkurenci pa je osvojila Marija Trobec iz Kobarida. Igor Šalamun, novi državni Ervak v gorskem teku: Proga je ila dokaj strma in na nekatenh predelih precej nerodna zaradi melišč. Zgornjega dela Žagarje-vega grabna nisem poznal, a sem strmino kar pričakoval. Tako sem brez večjih težav iiiinn 7200 metrov dolga proga z metri višinske razlike je bila Precej zahtevna, saj je polna mehšč. Kljub temu so jo najboljši premagali že v manj kot petinštiridesetih minutah. Prvi Je. skozi cilj pri Ski hotelu Pntekel Mariborčan Igor Šalamun ki je tako postal državni Prvak. Njegov čas 43 minut 6 sekund pa je obenem tudi rekord proge. Le za 36 sekund le zaostal Jože Čeh iz Lenarta, *a 42 sekund pa Mojstrančan franci Teraž. Rumena majica -*°ailni v pokalu Slovenije -etojan Mehnc je bil šele peti. rn ženskah je absolutna držav- iUTLON TANKO PROTI ŠKRLEPU Triatlon klub Celje je v soboto, 17. junija, organiziral olimpic jpatlon (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka) ob *martinskem jezeru, ki je veljal za slovenski pokal. Zal je organizator nekoliko prikrojili posamezne discipline, ^ogoče zato, da so bolj ustrezale organizatorju (beri Tanku), ki se Je tudi udeležil tekme. Tako je bilo že uradno objavljeno, da je Plavanja 1550 m, po izjavah nekaterih triatloncev po tekmi pa še kakšnih 100 m več. Tudi kolesarska proga je bila daljša za 4 km, občutno krajša pa je bila tekaška proga, ki ni najljubša diciphna organizatorja (beri Tanko). Tako je bil v večnem rivalstvu s triatloncem Škrlepom gospod Tanko zanesljivi zmagovalec. c«titam! Poleg tega so organizatorji na kolesarski progi pozabili na okrepčevalnice oz. na vodo za osvežitev tekmovalcev. Kljub vsemu organizatorjem čestitam za izpeljavo triatlona in naj kritiko ^arnejo kot spodbudo za še boljše tekme v prihodnje. Triatlona se je udeležilo 51 tekmovalcev in 2 tekmovalki (manjša udeležba je bila verjetno tudi zaradi mature srednješol-[*v). Na tekmi je bilo 7 odstopov, ki so bili v večini zaradi dela makadama na kolesarski progi in s tem počenih zračnic. Organizator je ob pomoči pokrovitelja Kovinotehne iz Celja nagradil udeležence s tekaško majico in okrepčilom, najboljše pa fm s pokali in vrednostnimi boni Kovinotehne. Najbojši pa so odi: pri moških MEDVEŠČEK MATIJA (TK Lj.) s časom 2.08.32 Pred HOČEVAR GREGOM (KD Kamnik) s časom 2.09.04; pn ženskah pa ie slavila NAKRST NATAŠA (STOP TEAM) s časom 2-23.17 pred AŽMAN DARJO (TK KRANJ) s čaosm 2.43.39. Naj za zaključek omenim še visoke startmne na triatlonih m 'etošnjo novost zveze z zaračunavanjem dnevne licence na vsaki jekmi od tistih, ki nismo člani klubov včlanjenih (ti klubi plačujejo članarino) v TZ Slovenije. Upam, da ni odgovor, da je tako tudi dfugod po svetu, ampak da bo ta denar pripomogel pn boljši 0rganizaciji TZ, urejanju odnosov v TZ in boljšemu obveščanju nas triatloncev. '• M. Petek ^tirpolo mmmmmmmi domačini obakrat zmagali v«lika obračuna za končno razvrstitev v državnem prvenstvu Jla se začela. V soboto sta bili dve tekmi in sicer za prvo mesto v *°J>ru m tret:e v Mariboru. Tako Icran^L- sta se v Kopru srečala večna rivala Micom Koper in tedn Triglav. Tokrat je bilo v Kopru povsem drugače kot pred kasn0-0 *>rv* ie 8°i dosegel Bukovac, le štirideset sekund Trj»ie^e.Pa 5e Troppan in Kranjčani so vodili z 0:2. Usodna za tetn ?v je bila četrta minuta zadnje četrtine, ko pri izzidu 9:8, pred veg )G 12 najstrožje kazni zadel Peranovič, niso izkoristili igralca le ^Vratar domačih) in namesto, da bi izid izenačili, so prejeli gol, 2adet£Uto in pol kasneje pa še enega in vodstvo domaČih s tremi Pred v Pretmost' Je bilo težko ujeti. Končni izid 11:9 pa je minuto S* koncem postavil Bukovac. !Vfari^reCanju za tretje mesto so vaterpolisti Probanke Leasing ^arih v'soko premagali Kranj 90 s 15:7. Na tem srečanju so pred °rčani dokazali, da so za spoznanje boljši od Kranja 90, p Vsefn po fizični pripravljenosti, v sredratn1, drugi srečanji, saj se igra na tri dobljene tekme, bosta cen. ° v Kranju. Tako bo olimpijski pokriti bazen v športnem saj j_U.branja gostil štiri ekipe, ki se še borijo za končno uvrstitev, Prvo.~- P®*0 mesto zasedlo Okolje, šesto pa Neptun. Srečanje za zmagal. Današnja zmaga je pomembna, saj je poleg državnega prvenstva tudi izbirno tekmovanje za evropsko in svetovno pryenstvo, šteje pa še za slovenski pokal. Tako sem pravzaprav ubil kar nekaj muh na en mah. Anka Živko, državna prvakinja v ženski konkurenci: Vesela sem, da sem zmagala, saj zmage nisem pričakovala. To je bila letošnja tretja preizkušnja v pokalu Slovenije. Že prva dva teka sta bila zelo težka, tako da sem več hodila kot tekla. Ne vem, če jo to ravno najbolje za evropsko prvenstvo, ker bo tam proga lažja. Rezultati po kategorijah: -Moški: člani - 1. Igor Šalamun, Maribor, 43,6, 2. Jože Čeh, AK Lenart, 43,42, 3. Franci Teraž, Acroni Jesenice, 43,50. - veterani -1. Jože Rogelj, Stop Team, 46,50, 2. Ivan Rajgelj, Kranj, 48,55, 3. Stane Stanonik, SK Alpina, 49,34. - mladinci - 1. Klemen Čop, Srednja policijska šola, 47,53, 2. David Rihtarič, AK Lenart, 49,7, 3. Miha Grom, TSK Corning Vrhnika, 51,54. - ženske: članice - 1. Anica Živko, Avto-mobil Ljubljana, 55,7, 2. Marija Trobec, AD Posočje Tolmin, 56,4, 3. Nada Kozjek, Ljubljana, 1.00,28. veteranke - 1. Olga Grm, Klub trmastih, 55,27, 2. Anka Pugelj, TS Gorenje Velenje, 1.22,34. Mladinke - 1. Andreja Močnik, Prolocco Sport Kamnik, 1.06,53, 2. Martina Praprotnik, DTV Lovrenc na Pohorju, 1.06,58. • U.Peternel CINIZEM ODPRAVA SKI 8000 V BAZI Ljubljana, 20. junija - Udeleženci slovenske alpinistično smučarske odprave SKI 8000 na G ase rb rum I, med katerimi sta tudi Gorenjca Iztok Tomazin in Marko Čar, so po Šestih dneh pristopnega marša prispeli do gore. Med njim jih je pestilo vroče vreme, i me h pa so tudi nekaj zdravstvenih težav. Bazni tabor so postavili 10. junija, od 12. junija pa poteka delo na gori. Pred slovensko odpravo sta bili v bazi Že avstrijska in Švicarska odprava. Po njihovih podatkih je ledenik nad bazo zelo težko prehoden, višje pa je zelo veliko snega, je med drugim sporočil vodja nase odprave Janez Golob. • S. Saje TRATA POVEČALA VODSTVO Škofja Loka, 18. junija - Balinarji v super ligi so odigrali 10. krog. Ekipa Trate Casinoja Sara je gostovala pri Balinčku v Ljubljani in zmagala z rezultatom 9:13. Tako so Tračani s 27 točkami še utrdili vodstvo na lestvici. V I. ligi so Jeseničani z rezultatom 4:12 premagali Sitograf Slogo, Primskovo in Huje sta se razšla z neodločenim rezultatom 13:13, Feroles iz Radovljice pa je premagal Virtus z rezultatom 10:6. Na lestvici vodi ekipa Soviča. V n. ligi - vzhod je Tržič s 14:2 izgubil pri Trebeliškem, Tele TV Rogovila je doma izgubila z ekipo Svobode s 7:9, Bistrica pa je izgubila z ekipo RLV s 6:10. Na lestvici vodi ekipa Svobode. V 1. gorenjski balinarski ligi so bili v 9. krogu doseženi rezultati: Planina - Gradiš Jesenice 0:3, Žiri - Center 3:0, Železniki - Lesce 3:0, Alpetour - Loka 1000 3:0 in Trata mladi -Huje Kokra 3:0. Na lestvici vodi ekipa Gradisa Jesenice z 19 točkami. • V.S. SOFRONIEVSH PRVAK MED MLADINCI Milje, 15. junija - Športno društvo Milje je minuli četrtek pripravilo finale gorenjskega prvenstva v pozicijskem zbijanju za mladince do 18. leta starosti. Udeležilo se ga je 18 tekmovalcev, zmagal pa je eden prvih favoritov Škofjelocan Damjan Sofronievski (Trata). S to uvrstitvijo je napovedal tudi lov na članskega prvaka v pozicijskem zbijanju. Tudi to tekmovanje bo 26. junija na balinišču na Miljah. Drugo mesto med mladinci je osvojil Andrej Bobič (Feroles Radovljica), tretje pa Lenart Rooss (Huje Kranj), četrti je bil Sašo Štular (Huje Kranj). To pa je tudi četverica, ki se je uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 25. junija v Sinji Gorici na Notranjskem. • V.S. TRETJIČ NA KRIŠKO GORO! Križe, 17. junija - Člani Planinskega društva iz Križev vabijo v nedeljo, 25. junija, na tradicionalni, že 3. tek na Kriško goro -Memorial Janka Likarja. Start tega zanimivega teka bo pred osnovno šolo v Križah ob 10. uri dopoldne, kjer bodo med 8. in 9.30 uro sprejemali tudi prijave. Organizatorji bodo poleg častnih priznanj za najboljše in pokala za absolutnega zmagovalca pripravili še vrsto praktičnih nagrad. Prijave sprejema Ivan Likar, tel. 064-58-905 ah na naslov Planinsko društvo Križe, Vrtna ulica 6, Križe. • J. Kikel ŠLIBAR PRVAK Kranj, 14. junija - Na zadnjem, desetem, hitropoteznem mesečnem turnirju Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj v sezoni 94/95 je med 12 igralci zmagal Blaž Kosmač pred Alešem Drinovcem. V skupno razvrstitev je štelo 6 turnirjev od desetih, največ točk pa je zbral Matjaž Šlibar in s tem postal klubski hitropotezni prvak. Drugi je bil Peter Ko-vačič tretji pa Blaž Kosmač. Najbojše povprečje je imel Boštjan Markun z dvema zmagama na dveh turnirjih. Od pionirjev je bil najboljši Uroš Kavčič na 7. mestu. Skupno je na turnirjih sodelovalo 48 igralcev in igralk. BELCU IN ZALETELJU I. KATEGORIJA Kranj, 16. junija - Na turnirju drugokategornikov za I. kategorijo pod pokroviteljstvom Računalniškega kluba RAK iz Kranja je zmagal Aleš Zaleteli (7) pred Iztokom Belcem (6.5) in Markom Gašperšičem (6). Prva dva igralca sta tako osvojila I. šahovsko kategorijo. Nadaljnji vrstni red: 4. Roger Resnik, 5. Žiga Žvan, 6. Vesna Panič, 7. Branko Panič, itd. Urj J0!*10 med Triglavom in Micom Koprom se bo začelo ob 20. -j /*q wf^T% A f f^J?\T P r ?/1.15 uri pa še srečanje za tretje mesto med Kranjem 90 in JLZ" l\jrlvA.jLL/li/ V Mariborom. • J. Marinček USPEŠNO LETO ŠD VODOVODNI STOLP tet mno d™**™ Vodovodni stolp je rudi letos izvedlo trii ,Vanje v keg,JanJu ' četveroboj za ženske. Tekmovanje J* *e 15 let in ga bomo tudi v prihodnjih letih organizirali. y ria tekmovanjin redno sodelujejo ekipe: športno društvo Dr °°vodni stolop, ki je bilo prvo s 8343 keglji, Gorenjska 7ooS imca Skofia L0** drugo 8302 keglji, KS Golnik tretje jP keglji. KS Podnart četrto 7817 keglji. ■nlaH nJ.°. sezono smo prvič organizirali šahovski krožek za Se " cicibane iz vrtcev Janina, Kekec in Čira-Čara. Krožka poJ6..udeleževalo 41 cicibanov. Ob koncu sezone smo jim Prih i ■ (vsem udeležencem) priznanja in jih povabili tudi Šahu nJC 'et° na *amranje. Za nesebično vodenje treningov v Žel Zp- °Vade cicibane se po tej poti iskreno zahvaljujemo g. društva ^U ta^° V *menu clc'hanov, tovarišic in tudi Športnega strH-za^'iu^kom šolskega leta zaključujemo tudi treninge v in Janju z zračno puško, prav tako s šahom za šolsko mladino tren"*6 Ponovno vabimo v jeseni, ko bomo začeli z rednimi tre ,ng' prvega oktobra. Prav tako vabimo na jesenski del naj mS°v tudi vse tiste invalide, ki se doslej še niso vključili v vrste, • J. Zagore Ljubljana, 17. junija • V Ljubljani se je v organizaciji Šahovskega društvas Dr. Milan Vidmar in pod pokroviteljstvom mesta Ljubljane začel 6. mednarodni šahovksi turnir. Med 129 igralci in igralkami je 6 velemojstrov, 8 mednarodnih mojstrov in 17 mojstrov iz 7 držav. Sodeluje tudi 19 gorenjskih igralcev na čelu z mojstroma Vojkom Mencingerjem in Leonom Mazijem. V prvem krogu so favoriti v glavnem opravičili svojo vlogo. Presenetila je slovenska prvakinja do 14 let Darja Kapš, ki je premagala mojstra Tomaža Micka, Kranjčan Marko Gašperšič, viceprvak do 12 let je premagal Mikija Stojnica, državnega prvaka do 16 let, presenetil pa je tudi mladi Aljoša Rijavec, ki je premagal prvakinjo do 18 let Jano Krivec. • Aleš Drinovec GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, p.o. Kidričeva c. 75, ŠKOFJA LOKA objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin: 7. PREVIJALNICA BARVNIH PREJ Z DELOM NADSTREŠKA pare. št. 318/20, 318/21, 318/22 k.o. Suha v skupni izmeri 640 m2, namenjen proizvodni dejavnosti IZKLICNA CENA 50.450.674,90 SIT 2. ODPRTO SKLADIŠČE BARVIL pare. št. 318/11 k. o. Suha, v izmeri 287,50 m2, s stavbnima zemljiščema pare. št. 318/12 k. o. Suha in 318/14 k.o. Suha, v skupni izmeri 1096 m2, namenjeno proizvodni in poslovni dejavnosti IZKLICNA CENA ZA VSE NEPREMIČNINE: 17.847.963,40 SIT 3. STAVBNO ZEMLJIŠČE pare. št. 318/13, 478/3, 318/18, 318/16, vse k.o. Suha, v skupni izmeri 953 m2, prodajajo se skupaj IZKLICNA CENA 10.113.200,50 SIT 4. STAVBNO ZEMLJIŠČE pare. št. 318/19 k.o. Suha, v izmeri 51 m2 IZKLICNA CENA: 427.604,40 SIT Predkupno pravico za to nepremičnino ima dosedanji najemnik nepremičnine. 5. ZEMLJIŠČE NA VZHODNI STRANI GORENJSKE PREDILNICE VZDOLŽ OGRAJE pare. št. 343/3 k.o. Suha, v izmeri 2.298 m2 IZKLICNA CENA 20.704.815,20 SIT Nepremičnine po točkah 2. in 3. se lahko prodajo skupaj v celoti. JAVNA DRAŽBA BO 6. JULIJA 1995 OB 9. URI V SEJNI SOBI PODJETJA GORENJSKA PREDILNCIA ŠKOFJA LOKA. Kidričeva cesta 75. Pogoji: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo. 2. Vsak udeleženec javne dražbe mora do začetka javne dražbe plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene nepremičnine na žiro račun prodajalca št. 51510-601-16226 pri Agenciji za plačilni promet v škofji Loki, s pripisom "za javno dražbo". Potrdilo o plačilu varščine je potrebno predložiti pred začetkom javne dražbe. 3. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, neuspelim pa se vrne brez obresti v petih dneh po dražbi. 4. Uspeli ponudnik mora v treh dneh po javni dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo. V primeru, da je ne sklene, varščina pripada prodajalcu. Celotno kupnino mora kupec plačati v roku 8 dni od dneva veljavnosti pogodbe. 5. Davek na promet nepremičnin in stroške zemjiškoknjižnega prepisa plača kupec. 6. Nepremičnine so bremen proste, kupec jih kupuje na način "videno - kupljeno". 7. Podrobnejše informacije o nepremičninah lahko dobite na sedežu podjetja GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva cesta 75, ali po telefonu št. 064 634-444, int. 220, ga. Majda Kosem. KOMENTAR Popoldanski fuši z milijoni Jože Novak, publicist I Tokrat začnimo pri kon-c u . Pred kratkim je pogajalska skupina slovenske vlade sklenila s predstavnikom Chemical Bank v New Yorku sporazum o odplačilu slovenskega deleža jugoslovanskih dolgov. To je edino dejstvo, ki drži, potem pa se Že pojavljajo različne številke, koliko milijonov dolarjev bomo po tem dogovoru morali plačati. Največkrat se sicer omenja številka 838 milijonov dolarjev, čeprav smo lahko prebrali tudi številko 900 milijonov dolarjev. To pomeni, da bo vsak(!) prebivalec Slovenije moral odplačati najmanj 420 dolarjev. Celotna zgodba se je začela v bivši Jugoslaviji, ki je v sedemdesetih in v začetku osemdesetih v tujini veselo najemala kredite. Pri čemer je bila delitev kreditov v rokah Narodne banke Jugoslavije, skratka udbomafije. Devize so ostale v Beogradu, slovenska podjetja pa so dobila le dinarje, ki jih je požirala inflacija. Devize je udbomafija prek Narodne banke Jugoslavije naložila v tujino ali v uvozno gospodarstvo iz juga. V drugi polovici osemdesetih let Jugoslavija ni mogla več odplačevati kreditov, zato je leta 1988 s tujimi bankami sklenila Nevv Financial Agreement (NFA, kar pomeni nov finančni sporazum), s katerim je reprogramirala odplačilo kreditov. Potem je Jugoslavija začela razpadati, s čimer se je povečala rizičnost kreditov, zato je začela njihova cena močno padati. Banke so začele dolgove prodajati na sekundarnem trgu, kar preprosto pomeni, da niso več upale, da bodo denar dobile nazaj, zato so dolgove prodajale po 20 ali celo po deset centov za dolar. Dolgov seveda niso odkupovale znane in ugledne tuje banke, ampak banke in posredniške firme s čudnimi imeni, kot je npr. Rankovićev Genex, Inex, LB v New Yorku, LB Milano, Pro-lnvest itd., skratka večinoma banke, ki so povezane z udbomafijo. Medtem se je Slovenija osamosvojila in slovenska naveza udbomafije je vnesla v ustavo določila, da bomo plačali tuje dolgove. Pri čemer uradno nikogar ni zanimalo, kako so ti dolgovi sploh nastali, kako so se delili, in seveda bistveno vprašanje, ali jih, tako ali drugače, že nismo plačali. Edo Ravnikar in skupina Civilna iniciativa je prva opozorila na dejstvo, da so različne udbomafijske firme odkupovale dolgove z devizami iz jugoslovanskih deviznih rezerv (torej tudi z našim denarjem!). Zato se je spremenila tudi struktura upnikov. Pristnih upnikov je za približno 250 milijonov dolarjev, potem sledijo tisti upniki, za katere je že po imenu jasno, da sodijo v udbomafijo kot npr. Udružena Beograjska banka s sedežem na Cipru. Toda pomemben del predstavljajo upniki, ki so prikrito povezani z udbomafijo, to so npr. Francosko-jugoslo-vanska banka iz Pariza, Ban-que Indosuez, firma Pro-lnvest iz Trsta (Safti!)... In John Smith iz Colorada v Ameriki, lastnik firme Money, teta Francka iz Švice, Proteus (Safti!) ravno tako iz Švice, skratka "slamnati", navidezni lastniki, za katerimi stoji udbomafija. Zato bi slovenska vlada pred kakšnokoli razpravo o odplačilu dolgov morala objaviti spiske upnikov. Če od nas zahtevajo, da naj plačamo, potem imamo vso pravico zvedeti, komu bomo plačali in zakaj. In seveda zvedeti moramo ne le, ali John Smith in ostali res obstajajo, ampak kdo stoji za njimi. Vodja pogajalske skupine dr. Mojmir Mrak trdi, da so v pogajanjih izločili vse tiste upnike, ki so povezani z udbomafijo, toda zakaj potem od nas zahtevajo, da naj odplačamo 838 milijonov dolarjev, ne pa recimo 250 milijonov dolarjev, ali še bolje nič? Edini logični odgovor je, da udbomafija potrebuje kapital, da bo pokupila slovenske tovarne in zemljo. Zato hočejo spremeniti ustavo, čeprav to od Slovenije nihče ne zahteva. Zakaj bi to delali? Saj niso taki. Kako da ne! Za začetek so pobili kakih deset tisoč vojnih ujetnikov. Nato so izročili slovensko partizansko vojsko Beogradu, ko je bila vojna že dobljena in je bila v nevarnosti njihova ekskluzivna oblast. Potem so iz istega motiva uprizorili dahavske in druge procese, si privoščili Goli otok, nakar so štirideset let terorizirali vse, ki so mislili z lastno glavo. Zakaj ne bi sedaj izvedli še preproste finančne malverzacije? Denar je sveta vladar, zato ne smrdi. Kot pravijo v LDS, tudi udbomafije in kolaboracije ni, toda vseeno zahtevajo, da naj plačamo! PREJELI SMO Pismo županu < Vladimirju Černetu Spoštovani gospod župan! Novi Svet Krajevne skupnosti (KS) je pred dvema letoma podedoval več problemov - največji je bil takratni in žal tudi še obstoječi gostinski lokal, ki se nahaja v domu KS. Ne bi razlagali zgodovine, kako so se menjavali najemniki gostinskega lokala - rezultat je bil, da smo z veliko napori dosegli, da je bivša sonajemnica, po zapustitvi sonajemnika, dala odpoved, ter da smo uspeli pridobiti novega potencialnega najemnika - domačina. Želeli smo zaustaviti propadanje doma KS, skupaj z bodočim najemnikom, ter ustvariti solidno vaško gostilno, v skladu z željami krajanov, ki jim ni bilo in ni vseeno, kaj se dogaja z domom KS, stanovanjem v njem, gostinskim lokalom ter okolico. Na koncu koncev je bil dom zgrajen s prostovoljnim, udarniškim delom krajanov -čeprav zdaj ugotavljamo, da je medtem postala lastnik občina. S problematiko najemnega odnosa so Vas člani Sveta KS osebno seznanili, zadnjič 10. maja 1995. Žal do današnjega dne, kljub obljubi, nismo prejeli nobenega odgovora. V svetu KS delamo prostovoljno in v interesu bližnje in daljne okolice. Nismo pravniki, vendar delamo po načelih vestnosti, poštenosti ter do-bronamernosti, v skladu z načeli dobrega gospodarja. Gospod župan! Problematiko poznate! Potencialni najemnik tudi! Zato ni pripravljen več dolgo čakati. Prenehal bo čakati na milost oziroma nemilost upravnih organov. Čakal bo najdlje do 5. junija 1995. Krajani in Svet KS podpir- PODLISTEK - 6 "GOTT MIT UNS" (Bog z nami) V PEKLU Vod minometov je bil do opoldne v rezervi. Med bob-nečim ognjem so vojaki ležali kakih dvesto metrov oddaljeni od železniške proge, naslonjeni na nizko brežino. Čutili so drhtenje zemlje, valovanje zraka, vonj po smodniku, eksplozivu smod... Pod pezo eksplozij je zemlja ječala in se tresla. V mesecih na fronti so se vojaki navadili razpoznavati strele in eksplozije vseh vrst armadnih topov. Razlikovali so zvoke minometov. havbic in daljnometnih težkih tempov. Z morja pa se je slišalo povsem drugačne nenavadne tone. Suhozemni to- povi so imeli ob izstrelitvi bolj rezke in odsekane poke, težki ladijski pa so iz daljave zveneli, kot da salve, ki so si sledile ena za drugo, odmevajo z globokimi basi. Skupaj s topovi v zaledju se je zlivalo v eno samo strahotno in grozno bučanje bližajoče se smrti. Vmes pa so tulile še nemške "krave" - raketni izstrelki, ki so jih vojaki krstili za rjoveče krave - bruelende Kuehe. Raketne izstrelke so prvi imeli Rusi. Katjuše so jim rekli.. Baterija kakih sedemdeset cevi je bila nameščena na tovornjaku in ob izstrelitvi Z enim samim polnjenjem baterije je "pokrila" prostor ploščine več kot 300 kvadratnih metrov. Nemške krave pa so bile posamič v okvirjih postavljene kar na tleh, v vrstah pod različnimi koti in smermi. Te so se v smrtonosni koncert vključile proti koncu. Govorili so, da so rakete polnjene z oljem, ki se ob raztreščenju vžgejo in v krogu s premerom kakih sto metrov vse zgori. Ni se še povsem zdanilo, ko je nenadoma, kot bi odrezal, vse strahotno grmenje in hru-menje prenehalo. Vojakom minometnega voda je v ušesih šumelo in z zadržanim dihom so čakali, kaj bo. Iz izkušenj so vedeli, da tudi njim v rezervi ne bo prizane-seno, in da bodo izpostavljeni nasprotnikovemu zapornemu Čigava je slovenska narodna zastava Janez. J*oštrafc, publicist 9 Žal mi je, če sitnarim. Pa še zdrahar bi ne bil rad. Pa niti na raven poceni obračunavanj ne pristajam (zlasti v javnih medijih, kakor je dandanes v splošni navadi). Gotovo pa je res, da smo posamezniki (in kot ljudje) občutljivi v primerih zasebnega nestrinjanja z nekimi trditvami, kot člani strank ali združenj, če se jih namerno napak razumeva; občutljivost za deviacije v političnem Življenju pa vendar ostaja večji del kar ob strani, kot stvar, ki ji tako ali tako ne prideš do konca. Vdanost v usodo, priznavanje lastne nemoči, izigranost? Nič ne moreš storiti, torej prepustimo reševanje "velikih tem vsakdanjika" tistim, ki so zato plačani, izvoljeni (in se znajdejo vedno in povsod). In čigava je potem slovenska narodna zastava? O tem bi, sodeč po naslovu, tokrat naj govoril. O tribarvnici: belo, modri in rdeči. Ki je postala zastava Slovencev po liberalni (evropski, ne le dunajski) revoluciji v prvi polovici prejšnjega stoletja. In je povsem podobna ruski in slovaški; tribarvnica namreč; razpored barv, da se ve. (O razsodnosti venetologov, kar-antancev ter o njihovih simbolih, grbih in zastavah, tujerodnih ali domačih, tokrat ni vredno razmišljati, ker je bilo opozorjeno in vrstni red barv treh slovanskih narodov.) " V naših časopisih (in po radiu) je bilo prejšnji teden zaslediti zaskrbljenost nekaterih poročevalcev in celo strank nad tem, da bodo v Teharjih (pri Celju, zaradi Ulrikovih nočnih izletov po-plemeniteni vasi) na spominski slovesnosti ob 50. obletnici vračanja slovenskih domo- brancev ter ostalih jugoslovanskih kolaborantov z nacistično Nemčijo, ki so jih Angleži vrnili z Vetrinja, naše oblasti pa naselile v teharskem taborišču, visele tri zas-tave. Med njimi domobranska. Torej: državna slovenska zastava, žalna zastava in domobranska zastava! Kot se spodobi, postane človek pozoren na takšno vest. Nakar ZLSD celo uradno protestira. Nakar se izve, da bodo, oz. so zdaj že bili, glavni govornik iz vrst, SKD, pa posamezniki iz Švice in Argentine, da je poleg govorništva tudi član organizacijskega odbora spet član SKD, pa čeprav v funkciji predsednika celjske mestne občine... in bralec, ki so mu vse te informacije namenjene začne razmišljati. A ne preveč. Saj je že vse povedano. Domobranci, SKD, emigranti. Pa še maša z mariborskim škofom. Stvari so takoj jasne. Ampak, ali so resnično tako zelo jasne? Ne gre morda za poceni trike, ki smo jih sicer že vajeni, a se zdaj, pred volitvami, stopnjujejo že v neokusnost? Dovolil si bom, da bi bil vendarle podoben svojim kolegom na straneh tega časopisa, in bom zapisal, kar sem prejšnji teden govoril s člani ene velikih strank, združenih v Socialnem gibanju SKD -pa potem ad informandum seznanil tudi javne medije -ravno o sprenevedanjih okoli slovenske narodne zastave ter pre/raz/vrednotevanju slovenske bližnje zgodovine. "Tudi socialno gibnaje SKD bi se pridružilo protestom ZLSD; in verjetno vse demokratične javnosti, če bi (na Teharjih) bilo tako res." Omenjal sem Zakon o grbu, zastavi in himni ter narodni (slovenski) zastavi (Ur. list iz lanskega leta), govoril o čle- nih, ko je izobešanje prepovedano, o vrstnem reau itd., opozoril na morebitne kršitve zakona ob teharski priložnosti (krnitev ugleda RS, kakovostna neprimernost zastav) in končno ugotovil, da pravzaprav "domobranske" zastave sploh ni bilo. "Res pa je, da je med nemško okupacijo bilo priložnostno dovoljeno, zlasti ob domobranskih manifestacijah (tudi ob znani domobranski prisegi na Hitlerjev rojstni dan na ljubi-jonskem stadionu) izobešenje slovenske tribarvnice (narodne zastave), vendar le ob strani nacistično nemške in tej tudi po širini in dolžini prirejene. V prepričanju, da so bile barve narodne zastave dejanje zlorabe..." pa sem opozoril predvsem na dejstvo, da si dandanes stranke antagonističnih svetovnih nazorov prilaščajo posamezne dogodke in elemente iz medvojnih in povojnih dogodkov prav nesramno lastijo, prilaščajo si odpor, gredo se advokate poraženih, mešajo meglo in dimne zavese. In kakor da je tako prav in edino normalno. No ja, osebno sem pred leti jedko pisal o organizatorjih obletnice Kokrškega odreda, ki so tedaj "med stotinami (trije zbori) delegatov izbrali za slavnostnega govornika prav Cirila Ribičiča." Naj bi si, namreč, ne prikrajali Zgodovinskih dejstev in dogodkov, tudi zaradi teharskih - m vseh drugih - žrtev, žrtev medvojnega in povojnega nasilja, ki je bila posledica (saj Že vemo, nekateri pa samo slutijo)... A gre tudi za piete-to! In za zastavo. Je mar res komu do tega, da se slovenska narodna zastava enači z domobransko? In da so se Slovenci bojevali pravzaprav pod rusko zastavo? amo novega najemnika. Če se zadeva pozitivno ne reši do vključno 5. junija 1995 bo potencialni najemnik vložil tožbo proti KS in posredno tudi proti občini. Svet KS se s postopki potencialnega najemnika strinja in bo v tem primeru odstopil. Dom KS je tako ali tako vaša (občinska last, zato Vam bomo v tem primeru izročili tudi ključe doma KS. Pričakujemo, da boste z vso odgovornostjo, v primeru odstopa, urejali tudi vse krajevne zadeve vključno s cestami (kje so Vaše obljube?), mostom v Globokem, smetmi in podobnim. V pričakovanju Vaše čim- ognju. Od proge so čuli povelja in klice "hura", sočasno pa strele pehotnega orožja. Fantje spredaj so že čez progo. Predah težkega orožja je trajal le nekaj kratkih trenutkov. Vod se je znašel sredi pasu, ki so ga rdečearmejci pokrili s svojim baražnim ognjem, nemški pa se je čeznje preselil v zaledje branilcev. Temno in svetlosivi oblački šrapnelov so lebdeli v zraku nad bojiščem in domala prekrili sicer jasno nebo. Okrog njih in za njimi so se raztreščevale granate, lomile drevje in dvigovale prst. Žitje in bitje je bilo odvisno le od sreče, kajti kritja je bilo bore malo, toliko kot nič. prejšnje rešitve, ki bo ugodno vplivala na krajane S spoštovanjem! Za Svet KS Jože Benedičič, predsednik Ali g. Janeza Kocijančiča moti slovenska narodna zastava? Na tiskovni konferenci je g. Dušan Kumer, glavni tajnik Združene liste, izrazil "na-jostrejši protest in ogorčenje ZL, ker naj bi na slovesnosti v Teharjah visela tudi domobranska zastava". Tiskovna konferenca je sledila pravi poplavi članov z enako trditvijo, ki jih je objavila večina slovenskih javnih glasil. Večkratna pojasnila prirediteljev, da bo visela v Teharjih zastava, ki simbolizria slovenski narod že več kot stoletje: belo - modra - redeča zastava, Združeni Isiti očitno niso zadoščala. Sprašujem Vas, g. Janez Kocijančič kot predsednika Združene Isite, kako je mogoče, da v Združeni Isiti ne veste, da je slovenska narodna zastava omenjena v slovenski ustavi in da njeno obliko v svojem 3. členu določa zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki Zlogoma se je topniški ogenj le nekoliko razredčil. Med njimi sta bila dva ranjena, ki so ju odnesli na obve-zovališče sanitejci. S sosednjih strani, pa so slišali klice na pomoč - "Sani, Sani..."! Minute in ure so se vlekle v nedogled. Okrog dvanajste se je ozračje nekoliko umirilo in slišati je bilo le posamične strele. Tišina pa ni bila odrešujoča temveč zlovešča. Sel je prišel s poveljem za premik. Naprej! Od ždenja in mokrote so vsem otrdela kolena in opotekli so se kot napol pijani. Pognali so se čez Železniški tir in naprej po ozki razriti cesti skozi gozd. Bivši gozd! Vse je namreč ležalo križem kražem. Od eksplozij polomljena debla SO ležala, visela, bila nagnje- NadaJjevanje na 27. strani* Janez Lončar na ali raztreščena in scefrana v vseh smereh in višinah-Videti je bilo, kot da se pomikajo skozi groteskno deželo zmede in nemoči-Hiter pohod skozi podrtij0 sploh ni bil mogoč. Takoj onstran proge na U#* strani prehoda je stal osmojen ruski tank T34 z odprt0 kupolo, zunaj pa je na tleh ležala mrtva posadka. Tu«1 dekle je bilo med njimi- * roki je držala usnjeno čelado, lepi dolgi plavi lasje pa so j1 ležali v blatu. Nekateri posamezni prizori, ki jih človek le bežno opazi in dojame & močno vtisnejo v spomin-Človeka še po desetletjih pre' tresejo, če se le odpre kakšen predalček, v katerem le spravljen spomin. . Se nadaljuj'- Sye sprejel državni zbor in je ^objavljen v Uradnem listu 1994?- 67 dne 27 oktobra °benem Vas prosim, da se naT?U Zdru^e liste za *eaeno malomarnost in vJHm}e >avno opravičite v 2? pnzadet™, saj bo sicer javnosti nastal vtis, da ste na PrirT, konf^enci namerno slov rz/;7ve laii in zavijali Čein °ln svet°vno javnost, v F? si za8otovo ne želite. * simbol sovjetska komunističnega totali-"Zrna, Vas prosim, da to , Javno poveste. Čeprav tal. P°trditev te teze zadoš-Cal tudi Vaš molk Branko Grims Narkomani terorizirajo stanovalce 2 90renjski glas dne, petek, *■ junija 1995 ynjeni! dpy,°Zorno sem Prečital nave-raT z^odbo, ki pa ni najbolj km ilva' a morda za ne->/,,fre lJudi skoraj vsakdanje P/yen;e. Ne želim podati jI[erekoU kriti^ na to de-Ljljj saj je vse pisalo in vsaka KJka bi bila odveč, stal pa apelirati na vse D rJe' katerih otroci so že ya vPlivom mamil in morda Sk Ji' Časa "Z™0!0 to hudo dote -° Stvar' sai so Prav oni 'Zni napraviti prvo pot do pristojnega urada ali domačega zdravnika, kjer bodo prejeli vsekakor nadaljnji napotek. Kako naprej! Če starši ne napravijo prve poti, ki je nujno potrebna, potem bodo nastopile uradne osebe, če pa se stanje zasvojenih otrok stopnuje in je nevarno okolici in samemu kraju, potem bo treba nastopiti strožje, to pa se lahko Zgodi prej ali slej. Če bo moj napotek dobrodošel, me bo veselilo in lepe pozdrave. • Martin Dolenc, Švica Dežman in arabski telefoni Polemike kljub vsemu dosežejo svoj namen. Ponavadi predvsem v tistem, kar večina ne zve, oz. v tistem, kar ostane skrito. V prvem odgovoru Dežmanu sem omenil, da pripravljajo čistko v odboru LDS v Kranju. Takoj so zapeli telefoni, nekateri so hoteli že pisati demantije, potem pa je vroče glave umiril neki hripavi minister. Čeprav je Gregor Golobic že pripravil scenarij. Zdaj bodo počakali s čistko v občinskih odborih LDS v Radovljici in Kranju, ker jih je strah, da bi zadeva prišla v javnost. Zato pa se oglaša Jože Dežman, ki je tokrat kar polovico odgovora porabil za lastno hvalo. Moraš biti resnično ubog, da se sam hvališ, pardon, Dežman piše o win-win. S tem Dežman potrjuje informacije iz LDS, ki pravijo, da v LDS ni priljubljen. Ne vem, zakaj si je Dežman izmislil lažno protezo, toda s takšnimi lažmi vedno znova dokazuje svoj kulturni nivo. Mogoče mu je lažno informacijo dostavil hripavi minister, katerega obveščevalna služba deluje le še po arabskih telefonih. Toda, omenjanje proteze ima lahko tudi drug pomen, ker spominja na metode mafije. Najprej te opozorijo in se zanimajo za tvoje zdravje, potem ti zlomijo nogo, ali roko, nazadnje pa, no, saj ste to videli v filmih. Dežman vztrajno ponavlja, da nima nič, ne s Kopačem, Golobičem, Drnovškom in ali Kacinom, razen seveda, da so vsi člani LDS. V sredo je bil v središču Kranja parkiran osebni avtomobil taistega hri-pavega ministra, s katerim Dežman seveda nima nič, razen, da sta oba člana LDS. In vse to spet nima nič z Dežmanovim odgovorom. Čeprav z lahkoto prepoznam v Dežmanovem odgovoru prstne odtise taistega hripave-ga ministra, pri katerem sem delal dva meseca. Sicer, pa, če se Dežman želi spustiti na osebni nivo, potem naj kar izvoli. Toda, potem bom tudi sam opisal dogodek, kateremu sem bil pred leti priča v lokalu Praprot. "Glavni junak" te nečastne zgodbe je bil nihče drug kot Jože Dežman. Končno je Dežman vzel v roke tudi kakšno knjigo. Lepo, da me poučuje, kaj je kolaboracija. Dežman je zgodovinar, in Če ne bi hkrati delal v muzeju in urednikoval na reviji Borec, potem bi se mogoče spomnil kakšnih zgodovinskih dejstev. Npr., leta 1928, ko je Puniša Račić streljal v beograjski skupščini na poslance hrvaške Radičeve stranke. Takratni policijski minister Anton Korošec se je po atentatu na Stjepana Radića enostavno skril. Danes se njegovi nasledniki delajo slepe in gluhe, če pa je potrebno tudi lažejo kot npr. Ivo Bizjak. Njegov naslednik minister Šter se pilatovsko sprašuje, da bi tudi on rad vedel, kam je izginil milijon mark od policijskega čolna, kar pomeni, da imamo tako nesposobno policijo, da ne more ugotoviti, ali bolje noče ugotoviti, kam je izginil milijon mark. Na vstrajna vprašanja dr. Bučarja v TV-omizju, zakaj spreminjati ustavo, če to nihče ne zahteva, je bil Lojze Peterle nesramno tiho. In to tisti Peterle, za katerega nihče, ko se je dr. Bučar zavzemal za samostojno Slovenijo, ni slišal. Tudi o plačilu dolgov tujini bodo v SKD modro tiho. LDS pa bo tiho o cestah, ker se ve, kaj je čigav fevd. Skratka, kolaboracija pomeni sodelovanje s tistimi, ki delajo proti slovenskim interesom. Koalicija LDSKD to v zadnjem času vedno bolj dokazuje. Jože Novak, Kranj Gospoda Marjana Černivca kupčije! Dne 16. maja je v Gorenjskem glasu izšel članek g. Marjana Černivca pod naslovom "Kranjski župan, le tako naprej" (v Italiji bi temu rekli "Forza Gros ). Članek opisuje njegovo videnje proslave, ki jo je v lastni režiji na račun davkoplačevalcev, brez sodelovanja mestnega sveta, dne 9. maja 1995 priredil g. Gros, in ki je, kot danes že lahko zanesljivo trdimo, propadla, razen za 300 tam prisotnih Černivcev. Ker v njegovem članku ne gre za polemiko z mojim videnjem proslave, ki sem ga objavil v članku "Hackenkreuz proslava" nimam namena polemizirati z izvajanjem g. Černivca. Njegova stvar je, če kupuje "drek kot zlato" moja pa takrat, ko hoče ta isti drek, ki ga je drago kupil, meni naprej prodati, kot da gre v resnici za zlato. Ker pač poznam kakovostno razliko med obema materialoma (za razliko od g. Čemivca) sem se oglasil, ker pač nisem ne slep ne gluh, pa tudi vonj mi služi, in se ne pustim naplahtati s ceneno demagogijo, ki jo zganjajo razni Černivci. Njemu (g. Černivcu) namreč pa še vnaprej privoščim, da se gre Zgoraj omenjeno trgovino, če mu pač nese, naj mu bog požegna, kot bi rekli verni. Stane Boštjančič Slovenska nacionalna stranka krepi svoje vrste Po decembrskih lokalnih volitvah, ko je prišlo do velikih sprememb občinskih meja, so se tudi v nekdanji radovljiški občini, iz katere so nastale tri nove - Bled, Bohinj in Radovljica, reorganizirali v SNS. Iz ene so nastale tri občinske. Kljub temu so med njimi ostale še vedno tesne povezave. Podobno je tudi v okviru gorenjske regije, kjer ni bistvenih organizacijskih sprememb. V novi radovljiški občini je zaradi zmanjšanega števila članov predsedstva občinskega odbora, ki so se porazdelili v drugih dveh občinah, bilo potrebno razširiti ta vodstveni organ SNS v Radovljici na 10 članov, ki mu predseduje Stane Pere. Stranka se je v zadnjih petih mesecih povečala z več novimi člani, predvsem mladimi in ženskami. Predsedstvo zaseda enkrat tedensko in si prizadeva za populariziranje svojega programa v javnosti in krepitvi svojih vrst. Čeprav v opoziciji v občinskem svetu Radovljica, kjer zaradi strankarske pris- transkosti t. i. strank slovenske pomladi, ne more s svojima dvema svetnikoma kaj prida prodreti, ni zanemarljiv njun prispevek k razreševanju ključnih občinskih navzkrižij- Ta se kažejo vseskozi v nedorečenih razpravah o občinskem statutu, v brez-koristnih besedičenjih o komunalnih zadevah, zlasti o nemočnih ukrepih tega organa v zadevi deponije odpadkov, ki je nastala že slovenska afera. Prav tako brezplodna so hotenja za uskladitev stališč o proračunski porabi, kjer večinske stranke vidijo le svoj interes, menijo na predsedstvu SNS. Stranka podpira tudi upravičene zahteve Društva upokojencev v zadevi lastninjenja sedanjega Doma upokojencev v Radovljici, in denarno pomaga pri organizaciji državnega prvenstva upokojenskih društev v balinanju. Zavzema se tudi za pravilno vrednotenje izročil NOB in se udeležuje jubilejnih proslav, kijih prirejajo organizacije ZZBU NOB v občini in na vseh drugih ravneh. V SNS Rad-voljica so prepričani, da bodo s svojim programom in njegovim uresničevanjem pridobili še več članov in novih somišljenikov na prihodnjih volitvah. • Jošt Rolc EKONOMSKA o m ili »OBISKALI g § VAS BOMO 2^ CO > >tO lo T- CO 'E d OJ j*? 0) > 6 r-LU 3 > 3 «0 9? g O o "8 © C i_ © jo © *- © ff"8 CO {rt co -II > TJ cd N ^ a->r> o ca n .. o |2 ca c c o iful t UJ © o 9 N E Zl © T3 > 3 >N ~° © S * ^ 9. ~ « a> c co (/> o 0) N E r m i p a> n _ HI" Si R-jrJ -g °1 !"§ I E o . 1 CM O. C (A CLO. 125 = *- a. o> (»n m* ° o>u «75 .. » .. a> c cr>^ š o a>o % a Q.-n en« _ 0) (/) _ UJff £uj z z uJO Q5 << ->cc Č52: sli >n5z < ^ — t/) o O 55> C0 r O co o to TJ G00 n co +i - C -Oi co C/3 -~ ° — Sf> c 2.-* (0 v) ■fc -cr 'čf o c £ c ca ^ rsj O O) > « cn E 2? > n 2 o. . ^5 3 C ^ C 3 E I C -° * > o 5 o rac => oŠ 3> O) u ^ 'O co ca d) .a T3 ^ . ° Z 'N 1 o S J č C0 O T3 3 ^ 3. 2 «3 g)>o C C.Ci — ~ > ~- o) © cn > C0 o . I2 ._ O) C _ C0 TJ 5di i C S 3 g <0 :=.>«) U CO co 4t C C O tn N ™ Po ceh cS°6 ca a> •c >N o C k3 o O > (tj k. ™~ o. O 3 ZA ski — c >o TE ob > co esl E 'E > o • d) TJ en - 2 o - ro CO Z) TJ 2-■D^rO fl, Klel ca j o a> o. ZsaCDkj 3 a, 3oj E "N2 OC 3 Z Z ~3 OZ ca c III C0 C**) It« c a>._. 9i c c c .co jr co c o 'c « CD co^ 9 c c "O « — CD C JS3 I *-> o g o.- t— o"? CD JS P J — c ■i ca > S) « c o c m 9 H K o ■« .« C Olg,> TJ S ca a a» N W ca _ o. ca N o c fp 0j 0) <*S h-' co o o o tj -a tj r»: rs! ooo e e 3 3 CNhJ O O TJT3 C3 iti O O < 2 o . i|ff 5-11 UJ . Z £ Q TJ ca ca o ca a. C0 O O.^: ■K * O m S i co f- CD L= c « o C0 3 « ca o. g 3 CL 6 2 ff o §) co o N ^ C - > • C -C ^ TJ SI 2 n 5 cd V ca > ® e 9- Is ©■§ -5 "co o 2 o c eo E c co P -Č 1 W * CD o C0 tj ° ca >o ^ 2 CD ca ™ n o. w ^cW = C t S) TJ CO «0 rE ff c "--S ^ 2 3 « i«f5 co O TJ 3 •o ca _ O i- CO > > 3 >0 C — >o c jy > « Cvj - ca . N 0) 6 tO O)? C > O — 0) 2 « 5 1 O ® O ^ ^ o il -Q CD O p 2 5 O. cd >o ^ iiflis Z<0 O) O. ^ 0. XI O N a 0 Ji -op iN C0 lil c ca oj^, c ff cII« iS «,"2 o o. ca OJ > .tj c > E ff .o co o ff - O. CO N oj Q 0>0 TJ c TJ O 1 . . 8 ff CD CCJ o > — ° o g a iiffji! (rt != TJ fD TJ ^ O O O o. 2 ^ 0 C > o 0 TJ : O LU co >N □ c/> LU S co o o > CL--Ćcj TJ i £5 m 0 S E C35 E ff gl 3 0 ff o DO JO CM — O co cd cr °- coO« ■CCOZ 0 C c £ t! Jčn a. ca J= o ff513 iS o c ff|§ off^ O. rt C/3 3 00 co co co £ £ E « £ E c c 2^ n n 3 0 > co E _ ca ca tj -g p g, 0 g gOS^fl ,N CL O. C CO o « 1 C 3 ^ ^ , rE LJ-> c co g>ca ff o .5, ca ^ d o) 3. 2 o TJ 0 o _u O n m « C w 0 je = TJ — o «2 co -j - °~ oŠ co cd >o o.?8 „ O. TJ i5 TJ O C _ KJ C0 co o C i! KJ Jo rt S1 m m/ - (rt ^ ~ 5 2 k/3 a c" > OJ?2.ca > 5.-0 . 9 2 E-55-ao « kj 0 = a> g> 5. S.Ngšff^O-E^ o oc 3 H-3^ OC ^z LU £ u. — o z X LU I- < z UJ co o z LU -J ^ č (0 o a Ei o « i5 o. c o 2 £ ^ a c g -g o) o © c ca © "■ °-m * ž a£ 2 © tj o. c tj ^ calo o-tj m .«= _ P ^ ca w co B x: 0 čE.. i i* to 0 ca «5 ct S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AVTO SOLA >3 in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 26. junija, ob 9. uri doDoldne in ob 18. uri popoldne. TČL.: 22-55-22 ŠT. 1 pri učenju vožnje z motornimi kolesi (A - kategorija). Avto šola B in B NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND PALMANOVA, 23. 6.; GARDALAND, 26. 6.; MADŽARSKA - LENTI Rozman, tel.: 064/715-249 Trgovina "CVETKA" C. Staneta Žagarja Kranj, tel: 225-162 Nudimo vam TRENIRKE, SPODNJE DELE TRENIRK, ženske BLUZE in HLAČE ter druga oblačila za otroke in odrasle. Cene so proizvodne! Se priporočamo! Del. čas: pon. - pet. 9.-12., 15.-19., sob. 9.-12. NAKUPOVALNI IZLET Madžarska - Lenti, 24. 6. in 29. 6. Konrad, tel.: 242-356 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211 142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG POLETNA KONFEKCIJA NAKUP NA VEČ ČEKOV GARDALAND ŠPANIJA GORENJE MALOPRODAJA ASCOM, do.o., Kranj Planina 1, J. Puharja 10 tel: 064/325-257 KNJIGOVODSKE STORITVE PINGO, a\o.o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 USPOSABUANJE ZA RAČUNOVODJE GLOBINSKI SESALCI in PARNI ČISTILCI AVTOMURKA LESCE AKCIJSKA PRODAJA V JUNIJU Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusta BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTI od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi različnih moči, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekor-derjem, fotoaparate... T-shirt majice po 350 SIT, tiskane po 550 SIT, majice Replav, Chiemsee, Chevrier z gumbi ali vrvico od 2900 SIT, bermuda hlače 1400 SIT, pisane hlače za fitness od 2900 SIT, jeans original: Levi's 501, Diesel, Sexes; brezrokavniki, srajce. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj SVET ZABAVE 1. 7., 1 dan, 60 DEM; ŠPANUA: 8. 7., 28. 7., 18. 8., 1. 9., 18. 9., 3. 10., 13. 10., 8 dni; polni penzioni, že od 300 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI Tours, Kranj, tel.: 064/213-160 ŠTEDILNIK E 510 PRALNI STROJ PS 608 X SUŠILEC PERILA SP 600-700 BTV 51:55:63:71 cm 15 % GOT. POPUST 29.537,00 57.546,00 34.392,00 OPRAVLJAMO knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 SALAMOREZNICA 350 mm (ZOBNIŠKA) 149.000 SIT HLADILNA OMARA S STEKLENIMI VRATI 400 I 115.500 SP* MESOREZNICA 300 kg/h 139.500 SIT ELEKTRONSKA TEHTNICA 15 kg 129.900 SIT APARAT ZA KAVO - AVTOMATSKI 102.500 SIT LEDOMATI, BLAGAJNE. FRITEZE, POSODA, PRIBOR... organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 ter drugi čistilni stroji, avtomati in pripomočki z bogatim priborom poskrbijo za popolno čistočo vašega doma. Tel.: 685-600 Avtomobili R 5, CLIO, LAGUNA * DOBAVA TAKOJ * Delovni čas: od 8 - 18 ure * sobota: od 8 -12 ure INFORMACIJE: AVTOMURKA LESCE, tel.: 064/718 -100 OKREPČE VALNI C A SELJAK Predddvor, tel: 45-606 Je v Šiški še kaj odprtega? Pri Seljaku! Vsak vikend, od 17. do 22. ure na terasi: jedi z žara in sveže postrvi! Pridite in se prepričajte! Preddvor, Šiška 12 KRVAVEC VAS PRIČAKUJE Kabinska žičnica na Krvavec redno obratuje tudi poleti vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 8. do 17. ure, vsako polno uro. m:-m^, .....^= :^;:^.",;:^^;^ SZ, do.o. Sv. Duh 125,Škojja Loka Trgovci, gostinci - Ugodna prodaja REGISTER BLAGAJN za trgovine in gostinstvo! Tel.: 064/634-146 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); vsako soboto v Gardaland (60 DEM); vsako zadnjo soboto v Benetke. Letni oddihi v Grčiji, Španiji, Italiji, na hrvaškem Primorju ter slovenski obali. Vrsta drugih programov. Skupinski izleti doma in tujini. Smo pocnei, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila Planinsko društvo Tržič Tržič - Planinsko društvo Tržič obvešča, da so vse njihove postojanke (Dom pod Storžičem, Dom na Kofcah, Dom na Zelenici, koča na Dobrči) že odprte oziroma še začele z obratovalnim časom glavne sezone. »»»»»»»»»»»»» Občni zbor Kranj - Združenje mobiliziranih Gorenjucev v redno nemško vojs- ko v času 41 - 45 vabi vse člane in članice na 4. redni občni zbor, ki bo v soboto, 24. junija, ob 10. uri v Dragočajni. Po končanem občnem zboru bo 4. tradicionalno srečanje, kjer se boste ob glasbi, dobrih jedeh in pijači spomnili težkih časov izpred 52 let in po koncu vojne. Prireditve O trgovini in obrti Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Ferdo Gestrin preda- val o začetkih radovljiške trgovine in obrti. Odkritje spominske plošče Škofja Loka - Vsi poznavalci literarnega dela dr. sc. Tineta Debeljaka, književnika, prevejalca in literarnega zgodovinarja, vabljeni na odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Škofji Loki. Slovesnost bo v četrtek, 22. junija, po spominski sveti maši v farni cerkvi ob 18. uri. >»»»»**»*»*»> Pod Homanovo lipo Škofja Loka - V okviru prireditev Pod Homanovo lipo, ki se vsak P9tek odvijajo v škofji Loki, se bo ta petek, 23. junija, ob 19. uri začel koncerta Toma & Benča. J* »»»HM* Srečanje gimnazijcev Jesenice - Ob praznovanju 50-letnice Gimnazija Jesenice vabi na prireditev, ki se bo v soboto, 24. junija, ob 18. uri začela v Hali Podmežakla. Predavanja If O človekovi avri Kranj - Danes, v torek, 20. junija, bo ob 19. uri v prostorih Prešernovega gledališča predavanje z naslovom Človekova avra, njen pomen in poti do njenega zaznavanja. Odgovore na najrazličnejša vprašanja bo podal Leo Ivandič, raziskovalec in terapevt iz Inštituta Essentie iz Ljubljane. Izleti Na Koroško Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na panoramsko vožnjo po Nockaalm na Koroško, ki bo v torek, 4. julija, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. m,m' "'.ni 064/22-11-33H • SAUNA* SOL ARIJ • TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija I TEL.: 0641213-261,218-586, FAX: 0641211-790 POSEBNE AKCIJE IZ KATALOGA MOJE POLETJE j NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI I*UMAG, NOVI GRAD, POREČ... I 7 POLPENZIONOV ŽE ZA 269 DEM >ROVINJ, MEDULIN, PULA... I 7 POLPENZIONOV OD 235 DEM dalje ► OTOK RAB i 7polpenzionov v hotelu EVA od 280 DEM dalje i KORČULA: hotel + hidrogliser že za 294 DEM i HVAR: hotel + hidrogliser že za 300 DEM l ODISEJEVE EKSOTIČNE POČITNICE l -T*** JORDANIJA-BANGKOK-PA TTA YA ***** 15 dni, odhod 15.7. in 19.8. 95, super cena 1.599 DEM ZA U - DNEVNI PROGRAM, ODHOD 28.6. IMAMO ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE Z REZERVACIJO - ZADNJIČ PO NEVERJETNI CENI L399 DEM H! j ► ŠRILANKA, 10 dni, odhodi vsako sredo, za samo 1750 DEM \ * MALDIVl, 10 dni, odhodi vsako sredo, le za 1850 DEM PRODAJAMO LE TAl IIJSKE VOZOVNICE! "RABAC", d.d., 52 221 RABAC HR "RABAC POLETJE'95" PAKET ARANŽMAJA 'VRABAC POLETJE 95" 7 DNI - POLPENZION NA OSEBO V DEM Termin do 7. 7., 8. 7. - 28. 7. hoteli B kat. 224, 259 hoteli visoke B kat. 266, 308 Pogoji: - ime hotela ob prihodu v Rabac - Trajanje - najmanj 7 dni (lahko tudi več) - otroci do 12 let v spremstvu odraslih - 50 % popusta - doplačilo za enoposteljno sobo - 10 DEM dnevno - rezervacija obvezna 2 dni pred prihodom - taksa vključena v ceno Informacije in rezervacije: - "RABAC" PRODAJA tel. "385 52 872 206 od 7. do 17. ure CENTRALA tel. "385 52 872 226 od 7. do 15. ure FAX "385 52 872 561 - ali v vaši turistični agenciji Sreča ima svojo številko! '3B? 090-75 00 copate Ka^ui^ ii7 sn/mio SSSSuSSa I BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, d.o.o. Predilniška cesta 16, 64290 TRŽIČ objavlja prosto delovno mesto BARVAR TKANIN iN PREJE Pogoji: - tekstilni kemik ali druga ustrezna smer V. st. - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Delo se bo opravljalo v treh izmenah in je glede na naravo de'fl primerno za moškega delavca. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: BP^ TRŽIČ, Predilniška c. 16, 64290 Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejete^ sklepu o izbiri. JljSl^Ojunija 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA jjandidati morajo poleg splošnih in posebnih pogojev ?°ločenih z zakonom o delavcih v državnih organih spolnjevati še naslednje pogoje: V NOTRANJI ORGANIZACIJSKI ENOTI ZA OKOLJE IN PROSTOR t SVETOVALEC I ZA PREMOŽENJSKE PRAVNE ZADEVE (ponovni razpis) [Visoka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti pravne smeri «»'e* delovnih izkušenj " strokovni izpit za delavce v državni upravi * Poskusno delo 3 mesece 2. SVETOVALEC / - PRAVNIK (ponovni razpis) ' ^'soka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti pravne smeri delovnih izkušenj strokovni izpit za delavce v državni upravi * Poskusno delo 3 mesece 1 SVETOVALEC // ZA PROSTORSKE EVIDENCE ' Visoka izobrazba VII. stopnje gradbene ali geodetske smeri l»'eta delovnih izkušenj * strokovni izpit za delavce v državni upravi * Poskusno delo 3 mesece v notranji organizacijski enoti za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano «- 5 SVETOVALEC / ZA DENACIONALIZACIJO - 4 delavci ~ " 7 (ponovni razpis) ' visoka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti pravne, ^Jronomske ali ekonomske smeri [ 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit za delavce v državni upravi " Poskusno delo 3 mesece K NOTRANJI ORGANIZACIJSKI SNOTI ZA GOSPODARSTVO * SVETOVALEC / ZA DENACIONALIZACIJO PODJETIJ " a,?oka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti pravne , ekonomske smeri . «J6! delovnih izkušenj . rjokovni izpit za delavce v državni upravi iskusno delo 3 mesece * SVETOVALEC I ZA TURIZEM ^'soka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti ekonomske, , ^anizacijske, agronomske smeri - stl?! delovnih izkušenj * 2!°C0Vni l2P'rt za delavce v državni upravi TOskusno delo 3 mesece 1°-REFERENT I 2A MALO GOSPODARSTVO ^ia izobrazba VI. stopnja zahtevnosti ekonomske, " 3r?1n'2ac'iske ali Pravne smeri - str i? delovnih izkušenj - ^Okpvnl izpit za delavce v državni upravi Okusno delo 2 meseca plovno razmerje za delovna mesta pod zaporednimi Do, .'temi 1,2 3 4, 5, 10 se sklene za nedoločen čas s 525) clelovnim časom, pod zap. štev. 6, 7, 8, 9 pa za Šr? Cas s polnim delovnim časom zaradi nadomešča odsotnih delavk. St erieni ?'>Z^ za delavce v državni upravi se lahko opravi m letu po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne n 11 de|0vJvl,ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom h| nlllr' 'zkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi ^dm\Sov: Republika Slovenija, Upravna enota Kranj, priiavQ s,užba. Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Rok za o na razpis začne teči z dnem objave razpisa. *a «J^*|' bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka prejemanje prijav. MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI 30% ceneje kot trgovina prodam novo PEČ za centralno. 0326-270 1S224_ Prodam ČEVLJARSKO-ŠIVALNI stroj Adler. S 718-264 15293 Bočno motorno KOSO še v garanciji, prodam. S686-013 15309 MIZARSKI PONK prodam. «686- 013 15310 Prodam MOLZNI stroj Vitrex Virovitica. «422-296 is3is LTH HLADILNIK za mleko za 40 I kanglo, prodam. «061/825-295 1532f_ PC 386 40 MHZ. SUGA TRIDENT BMB RAM HDD 120 MB, FDD 1*2 MB 5'25 + FDD 1'44 MB 3'5". KOPROCESOR, tipkovnica SAMSUNG, Monitor 14", VGA COLOR. 947-813 15326 Prodam SLAMOREZNICO z verigo. Šmartno 8, Cerklje 15328 Prodam PLETILNI STROJ BROTH-ER in verižni stroj. 0061/50-731 15343 PEČ za centralno, nerabljeno, 39000 Kcal Ferotherm, prodam. «621-827 15345_ Prodam zamrzovalno skrinjo 300 I. «217-202 15358 Prodam KOSILNICO BCS, tip 622, ter obračalnik sena BCS vlečni in obračalnik sena na 4 vretena. 0731- 009 15360 Prodam gradbeno kenzoino dvigalo. 0311-877 15371 Za simbolično ceno prodam BARVNI TELEVIZOR Grundig. 0714-767 1537» Prodam BAZEN ZA MLEKO 200 L, molzni stroj Alfa Laval, ventilator Gros. Sp. Duplje 60, 047-546, 47- 659 15381 VILE za nankladanje bal, prodam. 0061/715-147 15407 Prodam 150 litrski HLADILNI BAZEN za mleko. 047-547 15427 Prodam industrijski OVERLOC ADLER za 700 DEM. 0326-839 15442 VALJ za valjanje njiv, transportni trak, avtomatsko tehtnico, prodam. 0328-238 15468 TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime, in zeleno gnojenje, prodam. 0328-238 15469 GR. MATERIAL Prodam nova garažna VRATA 240x210. Poženik 36 15063 Prodam late za kozolec, špirovce, ponte, bankine in deske. 066-676 15287 Prodam 6 betonskih STEBROV za kozolec. 0738-118 15295 Nove RADIATORJE različne velikosti, poceni prodam. 0311-827 15334 SMREKOV OPAŽ proftlni, poceni prodam. 0311-827 15335 Prodam 2800 kosov nove, betonske strešne KRITINE tip Likozar. T. Maleja 10, Boh. Bistrica 15362 Prodam smrekove prizme 10 cm in špirovce 8 m. Hrastje 46 15402 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. 0730-072 Inštnjiram angleščino za osnovne in srednje šole. 056-095, 222-496 15405 ANGLEŠKI JEZIK instrukcije. 0218-844 15461 DISCOTECO PRIMADONO damo v najem. Odkup inventarja obvezen! Možnost stanovanja. 045-481, 0609/629-033_15342 V Kranju oddamo poslovne prostore 100 m2 lokal 80 m2 in gostinski lokal 68 m2. KOSNIK S.R 0332-061153» LOKAL 25 m2 ali fast food v centru Kranja, oddam. 0325-815 15408 Odajamo, najemamo, prodajamo -hiše, stanovanja in lokale. MAN-DAT.d.o.o., 0325-815 15412 DAJEMO V NAJEM: Radovljici pisarniške prostore, v Kranju pisarniške prostore v mestu. K 3 KERN Kranj,d.0.0, 221-353 15481 Prodamo živilsko TRGOVINO z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 nm PRODAMO: v Kranjski gori kava bar z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 15483 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: BESNICA, bife in živ.trgovino - neopremljeno, Kranj, več lokalov različnih površin za trgovsko aii storitveno dejavnost; pisarne, skladišča, delavnice, ŠKOFJA LOKA - ind.cona 45 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška C. 16, Kranj, 0211-106 15491 KOLESA Prodam fantovsko KOLO za 5000 SIT. 0 46-260_15279 Prodam MOTOR GILLERA 125 cem, prevoženih 6000 km. 0860-408 15308 Prodam ŽENSKO KOLO na 5 Drestav, malo voženo. 0421-363 OBVESTILA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portogruaro -četrtek. 049-442 15163 Enodnevni nakupovalni izlet s kombijem na Madžarsko torek-petek-sobota. 049-442 15165 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Lespromet ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo. 0 621-779, po 15. uri 12637 Samotno in opuščeno lahko dostopno, večjo KMETIJO v ravnini do 30 km iz Ljubljane, KUPIM. 0061/ 159-51-03 14925 Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. 0 46-410 15340 Kupim 2000 S italijanščino. 0310- 678 15372 LOKALI OBLAČILA NEVESTE POZOR! Ce bi bile rade lepe in bogato oblečene obiščite izposojevalnico VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 0224-158_15297 VERITAS - najcenejša izposoja pročnih oblačil v Sloveniji, samo 10-15000 SIT z vsemi dodatki. Jenkova 1, Kranj, 0224-158_15298 Poceni dam obhajilno birmansko obleko, komplet. 0211-882 15333 Zelo ugodno prodam POROČNO OBLEKO št. 38. 0682-720, zvečer 15460 OTR. OPREMA Prodam otroški kombinirani voziček Peg Perego. 0733-510 150B2 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK, malo rabljen. Moravek Mara, 0325- 384 15439 Prodam otroški kombinirani VOZIČEK za 7500 SIT. 0326-815, popoldan 15463 OSTALO Prodam 3 kom betonske podstavke za senčnike. 041-675 148B3 Prodam HRASTOVE KADI, cena po dogovoru. 0242-387 15303 Prodam več vrtnih kozolcev. 046- 254 15394 Prodam 20 visokih navez Urbas po polovični ceni. 0 49-042 1S418 Prodam KOTEL za žganjekuho Mengeš. 0723-190, po 18. uri 15446 PRIDELKI Prodam kvalitetno AJDO-črno, lahko tudi za seme. Zalog 49, 0421-072 15299 Prodam SENO in oddajam KOŠNJO na ravnem terenu. 0721-200, po 17. uri 15316 Na plantaži pri Šenčurju lahko vsak dan dobite jagode po ugodni ceni 200 SIT/kg. Telefon: 41-026 BEGONJICE za grobove aii okrasne grede, poceni prodam. 045-532 15329 Ugodno prodam sadike paradižnika in rože trajnice. 0 403-127 i54?o POSESTI TRGOVINO v obratovanju 18 m2, v centru Kranja oddamo v najem (igrače). 0 241-508 15338 BLED - RIBNO, stanovanjsko hišo 240 m2. na parceli 1.300 m2, ob Botoku, prodam za gotovino 280.000 EM. 0 78-708_15353 Kranj-Golnik prodamo VIKEND s 400 m2 zemljišča, lepa lokacija. Košnik, SP. 0332-061 MM PARCELE NAPRODAJ! Na čudoviti lokaciji v Dvorski vasi, občina Radovljica, naprodaj več zazidljivih parcel. Ležijo na sončni legi z razgledom na Triglav in Stol. Za parcele je izdano lokacijsko dovoljenje. Informacije po telefonu; 064/714-013 064/211-141 ali v podjetju RCR, d.0.0.: 064/714-177 Oddajamo, najemamo, prodajamo -stanovanja, hiše in lokale. MAN-DAT.d.o.o., 0325-815_imis 7 km iz Kranja prodamo dvodružins-ko hišo, sončna iega. CK, telefon. KOŠNIK.S.R, 0332-061 15387 V najem oddam GARAŽO v Škofji Loki. 0622-938, po 18. uri 15401 V ŽIREH prodamo zgornjo polovico hiše z lastnim vhodom 64 m2. «325-815 15409 KOROŠKA C. 5 Tel.: 06452 233 POSREDUJ MO PRI PROOAJI, NAKUPU. MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. Prodamo HIŠO v V. fazi v Zalogu pri Cerkljah na parceli 1200 m2, izredna lega, poslovno hišo v Kranju, 2 sobno in 1 sobno STANOVANJE na Planini. POSREDUJEMO PRI NAJEMU KREDITA! Kupimo starejšo hišo na večji parceli v okolici Kranja kupimo zazidljive PARCELE, večjo parcelo ob cesti in 1-sobno stanovanje ali garsonjero. NARACIJA, d.o.o., «242-307 15466 HIŠE PRODAMO: v Goricah dvojček s parcelo 600 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., «221-353 imts HIŠE PRODAMO: v Stražišču starjšo prenovljeno hišo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 15479 HIŠE PRODAMO: v Šenčurju starejšo hišo za 108.000 DEM, v Tupličah prodamo 20 let staro hišo, v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepšo nišo z vrtom, v mirnem predelu. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 15480 PARCELE PRODAMO: zazidljivo parcelo 615 m2 in 686m2 v Preba-čevem. v Mavčičah 760 m2, v Tržiču 976 m2, 1400 m2 v Šutni pri Škofji Loki skupaj z nezazivljivo 676 m2, v Britofu 854m2, v Šenčurju 800 m2. K 3 KERNJ Kranj.d.o.o., 221-353 15484 PARCELO PRODAMO: v Kokri 1000 m2 zazidljive PARCELE, primerne za vikend. K 3 KERN, 221-353 15485 PARCELO PRODAMO: za vikend 1200 m2 na šenturški gori. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 154*6 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: prodamo kmetijsko zemljišče 8500 m2 v Vogljah. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 15487 HIŠE PRODAMO: BRITOF starejšo hišo z gospodarskim poslopjem na parceli 1093 m2, BAŠEU IV. faza, NAKLO starejšo hišo na parceli 600 m2. KRANJ - CENTER starejšo hišo z dvoriščem, RUPA novejša na parceli 1040 m2 in več poslovnih stavb. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 15489 POSESTVA PRODAMO: SELA obč. Tolmin, staro hišo z gospodarskim poslopjem in kmetijskim zemljiščem 10 h, 170.000 dem, SROMUE pri ČATEŽU obnovljeno hišo na lepi parceli 16000 m2, 90000 DEM, Šentjur hišo in 6 ha zemlje 50.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 16490 Pri Kranju PRODAMO stanovanjsko hišo v zpeljano živilsko trgovino na parceli 500 m2. APRON 331-292 16498 KRANJ: na atraktivni lokaciji prodamo VILO 270 m2, na zemljišču 840 m2, primerno za poslovno dejavnost. APRON 331-292_15499 PRIREDITVE Pizzerija PRIMA ŠENČUR, prireja v soboto 24. junija, MALONOGOMET-Nl TURNIR v športnem parku V ŠENČURJU. Ekipe se lahko prijavijo do četrtka 22. junija, na telefon 41-233, ali osebno v pizzeriji ves dan. Pripravljene so bogate DENARNE NAGRADE. VABLJENI !_15414 TRIO GORENJSKI NAGELJNI igrajo na porokah, lokalih, zabavah. «58- 353 15459 GAULOISES BLONDES <&* Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. V nedeljo 25.6. vabimo NA VELIKO VRTNO VESELICO GD Gorice. Igral bo ansambel MONROE. Bogat sro-čelov, kegljanje za jarca, nagradni pikado! Vabljeni! 15493 Gasilsko društvo Bitnje prireja v soboto, 24.6.1995 ob 20 .uri VELIKO KRESNO NOČ z ansamblom Strmina! V nedeljo 25.6.1995 ob 15.30 bo razvilo nov gasilski prapor. Po prireditvi bo VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim srečolovom. Za razvedrilo bodo igrali GAMSI, vstopnine ni! VABIJO GASILCI! 15494 POZNANSTVA Ste osamljeni? Samo agencija AMOS vam nudi več 1000 moškin, žensk za ženitev, prijateljevanje! «061/755-906, 065/23-652, 25-156(do 16. ure) NON STOP! 13946 Panasonic m* M§ssssl AKCIJSKE CENE! ^^^^^^W KOLIČINE OMEJENE TELEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX S 66.800 Sit 4- n nV ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI \ NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastopnik Matsushite in znamke Panasonic fm i do. o Utelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel./fax: 064 / 222-150 pomn mio NOVE, NIŽJE CENE mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 (v stari Bežkovi vili) Tel.: 064/222-616 POSLOVNI STIKI Posredovanje informacij o najugodnejših kreditih do 5 iet, obresti od 10,5% letno dalje. Tei.strošek; 156 SIT/min. 0090-42-14 15393 RAZNO PRODAM Prodam 6300 kosov MODELARCA in MOTOR za čoln Tomos 4,8, doiga os, skoraj nov. 0241 -415 15305 Za simbolično ceno prodam original kuppersbusch in pony KOLO. «311-989 15370 Prodam ZAPRAVLJiVČEK in majhno KOBILO. «57-977 1538O Ugodno prodam komplet POSTELJNINE iz merimo volne ter veiik komplet BOBNOV Peari, cena do dogovoru. «622-938, po 18. uri BUKOVA DRVA prodam in dostavim. «061/714-909 15404 STAN. OPREMA Prodam OMARICO za šivalni stroj, širina 80 cm. «212-967 15300 Ugodno prodam novo usnjeno črno SEDEŽNO GARNITURO (3+2+1). « 312-376, zvečer 15339 ŠPORT Prodam manjši ČOLN z motorjem, šotor za 4 osebe, peč za centralno, novo. «43-110 15322 Prodam ŠOTOR 4X4M, 2 spalnici in ŠOTOR Iglu za 3 osebe, nov. »891- 278 15361 Rolete, žaluzije, lemelr-ie plise zavese! Naročila na «213-218 1354« SERVIS PRALNIH STROJEV. S 714-465 1466; Klesar polaga vse vrste naravnegć kamna. «329-308, po 20. uri 1482: KNJIGOVODSKE STORITVE nudimc po zelo ugodnih cenah. «213-440 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, iamelne zavese in rolete. «061/342-464, 061/342-703, 0609/ 630-700_1499« Popravljamo praine stroje, štedilnike, bojierje, hladilnike, skrinje. « 332-053 1417« BRAZDA Poijšica pri Podnartu 6, TEL ŠT. 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. STORITVE SERVIS TV VIDEO. HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, Odprto 9-17 ure. Informacije na «329-886, Smledniš-ka 80 ali na «331-301_9986 Polaganje vseh parketov z našim ali vašim materialom. Možnost plačila na več obrokov. 9 312-010 1424« Nakupovalni izlet na Madžarsko torek - četrtek - petek - sobota. 9 49-442 14352 Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stroj, ŠTEDILNIK. 9 331-450 143«. Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. 9 0609/622-946, Lesce MLADOPOROČENCI POZOR, če potrebujete prevoz za poroko vam je na voljo šofer z vozilom. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 9224-158 1529« Skupina prevzame vsa GRADBENA, zidarsko fasaderska dela. 9225-362 Nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. 9216-706 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 9215-211 15314 Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE, kvaliteta zagotovljena. 9326-426 15332 Prevzamem vsa zidarska dela, imam svojo skupino. Naredimo hitro in poceni. Tupaliče 77, Preddvor, 945-832 1534« RTV SERVIS Sinko! Popravila tele- ' vizorjev Gorenje na vašem domu. 9331-199 15363 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. KOŠNIK S.P.O, 9332-061 153M TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24,64000 Kranj, Slovenija, tel./fax: 00 386 64 22 32 85 p&pusitis se wizu in potevu bogata ponudba apartmajev, hotelov in penzionov na slovenski obali - 7 dni že za 265 DEM !stra> Kvarner, Dalmacija - 7 dni že za 248 DEM škotska, Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Italija, Grčija, Turčija, Ciper -^^^^v *^Ek * in luksuzna križarjenja ^^^^^ z ladjo A/ur - 7 dni že za 420 DEM jllV <**^ prodaja letalskih vozovnic, izleti za zaključene skupine in strokovna potovanja POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE, MLADOPOROČENCE IN ZA VSE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU KUPON it. 1 OTVORITVENI POPUST: PEUK/^ ruHISTICNA AG6NOJA 5% PELIKANOVO POLETJE 95 3% ODDIH V TUJINI IN KRIŽARJENJA S KUPONOM « OOASITt V AGENOB KUKAN ti ». do 11 «, soboto odf.fcUi SATELITSKI SISTEMI z montažo od 377 DEM, lahko na čeke. 9 719-014 15419 Izkušena skupina izvaja vsa zidarsko - 'asaderska dela in beli. Rizvič, Podnart 25/b, 9730-735 15433 VODOVODNE STORITVE opravimo v 24 urah po naročilu. Izvajamo tudi kompletno aaaptacijo in novogradnje v novih hišah. »218-427 NON STOP! 15434 ŠIVANJE 00 naročilu. Pridemo tudi na dom. «326-839, od 18. do 19. ure 15441 Opravljamo vsa KROVSKO - KLEPARSKA dela in prekrivanje streh. »738-184 15495 V Dolenjskih Toplicah oddajamo turistične sobe in apartmaje. Možna priprava zajtrka. Tel.: 068/65-050 090/31-04 TjMZALAJEA, MASA. I£A TE ČAKAJO. NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, KI GORI V MENI. POKLIČI 090/31-04 090/31 -03 ZGODBICE STANOVANJA KRANJ, ŠK.LOKA, kupimo ali najamemo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje. POSiNG. 061/126-20-13, 9-18 ure 152*9 PLANINA III, prodamo: enoipolsoo-no stan., 54m2, komfortno, zastekljen balkon, vsi priključki, za 65000, enoinpolsobno, 42 m2, komfortno, kompletno opremljeno, za 62000 DEM. POSING, 061/126-23-29, 9-18. ure 15290 KRANJ, ŠK.LOKA, kupimo več dvo.tri a1! večsobnih stanovanj, za znane kupce po tržni ceni. POSING, 061/126-20-13. 9-18. ure 15291 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 sobno 34 m2, 1 sobno 38 m2, 1,5 sobno 54 m2, 2 sobno 62, 63m2. 65 m2 in' 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 2s+2k sobno 89 m2 in 98 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221-353 15476 STANOVANJA PRODAMO: v Radovljici komfortno 1,5 s 47 m2 v 1. nad. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 15477 STANOVANJA PRODAMO: 2 ss. 60 m2, 72000 DEM, Tončka Dežmana; 2 ss 75 m2, 90.000 DEM, Stritarjeva; 1,5 ss 54 m2, 70.000 DEM in več 3 ss. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 154« Stanovanja oddamo: na Jesnicah 3 -ss in 1-ss, v Mojstrani 3 ss, v Radovljici 2-ss, pri Biedu pol hiše v Kranju 2-ss. APRON, 331-292, 331- 366 15496 KUPIMO: Kranj 1 ss do 45000 DEM, 3-ss do 90.000 DEM, v Radovljici in v šk.Loki eno aii 2-ss, prodamo atraktivno 2-ss (Pl lli), UREDIMO PREPIS. APRON 331-292 15497 VARSTVO Iščemo varstvo za enoletno deklico. «323-267 15354 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. «064/692-194 14719 Prodam desna VRATA iz zadnjo havbo za JUGO 45. »861-217 15364 Ugodno prodam LITA PLATIŠČA z gumami 300 DEM. «861 -217 i53«s Pokliči Čvekafon! Samo tebe se čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi NAJSTNIKI 090 90 90 S OSTALI 090 91 92 1 MIN. 23.4 SIT POSLOV POSING,d.o.o., posredujemo in svetujemo pri prodaji, nakupu ali najemu stanovanj. Ogledi so brezplačni. «061/126-23-14, 061/126-23-29, 061-126-20-13, 9-18 ure 1S292 Najamem garsonjero ali manjše stanovanje, lahko neopremljeno na območju Gorenjske, šifra: PROFESORICA_1534/ Prodam stanovanje 80 m2 za 72000 DEM. «327-594 15355 Prodam zavorna cilindra (disk), nova za Yugota. « 310-267 15397 Za R 18 menjalnik 5 stopenjski in lamela, prodam. »225-733 15421 Odkupim R 4 GTL s slabim motorjem, poškodovano ali potrebno barvanja. «225-733 15423 VOZILA Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cena 58,50 SIT/ 0,5 min Kupim PRITLIČNO STANOVANJE Z ATRIJEM ALI HIŠO. * 331-016 Oddam SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje - ženski. «48-621 Slovenka nujno išče sobo ah garsonjero v Kranju aii Okoiio «216-261. od 8-14. ure is364 Oddajamo, najemamo, prodajamo -stanovanja, hiše in lokale. MAN-DAT.d.o.o., «325-815 15410 Iščemo v najem GARSONJERO s tromesečnim predplačilom »328 311_15464 Oddam ali prodam 3-sobno STANOVANJE na Jesenicah na Gor-enjskem. «061/51-318 15471 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah garsonjero v pritličju K 3 KERN Kranj, d.o.o. «221-353 15474 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1,5 s 44 m2 na Planini, garsonjero 30 m2 menjamo za večje do 45 m2. K 3 KERN Kranj, d.oo, 221-353 15475 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. «325-981, 325-659, po 20. uri 9828 Nakupovalni izlet na Madžarsko torek - četrtek - petek - sobota. « 49-442 14351 Prodam VW 1300 NEMŠKE IZDELAVE, cena 1500 DEM «241-127 14904 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portogruaro -četrtek. 049-442 ibi&2 Enodnevni nakupovalni izlet s kombijem na MADŽARSKO - torek-petek-sooota. «49-442 15164 Prodam FORU ESCORT, letnik 1991. «718-566 15207 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1984 in Z 101. letnik 1982, obe registrirani, Stojkovič, c. svobode 9, Radovljica, železniška postaja 15225 Prodam 126 P, registnran do 10/95, cena 500 DEM. « 212-091 15280 FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do 4/96, prodam. « 712 209 152« Prodam MARUTI CITY 800, letnik jan/95 »služba 221-446 Int. 446, doma 44-274 152M Prodam HROŠČA 1200 J, letnik 1974. »310-512 15285 Prodam GOLF, letnik 1981, reg. do konca septembra. »730-691 1S2«8 Prodam Z 101 JUGO SKALA 55, letnik 1989, R 4 TL, 1986 «327-562 METROPOL HOTELI PORTOROŽ Slovenija Poletje se bliža Poletje brez morja si težko predstavljamo. Vonj sredozemskega rastlinja se prepleta z vonjem morja, topli sončni žarki nas božajo, hladna pijača pa gasi žejo. Naužijie se sonca tudi vi, V Metropolovih hvtelih smo pripravili ugodno ponudbo r" \ sedemdnevnih paketov: J )- sedemdne vni paketi hbtett\ do 1. 7. 1.7.-26.8. Roža 399 525 Lucija M a rit a Barbara 357 469 Vesna 329 420 Paket vključuje: nočitev v dvoposteljni sobi s polpenzionom, turistično takso, kopanji na plaži ali bazenu in vstop v nočni bar v _GH Metropol. Posebni popusti za otroke. Informacije in rezervacije: Hotel Roža Hotel MaritaiVesna Hotel Morita Hotel Barbara 066/746 958 0661747180 0661747290 066/747108 Prodam DIANO. letnik december 1979, reg. do dec. 95, oranžne barve. »212-967 15302 Prodam JUGO, letnik 1986 in rabljena okna. »802-023 15313 Prodam FIAT 126 P, letnik 1985, cena 1000 DEM. »224-728 15319 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, reg. do 3/95, cena 500 DEM. Mo-hmski, Trg Preš. brig. 3, Kranj 15344 Prodam YUGO 45, letnik 1989, prevoženih 66.000 km, cena po dogovoru. » 311-095, Rok 15351 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, cena po dogovoru, registriran do konca leta. » 860-254 15352 Prodam CITROEN AX 1,1 Caban, oM/94, kovinske barve. 14300 DEM. «241-791 15358 Prodam R 5 FIVE, letnik 11/93. «53-306 15367 JUGO 45, letnik 1985, prodam za 1200 DEM. «85-326 15373 Prodam FIAT TEMPRA 1.6 IE, letnik 1991. «733-209 1537« SAMARO, letnik 88/9, tr. vrata, garažirano, prvi lastnik, dodatna oprema, prodam. «331-559 15378 Posredovanje informacij o najugodnejših avtomobilskih kreditih. Strošek informacije: 156 SIT/min, «090-42- 14 15392 CLIO 1.4. letnik 1994. daljinsko zaklepanje, servo volan, kovinska barva, 5 vrat, 8000 km, prodam. «741-801 15396 Prodam JUGO 45, letnik 1989. «51-372, po 20. uri 1539« TIPO 1,6 D, 92/93, registriran celo leto, prodam. «622-165 15399 Prodam VVARTBURG. letnik 1986, cena 800 DEM - vozen. «217-696 15403 Ugodno prodam poškodovano nevozno zastavo 128 , 24000 km. «331-487 15422 R 18, letnik 1986, reg. do 11/95, bel prodam za cca 4500 DEM ali menjam. «225-733 15424 Prodam GOLF diesel, letnik 1986, rdeče barve, kot nov, ugodno. «312-255 15425 Prodam FORD ESCORD 18 D. bele barve, kot nov, reg. do 6/96. «312- 255 15426 Odkup n prodaja vozil, urejamo tudi piepis >astništva «312-255 15428 Prodam FIAT TIPO 1.4 digital, 'etniK 1990, reg. do 6/96, ugodno. «7JJ 585 15432 Prodam JUGO 45, letnik aprila/96. «736-616 1987. 15436 Prodam LADO 1200. »52-OOgj^ Prodam LADO SAMARO 1500,1«*"* 1990, 5 vrat, prevoženih 40.000 Km. prvi lastnik, garažirana. »712-03-' 15437 Ugodno prodam Z 101, letnik 19** registrirano. »741-238 Stražnikov* 19, 64208 Šeni^J Tcl..F*x: 064 /4 1JLL* 0f AVTO ALARM mobitel pooDlasćani servis z. prodajo M mont«*^, JUGO 45 AX, letnik 1987. PEU9E?L 305 GL, letnik 1983 in GOLf-JE starejši letnik, prodamo. AVTOs VIS LUŠINA Šk. Loka. 632-286^ JUGO 45 KORAL, letnik 198j; prodam. »215-516___!>- Prodam Z 101, letnik 1985, 1200 DEM. »57-369 _J>* jistHf Prodam GOLF, letnik 1981, re9'-jari an do decembra, zelo ohrani ^ «332-027 ,54»° SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTtJlVI SISTEMI + Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-5*5,421-108 SAT TRADE d.o.o. Po Že ni k IO Cerkje Prodam R 4 GTL, letnik 1986. JJj do decembra 1995. »332-21gJ^x Prodam JUGO 45 AX, "etnik Ijjgj zelo dobro ohranjen, reg do m ^ 1996. «326 582 _J>^ Prodam HYUNDAI PONY l«1^ 1990. »41 136 i _ ij Zastavo 850. letnik 1984, ohranjen, prodam »731-261_^-' KADETT 1 2 S, letnik 1975 reg. 4/96, prodam «78-584__J^> Prodam R 4 GTL, letnik l98^ reg do 2/96. «331-301 ___^ Prodam KARAMBOLIPANO VjS^ 11, registn-ano do 6/96. «47-»"" Prodam karambolirano ^^tfi CONCERTO, letnik 1991, cen»Jp dogovoru »LM2-167 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALKO za «-„r živilski trgovini. Možnost hon°ra3#7 ga dela » 312 274 5^20. junija 1995 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS 'ja-ico, Slovenec-ka, miar natakarR - 14 £l^a strežbo v gostilni v gubija-Pf'a2nik?,Za,Loslim- Sobota, nedelja, PoKe P °' O061/373-396, po- '---____ 14532 4oS|fteevnS|n? dei° nUdimo redno p^an2i4n^rmaciie v sredo ^ --— H"UBU 14623 d0DoiHniimo HIŠN0 POMOČNICO, Poldne po 4 ure. Bled, Inform. na ^l!lj5j,od9hdo13h 1469S š&° i2kušene ŠIVILJE z ustrezno na?a^ ?*bra2bo' redna ali honorar-^ČgPoshtev. Šifra: OKOLICA VODIC rednnTdobi del°- honorarno ali 7§arje isiceva 23, Kranj i4aoo n tesarje zaposlim. ©241- 14828 Takoj redno zaposlimo Računovodsko- Pogoji; J stopnja strokovne _ Kobrazbe " Poznavanje osnov [acunovodstva in racunalništva Š?Poslitev je za nedoločen on: 064/46-882, 46-883 $?ADilni v Gor- vasi 'ščemo ^ARJA, lahko tudi pripravnik. —- *4^4 14831 kuha?i^rarno ali redno zaposlimo, trebn' 'tnatakarico in čistilko- Po" izkij«^: Us^I?zr»a izobrazba in delovne ■222l*41-125, 41-462 14974 Pr0Ha^° ,2astopnike za zelo dobro Q ^ajoce artikle v gospodinjstvu. <^JLffO____14986 rr!oš'5fERKo in pripravnico žensko-'si^°. sprejmem. Bled, ©76-250 tro(wdo,bi Pripravnica v tekstilni 90V|m v Kranju. «331-353 15135 ***TOPSTVO IN PRODAJA HI-FI KOMPONENT W) PIONEER l novo v JUNIJU IN JULIJU Karaoke mini stolp pioner p^O W skupaj Z mikrofonom u 5>tar| ceni 99.990 sit AVTO AKUSTIKA flD PIONEER Jama KEF t x SONY SOBA ZA PREIZKUŠANJE -^NIKOV IN Hl-R KOMPONENT IMP 064/222-055 Fanta ze delo v pekarni zaposlimo. Boris, ©312-253, od 15. do 19. ure 15286 Zaposlimo več DEKLET za delo v strežbi. Q49-411 15304 Zaposlim samostojnega AVTOK-LEPARJA. ©241-168 15317 Redno zaposlimo enega KV obdelovalca površin (avtoličarja) ali priučenega z najmanj 5-letno delovno prakso. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. Prijave po telefonu: 064/47-117, vsak dan od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje. Prodam težko KOBILO staro 8 let, brejo z žrebetom. 0 061/59-560, popoldne 15281 RJAVE JARKICE, stare 8 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, ©621- 475 15283 Oddam dva majhna KUŽKA. ©49- 373 15294 Prodam JARKICE, razne velikosti, sorta preluks. Urh, Zasip Reber 3. Bled 15303 Prodam PUJSKE, stare osem tednov ©874-364 15312 Prodam BIKCA simentalca, star 6 tednov. ©733-740 15315 Prodam TELE, staro 3 tedne. Zalog 6 15327 KUNCE OVNAČE, mladiče za na-daljno rejo, poceni prodam. ©45- 532 15330 Zaposlim KV VOZNIKA, B,C kategorije, KV ZIDARJA in več gradbenih delavcev. ©328-328, po 20. uri 15323 Zaposlimo dekle za strežbo v pizzeriji. ©421-226, po 14. uri 1534« Redna ali honorarna zaposlitev na področju zastopništva DZS, OD 150000 SIT in več, delo poteka v prijetni skupini. Izkušnje niso potrebne. ©51-297, po 14. uri 15359 Prodam KRAVO s teletom. 463 f800- 15331 Iščem delo v Kranju prodajalni. ©41-246 neživilski 15374 V gostilni zaposlimo KUHARJA z lastnim prevozom. ©64-083 15332 Živilska trgovina v centru Kranja zaposli KV trgovko, dobri delovni pogoji. B327-056, po 18. uri 15390 Gostilna v Kranju zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi. ©222-233 15398 S prodajo zdravstvenih pripomočkov do dobrega zaslužka. ©874-151 Nudimo zanimivo DELO, možnost dobrega zaslužka. © 84-479 ali 81- 369 ~ 15415 Iščem simpatično mlado dekle za delo v strežbi. © 802-173 15416 V Kranju zaposlimo FRIZERSKO POMOČNICO ali pripravnico. 0325-685 15465 Iščemo ČISTILKO za delo v pizzeriji. ©50-267 15492 ŽIVALI ROTVVEILERJE PSIČKE, stare 7 tednov, rodovniško cepljene in tetovirane, prodam. ©59-170, Podljubelj 54 14897 Prodam BIKCA frizijca, 100 kg težkega, po 600 SIT. Dobruša 6, Vodice 15337 Prodam BIKCE in breje telice po izbiri. Tupaliče 1, Preddvor 15167 Kupim bikca SIMENTALCA, težkega od 300 do 400 kg. S 691-867 Prodam SRNASTO KOZO ter dva KOZLIČKA. ©695-034_15341 Kupim teieta simentalca, starega 10 dni. ©421-774 15366 Prodam KOZICE. ©421-394 15369 Prodam KUNCE velika činčila. ©800-382 15375 Prodam 9 tednov stare MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA, odličnih staršev, z rodovnikom. So cepljeni! ©84-786 15377 Prodam KRAVO frizijko v 9. mesecu brejosti. Žabnica 45, ©311-813i5385 Oddam mladiče NOVOFUN-DLANCA. ©730-075 15411 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Voglje, Kotna 5, Celar 15429 Prodam SIBIRSKI HASKi, belo-črn samček, star 3 leta. ©720-037 15430 Prodam mlado PAPIGO skobčevko. «312-517 15431 Prodam 3 mesece staro TELIČKO simentalko. ©061/612-749 15438 Prodam KRAVO frizijko, ki je ravno drucpč teletila. Zg. Bela 19, Preddvor Prodam TELIČKO simentalko, težko 120 kg. ©682-745 15443 Prodam dvomesečnega KOZLIČKA in KOZLA, ugodno. ©725-605 15456 Prodam KRAVO simentalko s teletom A kontrola. Brezje pri Tržiču 39 PUJSKE 20-40 kg prodam. Globoč-nik, Letališka 7, Voglje, Šenčur 154S7 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš invalidsko upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Tech - Transportni trakovi ANTON ŠKOFIC rojen 1948 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 17. junija 1995, ob 16. uri na pokopališču Trata pri Cerkljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Sedaj je maj. In rož je poln oltar zvečer. Vzdihljaj imaš za vsakega, ki bil ti srcu drag je kdaj. O daj še njemu srcu misel tiho in pobožno on jo bo čutil in te bo vesel. O. Župančič Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANTONIJE KRŽIŠNIK roj. 1908 iz Kamne Gorice Se Jskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno 0j^etJe» sveče ter za izrečeno sožalje. Zahvala dr. Mulejevi in dr. Resmanu z internega sv Sc bolnišnice Jesenice in osebju oddelka, ter dr. Potočnikovi, g. župniku iz Krope za Živ 1 " P°8reDrn obred, prav tako g. župniku iz Kamne Gorice, kjer je naša draga mama in K 'n tU(** deležna pogrebnega zvonjenja in bo tudi sveta maša, prof. Egiju Gašperšiču isW lz Krope za lepo zapete pesmi, govorniku g. Valentinu Sparovcu pa za tople in Krene besede. Posebna zahvala gospodu Stanku Cavsu za ves trud, ki ga je vložil ob smrti naše mame. Sinovi: Lado, Branko, Darko z ženami in Tone, vnuki, vnukinje, pravnuki in pra vnukinje Kamna Gorica, Lancovo, Montreal, dne 15. junija 1995 ZAHVALA Tiho, mirno si zaspala, utrujena od bolečin. Po hudi bolezni nas je v 59. letu zapustila draga sestra in teta ANGELCA GAŠPERLIN iz Bašlja Iskreno se zahvlajujemo botrom, vsem sosedom, dekletom in fantom iz Bašlja, sorodnikom, prijateljem in znancem ter g. župniku iz Preddvora, ki ste jo tolikokrat obiskali v njeni bolezni in ji lajšali trpljenje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in zanjo molili. Iskrena hvala dr. Hriberniku in sestri Marinki za zdravniško pomoč, g. župniku s Predoselj za lep pogrebni obred, pevcem s Predoselj za zapete žalostinke, fantom nosačem, Mihu Gučku in pogrebnemu podjetju Navček za pogrebne storitve. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. VSI NJENI Bašeij, Visoko, Mlaka, Studenčice 1995 V SPOMIN Minilo žalostno je leto dni, zapustila dom in svoje drage si. Na tvojem grobu rožca le cveti, ki grenka solza jo rosi. 21. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena mama in stara mama MARJANCA OSREDKAR roj. Pečenik Vsem, ki ste bili v težkih časih z nami, ki se jo spominjate, prižigate sveče, ter postojite ob preranem grobu, iskrena hvala. Žalujoči mož: Alojz, hčerka Angelca z družino, sinova Lojze in France z družino ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice in tete MARIJE VIDMAR roj. Svetelj iz Šenčurja se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Živila Kranj, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, ter zanjo molili. Iskrena hvala pogrebnikoma za opravljene pogrebne storitve. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Kranjskega okteta za lepo zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. MAJDA Z DRUŽINO Poženik, junij 1995 ^^^^ ZAHVALA Tiho, mirno si zaspal utrujen od dela in bolečin. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in tasta VINKA LUŽOVCA Al se iskreno zahvaljujemo sosedom z Jesenic, Novigrada in Kranja, sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni g. Stegnar za lep poslovilni govor, g. župniku, pevcem s Kokrice, za zaigrano Tišino in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam lajšali bolečino. Iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili še naprej v lepem in dobrem spominu. Žena Mirni in sin Borut z družino Kranj, Jesenice, junija 1995 V SPOMIN Odšel si tiho, brez slovesa,, presenetil vsakogar od nas, ki smo ostali, prav vsi bi za en sam odgovor dali... ) 19. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi VINCENC STARE - Ljubo : Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate i in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Primskovo, Čirče, Predoslje, junij 1995 Nova smrtna žrtev na gorenjskih cestah Prehitevanje se je končalo tragično Neprevidnost na cesti se najpogosteje konča tragično. Če zaradi neprevidnosti in malomarnosti umre nekdo drug, je tragicnost seveda še večja. Prav to se je zgodilo v nedeljo med 7. in 8. uro zjutraj, ko je zaradi neprevidnega prehitevanja ugasnilo mlado življenje. V nedeljo je 22-letni An- čelado, je bil trk z vetro- branskim steklom zanj usoden, po trku pa ga je odbilo kar tri metre. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center, kjer je ob 23.25 umrl. drej F. iz Poženika vozil osebni avto renault 5 s Spodnjega Brnika proti spodnji postaji žičnice. V neposredni bližini osnovne šole je začel prehitevati pred njim vozečo kolono vozil. Prav takrat se je v nasprotni smeri z mopedom pripeljal 12-letni Matej R. iz Cerkelj. Ko sta se Andrej F. in Matej R. opazila, sta začela zavirati. Tako je Andreja F. s petico po dvanajstih metrih zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v betonski steber ograje. Po trku je avto odbilo nazaj na cestišče ter trčil v sprednji konec mopeda. Kljub temu da je Matej R. na glavi imel Voznik Andrej F. je kazal znake alkoholiziranosti, zato so poslali njegov vzorec krvi in urina v analizo. Tožilec in preiskovalni sodnik sta odredila izvedenski pregled avtomobila, policisti pa vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, še posebej voznike, ki so vozili v koloni, prosijo, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali pokličejo na telefon 92. • U. Špehar Spolna zloraba otroka Kranjski kriminalisti so preiskovalnemu sodniku izročili dvainsedemdesetletnika iz Kranja zaradi utemeljenega suma spolne zlorabe otroka. Kranjčan je dlje časa živel z dekličino materjo, deklico pa je začel zlorabljati pri petih letih. Po šestih letih trpinčenja je deklica spregovorila, očim pa v priporu razmišlja, kaj bo o svojem dejanju povedal sodniku. • UJS. Kranj, junija - Bliia se čas poletne vročine, vendar je že prej postalo vroče med varčevalci Gorenjske banke zaradi novega odpiralnega časa njihovih poslovalnic. O čakanju v dolgih vrstah, zlasti v dneh izplačil osebnih dohodkov in pokojnin, so nas obvestili mnogi posamezniki, zvedeli pa smo tudi za pritožbe občinskih svetov iz Bohinja in z Bleda. Ker gre za ustanovo, katere slogan je "Banka s posluhom", reševanje omenjenih težav gotovo ne bo pretrd oreh! • Besedilo in slika: S. Saje POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. Do 15-julija 10% počitniški popust. -Tainius —/\— VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064/22 11 02 Poskus umora v Tržiču Dogovor se je končal tragično Poškodovanka izven smrtne nevarnosti, bližnja sorodnica v priporu. Dogovor med sorodnicama se je prelevil v tragedijo Ponedeljkovo večerno do- krimialistov. Njihovo delo in po glavi. Nato ji je , gaj arije je po zaslugi dela se je začelo še isto noč, ko zaenkrat še neznanim o -kranjskih kriminalistov že si je komisija Urada krimi- trim predmetom prereza ■ razjasnjeno. B.N. (28) je svojo ožjo sorodnico K.N. (26) nagovorila, da jo je nekajkrat po rebrih udarila s tolkačem za meso. K.N. je njeni želji ustregla, ter nato posegla tudi po ostrem predmetu in B.N. z njim huje poškodovala. nalistične službe skupaj z državnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom ogledala kraj dejanja, ki so ga pred tem zavarovali tržiški policisti. Poizvedbe, črke izpisane na zidu ter poskus pogovora s poškodovanko so kriminaliste pripeljali do Poskus umora, ki se je zgodil prejšnji ponedeljek v Tržiču, je dobil svoj epilog že konec prejšnjega tedna. Tako nas je v petek na izredni tiskovni konferenci načelnik kranjske Kriminalistične uprave Bojan Sladic seznanil z rezultati dela osumljenke, 26-letne K.N., ožje sorodnice poškodovane. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je osumljenka K.N. prišla v stanovanje poškodovanke. Le—to -je zatem s tolkačem za meso nekajkrat udarila po rebrih u-un wutn^ ivin . ~----- vrat ter ji prizadejala vec vbodnih ran, dve na zgornjem delu desne lopatice, eno v predelu leve lopatice, na desnem komolcu ter po rokah, prav tako pa ima poškodovanka tudi večkrat prerezan uhelj. Primer je bil po besedah načelnika Sladi; ča težaven, saj kriminalisti niti ob hišni preiskavi niso našli materialnih sledov, ki bi osumljenko neposredno povezovali z dejanjem. Prav tako kriminalisti zaenkrat še niso našli ostrega predmeta, kljub temu pa so bili vsi ostali dokazi dovolj trdni, da so osumljenko pridržali, preiskovalni sodnik pa je zanjo odredil pripor. O motivu je moč zaenkrat samo ugibati, kot pa je povedal načelnik Sladic, naj hi Šlo za predhodni dogovor o poškodbah med sorodnicama z namenom zvalitve krivde na nekoga drugega, žal pa je dogovor prerasel meje dogovorjenega. V prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da so poškodovanko po najnujnej; ši oskrbi v jeseniški bolnišnici odpeljali v ljubljanski Klinični center. Poškodovanki so celotno zdravstveno oskrbo nudili v Bolnišnici na Jesenicah, kjer je ostala tudi na zdravljenju, za pomoto pa se dr. Lahu, ki je poškodovanko oskrbel, iskreno opravičujemo. • Uroš Špehar Glasov piknik v Dolenjskih Toplicah Z odhodom ob sedmi uri zjutraj izpred kina Center v Kranju smo začeli glasovci izlet v Dolenjske Toplice. Že po dobri uri vožnje, med vožnjo pa za vsakega udeleženca malo domačega žganja za dobro voljo, smo se ustavili pred Županovo jamo pri Grosupljem. Potem smo si v dveh skupinah jamo tudi ogledali. Seveda smo pred jamo tudi pomalicali in se odžejali. Potem pa naprej do Dolenjskih Toplic. Ker smo imeli zelo lepo vreme se je večina izletnikov kopala kar v zunanjem bazenu, ki ima temperaturo vode 28 sto pinj. Ob 15. uri pa se je začel Glasov piknik. Dolenjci so nas pogostili z imenitno dolenjsko mineštro, mesom na žaru s prilogo in še s pehtranovo potico. Medtem je naš trio Fabjan postavil ozvočenje in začel se je ples in nagradne igrice, dokler ni začelo deževati. Pa nas ni motilo. Na poti proti Kranju smo se ustavili še v Motelu Grosuplje in tudi tam zaplesali in zapeli. In na koncu smo !e sklenili, da izlet sredi meseca Pred Zupanovo jamo narpi septembra ponovimo. Boste zaigral tudi naš naročnin^ takrat tudi vi z nami? Igličar iz Godešiča A. Takole smo zaplesali ob zvokih tria Fabjan iz Desnice VELIKA GLASBENA PRIREDITEV-ob peti obletnici RADIA KRANJ, nastopajo: POP T>£$tQN, CAUFORNIA, OŠJLEKl. lUf&O, MONZ.OE. Četrtek, 32. junija '95 ot> 19. uri pred HOTELOM CREINA. A