! Obiščite
ercator QgcsooG®? (MJ®
Opekarniika 9
-	petek 09. april 2004 ob 18. uri Igrana predstava Velikonočni zajček
-	sobota 10. april 2004 ob 10. uri Žrebanje nagradne igre Malizia in Kleenex, glasbeni gost GORAN KARAN_
f EKOLOŠKO
KURILNO CCO OIL
o" " 03/4902440
NAROČILA od 7. do 18. ure EOC d.o.o, Tržaška 37. Maribor
1 22 NT 0179880 MRV AR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1
1000 LJUBLJANA
MORSKI KRST IZLETNIC —
LEPOTICA
za praznične dni
Najboljše iz klasja.
SO TATOVI POZNALI RIEMERJA?
Stran 27
ST. 14 - LETO 59 - CELJE. 8.4. 2004 - CENA 350 SIT
S preprostim potegom kartice do Izredno ugodnega kompleta letnih pnevmatik.
K0L0ŠK0. LAHKO KURILNO OL1E
I
I
Ob otvoritvi novega pneumatic centra
MLp
'prirejamo i/eliko^nagradnđjgro' »■I? hogatiminagradami!
OTVORITEV CENTRA: 26.6.2004
VULKflNIZfiCIJfl MULE] DEJAN s.p.
UL Itatfte t.f... 17. 3230 Šentjur. 03 749 17 10. H! E30 ES
Dam- m- . IU3-.II i I.i00' z.ifnHTOk	....... J. t IOM
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
( prezračevalni sistem GECCO )
\{J CELJE
NOVA" OKNA
e d n o s t j es v kvaliteti
}8o 12 24 www. mik-ce.si
JANJA INTIHAR
UVODNIK Pravi profesionalec
Čeprav se pri nas z vsakim dnem, ko smo bližje Evropi, vse več govori o stavkah, je protest petine Cometovih delavcev, ki jih od zunaj vodi profesionalec Sindikata KNSS Neodvisnost, svojevrsten šok. Takšno popu-listično stavko smo na Celjskem nazadnje imeli v začetku devetdesetih let, ko so v Uniorju delavci vstali proti direktorju, ker je za naslednika določil svojega najstarejšega sina. V Cometu, ki velja za eno najbolj urejenih in uglednih podjetij v regiji in tudi državi, pa stavke doslej niso imeli še nikoli.
Najbolj, kar bode i> oči v Cometovi stavki, pa je egoizem, kakršnemu v sindikalnem boju pri nas, vsaj po mojem vedenju, še nismo bili priča. Voditelji stavkajočih k stavki sploh niso povabili ostalih dveh sindikatov v podjetju, niti jih sedaj, ko jih pozivajo k umiku, nočejo poslušati, s stavko so ustavili pogajanja za branžno kolektivno pogodbo na ravni države, in, kar je skregano s pregovorno solidarnostjo med delavci, zahtevajo dvig plač le za člane svojega sindikata. Prav to je na stavko, ki je, kot kaže, zunaj sindikata KNSS ne podpira nihče, vrglo še temnejšo senco. Vsekakor drži, da plače delavcev v najnižjih tarifnih razredih niso dovolj za dostojno življenje in jih je treba zvišati, vendar se zdi, da stavkovnih voditeljev v Cometu, to sploh ne zanima. Drugače bi že prisluhnili vodstvu podjetja, ki jih že vse dni poskuša prepričati, da so že pripravili nov plačni model, ki bo vsem zaposlenim prinesel višji zaslužek.
Sindikalist Milan Mesarič napoveduje, da bo stavka v Cometu trajala mesec ali pa še več. Res pravi profesionalec, saj se ne namerava umakniti, dokler svojega posla ne bo opravil do konca. Očitno pa ga pri tem sploh ne zanima, kaj bo pustil za sabo, ko se bo s svojim mercedesom odpeljal v naslednje podjetje. Od stavke v Čometu, ki vsak dan pusti za sabo najmanj 10 milijonov tolarjev škode, bodo vsekakor imela korist konkurenčna podjetja, najkrajšo pa bodo potegnili delavci. Ne samo, da za čas stavke ne bodo dobili plačila, ampak jih bo rana, ki so jo odprli s stavko, še dolgo bolela. Škoda. Pa tako smo bili prepričani, da naši delavci niso več naivni.
KRATKE-SLADKE
Očiščevalni petek
Predsednik vlade mag. Anton Rop je minuli petek posvetil čiščenju. Dopoldan je v Celju slovesno odprl novo Centralno čistilno napravo. Na banketu pod šotorom ni mogel ostati. Mudilo se mu je nazaj v Ljubljano, kjer je »očistil« še vladno koalicijo, iz katere je izključil Slovensko ljudsko stranko.
Politika je ...
Minister za promet Jakob Presečnik, po svoje tudi »naš«, je lep dokaz, kaj je politika. Imenovanju za ministra je botrovala predvsem njegova prava strankarska pripadnost, ki pa ga je včeraj (vsaj tako so napovedovali) nič krivega in nič dolžnega odnesla s položaja.
Zvezde, zvezde ...
Ob otvoritvi Centralne čistilne naprave v Celju je voditeljica zbranim vzneseno pripovedovala o zvezdah z neba, ki so se preselile v evropsko in celjsko zastavo, ta dan pa so prišle na oder pred čistilno napravo in se zlile v eno, v lepi plesni predstavi. Pozabila je le na nekaj -evropske zvezde imajo pet, celjske pa šest krakov. In še-sterokrakih celjskih zvezd na odru ni bilo videti.
Recept za dvorano
Žalska dvorana Doma II. slovenskega tabora je. ob mnogih prireditvah polpraz-na in napol polna, torkov shod LDS pa je pokazal recept, kako bi jo vedno napolnili. Vseh prireditev v Žalcu bi se moral udeležiti tudi premier, mag. Anton Rop, pa bi bila dvorana vedno nabita. Strankarski veljaki so celo mirno dopustili, da med sejo ni bilo kamer in novinarjev, ki bi pokazali, kdo vse se je seanse v Žalcu udeležil.
90,6	[Tïï iTrïl	95,9
95,1		100,3
Celje počedilo za seboj
Draga, a učinkovita naložba Evrope, Slovenije in Celja učinkovito čisti odplake in boljša kakovost Savinje
Minuli petek je predsednik Vlade Republike Slovenije, magister Anton Rop, s pritiskom na gumb računalnika predal namenu Centralno čistilno napravo v Celju, ki je s tem pričela delovati avtomatsko.
Velike slovesnosti ob zaključku ene največjih naložb v Celju se je udeležilo veliko uglednih gostov, med. njimi ob predsedniku vlade tudi ambasadorja Irske in Avstrije, direktor evropskega sklada ISPA Luis Riguera Figueras, predstavniki okoljskega ministrstva in drugi.
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je ob tem govoril o pomenu čiste vode in dogodek parafraziral s slovitim Armstrongovim stavkom ob prvih korakih na Luni. »To je majhen korak za Evropo, precej večji za Slovenijo in ogromen za Celje ...«
Na skrbno pripravljenem dogodku, s katerim se je Celje dokončno vpisalo na evropski zemljevid, so sodelovali fanfaristi, plesalke Plesnega foruma Celje, kvartet Akord in pevka Aleksandra Tehovnik.
Vse pomembne podatk o gradnji in učinkih čistil ne naprave je podjetje Vi dovod - Kanalizacija zbri lo v privlačni brošuri, kil jo v petek dostavili v vs gospodinjstva v Celju.
Luis Riguera Figueras,
direktor evropskega sklada ISPA, ki je dobrih 12 milijonov evrov vredno naložbo sofinanciral v 60 odstotkih, ni skoparil s pohvalami. Izpostavil je vzorno načrtovanje in izvedbo, smotrno porabo evropskih sredstev ter obljubil sodelovanje evropskih ko-hezijskih skladov pri naložbi v Center za ravnanje z odpadki. »Celje je dokaz, da ko-hezijska politika v Evropi deluje in prav vzorni in vzorčni primer izgradnje čistilne naprave v Celju bo močno orožje pri pogajanjih za nova sredstva kohezijskih skladov v evropskem proračunu,« je poudaril Figueras.
Župan Bojan Šrot je ob slovesnosti predsedniku vlade Antonu Ropu in direktorju sklada ISPA, Luisu Rigueri Figuerasu izročil ključe mesta Celja.
Čistilna naprava, zgradil jo — je dunajski VA Tech Wabag, partnerja pa sta bila velenjska Vegrad in Gorenje, je zgrajena za čiščenje 85 tisoč po-lucijskih enot in do konca maja še obratuje poskusno. Trenutni rezultati čiščenja so izredno zadovoljivi, poudarja direktor podjetja Vodovod -Kanalizacija, mag. Marko Cvikl. To podjetje, ki zfdaj upravlja s štirimi čistilnimi napravami na celjskem območju, bo Centralno čistilno napravo predvidoma prevzelo konec maja, ko se bo izteklo poskusno obratovanje. Takrat se bo za občane tudi bistveno pocenila voda, saj ne bo več potrebno plačevati občinske in republiške takse na onesnaževanje voda, ki je zdaj znašala 169 tolarjev na kubik porabljene vode. Stroški čiščenja bodo 140 tolarjev na porabljen kubik vode, tako da bo prihranek v tistih gospodinjstvih, ki so preko 160 kilometrov kanalizacijskega omrežja v občini že povezani s čistilno napravo (skoraj 75 odstotkov gospodinjstev), približno 20 tolarjev na porabljen kubik vode.
Magister Anton Rop pa je v svojem nagovoru med drugim Celjanom takole polaskal: »Iz dneva v dan ugotavljam, da Celje postaja eno najbolj propulzivnih in modernih slovenskih mest, eno tistih, ki se najhitreje razvija. Lahko rečem, da je učinkovitost danes druga beseda, ki pride na misel, ko človek pride v Celje ... takoj za rokometom.« Poudaril je tudi, da je objekt, ki ga odpira, vrhunski, saj je izpolnil vse zahteve pri pridobivanju evropskih sredstev. Rop je z zadovoljstvom ugotovil, da tudi drugi podobni projekti v Sloveniji dobro napredujejo, saj smo edina od držav pristopnic, ki smo porabili vsa odobrena sredstva. Rop je govoril tudi o okolj-skih prizadevanjih, ki so med prioritetami vlade. Omenil je uspehe pri manjšanju emisij žveplovega dioksida, večanju deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov in pri ohranjanju biotske raznolikosti. Hkrati pa je naštel naloge pri manjšanju emisij iz prometa, na področju kmetijstva, zlasti kar zadeva manjšanje uporabe pesticidov in snovi, ki vsebujejo nitrate.
O lokalnih težavah za zaprtimi vrati
Torkove koordinacije lokalnih odborov in kluba županov LDS, ki je v žalskem Domu II. slovenskega tabora potekala za zaprtimi vrati, se je udeležilo 50 slovenskih županov, več podžupanov in drugih simpatizerjev stranke, ki so predsedniku vlade Antonu Ropu predstavili ključne probleme v posameznih lokalnih skupnostih.
V ospredju so bile tako težave Zdravilišča Laško glede novih naložb, oživitev Zdravilišča Rimske Toplice in usoda kobilarne v Sežani. Koordinacija nima kakšne posebne moči, gre bolj za seznanitev s problemi. Rop je še povedal, da na koordinaciji o imenih novih ministrov, ki bodo v vladi nadomesti-- Št. 14 -8. april 2004
li odhajajoče ministre iz vrst SLS, niso govorili. Prav tako je zagotovil, da tudi po spremembah v vladi v posameznih ministrstvih ne bo kadrovskih čistk in da bodo na položajih ostali vsi, ki so svoje delo dobro opravljali.
Na vprašanje, kaj pomeni izstop SLS iz vladajoče koalicije, je Rop pojasnil, da je SLS tako ravnala pred vsemi prejšnjimi volitvami in se je tudi letos tako odločila, zaradi izstopa se ne bo zgodilo nič tragičnega. Prepričan je tudi, da mora vlada do volitev funkcionirati v polni meri in zagotoviti, da bodo vsi zastavljeni projekti tudi izvedeni.
US
Po petkovi otvoritvi soboto dopoldan pripravili t di dan odprtih vrat čistiln naprave. Okoli 250 občanu vseh starosti se je odzvalo vi bilu in si pod strokovnii vodstvom ogledalo naj nove šo celjsko okoljsko pridob tev.
BRANKO STAMEJŮ Foto: ALEKS ŠTERlI
Z veliko večino proti
Volivci so na nedeljskem naknadnem zakonodajnem referendum« zavrnili zakon o uveljavitvi 8. točke lanske odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih, je bilo sno že slabo uro po prtju volišč, čeprav do dokončni uradni zultati znani šele v sredo, 14. aprila.
Po neuradnih podat Republiške volilne komisije se je referenduma udeležila manj kot tretjina, 31,4 odstotka od nekaj več kđ 1,6 milijona volilnih upravičencev v državi. Tisti, 1° so se odpravili na volišča, pa so večinsko, 94,68-od-stotno glasovali proti uveljavitvi tehničnega zakona-Na Celjskem oziroma v 5-volilni enoti s sedežem v O lju je bila volilna udeležb* druga najvišja v državi, pi^ ti pa je bilo 95,3 odstotki volivcev.
u
Trenutno spornih osem vzorcev
KJE SO NASI POSLANCI?
Politične cepitve še brez solza
Vovkova ostaja na ćelu SEG
Zunaj parla men tarna $tranka ekoloških gibanj (SEG) je na kongresu za predsednico za obdobje jtirih let znova izvolila dr. [tlarinko Vovk iz Slovenskih Konjic. Na kongresu konec tedna so med drugim potrdili tudi kandidatno listo za volitve v Evropski parlament, a katere bodo zaradi ne-ivnih zapletov s Stranko iladih Slovenije šli samo-ojno. Nosilec liste je dr. eo Šešerko, na njej pa bo-io še predsednica Vovko-a, Metka Filipič, Evita Le-kovšek, Ana Vovk Korže, omaž Ogrin in Karel Li-lič.
IS
Z aprilom naj bi v sloven-kih bolnišnicah zaživel nov način obračunavanja opravljenega dela. Po noem naj b; bilo plačilo v kladu z obsegom in zahtevnostjo opravljenega dela, denar pa bi naj sledil bolnikom. Pa se je že na samem začetku pričelo zaple-tati.
Sindikat zdravnikov in zo-ozdravnikov Fides je namreč irejšnji teden pozval vse dravnike in zobozdravnike, laj ne začnejo s šifriranjem toritev in bolezni po skupi-tah primerljivih primerov. To b utemeljili po eni strani z dškodninsko odgovornostjo dravnikov za napake, po dru-i pa z dodatno delovno ob-
Po nekaj mesecih dela se zaključujejo nadzori komisij Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z zamudami pri izdelavi histoloških izvidov v Splošni bolnišnici Celje. Vsi pregledi naj bi bili po oceni prof. Vladislava Pegana, predsednika odbora za strokovno medicinska vprašanja pri zbornici, v celoti zaključeni do konca aprila.
V prvi fazi so komisije pregledale dokumentacijo 91 bolnikov, pri katerih je zakasneli pregled tkiva odkril maligno obolenje. V šestih primerih je bilo potrebno zaradi suma, da so bili
veznostjo, za katero ne bodo dobili plačila.
V celjski bolnišnici, kjer si že leta želijo dokazati, da delajo več in bolje, kot so jim priznavali, so se na nov sistem dokaj dobro pripravili. Posebna delovna skupina, ki jo vodi Samo Fakin, je pripravila vse potrebno - od navodil do programov. »Edini problem, ki utegne nastati, je netočno vnašanje podatkov,« ugotavlja Samo Fakin, ki osebno sicer ne podpira takojšnjega prehoda na nov sistem financiranja. Po njegovem bi bilo pametneje, da bi prvo leto podatke zgolj zbirali in še enkrat preverili sistem, šele nato pa, z morebitnimi popravki, uvedli tu-
bolniki oškodovani, pregled ponoviti, vendar člani komisije niso našli trdnih dokazov, da so bolniki zaradi zakasnitvi pri izdelovanju izvidov utrpeli zdravstveno škodo. V drugi fazi pregledujejo izvide 194 bolnikov. Doslej je komisija za strokovno medicinska vprašanja prejela poročila abdo-minalne, plastične in tora-kalne kirurgije, ginekologije ter maksiofacialne kirurgije. V tej skupini je spornih 8 primerov, ki bodo zahtevali podrobnejšo preiskavo. Pri vseh ostalih bolnikih (ki jih je še 144) pa se je, pravi Pegan, izkazalo, da zakasnitve s histološko diagnozo na
di financiranje po tem sistemu. »Kako preveriti veliko množico podatkov, ki se bodo sedaj zbirali, še ni jasno: Osnova vsakega obračunskega sistema pa so ravno točni podatki,« opozarja.
Kljub temu so v celjski bolnišnici s 1. aprilom pričeli z evidentiranjem svojega dela po novem. Direktorica bolnišnice Štefka Presker: »Če želimo dokazati, da smo boljši od drugih regijskih bolni-
potek bolezni niso negativno vplivale.
Takoj ko bodo dobili še poročila strokovnjakov ORL in urologov, nameravajo sestaviti ožjo skupino strokovnjakov, ki bo domnevno sporne primere podrobneje pregledala. Predvidevajo, naj bi vse potrebne podatke v zvezi z morebitnimi posledicami, ki naj bi jih utrpeli bolniki SB Celje, zbrali do konca aprila. Na podlagi rezultatov bodo odločali o nadaljnjih morebitnih postopkih zoper odgovorne v sklopu pooblastil, ki jih ima Zdravniška zbornica Slovenije.
AMS
šnic, je to edina pot. Nekaj težav zaenkrat še imamo, a jih sproti, z inštrukcijami, odpravljamo. Bolj gladko gre pri kirurgih, ki so svoje delo že doslej šifrirali, nezadovoljni pa so nekateri internisti. A če hočejo prikazati delo, ki ga opravijo - tudi svoje lastno, bo treba po tej poti.« No, morda pa koga ravno ta razvidnost opravljenega dela moti ...
MILENA B. POKLIC
Kar se je prejšnji teden napovedovalo, se je ta teden skotilo. SLS je slab mesec pred vstopom v EU, dobra dva meseca pred evropskimi volitvami in kakšnih sedem mesecev pred držav-nozborskimi volitvami doživela preblisk načelnosti in se samoizgnala iz vlade v opozicijske vrste.
Vprašanje je, ali bodo v SLS znali iz te salte mortale pristati nepoškodovani in celo dobiti točke za umetniški vtis, zagotovo pa bo največ koristi prinesla tistim političnim voditeljem, ki so z zaostrovanjem predvolilne kampanje na plečih izbrisanih eselesovce prisilili v izvajanje akrobatskih političnih figur. Kako radikalen zasuk so naredili v vodstvu SLS, kaže njihov novi televizijski oglas, v katerem so postavili jasno ločnico: če si za LDS, si proti nam.
Jurij Malovrh
Šentjurski poslanec SLS Jurij Malovrh je bil eden od štirih strankinih poslanec, ki so s protestnim pismom opozorili vodstvo na zavezanost koalicijski pogodbi in na nesmotrnost izstopa iz vlade tik pred koncem mandata. Vendar Malovrh trdi, da sedanje stanje ne pomeni razcepa v stranki: »Strnili smo vrste, stranka je enotna in podpira odločitev izvršnega odbora. Drugi korak, se pravi izstop iz vlade, je logična posledica prvega, ko smo prekršili koalicijski dogovor. Naša stranka dopušča veliko notranjo demokratičnost, zato lahko vsak izrazi svoje poglede in stališča, kar se je zgodilo tudi v primeru podpisnikov omenjenega pisma.« Na vprašanje, kakšen je njegov osebni pogled na trenuten položaj SLS, pa se je Malovrh diplomatsko izmuznil, da »bomo še naprej delali v dobro Slovenije«. Očitno so v SLS zaenkrat preprečili paranje strankarskih šivov, ki pa bodo v prihodnjih mesecih na hudi preizkušnji.
Zato pa se je sredi finiši-ranja v evropskem maratonu z ostrim robom na dvoje preklal državni zbor. Na eni strani je 3-strankarska vladna koalicija z 49, na drugi opo-
zicija, z načeloma 39 glasovi. Vprašanje ostaja orientacija obeh manjšinskih poslancev, pa tudi ravnanje SNS in SMS v posamičnih primerih, saj se obe majhni stranki v poslanskem planetariju gibljeta na svojskem tiru med vlado in opozicijo. Z morebitnimi nepredvidenimi glasovi »odpadnikov« iz ljudske desetine bi vlada morda celo lahko sestavila računico, ki bi ji prinesla dvotretjinsko večino 60 glasov, potrebnih za ustavne spremembe.
Da bo v parlamentu vroče, je poskrbela tudi polžja vnema vlade in njenih ministrstev, ki so se tik pred zdajci spomnili na uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko in poslanske klopi dobesedno zasuli z gorami zakonskih predlogov. Večino je treba sprejeti do prvomajskega vstopa v EU, kar pomeni natanko 22 dni časa. Malovrh zagotavlja, da bodo poslanci SLS »podprli čisto evropske zadeve«. Vprašanje se poraja zlasti ob ustavnih spremembah. Tako je v torek že prišlo do zapletov ob glasovanju o regionalizaciji, tudi z obstruk-cijo NSi, prav obstrukcija pa bo očitno močno politično orožje opozicije, s katerim bo vladni trojček prisilila, da sam prevzema odgovornost za nekatere odločitve.
Usodo ustavnega zakona o regionalizaciji je Malovrh v sredo dopoldne zapečatil z besedami, da »v SLS ne bomo podprli ustavnih sprememb glede regionalizacije, saj ni jasno določeno, katere naloge se bodo z državne ravni prenesle na pokrajinsko. Sloveniji se pri ustanavljanju pokrajin nikamor ne mudi, mirno lahko počakamo še recimo vsaj pol leta. Prej je treba urediti še določena vprašanja, zlasti reorganizacijo upravnih enot in davčne službe.«
Če je SLS uspelo ohraniti enotno podobo, pa se pretresi dogajajo v SMS. Razcep med strujo predsednika Dominika S. Černjaka in tisto, ki jo vodi podpredsednik Tadej Slapnik iz Slovenskih Konjic s podporo vodje poslanske skupine SMS Igorja Štembergerja, je postal tako globok, da slednji menda celo razmišljajo o ustanovitvi nove stranke. Poslanec Marko Diaci pa po drugi strani trdi, da zadeve v javnosti predstavljajo veliko bolj tragično, kot pa so v resnici. Po njegovih besedah so napovedi Slapnika prenagljene in izrečene v jezi in da sam ne pomišlja o izstopu iz stranke. »Morda bo res prišlo do odhoda nekaterih, vendar zaradi tega ni potrebno biti plati zvona.«
SEBASTUAN KOPUŠAR
\w
Se Stranka slovenskega naroda
Na prvem rednem kongresu Stranke slovenskega naroda (SSN), ki se ga je v Velenju udeležilo 60 delegatov, le bil za predsednika z 59 glasovi izvoljen predsednik Gibanja 23. december Borut Korun.
I Kongres je sprejel sklep, da se stranki priključi omenjeno gibanje, ki je sicer nevladna organizacija. Korun je napovedal, da bo stranki dal posebno noto oziroma v delo "Hesel veliko mero evroskepticizma, saj meni, da bo po "stopu Slovenije v EU ogrožena nacionalna identiteta Slovencev ter slovenski jezik. SSN je po svoji usmeritvi socialna stranka, njena posebna skrb pa velja malemu človeku, čigar položaj se v Sloveniji nenehno slabša.
IS
(samo v Celju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. (03)42 88 119
Po napačni poti do zdravil
Splošna bolnišnica Celje je prejš-|i teden prejela Revizijsko poročilo ičunskega sodišča, ki je ugotovilo recej nepravilnosti pri nabavi zdravil in medicinskega potrošnega ma-eriala v letu 2002. Bolnišnica mora 90 dneh po prejemu predložiti ra-unskemu sodišču poročilo, iz kate-lora biti razvidno, kako so ozi-oma bodo odpravili ugotovljene na-ake.
Celjska bolnišnica v letu 2002 namreč ni oddala javnih naročil za nabavo zdravil po postopkih, predpisanih z zakonom o javnih naročilih in notranjim
aktom, poleg tega dobavitelj pri nabavi medicinskega potrošnega materiala ni bil v vseh primerih izbran v predpisanem postopku, pa tudi nabave medicinskega potrošnega materiala niso temeljile na ustrezni pravni podlagi. Takšnih naročil naj bi bilo po oceni računskega sodišča 61 odstotkov.
Kot je pojasnila direktorica bolnišnice Štefka Presker, jih ugotovitve računskega sodišča niso presenetile. »Leta 2002 se je namreč praksa javnega naročanja v Sloveniji šele izgrajevala in obstajale so številne nedorečenosti. Kot primer: ministrstvo za finance je v ti-
stem času izdalo mnenje, da za nabavo zdravil ni potreben postopek javnega naročanja, ker je nad cenami zdravil imela nadzor država.« Sicer pa je računsko sodišče enake napake kot v celjski odkrilo tudi v petih drugih doslej pregledanih bolnišnicah.
V zadnjih dveh letih je celjska bolnišnica že sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je odpravila večino pomanjkljivosti, očitanih v revizijskem poročilu, pripravili pa so že tudi nov pravilnik, ki predvideva izključno javna naročila zdravil in medicinskega potrošnega materiala.	MBP
Zdravniki za računalniki
Med policisti
in novinarji
V Osrednji knjižnici Celje pogovor z nagrajenci in odp dobitnikih priznanj, ki bo na ogled do 20. n
Konec marca je Policijsko upravo Celje zapustila Irena Gorenak, ki je delo tiskovne predstavnice PU Celje opravljala dobrih 7 let.
Na policijo je prišla z mesta učiteljice razrednega pouka in kot pravi, sě v življenju drži načela, da je potrebno poklic ali pa vsaj delovno mesto zamenjati vsakih sedem let. Pot vzpona v policijski hierarhiji se ji je odprla na široko, saj bo poslej vodila senat za pritožbe v zvezi s postopki policistov, ki deluje v sklopu Ministrstva za notranje zadeve. Sprememba njenega delovnega mesta za družino Gorenak ne pomeni kakšne bistvene spremembe, saj soprog Vinko, visok funkcionar slovenske policije, v Ljubljani dela in živi že 15 let. Sin, Študent sociologije, se mu je pridružil pred dvema letoma, zdaj pa gre za njima še Irena. Družina bo stanovala v Ljubljani, domov, v Šmarje pri Jelšah, kamor so se pred leti preselili iz Celja, se bodo vračali le še na oddih.
Čeprav smo novinarji z Ireno Gorenak korektno sodelovali, je bilo malo takšnih, ki bi uspeli z njo vzpostaviti pristen stik. Vsaj toliko, kot smo mi (občasno) težko razumeli njo in stroga pravila policijske hierarhije v zvezi s posre-dovanjem informacij javnosti (ki nikoli niso veljala za vse novinarje), je ona težko razumela potrebe i jev. Največkrat se je zapletlo zaradi časovne stiske; zaradi tragičnih dogodkov, ob katerih smo želeli poročati takoj, pa so s strani policijskega obveščanja nastajali kratki stiki. Večino smo jih, pa četudi včasih prepozno, rešili dokaj uspešno - ali pa vsaj dosegli, da je nekaj mesecev po konfliktu obveščanje potekalo bolje.
V splošnem bo večina novinarjev Ireno Gorenak na mestu tiskovne predstavnice PU Celje pogrešala približno toliko, kot bo ona pogrešala nas. »Čeprav se je bilo težko odločiti, ali sprejeti nov izziv ali ne, dela ne bom pogrešala. Še najbolj mi je žal, ker odslej zjutraj ne bom mogla več prebrati vseh časopisov ...« Eden od argumentov, ki je prevladal pri odločitvi za novo (enako oziroma celo za nekaj tolarjev slabše plačano) službo, je bilo dejstvo, da se človek z leti naveliča tudi tega, da mora biti nenehno dosegljiv na mobitelu. »Do-
ma imaš, na primer, zabavo, pa nenadoma zazvoni telefon. Rečeš jim: >Dragi moji, rada vas imam, ampak nujno moram ...< in greš v drugo sobo. Tega sem imela počasi dovolj.«
Z novo službo se ji bo spremenil predvsem bio-ritem, saj bo imela končno proste popoldneve. Tako bo našla dovolj časa za dokončanje magistrske naloge, ki jo pripravlja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, pa tudi za tisto, kar ji pomeni največjo sprostitev. »Tišina...« Te je v Ljubljani sicer manj kot v Šmarju, vendar bo odslej vsaj več časa. »Kakšno popoldne bom lahko šla v naravo ...«
Ena največjih prelomnic, ki so se v zvezi z obveščanjem javnosti zgodile v času, ko je opravljala delo tiskovne predstavnice, je bila odločitev, da policisti ukinejo objavljanje inicialk domnevnih storilcev kaznivih dejanj. Da bi jih objavljali še naprej, osebno ne vidi nikakršnih zadržkov. »Vendar je potrebno zadevo zakonsko urediti in poenotiti. Če bo tako določil zakon, lahko mene objavimo vse...« pravi. Sama meni, da z novinarji do večjih konfliktov ni prihajalo; še posebej potem ne, ko so spoznali, da ni ona tista, ki bi določe-
vnaprej. »Možno je, da to počnejo drugi, vendar je vprašanje, ali to lahko počnejo, bolj kot od njih samih odvisno od organizacije, ki to dopušča. Sicer pa vsak zase najbolj ve, kaj je komu povedal in zakaj ...«
Zanimivo je, da na PU Celje, kjer so odnose z javnostmi uvedli leta 1996 kot pilotski projekt, še ne vedo, kdo je tisti, ki bo Ireno Gorenak zamenjal na mestu tiskovne predstavnice. Menda zato, ker se ne morejo odločiti, ali je bolje, da bi to delo opravljal policist (za katerega se bojijo, da bi bil premalo novinar) ali novinar (ki bi bil premalo policist). Če že izbira prvič ni bila naj bolj posrečena, novinarji v imenu javnosti upamo, da bo vsaj tokrat. In kakorkoli še ni povsem jasno, ali je dejstvo, da je Irena Gorenak odšla iz Celja, bolj dobro ali bolj slabo, bodo številni poslušalci lokalnih radijskih postaj zagotovo pogrešali njen »Lep in varen dan želim. Pa srečno!«
ALMA M. SEDLAR
Najvišja občinska priznanja v Celju bo v nedeljo, 11. aprila, prejelo 11 posameznikov, društev in podjetij. Dobitniki celjskih grbov in častni meščan so se v ponedeljek zbrali v Osrednji knjižnici Celje, kjer so predstavili svoje delo ter v pogovoru z Jankom Germadnikom razkrili marsikatero zanimivost iz svojih življenj.
Častni meščan knežjega mesta bo letos postal nekdanji celjski župan, ravnatelj Muzeja revolucije in profé-sor Jože Marolt, ki si je ves čas prizadeval za razvoj družbenih dejavnosti ter za izboljšanje ekoloških in komunalnih razmer v mestu. Kljub odgovornemu delu so najtežji časi, ki jih je preživel, povezani z otroštvom, ko je pomagal pri najtežjih delih na kmetiji in je med 2. svetovno vojno izgubil očeta in sestro.
Pogovora se zaradi zadržanosti nista udeležila legendarni košarkar Matjaž Tovornik, dobitnik bronastega grba, in predstavnik podjetja Etol, ki bo prejelo srebrni celjski grb. Matjaž Tovornik, večkratni slovenski in jugoslovanski reprezentant, ostrostrelec z rekordom 82 doseženih košev na tekmi, se trenutno posveča delu z mladim moštvom Celja, s katerim bi rad knežjemu mestu povrnil košarkarsko slavo. Podjetje Etol pa se je od skromnih začetkov v letu 1924 z izjemno razvojno naravnanostjo razvilo v eno najuspešnejših podjetij svoje branže.
Banka Celje, dobitnica zlatega celjskega grba, ki nadaljuje tradicijo pred 140 leti ustanovljene Celjske hranilnice, se je morala dolgo dokazovati in uspešno poslovati, da so ji ljudje povsem zaupali. Denar je namreč občutljiva zadeva, ki temelji na zaupanju, zato »sem še posebej vesel, da smo dobili ta laskavi naslov,
saj ni v navadi, da bi bankam dajali priznanja,« je bil zadovoljen predsednik uprave Niko Kač
Na svoj račun se je malce pošalil dobitnik srebrnega grba Štefan Jug, ki je razkril lastnosti dobrega rokometnega sodnika: »Če želiš biti dober, moraš imeti vsaj 30 kilogramov manj kot jih imam zdaj sam, pomembno pa je tudi, da si dobro fizično pripravljen in teoretično podkovan. Ves čas moraš stremeti k temu, da sodiš pošteno, treba pa je tudi zelo hitro reagirati.« Glavni krivec, da je začel igrati violino, pa je njegov oče, ki se je odločil, da bo imel sina glasbenika. »Nekoč sem na vajah celo zaspal, a kmalu sem vzljubil igranje in danes mi je v veliko čast, da sem član Celjskega godalnega orkestra.«
Pogovor se je nadaljeval z »zasliševanjem« odgovorne urednice Radia Celje Nataše Leskovšek. Čeprav je bilo slišati anekdoto, da se iz radia, ki je nastal iz kraje osnovne radijske opreme od ljubljanskih kolegov, ne more kaj dobrega izcimiti, se Radio Celje lahko pohvali s preverjeno verodostojnostjo, še posebej pa se je izkazal v izrednih razmerah. Ob hitrih informacijah so akcije tiste, ki privabijo največ poslušalcev. Med najodmevnejšimi so zagotovo Full Cool Demo Top, novoletni obisk v porodnišnici in izlet 100 kmečkih žensk na morje. Ravno minuli teden je kmečka stotnija odpotovala v Portorož in med njimi je bila tudi 80-letnica, ki je tokrat prvič videla morje.
Arhitekt Valter Ernst se je z birojem, ki ga je ustanovil po razpadu Razvojnega centra, uveljavil z odličnimi projekti za pošto in projektiranjem dializnih centrov. Njegov zadnji dosežek, nova celjska športna dvorana, kakršno želi imeti tudi mádžarski rokometni klub Fotex, je vrhunski in mu je prinesel bronasti grb. Weishaupt je prva slovenska družba v 100-odstotni la-
Slavica Hrastnik
sti tujcev, istoimenskega nemškega koncema, ki se ukvarja zlasti s toplotno tehniko. Direktor Henrik Dvoršak velike zasluge za registracijo podjetja v Celju pripisuje Banki Celje, ki jim je leta 1991 omogočila, da so lahko odprli devizni račun. S pomočjo dobre ekipe, z odličnim trženjem, skromnostjo in urejenim okoljem so postali priznana blagovna znamka. Že več kot 20 let uspešno deluje KUD Ljubečna in »s svojimi 96 aktivnimi člani v sedmih sekcijah skrbi za živahen kulturni utrip kraja,« je povedal predsednik Janez Šabec. Bronasti grb so si prislužili s skrbno in vzorno organizacijo največjega slovenskega festivala diatonične harmonike Zlata harmonika Ljubečne. Bronastega grba se je .veselila tudi
Aljoša Peperko
vodja Univerze za III. življenjsko obdobje Slavica Hrastnik, »rektorica«, ki vodi delo več kot 460 članov v 26 krožkih.
Kristalni grb gre letos odličnemu matematiku Aljoši Pe perku. Lani je s povprečno oceno 9,4 doštudiral pedagoško matematiko na Fakulteti za matematiko in' fiziko, diplomiral pa je z odliko. »Če hočete razumeti temo, ki sem jo raziskoval in proučeval v diplomski nalogi, potrebujete vsaj dve leti matematične izobrazbe,« se je odgovoru zvito izognil Aljoša, ki je kot mladi raziskovalec zaposlen na 1°' štitutu za matematiko in fizi" ko v Ljubljani, s podiplomski® študijem pa nadaljuje na mitični fakulteti.	.
BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: ALEKS ŠTERN
Osem let župan, danes častni meščan
S profesorjem Jožetom Maroltom jia življenja vrtiljaku - Od revnega pastirčka do častnega meščana
Kakšen je častni meščan estne občine Celje, profe-or Jože Marolt? Komur koli boste postavili to vprašanje, bo najprej izstrelil: pošten in pravičen. Letošnji častni meščan je Ibil v letih od 1974 do 1982 predsednik Skupščine občine Celje, danes bi rekli celj-iki župan. Pred tem, ob tem in po tem pa je bil še marsikaj in marsikje, med drugim ïk pred upokojitvijo tudi poslanec v tedanji republiški skupščini. Vedno in povsod a je bil enak: pošten, pravičen, delaven, sočuten, mo-4er ...
Kaj porečete na to, da ljudje, ki vas poznajo, na prvo mesto postavljajo vato poštenost?
Poštenost je ena poglavitnih vrednot v medčloveških odnosfh, ki naj bi veljala povsod. Zase lahko rečem, da sem imel vedno v ospredju toisel, da tega, kar ne želim, da se zgodi meni, ne smem storiti drugemu. Če ■mam pri tem kaj slabe vesti, je ta lahko le v oceni, da sem še premalo dobrega naredil.
Kaj vam pomeni naziv Ustnega meščana?
Počaščen sem in hvaležen, i se delo, ki sem ga oprali, vidi in ceni. Moram pa ^ takoj povedati, da to ni-s° zgolj sadovi mojega dela, ®aje to tudi delo vseh mojih delavcev. Skupno smo nakovali naloge in cilje in jih skupno uresničevali. , Vaši sledovi so vidni že 12 obdobij, ko še niste ži-v*Ii in delali v Celju, ko
se je krojila usoda naroda in ko so se gradili temelji novonastale države. Sploh pa, kje ste bili rojeni?
Rojen sem bil na Plešiv-cu, na revni hribovski kmetiji, v družini s sedmimi otroki, kjer je bilo treba za preživetje trdo delati. Kot otrok sem moral pasti ovce in prijeti za vsako delo, hoditi poldrugo uro peš v šolo in do najbližje trgovine, še huje je bilo v času nemške okupacije. Očeta so nam že spomladi leta 1942 v Mariboru ustrelili, septembra pa so vso družino izselili, večino so odpeljali v nemška taborišča, kjer so skoraj vsi umrli. Mene so, še ne osemnajst-letnega fanta, poslali v delovno taborišče, od tam pa so me napotili v nemško vojsko. Junija 1944 sem prišel domov na kratek dopust, našel našo domačijo vso uničeno ter odšel v partizane, v Šercerjevo brigado, kjer sem bil nazadnje komandant ju-rišnega bataljona. Po vojni in demobilizaciji sem se leta 1946 vrnil domov, se zaposlil na sedežu takratnega okraja v Mozirju ter ob delu nadaljeval in zaključil šolanje, da sem lahko z ustrezno izebrazbo učiteljeval v Šoštanju in ravnateljeval v Velenju. Leta 1967 sem končal drugostopenjski študij zgodovine in geografije na ljubljanski filozofski fakulteti ter začel poučevati na gimnaziji v Celju ...
... dokler niste leta 1969 postali ravnatelj Muzeja NOB v Celju, današnjega
Muzeja novejše zgodovine in v tem hramu naše polpreteklosti pustili močan pečat - tudi kot zapisovalec muzejskih dogodkov, v širšem prostoru pa kot avtor mnogih publikacij in soavtor obsežne knjige Vodnik po partizanskih poteh. Kakšno je bilo takrat delo v muzeju?
Muzej je v tistem časp tesno sodeloval s šolami, nadaljevali smo z zbiranjem gradiva iz časa narodnoosvobodilne vojne ter postavljali razstave, stalne in potujoče, tematske. Ko smo postavili razstavo ob 25. obletnici osvoboditve, sem na primer napisal katalog z naslovom Razvoj občine Celje 1945 do 1970, v posebnem katalogu sem pisal o nemških koncentracijskih taboriščih, kar precej tematskih prispevkov pa sem napisal tudi za Celjski zbornik in druge publikacije ter časopise.
Kar sedem let ste neprofesionalno, torej vzporedno s službo, opravljali funkcijo podpredsednika celjske občinske skupščine. To je bil čas razmeroma hitrega razvoja in razcveta, ko so se ljudje prostovoljno odrekali delu zaslužka za skupni blagor. Kako gledate danes na ta čas samoprispevkov in premikov na bolje?
Takrat je bilo v občini Celje veliko otrok, šol pa premalo. Zaradi hude prostorske stiske je bil pouk dvoiz-menski. Podobne težave so bile v otroških vrtcih, saj so se ženske-matere vse bolj zaposlovale, problemi s pro-
stori so bili tudi v zdravstvu. Takrat sem se kot podpredsednik občinske skupščine, zadolžen za družbene dejavnosti, zavzemal za nove razvojne programe in iskanje drugačnih poti pri pridobivanju sredstev za izboljšanje družbenega standarda. Eno od možnosti sem videl v samoprispevku, ki je bil v nekaterih občinah že uveljavljen način pridobivanja sredstev. Leta 1972 smo v občini Celje izglasovali prvi samoprispevek in ga potem še dvakrat uspešno ponovili. Gradili smo nove šole, prizidke, pouk v šolah je postopoma postal enoizmenski. Zgradili smo nove otroške vrtce, pa potem še dijaški dom in dom za upokojence, ne vse z denarjem od samoprispevka, a razvoj je bil na tak način hitrejši, četudi je marsikdo podvomil, da bi samoprispevek v mestnem okolju lahko uspel.
Na volitvah leta 1974 ste postali predsednik Skupščine občine Celje in se lotili problemov v gospodarstvu in v tej povezavi okoljske problematike, saj je Celje veljalo za enega najbolj onesnaženih slovenskih mest. Pomembni premiki so se zgodili tudi na področju zdravstva, športa in še kje. Kako se je spreminjalo Celje?
Razvoj je bil rezultat skupinskega dela. To so bili dolgotrajni pogovori in usklajevanja, da smo prišli do pravih rešitev. V ospredju so bila vprašanja nadaljnjega raz-
voja gospodarstva. Velika podjetja, na primer Emo, Cinkarna, LIK Savinja, so bila v krizi. Na področju negospodarstva sem se od vsega začetka zavzemal za razširitev in modernizacijo celjske bolnišnice in tako nam je uspelo z občinami skleniti regijski družbeni dogovor o financiranju. Družbeni dogovor je bil sklenjen tudi s podjetji in tako smo leta 1974 položili temeljni kamen za gradnjo prve večnamenske sejemske hale Golovec, Celje pa je z leti postajalo vse bolj pomembno sejemsko mesto, v katerem sta se hitreje razvijala tudi obrt in malo gospodarstvo. Tudi na šport nismo pozabili in Kladivarjev atletski štadion je dobil prvo tartan-sko stezo, nato dvorano, športna dvorana je zrasla tudi v mestnem parku. Med najbolj perečimi problemi je bil v ospredju močno onesnažen zrak. Občani so zato vse bolj glasno, predvsem pa upravičeno zahtevali čist zrak - tudi za ceno zaprtja največjega onesnaževalca, Cinkarne. Uspelo nam je, da smo zgradili čistilno napravo in očistili zrak, Cinkarna pa je ostala.
Kako visoko je Celje v dveh obdobjih vašega »žu-panovanja« kotiralo na slovenski lestvici blaginje?
Po dohodku na prebivalca je bilo Celje sprva na sedmem do devetem mestu, na začetku osemdesetih let pa se je že povzpelo na četrto mesto. Brezposelnost je bila mini-
malna; kdor je hotel delati, je dobil delo. Seveda pa so bili to čisto drugi časi...
Kolikšen je bil vpliv takrat ideološko enovite politike na vaše delo in delo vaših sodelavcev?
O pomembnejših vprašanjih smo usklajevali mnenja in interese s politiko, moram pa reči, da v obdobju mojega predsednikovanja ni bilo čutiti političnih pritiskov, sploh pa ni bilo konfliktov, ki bi zavirali uresničevanje posameznih programov.
Različne afere s predznaki zlorab in korupcije in še marsikatere nečednosti danes močno posegajo v ta naš družbeni prostor. So bili takratni občinski veljaki »cepljeni« proti boleznim, tako zelo značilnim za sedanji čas?
Tistega, ki je kaj narobe naredil, so takoj poklicali na odgovornost, lahko so ga tudi na hitro razrešili. To so bili razmeroma majhni grehi, za večje, kjer bi bile posredi zlorabe položaja, razna koruptivna dejanja in podobno, pa niti ni bilo možnosti. Dopuščam možnost, da se je kdaj tudi kaj prikrilo, da se ni vedelo ali pa da je kdo izgubil službo, ker se je zameril direktorju ali kakšni vplivni osebi, zagotovo pa ni šlo za milijonske in milijardne zlorabe, osebna okoriščanja in oškodovanja družbene lastnine, čemur smo, žal, priče danes.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC
6	GOSPODARSTVO	Q Cetîs
Stavka »požrla« božićnico
Uprava in stavkajoči v Cometu še vedno vsak na svojem bregu - Vse glasnejši pozivi, tudi drugih sindikatov, k
prekinitvi stavke
nitosti, zato tudi ne bo plačana.
Sindikati pozivajo k prekinitvi
Tako kot uprava sta k prekinitvi stavke, ki naj jo raje zamenjajo skupna pogajanja za prenovo podjetniške kolektivne pogodbe in reševanje vseh ostalih odprtih vprašanj, pozvala tudi ostala reprezentativna sindikata v podjetju, Neodvisni sindikat Slovenije in svobodni sindikat KNG.
Sekretarka območne organizacije svobodnih sindikatov Celje Milica Dabano-vič je v odprtem pismu vsem delavcem Cometa pojasnila, da so tudi člani tega sindikata nezadovoljni s plačami, zato so že lani in pred-
lani opozorili upravo, n; glede na dobre poslovne ri zultate poveča izhodišči) plače. Stavki se kljub tem niso pridružili (sindikj KNSS Neodvisnost jih k ti mu uradno sploh ni pov bil, niti jih ni seznanil s sta kovnimi zahtevami), saj prepričani, da bodo lahl probleme rešili s pogajan Dabanovičeva je nad dogo ki v Cometu zelo zaskrblj na. Prepad med upravo stavkajočimi se poglablj škodo zaradi stavke bodo č| tili vsi, ne samo stavkajoč »Zahteva stavkovnega odb« ra, da se osnovne plače po višajo za 30.000 tolarje* vendar le članom sindikat KNSS, pa lahko poruši o* novne človeške in delov« odnose v podjetju.
JANJA I NT! I Foto: ALEŠ MRZDOVI
Steklarni črtali 7 milijonov
Občina Rogaška Slatina je pred dnevi Steklarni Rogaška črtala dolg v višini 7,6 milijona tolarjev.
Steklarna Rogaška je namreč že januarja na občino naslovila prošnjo za oprostitev oziroma odlog plačila nado-i mestila za stavbno zemljišče, kar ji je občinski svet zdaj ugodil. Steklarni ne bo treba plačati 7,6 milijona tolarjev] nadomestila za gospodarsko jedro, izvzeti pa so njeni turistični objekti in stanovanja. Družba bi morala sicer letos za stavbna zemljišča plačati 15,2 milijonov tolarjev, preo-i stanek dolga pa bo smela poravnati v drugi polovici leta. V občinski stavbi pravijo, da je to precejšnja žrtev, saj so se i letos odločili za vrsto naložb, k odločitvi pa jih je vodila dejstvo, da je družbi pomoč namenila tudi država. |
V zreškem Cometu že ód 1. aprila stavka okoli 150 delavcev oziroma slaba petina vseh zaposlenih. Stavkajo člani sindikata KNSS Neodvisnost, ki zahtevajo višje plače v najnižjih tarifnih razredih ali pa povišanje neto plač za 30.000 tolarjev, vendar le za svoje. Ostala dva sindikata v stavki ne sodelujeta. Upra~ va in predstavniki stavkajočih so se doslej sestali vsaj dvakrat dnevno, a so bila vsa pogajanja neuspešna. Proizvodnja v podjetju sicer poteka, ponekod pa je tako motena, da po ocenah uprave vsak dan nastane za dobrih 10 milijonov tolarjev škode. Stavkajoči so doslej »požrli« že skoraj vso lansko božićnico.
Od prvotnih petih zahtev, povezanih s plačami, zaposlovanjem za določen čas, sindikalnim delovanjem, pravicami na delovnem mestu in dodatkom za neugodne vplive na delovnem mestu, so se pogajanja med vodstvom podjetja in predstavniki stavkajočih skrčila le na zahtevo po zvišanju plač. Deležni naj bi ga bili v tistih tarifnih razredih, ki ne dosegajo zakonsko določene minimalne plače 111.484 tolarjev bruto.
Čeprav so se pogajalci vsak dan sestali dvakrat, se do včeraj njihova stališča niso približala niti za milimeter. V sindikatu KNSS Neodvisnost, ki ga v stavki vodi predsednik podravskega odbora Milan Mesarič, sicer profesional-
ni sindikalist iz Impola, v vseh minulih dneh niso ponudili nobene rešitve za izhod iz nastalih razmer. Prve dni so svoje zahteve podkrepili s sicer neuresničenimi grožnjami, da upravi ne bodo dovolili vstopa v tovarno, kasneje pa so sestavili listo »nezaželenih«, na kateri sta se poleg predsednika uprave Marjana Lorgerja znašla še poslovni sekretar Zdravko Ivačič in direktorica splošno-ka-drovskega sektorja Marjeta Hedl.
V torek je uprava Cometa, ki jo je na izredni seji pod-
prl tudi nadzorni svet, pogajalski skupini stavkovnega odbora znova ustno in pisno predlagala, naj stavko nemudoma prekliče. Nov plačni sistem, ki so ga pripravili v podjetju, bo namreč vsem zaposlenim zvišal plače v povprečju za skoraj pet odstotkov in bo omogočal večja napredovanja kot doslej. Plačilna lestvica se bo začela s količnikom 1,103 (zdaj 1,00), dejanska najnižja razporeditev pa bo 1,216 (zdaj 1,16). Za zvišanje plač bodo v podjetju vsak mesec namenili dodatnih 5,5 milijona tolarjev.
»Prekinitev stavke bo omogočila tudi nadaljevanje pogajanj o panožni kolektivni pogodbi, ki so zastala zaradi dogodkov Cometu, kjer lahko v kratkem pričakujemo enoten dvig plač vsem zaposlenim za 5.000 tolarjev in še najmanj dva ali tri tisočake na' račun rasti produktivnosti. Takšen dvig plač bo sicer poslabšal naše poslovne možností, a bo uprava vse dogovore spoštovala in jih takoj uresničila,« je obljubil Lorger.
Stavka je po mnenju uprave interesna in na meji zako-
Okoli 150 delavcev, članov sindikata KNSS Neodvisnost, vztraja na tovarniškem dvorišču že od minulega četrtka.
Lenič odstavil Mimika
Mešano o Lahovniku
Predsednik vlade Anton Rop je prejšnji teden za novega ministra za gospodarstvo predlagal Mateja Lahovnika. Kaj menijo o kandidaturi 32-letnega doktorja ekonomskih znanosti, doma iz Velenja, smo vprašali znane direktorje na Celjskem.
Anton Turnšek, direktor Pivovarne Laško: »Menim, da je izbira kandidata za mesto gospodarskega ministra utemeljena in upravičena. Matej Lahovnik se je v zadnjih
letih izkazal kot strokovnjak in poznavalec tako domačih kot tudi tujih gospodarskih razmer. Večkrat je dokazal, da je sposoben prepoznati potrebe slovenskega gospodarstva in verjamem, da jih bo sedaj kot minister uspešno usklajeval z razvojnimi strategijami Slovenije. Vsekakor se veselimo sodelovanja z njim.«
Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša: »O Mateju Lahovniku ne morem povedati nič, ker ga ne poznam, mislim pa, da bo deloval po
že določenih smernicah, saj v tako kratkem obdobju ne bo mogel ničesar spremeniti. Sicer pa kaj velikega tudi ne bo mogel narediti, saj se bodo v naslednjih mesecih vsi ukvarjali predvsem z volitva-
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia: »Poslovanje našega podjetja že doslej ni bilo odvisno od dela gospodarskega ministrstva, kar je prav, zato tudi nov minister na nas ne bo imel nobenega vpliva. Še naprej bo-
mo odvisni samo od svojilf rok, kar je tudi prav.« • I Hugo Bosio, direktor in lastnik podjetja Bosio: »Matej Lahovnik je sicer dobil veliko pozitivnih ocen, vendi ne vem, kako bo lahko s svojo mladostjo avtoritativno w dil ministrstvo. PričakovJ sem, da bo Teo Petrin zamenjal Peter Kraljič, ki bi kol človek, ki zna na Slovenijo gledati tudi od zunaj* lahko za naše gospodarstvo naredil zelo veliko.«
JI, foto: GK
Ivan Mirnik od prejšnjega petka ni več direktor celjske enote Zavarovalnice Triglav. Zamenjal ga je Andrej Fijavž, njegov dolgoletni namestnik.
Kot so pojasnili v Zavarovalnici Triglav, sodi zamenjava Ivana Mimika in direktorjev še treh drugih območnih enot v okvir organizacijskih sprememb, ki so jim sledile tudi kadrovske. Mirnik je celjsko enoto vodil skoraj 15 let. Ko se je začelo šušljati, da novi predsednik uprave zavarovalnice Andrej Lenič pripravlja zamenjave nekaterih direktorjev, je bil presenečen ob možnosti, da je med njimi tudi njegovo ime. Kaj zdaj pravi o svoji odstavitvi, nam ni uspelo izvedeti, ker je na dopustu. So nam pa njegovi sodelavci povedali, da bo odslej svetovalec uprave, ali bo njegovo delovno mesto v Ljubljani, pa se še niso dogovorili.
Andrej Fijavž dela v Zavarovalnici Triglav od leta 1989. Ker je bil že doslej vrsto let med najodgovornejšimi v enoti in je sodeloval tudi pri kadrovanju, kakšnih
Hugo Bosio
Novi direktor celjske enote Zavarovalnice Triglav Andrej Fijavž
velikih sprememb ne napoveduje. »Z mojim prihodom se med zaposlenimi ne bo zgodilo nič revolucionarnega. Sicer pa smo vsi na prepihu in o tem ali bomo ostali ali ne, bodo odločali samo naši rezultati,« pravi Fijavž.
Celjska enota Zavarovalnice Triglav, ki zaposluje 300 ljudi, je po območju, ki ga pokriva, največja v Sloveniji, po prometu pa se uvršča na 2. mesto, takoj za ljubljansko enoto.
JI, foto: GK
J
j^tol] IKIMIťtI MljlHijSim
vkusem
GOSPODARSTVO
Nivo rešuje ekološke težave Niša
Celjani bodo v Srbiji sanirali deponijo in gradili čistilno napravo - V petih za skoraj 2,5-krat več prihodkov
Celjsko podjetje Nivo se je po dobrem desetletju »pre-gora« spet podalo na območje bivše Jugoslavije. V tretjem največjem srbskem mestu, bo sodelova-jpri reševanju okoljevars-renih vprašanj. Pismo o nameri so že podpisali, vrednost projekta, ki je zelo zah-sven in bo potekal v več fa-jah, pa še ni določena. Trenutno še izdelujejo investi-djski program, imenovati ia morajo tudi izvedenske kupine za posamezna po-Iročja.
V Nišu bodo v prvi fazi so-lelovali pri sanaciji deponije tdpadkov. Pripravili bodo tehnološko dokumentacijo ter po-nagal pri zagotavljanju potreb-
nih sredstev in tudi pri izvedbi, v katero se bodo poleg slovenskih in srbskih podjetij vključili tudi izbrani tehnološki partnerji iz evropskih držav. Sanaciji deponije bodo sledili še drugi projekti - od gradnje čistilnih naprav in urejanja vodotokov do sanacije plazov. V Nivoju pričakujejo, da jim bo posel v Nišu, ki je njihov prvi na območju Jugoslavije po osamosvojitvi Slovenije, odprl vrata še na beograjski trg. Zaradi uspešnega dela v preteklosti, ko so bili na jugoslovanskem trgu znani predvsem po izvajanju najrazličnejših vodnogospodarskih del, so se že vključili v podoben projekt tudi v Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Univerzalci, usmerjeni v ekologijo
Kljub težnjam po čim večjem prodoru na jug pa v Nivoju, ki zaposluje preko tristo ljudi, ne zanemarjajo slovenskega trga, na katerem še vedno ustvarijo večino prihodkov. V zadnjih letih so prerasli v univerzalno gradbeno podjetje, ki se vse bolj usmerja v gradnjo čistilnih naprav in drugih ekoloških objektov. Ta čas sodelujejo pri večih projektih, med pomembnejše, ki so jih že dokončali ali se še izvajajo, pa uvrščajo industrijsko či-
stilno napravo v podjetju Paloma, čistilni napravi v Lukovici in Škofji vasi ter gradnjo proizvodnih hal v Alposu in stanovanjskih stolpičev v Izoli. Čistilno napravo, za katero trenutno pripravljajo projekt, bodo gradili tudi na Vranskem, ves čas pa sodelujejo tudi pri izvajanju avtocestnega programa.
V Nivoju so v zadnjih petih letih (ves ta čas vodi podjetje Danilo Senič) zabeležili izjemno rast. Leta 1999 so ustvarili 2,8 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, lani pa so realizacijo povečali že na preko 6 milijard tolar-
jev.
JANJA INTIHAR
Z banko na olimpijske igre
Da bi se čim bolj približali potre->am svojih strank, so v Banki Celje ristveno spremenili ponudbo posojil ta osebno potrošnjo. Že od sredine marca ponujajo posojila za nakup avtomobilov po izjemno ugodni nominalni obrestni meri, z aprilom pa so ivedli še nekaj drugih novosti.
Pri njih je mogoče najeti posojilo brez lokazila o namenski porabi tudi na de-et let in ne le na sedem, kot je veljalo loslej, znesek pa enostavno nakažejo ka transakcijski račun posojilojemal-
ca. Za študente, ki nameravajo študij nadaljevati v tujini, je na voljo kratkoročno posojilo po zelo ugodni obrestni meri in z minimalnimi stroški odobritve, ugodna namenska posojila pa so pripravili tudi za tiste, ki bi si radi ogledali poletne olimpijske igre v Atenah.
Ker naj bi se sredi leta, ko se bo iztekla prva varčevalna shema, povišale cene nepremičnin, so se v Banki Celje odločili, da bodo varčevalcem iz Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme odo-
Banka Celje bo v kratkem podpisala pogodbo o najemu 60 milijonov evrov sindiciranega posojila. Namenjen bo splošnemu financiranju banke in širjenju poslovanja s podjetji.
brili najem posojila že zdaj. Tisti, ki v okviru sheme varčuje pri njih za obdobje petih let po prvem, drugem ali tretjem razpisu, lahko torej posojilo najame predčasno.
JI
Marjan Osole, 80-letnik
Dolgoletni uspešni direktor zreškega Uniorja Marian Osole je nedavno praznoval 80. rojstni dan.
f Nekdanji sodelovalci in frijatelji, na čelu z zreškim «lpanom Jožetom Koširjem, 50 ga ob visokem jubileju obiskali na njegovem vikendu v Pulju. To je bila priložnost & pogovor o časih razcveta gospodarstva, še posebej pa r°jstva turizma na Zreškem, 23 kar ima Marjan Osole ne-jjeljive zasluge. Zaradi veli-*ega prispevka pri izgradnj je Marjan Osole častni °bčan Zreč in častni meščan "testa Zreče.	MBP
Gramat spet uspešen
Delničarji celjskega podjetja Ingrad Gramat, ki je v večinski, skoraj 75-odstotni lasti Ingrad Koncema, so na zadnji skupščini sklenili, da dobička tudi letos ne bodo delili.
Zaradi reorganizacije in konsolidacije sistema Ingrad so v Gramatu prejšnji teden opravili sejo skupščine za leti 2002 in 2003. Za obe leti so podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter sklenili, da bodo bilančni dobiček za leto 2002, ki znaša 30,4 milijona tolarjev, in lanski bilančni dobiček v višini 45,5 milijona tolaijev prenesli v naslednje poslovno leto.
Lani so v Gramatu ustvarili 964 milijonov tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za dobrih 40 odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa je znašal 15,8 milijona tolarjev. Kot je povedal direktor Gregor Jan, so v zadnjih treh letih prihodke skoraj podvojili, s tem da
INGRAD GRAMAT
15.8
18.0
2001
2004
(napoved)
2002 2003
j čisti prihodki od prodaje (mio sit) čisti dobiček (mio sit)	Vir: Ingrad Gramat
V Ingrad Gramatu so v zadnjih treh letih ob enakem številu zaposlenih čiste prihodke iz prodaje skoraj podvojili.
v Gramatu, ki je najbolj uspešna hčerinska družba v okviru koncema, obnoviti vse
se število zaposlenih v tem času ni povečalo. Za letos so pri napovedih nekoliko previdni, saj načrtujejo le 10-odstotno rast prihodkov in okrog 18 milijonov tolarjev čistega dobička. Do leta 2006 nameravajo
zmogljivosti, prihodki od prodaje pa naj bi se povečali kar na 1,5 milijarde tolarjev.
Cetis in Etoi bosta delila dobiček
Delničarji Cetisa bodo letos dobili 770 tolarjev bruto dividende na delnico, dividende v Etolu pa bodo znašale 1.220 tolarjev bruto in bodo od lanskih višje za desetino.
V Cetisu, kjer bodo sejo skupščine imeli v začetku junija, bodo za dividende namenili 154 milijonov tolarjev bilančnega dobička, v Etolu pa bodo med delničarje razdelili 277,7 milijona tolarjev bilančnega dobička, ki sicer v celoti znaša nekaj več kot 1,2 milijarde tolarjev. Za nagrade dvema članoma uprave in šestim članom nadzornega sveta pa bodo letos namenili blizu 50 milijonov tolarjev.	JI
Britanci prihajajo!
S koncem meseca marca so objavljeni vsi računovodski izkazi podjetij, uvrščenih v borzno kotacijo Ljubljanske borze. Nekaj najpomembnejših informacij: Sa-lus (SALR) je lani ustvaril 21,4-, Delo (DPRG) 16,2-, skupina Krka (KRKG) pa 11,5-odstotno donosnost kapitala. Salus in Delo sta lani povečala čisti dobiček, medtem ko ga je Krka zmanjšala. Najbolj je zrasel čisti dobiček Pivovarni Laško (PILR), in sicer za 48,4 odstotka. Največjo rast prodaje in sicer 21,43 odstotka, pa je dosegel Etol (ETOG).
Izmed omenjenih podjetij je zagotovo najpomembnejša novomeška farmacevtska skupina, ki je s približno štiri odstotke manjšim čistim dobičkom razočarala delničarje. Lani je ustvarila 11,5-odstotni donos na kapital. Prihodki od prodaje so se povečali na 96 milijard tolarjev, za 9,5 odstotka. Od tega so bile dobre tri četrtine ustvarjene na tujih trgih. Krka pod vodstvom Miloša Kovačiča letos načrtuje rast prihodkov od prodaje in tudi dobička. Krkini delničarji so bili v preteklem letu dokaj zadovoljni, saj je delnica podjetja v celotnem obdobju 2003 narasla za 23,2 odstotka. Samo v letošnjem prvem četrtletju je zrasla za presenetljivih 24,2 odstotka, tako da se delničarjem Krke obeta razgibano nadaljevanje leta. Krkine delnice so v tednu do petka zabeležile ob prometu 1.657 milijonov SIT kar 3,68-odstotni padec.
Pregled tečajev med 30. it
iti In 5. aprilom 20114
Enotni tečaj Promet v SIT
1,281.000
-1,07
Od torka do ponedeljka je indeks SBI20 ob nihanju zabeležil 0,43-odstotni padec. Najprometnejša je bila delnica Krke. Na prostem trgu je največji aplikativni posel, vreden 1,2 milijarde tolarjev, speljala NLB z delnicami holdinga Maksima (MAHR). Lastnika je zamenjalo 800 tisoč delnic ali 12,5 odstotka izdaje pri tečaju 1.500 tolarjev, ki je za 28,4 odstotkov višji od ponedeljkovega enotnega. Izmed pomembnejših delnic redne kotacije je treba omeniti rast Radenske (RARG) za 2,03 in Žita (ZTOG) za 1,37 odstotka. Pri Žitu je treba omeniti, da gre verjetno le za nihanje, ki je že nekaj časa značilnost teh delnice.
Indeksi med 30. marcem in 5. aprilom 2004
Zelo zanimivo je ponovno na Primorskem. Družba Istra-benz (ITBG) je v ponedeljek postala lastnica 16.986 delnic Droge (DRPG), kar pomeni 6,01 odstotka vseh njenih delnic. S tem je Istrabenz imetnik kvalificiranega deleža Dro-ginih delnic. V sredo je Istrabenz kupil dodatni sveženj 4.004 delnic Droge, po ceni 102.000 SIT, kar se ujema z deležem ID-a Infond (IF1R). Po neuradnih informacijah naj bi imel Istrabenz v Drogi zdaj skoraj 7,5 odstotka kapitala, v torek pa je postal tudi 5,52-odstotni lastnik Kolinske (KOLR), največje lastnice Droge. Tako je Istrabenz nepričakovano prevzel pobudo pri povezovanju slovenske živilske industrije.
Mesec dni pred prvim poletom na Brnik naj bi Easyjet prodal že okoli 20.000 vozovnic, hoteli v Ljubljani in na Bledu so za maj in junij že dobro zasedeni, del tega gre pripisati tudi Easyjetu. Kar 87,9 odstotka vseh potnikov je Britancev, ki naj bi po ocenah Easyjeta v povprečju ostali v Sloveniji 3,5 dneva.
mag. ROMAN JERAS ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
roman.jeras@ilirika.si
95,9 100,3
Študentsko dvovladje
Nadaljevanje zmede v KŠCR-ju - Dvojne petkove študentske volitve - Celjski klub s sedežem v Ljubljani? i
Klub študentov celjske regije (KŠCR) so minuli petek doletele kar dvojne volitve. Prve so se zgodile na občnem zboru v Celjskem domu, ki ga je sklicala Iniciativna skupina KŠCR-ja na podlagi več kot tretjine podpisov članov. Druge volitve so bile v Golovcu, v hali B, sklical jih je Samo Lazar. Ta je bil izvoljen v prostorih bivšega Art kina Metropol 3. marca 2004.
t
«
Luka Lukman
V Celjskem domu se je začelo zapletati že ob samem vstopu vanj. Malce pred začetkom občnega zbora ob 19. uri je bila pred Celjskim domom velika množica mladih, ki vanj ni več mogla. Nekateri menijo, da so jim bile s tem kršene človekove pravice, s čimer se lahko obrnejo na Matjaža Hanžka. Organizatorji pa so povedali, da je bilo tako na vabilih, ki so jih dobili vsi tisti, ki so bili v bazi podatkov, kot tudi v medijih objavljeno, da bodo spuščali v dvorano le točno do 19. ure in to le tiste, ki so v bazi podatkov. Pripomniti pa je treba, da je bila baza podatkov stara, saj do nove baze iniciativna skupina ni mogla priti (o bojih za bazo podatkov smo že poročali). Vsi tisti, ki morda niso bili v bazi, pa so se lahko do 18.30 ure včlanili v klub in tako prišli na volitve.
Kljub temu nekateri vztrajajo pri trditvah, da so pred Celjskim domom izredno grdo ravnali z njimi. Varnostniki podjetja G7 naj bi jih odrivali s stopnic, da ne bi
Elvis Cvikl
prišli v dvorano. Eden od študentov, Matej Marič, je po elektronski pošti poslal sporočilo, da v dvorano ni mogel vstopiti, »ker mi je to preprečevalo 10 varnostnikov, ki so nas metali po stopnicah kot živali.« Na vprašanje, če so udeleženci poklicali policijo, saj takšno nasilje ne sme biti nekaznovano, pa je eden od sogovornikov dejal, da tako hudo tudi ni bilo.
Celjski klub v Ljubljani?
Množica pred Celjskim domom je skandirala Luka, Luka. Šlo je za Luko Lukma-na, ki naj bi bil protikandidat na volitvah. Pravi, da je
oddal kandidaturo pravočasno, dobil je celo povratnico, ki jo je novinarjem vztrajno kazal. Iniciativna skupina pa je dejala, da kandidature v Mladinskem centru Celje (MCC), kjer so jih zbirali, niso dobili. Preverili smo na Pošti Slovenija, kjer so nam povedali, da je bila omenjena pošiljka vročena 26. marca, sprejel pa jo je pooblaščenec poštnega predala št. 148, katerega uporabnik pa ni MCC, ampak KŠCR. Podpis na povratnici je, kot so nam sporočili s Pošte Slovenija, podpis pooblaščenca KŠCR-ja.
Po volitvah so se vrstili klici vpletenih v zadeve in opozorila, kako naj novinarji opravljamo svoje delo. Da moramo biti nepristranski in objektivni in da moramo napisati, kako je bila študentom kratena pravica. Poklical nas je tudi Vojko, študent 1. letnika Ekonomsko-poslov-ne fakultete v Mariboru, ki nam je poleg prej naštetega povedal tudi, da je naredil računovodstvo z 10. In to v prvem poskusu.
V Celjskem domu se je tako občni zbor začel brez prisotnosti Luke Lukmana in približno 400 mladih, ki so stali zunaj. Takoj po začetku občnega zbora je dvorano protestno zapustila sku-
Množica pred Celjskim domom in »nasilni« varnostniki
pina študentov pod vodstvom Danijela Kocipra. Kociper pravi, da so s tem hoteli pokazati solidarnost do vseh tistih, ki niso smeli v dvorano.
In so šli. Šli pa so na občni zbor v Golovec. Tam se je zbrala množica mladih, ki je ob pivu, hrani in glasni glasbi izbirala svoje predstavnike. S 528 glasovi »za« so izbrali študenta ekonomije Luko Lukmana. Vprašanje pa je, koliko so lahko te volitve veljavne. Študenti so bili (spet) obveščeni le preko oglasne deske, volitve pa je skli-
cal Samo Lazar. Ta naj bi bil za predsednika kluba izvoljen na volitvah 3. marca. Vendar Samo Lazar ni bil nikoli vpisan kot predsednik kluba v register društev na Upravni enoti (UE) Celje. In 'kako lahko potem skliče občni zbor? Ob tem, da je tudi legalnost marčevskih volitev vprašljiva.
Medtem so v Celjskem domu pod nadzorom predstavnikov Varnostnega sveta Zveze Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) izvolili za predsednika študenta kemije in kemijske tehnologije Elvi-
sa Cvikla. Prav danes se h varnostni svet sestal in pd dal tudi izjavo glede obeh voij litev. Resnično težka naloj ga sedaj čaka UE, ki bo moj rala odločiti, kdo je pre« sednik KŠCR-ja. Luka Lula man, ki trdi, da je predjedi nik, je že naredil prvo pota zo. Na občnem zboru v G» lovcu naj bi namreč spreje* li sklep, da se sedež klubi prestavi v Ljubljano na Kol nikovo 5. »UE Celje je pre več pristranska,« je kot raz log za to navedel Lukman.
ŠPELA OSE1 Foto: ALEKS ŠTERf
Pijani in hitri cestni morilci
Poškodbe v prometu so glavni vzrok za umiranje mlajših ljudi spočiti, vidni, strpni in pripeti
V prometu bodimo trezni,
Vsakič, ko sedemo v avtomobil, na kolo ali samo stopimo na cesto, tvegamo. Tvegamo, da se bomo pridružili množici poškodovanih v prometu, tvegamo, da se bo na cesti končala naša življenjska pot. Prevečkrat zaradi nespameti in brezobzirnosti drugih. Tistih, ki vozijo prehitro, ki so pregloboko pogledali v kozarec, ki...
Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga 7. aprila obeležijo po vsem svetu, je bil zato usmerjen v prometno varnost in preprečevanje poš-
kodb v prometu. V Sloveniji ga je pospremilo geslo »Prometna varnost ni naključje«, na Celjskem pa so pozornost usmerili predvsem na mlade udeležence v prometu.
Na Srednji zdravstveni šoli v Celju so včeraj pripravili okroglo mizo o pomenu vrednot v cestnem prometu, 14. aprila pa bosta še okrogli mizi Prometna varnost in vrednote ter Prometna varnost ni naključje.
V Sloveniji in tudi v celjski regiji so poškodbe, pov-
zročene v prometu, glavni vzrok umrljivosti otrok, mladostnikov in odraslih do 45. leta starosti. Lani je na slovenskih cestah umrlo 242 ljudi, med njimi je bilo 11 otrok in mladostnikov. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje od leta 1999 do leta 2002, v celjski regiji zaradi poškodb v prometu umrlo 200 ljudi. Med umrlimi je bilo 27 otrok in mladostnikov.
Poglobitev v problem prometne varnosti je torej še kako potrebna. Na celjskem območju bo za to poskrbel
Mestna občina Celje, projektna pisarna Celje - zdravo mesto, celjska policijska postaja ter postaja prometne policije so 7. aprila v Narodnem domu pripravili predavanje za otroke na temo Prometna varnost ni naključje. V projektni pisarni je do konca tedna na ogled tudi razstava o prometni varnosti.
Skupščina Enga spet neuspešna
1\idi torkova skupščina gornjegrajskega podjetja En-go, ki v kraju skrbi za sistem daljinskega ogrevanja z biomaso, je minila brez zaključka.
Kot je znano, je Engo v večinski lasti gornjegrajske občine, podjetje Smreka pa je njegov četrtinski lastnik. Engo vodi gornjegrajski župan Toni Rifelj, med njim in direktorjem Smreke Brunom Zagodetom pa je v zadnjem času prišlo do več nesoglasij, ki so pripeljale že tako daleč, da se lahko obe podjetji znajdeta v stečaju. Po več sklicanih skupščinah podjetja Engo, ki so odpadle zaradi različnih vzrokov, je torkovo zminiral direktor Smreke Zagode. Dokazoval je njeno nelegitimnost, češ da ni sklicana skladno s
pogodbo o ustanovitvi družbe ter da ni bil predlagan dogovorjeni dnevni red. Zagode je v imenu Smreke ponudil, da bi na skupščini glasovali le o imenovanju članov nadzornega sveta in odgovornosti direktorja, torej župana Riflja, za nastalo situacijo. Ostali družbeniki predloga sicer niso podprli, se je pa z Zagodetom strinjal tudi odvetnik občine Gornji Grad.
Ob tem je Zagode povedal, da je Smreka s tožbo zahtevala sodni izstop iz Enga ter predlagal, da bi v izogib sodnim stroškom Smreka iz družbeniškega razmerja sporazumno izstopila. Kakšni bodo nadaljnji postopki, po torkovi neuspešni skupščini še ni bilo znano.	US
Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Združenjem šoferjev in avtomeha-nikov, policijo in Splošno bolnišnico Celje. Osrednja preventivna prireditev, ki bo 15. aprila na Poslovno komercialni šoli v Celju pod naslovom Nihče ni odveč, bo namenjena mladostnikom, torej bodočim voznikom.
Najbolj ogroženi udeleženci v prometu so pešci in kolesarji. Na Celjskem jih od leta 1999 do leta 2002 umrlo 57.
»Z upoštevanjem osnovnih pravil o zagotavljanju varnosti - s tem, da smo v prometu trezni, spočiti, vidni, strpni in pripeti - lahko preprečimo številne poškodbe in prezgodnje smrti. Obenem pa moramo na različnih de-
lovnih področjih zagotavlja ključne pogoje za prometni varnost, od izboljšanja cest; nih površin do ustrezne zakonodaje in preventivnih akcij ter iniciativ civilne družbe,« jè povedala Nuša Konec Juričič, dr.med.,predstojni' ca oddelka za socialno me-1 dicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. j MILENA B. POKLIČ
Lani se je na območju Policijske uprave Celje zgodilo 5.499 prometnik nezgod, v katere je bil" vpletenih več kot 10 tisoč ljudi. Zaradi hudih poškodb je na cestah umrlo 29 ljudi, 189 jih je bilo hud« poškodovanih, preko 2 tisoč lažje. Vsak deseti povzročitelj nezgode je bil vinjen, neprilagojena hitrost pa je bila vzrok za vsak" peto prometno nezgodo-
Mladi poveljnik
Poveljnik pri dvajsetih - »Gasilci so še vedno popularni!«
NASI GASILCI
26-letni David Krk je gasilec že 20 let, zadnjih šest let pa v PGD Andraž deluje kot poveljnik.
David Krk je zagotovo eden najmlajših poveljnikov. Star je namreč 26 let in je že šest let poveljnik PGD Andraž pri Polzeli. Ostaja skromen, kljub uspehom, kot je bil lanski, ko je mladinke popeljal do zmage na gasilski olimpiadi v Avstriji.
David je postal gasilec že v 1. razredu osnovne šole, saj kot pravi, je to v Andražu navada. »Mislim, da je pri nas-še vedno popularno biti gasilec. Od 50 učencev od 1. do 4. razreda, ki živijo v Andražu, jih tako mogoče le pet ni v gasilskem društvu,« s ponosom pove David. TUdi sicer ima društvo zelo veliko članov. Trenutno je 33 operativnih članov, čeprav bi jih bilo po kategorizaciji dovolj le 15. Davidova naloga pri vsem tem je, da so gasilci dobro pripravljeni. V hecu (v katerem je tudi kar veliko resnice) pove: »Naloga predsednika je, da v društvo prinese denar, jaz pa ga zapravim.«
Govorijo dejanja
David je bolj redkobeseden, je pa človek dejanj, kar kažejo tudi uspehi društva. Kot - št. 14 - a
smo že omenili, so mladinke pod njegovim vodstvom osvojile 1. mesto na gasilski olimpiadi v Avstriji. Za ta uspeh so zelo veliko trenirah, saj so s pripravami začeli že novembra, olimpiada pa je bila šele junija. David pravi, da je treba v mlade veliko vlagati in njegova želja za prihodnost društva je prav to, da bi imeli usposobljen kader: »Pa seveda nekje v prihodnosti tudi novo cisterno, ko bo naše društvo prišlo na vrsto.«
David je sicer zaposlen v komunalnem podjetju v Velenju, tako da mu ob inten zivnem delu v društvu za za sebno življenje ostaja bolj malo časa. Vendar mu tega ni žal: »Kdor se ni pripravljen odreči svojemu prostemu času, nima pri gasilcih kaj iskati.« Sam se je za gasilce navdušil tako kot večina ostalih, ki jih z društvom seznanijo kar gasilci sami na šolskih predstavitvah. Gasilsko društvo pa je poleg športnega in kulturnega društva glavna gonilna sila dogajanja v Andražu. Čeprav je David gasilec že 20 let in je spoznal veliko dobrih gasilcev, posebnega gasilskega vzornika nima: »Spoštujem vsakega, ki je v
Za »naj« desetino
Ivan Buser, PGD Ponikva (187)
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (172)
Mirko Lešar, PGD Lopata (161)
Jože Gajšek, PGD Lokarje (153)
Olga Lešar, PGD Lopata (148)
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (115)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (97)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (77)
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (65)
David Krk, PGD Andraž (55)
Glasujte za gasilca, ki bi po vaše sodil med prvih deset. Med bralci vsak teden izžrebamo nagrajenca, ki prejme hišno darilo NT&RC. Na oglasnem oddelku naše hiše tokrat čaka Roziko Jevšenak, Spodnje Grušovlje 16, Šempe-
I	NASI GASILCI
I Glasujem za:.....................
I Stanuje: ...........................
I	Aktiven v gasilskem društvu:
i .......................................
j Moje ime in naslpv: ............
gasilski organizaciji. Vsi ti ljudje so namreč vedno pripravljeni pomagati tistim, ki jim je pomoč potrebna.«
Kot poveljnik resnično živi z društvom. Prav zato tudi tistih nekaj minut prostega časa preživi s prijatelji kar v gasilskem domu oziroma njegovi bližini, kjer igrajo ko-
šarko in nogomet. Tudi telesna pripravljenost je namreč za gasilce zelo pomembna. Počasi pa razmišlja tudi že o družini: »Bo treba tudi tu kaj urediti, čeprav >zarinkano< še ni nič,« in kljub pomanjkanju časa dodaja: »Za to si bomo pa že vzeli čas.«
ŠPELA OSET
Anica in Ivan Zagradišnik z Ljubnega cenita zbrane predmete
V zbirki pri Zagradišnikovih se najde tudi posoda, primerna za předvelikonoční čas. Anica in Ivan sta pokazala »trilo«, namenjeno za peko potice v času, ko je za mizo sedlo tudi po 20 ljudi. Skledo na desni so uporabljali za kislo mleko.
»la zbiratelja, doma pri gradišnikovih na Ljub-îas je opozorilo primo pisemce Mihaele Pod-ižnik, in strinjamo se z o, da imata Anica in Ivan gradišnik veliko pokaza-
Obiskovalce vrstne hiše na inezovem polju že ob vho-i pozdravi ljubenska poseb->st, »potica« oziroma buta-obliki kozolca, ki jo je k »deljskemu blagoslovu v mo cerkev odnesel sin. T\idi okolici hiše je več ostan-)v nekdanjih potic, vse pa ičajo, da so bile izdelane s av posebno ljubeznijo. Kot iri ptičje hišice, ki lepo trašene vabijo na ptičjo po-dino.
'Zagradišnikova sta namreč
E" v posebne vrste zbirate-»Stare predmete sva zbi-I pred leti, ko jih je bilo Ječ na voljo oziroma so na
okoliških kmetijah komaj čakali, da se jih znebijo. Danes je drugače. Verjetno so zdaj ljudje bolj osveščeni, kakšno vrednost predstavljajo pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali v kuhinji in za delo. Tako se dogaja, da postavijo tudi nerazumno ceno,« je pripovedovala zgovorna Anica, Ivan pa je njenim razmišljanjem večkrat prikimal in dodal, da se kakšen uporaben predmet za pošten denar ali zamenjavo še vedno najde. »Nikoli nisva bila zbiratelja zato, da bi naprej >kšef-tala< ali s starinami služila denar. Teh stvari preprosto nisem mogel zavreči,« je zatrdil Ivan.
Vrč za kraljeve noge
Tako so prijetni opremi v Zagradišnikovi hiši dodani stari predmeti, od ur, loncev
za vodo ali mast, likalnikov, skled in drugih pripomočkov v črnih kuhinjah do čisto posebne starinsko opremljene podstrešne sobe, kjer hranijo omare, kovčke, skrinje, šivalni stroj ... V zbirki imata vrč in skledo za vodo, v kateri si je menda še kralj umival noge.
Podobnih zgodb o starinah, njihovi uporabi in po-
menu vesta Anica in Ivan še več. Skoraj vsa hiša po svoje pripoveduje zgodbo o preteklosti, nekdanjih navadah z ljubenskih kmetij in življenju. Anica je domačinka, Ivan je na Ljubno prišel iz Gornjega Grada, oba pa neskončno cenita preteklost. »K nam so že prihajali kupci tovrstnih predmetov, vendar bi nama morala res trda presti,
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavih še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Mihaela Podkrižnik z Ljubnega, ki dobi darilo na oglasnem oddelku.
da bi karkoli dala od doma,« je povedal Ivan, Anica pa je dodala, kako sta našla največ predmetov: »Z možem sva šla v gobe. Sredi gozda pa sva v nekem plazu zagledala ogromno starih predmetov, nekaj uničenih, večino pa potrebnih poštenega popravila. Na gobe sva kar pozabila. Takrat je bilo več energije, pa mlada sva bila. Veselje za zbiranje je seveda ostalo, vendar ne za vsako ceno. Zdaj bomo bolj skrbeli, da bomo ohranili predmete in stvari, ki jih imamo kot svojevrsten spomin za prihodnje rodove.«
Predmete, ki sta jih zbrala, sta temeljito umila, Ivan se je lotil popravil in premazov, poskrbela sta za posli-kave in skrbno uredila svojevrstno razstavo, ki jo rada pokažeta obiskovalcem. »Kar veliko sva vložila v obnovo.
urejanje in nenazadnje brisanje prahu,« je v šali dodala Anica. Zbiralca z Ljubnega se odlikujeta tudi zato, ker sta se z optimizmom spoprijemala z življenjem - Anica je bila po zaposlitvi v Titanu in slabše plačani v Iskri osem let brez dela, zdaj je upokojena, Ivan pa je zaposlen v ljubenskem Kovinarstvu. Torej sta do zbirke prišla z nizkimi dohodki, ob tem gradila hišo, vse to pa opravila brez avtomobila: »Mogoče na svet gledava drugače oziroma ceniva drugačne vrednote. Avto je svoje vrste strošek, zbirka, ki sva jo uredila, pa je trajna,« je pripomnil Ivan in omenil, da komaj čaka »penzije«, saj ima, pa čeprav samouk, še veliko postoriti. Anica pa je z veseljem dodala, da je zdaj lažje, ker ju po opravkih zapeljeta otroka.
URŠKA SELIŠNIK
NENAVADNI ZBIRATELJI
Hiša, ki pripoveduje o preteklosti
L
INFORMACIJE
Cvetoči krediti za osebno potrošnjo
■■■PMHBB
SUKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
EVROPSKE UNIJE
Kako slovensko bomo jedli
S prostim pretokom blaga bomo morali postati tudi bolj pozorni na kakovost hrane, ki bo veliko lažje prihajala v Slovenijo, prehrambena industrija pa bo morala vzdrževati visoko tehnološko opremljenost in usposobljenost ljudi.
Po besedah Mire Zupanc-Kos s kmetijskega ministrstva je naša prehrambena industrija na vstop v EU dobro pripravljena, izjema so le manjši obrati. Kljub temu pa bi bilo dobro, ko bi se posamezna podjetja med sabo bolj povezovala, saj bi to prineslo nižje proizvodne stroške in konkurenčnost s tujimi velikimi podjetji bi bila veliko večja.
TUdi naš pravni red je na področju prehrane večinoma že usklajen s pravnim redom EU. Čeprav veliko pravil še vedno ostaja na plečih zakonodaj posameznih držav članic. Tako so na primer tehnične zahteve glede prostorov v gostinskem lokalu (velikost kuhinje, restavracije, stranišč itn.) predpisane v nacionalni zakonodaji, ki se razlikuje od države do države. Drugače pa je pri higienskih zahtevah, ki jih evropski pravni red natančno predpisuje za vse države članice EU, nadzor pa izvajajo zdravstveni inšpektorji v dr-
žavi. Za zagotavljanje varnosti hrane je izoblikovan t. i. sistem HACCP, ki zajema stroge predpise glede proizvodnje in distribucije hrane. Ena od njegovih zahtev je tudi ta, da je treba jed zavreči po štirih urah, če ni bila vzdrževana na primerni temperaturi in drugih predpisanih zahtevah. Konkreten primer večjega nadzora bodo predstavljah solatni bari, pri katerih se bo dosledneje preverjala temperatura. Za vse jedi pa velja, da bodo imele določene standarde vzdrževanja in se bodo po štirih urah zavrgle le, če bodo odstopale od zahtevanih predpisov. Zahtevani predpisi pa so odvisni predvsem od vrste jedi.
Nezaščitena potica
Pravni red EU vsaki članici omogoča vzpostavitev ustreznega sistema za zaščito posebnih kmetij sko-živilskih izdelkov. S pristopom Slovenije k EU bo to eden redkih možnih zaščitnih ukrepov ter način trženja bolj kakovostnih slovenskih posebnih kmetij-sko-živilskib izdelkov. S tem lahko proizvajalci izkoristijo posebne lastnosti nekaterih živil zaradi tradicionalnih načinov pridelave, predelave in porekla, hkrati pa se zašči-
ti tudi ime pred ponarejevalci.
Reden postopek registracije posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge združenja proizvajalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki jo podajo na pristojni organ v državi članici, ki vlogo prouči in jo, če so izpolnjene vsi pogoji, posreduje Evropski komisiji. Če Evropska komisija ugotovi, da predlagano ime kmetijskega pridelka oziroma živila ni upravičeno do zaščite, lahko s soglasjem nadzornega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, vlogo zavrne. Če ugotovi, da je predlagano ime kmetijskega pridelka oziroma živila do zaščite upravičeno, sproži postopek registracije, ki pa še vedno vključuje možnost ugovora držav članic. Zaščita je lahko deklarirana kot geografsko poreklo, geografska označba ali tradicionalni ugled.
Do sedaj smo z geografskim poreklom zaščitili na-noški sir, sir tolminec, piransko sol, prekmursko šunko, kraški brinjevec, dolenjski sadjevec, gorenjski tepkovec, brkinski slivovec in kostel-sko rakijo. S tradicionalnim ugledom pa smo zaščitili belokranjsko povitico, prosto povitico, belokranjsko pogačo in idrijske žlikrofe. V pripravi zaščite so še prekmurska gibanica, oljčno olje slovenske Istre, šebrejski želodec, kraški pršut... Pogoj za proizvodnjo zaščitenih izdelkov je tudi certificiranje, trenutno pa se zaenkrat certifi-cira le nanoški sir. Kot omenjeno, mora za zaščito vsakega izdelka priti pobuda s strani zainteresiranih, poslana pa mora biti tudi pripravljena vloga specifikacije za priznanje. In do danes za potico take vloge še ni bilo.
Zanimiva pa je tudi cvič-kova zgodba. Pravni red EU namreč prepoveduje mešanje belih in rdečih vin in cviček tako ne bi mogel biti deklariran "kot vino. Slovenija je v pogajanjih za cviček dosegla izvzetje iz pravnega reda in cvičkova čast je rešena.
ŠPELA OSET
Tako od zdaj naprej maksimalna odplačilna doba ni več sedem, temveč kar deset let. Seveda smo poskrbeli tudi za ugodne obrestne mere in čim bolj prijazno pot od vaše želje po kreditu do denarja na vašem računu.
Obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje in si uresničite pomladne želje.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.

banka celji
14(3 Let
CM " MASTNAK OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA
_____)iiloJ>ir
PE CEUE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
Pomlad vedno prinese nove načrte. Zato vam v Banki Celje od aprila ponujamo ugodne kredite za osebno potrošnjo.
Leto praznovanja prinaša številna obdarovanja
V letošnjem letu je Mercator dopolnil 55 let svojega obstoja. Ob tej priložnosti smo pripravili številne dogodke, popuste, nagrade in presenečenja, o katerih vas bomo tekoče obveščali tako v našem prodajnem katalogu, reviji Mesec, na prodajnih mestih, spletni strani www.mercator.si kot tudi v splošnih tiskanih in elektronskih medijih. Priporočamo vam, da pazljivo sledite našim aktivnostim, kajti splača se praznovati z Mercatorjem. Prvi popusti vas že pričakujejo!
VAS ZANIMA ZAPOSLITEV V FARMACEVTSKEM PODJETJU
►	ki bo v naslednjih dveh letih predstavilo na slovenskem trgu vsaj pet novih proizvodov,
►	ki slovi po kakovostnem izobraževanju in usposabljanju svojih zaposlenih,
►	kjer imate možnost kariere v Sloveniji ali po svetu?
Odgovori, ki štejejo.
Smo med vodilnimi in najhitreje rastočimi farmacevtskimi podjetji. Pridružite se nam. Pošljite svoj življenjepis. Vse ponudbe bomo obravnavali strogo zaupno.
Zaradi širitve poslovanja v naši podružnici v Ljubljani razpisujemo prosto delovno mesto:
STROKOVNEGA SODELAVCA
Vaša ključna naloga bo informiranje zdravnikov in farmacevtov o naših proizvodih. Pričakujemo sodelavca z naslednjimi kvalifikacijami in sposobnostmi:
-	univerzitetno izobrazbo medicinske, farmacevtske ali biomedicinske smeri,
-	dobrimi komunikacijskimi sposobnostmi,
-	poznavanjem dela z računalnikom,
-	aktivnim znanjem angleškega jezika,
-	izkušnjami pri promociji farmacevtskih izdelkov, kar bo prednost,
-	vozniškim izpitom B-kategorije. Ponujamo vam:
-	urejeno delovno okolje,
-	strokovno izobraževanje,
-	stimulativen osebni dohodek,
-	službeni avtomobil.
Če izpolnjujete navedene pogoje, nas prepričajte, da ste pravi za nas. Vaše cenjene pisne prijave v slovenskem in angleškem jeziku z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter telefonsko številko ali/in elektronskim naslovom pošljite čimprej, najkasneje pa 8 dni po objavi.
Eli Lilly (Suisse) S.A., Podružnica v Ljubljani, Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana (z oznako: Razpis) ali elektronski naslov: stanic_sanja@lilly.com
■	fasadni sistemi
■	notranji in zunanji ometi
■	zaključni sloji za fasade
■	gradbena lepila
■	veziva
■	sanacijski sistemi '	malte za zidanje
Baumit Gradbeni materiali d.o.o Zagrebška ulica 1 1000 Ljubljana tel.: 01236 37 55 www.baumit.si
Brez dvoma !^wercator
Planet Tuš kartica
Vsem ljubiteljem filma, zabave, nakupov in druženja je na voljo nova Planet Tuš kartica, ki je hkrati identifikacijska in plačilna kartica, ob tem pa uporabnikom nudi poleg obstoječih ugodnosti, ki jih imajo člani že uveljavljenega Tuš Kluba, še dodatne, nove ugodnosti.
Imetniki nove kartice lahko odslej kinovstopnice kupujejo prek interneta brez zamudnega čakanja v vrstah, ob tem pa so upravičeni tudi do dodatnih nagrad zvestobe. Vsak sedmi zabeležen nakup kinovstopnice nagradijo z eno brezplačno karto, za vsak deseti obisk imetniku kartice podarijo pico po lastni izbiri v Pizzeriji Planet Tuš, vsak 15. obisk pa nagradijo z brezplačno uro bilijarda. Dodatne popuste lahko imetniki kar-
anketni vprašalnik, vrnete staro kartico in prevzamete novo Planet TUŠ kartico. S tem pridobite nove ugodnosti ter obdržite stare. Postanite del velike družine zadovoljnih kupcev!
tiče koristijo pri opravljajo vozniškega izpita pri Avtošoli Str-mecki.
Staro TUŠ Klub kartico lahko zamenjate na blagajni kinematografov Planet TUŠ tako, da izpolnite
IMAMO SE FAJN!
SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS. pKlCAKUJčft!
10.000. NAROČNIKA
DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE!
Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas!
Naša akcija se bliža velikemu zaključku, ko bomo javno izžrebali dobitnike treh lepih nagrad. Po pošti poslane naročilnice za Novi tednik bomo sprejemali še do torka, 13. aprila, nato pa vse, ki so se na časopis naročili v času od 19. februarja, uvrstili v boben za žreb. Več o javnem žrebanju pa v naslednji številki.
Pri tem nismo pozabili dosedanjih zvestih naročnikov, saj bomo z gospodinjskim aparatom vsak mesec nagradili enega. V aprilu čaka enega od njih TV-sprejemnik.
Kitw tmtifc —i
TT
J
MM
Svetlobno gibanje v temi
Bodo Celjani vstop Slovenije v Evropsko unijo počastili kar z dvema prireditvama?
Jure Lukaščik, po svoji zjavi eden največjih celjskih umetnikov, spet bije enega svojih že kar prislo-vičnih bojev z občinskimi mlini. Potem ko je s svojim Plesnim gledališčem na razpisu vladnega urada za informiranje pridobil 450 tisoč tolarjev za plesno predstavo, ki bo ena od številnih slovenskih počastitve-nih in promocijskih aktivnosti ob dnevu vstopa v Evropsko unijo, nikakor ne najde skupnega jezika z mestno občino. Ta bi, po njegovem čvrstem prepričanju, s hvaležnostjo in popolnim razumevanjem morala podpreti njegov načrt ►evropske fešte« v mestu celjskih zvezd. Jure Lukaščik je poklicni imetnik, plesalec in koreograf. Ocene njegovih predstav p sicer zelo različne, pretežko pa ostaja nerazumljen. Toda to ne spreminja dejstva, da je pripravil imeniten spored, ki bo počastil vstop Slovenije v Evropsko unijo tudi ulicah Celja. Ob plesni predstavi Svetlobno gibanje, ki bo središčni dogodek, pri-Ipravlja njegovo Plesno gle-jdališče pravi spektakel kul-jture in zabave. Zbrane naj bi skozi zadnjo celjsko »prede-vropsko« noč popeljali številni celjski umetniki. Glasbeni spored bodo s koncertom za otroke pričeli Čuki, zgodnje večerne ure naj bi Celjane nato popeljal Zoran Predin, po plesni predstavi Svetlobno gibanje pa bodo še enkrat zaigrali Čuki. Potem naj bi slavnostno odštevali sekunde do 1. maja, pet minut řez polnoč pa naj bi mesto razsvetlil še veličasten ognje-
' Evropski spektakel
Lukaščik si je prireditev zamislil spektakularno in ambiciozno, z odrom na celjski zvezdi in programom za vse želje in okuse. Toda, v svojih prizadevanjih je še vedno sam, prepričan, da bo prireditev izpeljal, le z odrom, stranišči in varovanjem se ne bo ukvarjal, saj to umetniku ne priliči in bi za to morali poskrbeti drugi. Tisti drugi pa službujejo na občini in njihova naloga je, da prireditev omogočijo in da zagotovijo potrebno infrastrukturo.
Težava je v tem, da se v občini na Lukaščikove pozive k sodelovanju ne odzivajo in da se o skupni organizaciji oziroma pomoči niso pripravljeni pogovarjati, dokler ne sedejo skupaj in skupno pregledajo programa. Lukaščik pa pisnega predloga za sodelovanj e in osnovnega sce-nosleda prireditve noče dati. »Preveč prireditev in preveč idej so mi že pokradli.
da bi jih kar tako podaril občini in njihovi dvorni organizatorki prireditev Vladimiri Skale.«
Odgovorni na občini se na te očitke le posmihajo in zaradi hudih težav, ki so jih že imeli ob sodelovanjih z Lu-kaščikom, še naprej previdno pripirajo vrata in čakajo, kaj se bo zgodilo. Lukaščiku so s skromno podporo že nekajkrat omogočili produkcijo njegovih predstav. In z izjemo prvega dogodka, ko je Lukaščik zbranemu občinstvu povedal, zakaj protestno ne bo nastopil, občinarjem pa zaradi domnevnih kršitev zakona o kulturi in financiranja prireditev nakopal kriminalistično preiskavo, je vse obljubljeno vedno izpolnil. A slab občutek in previdnost ostaja.
Brez programa sodelovanja ne bo
Pooblaščenec za stike z javnostmi, Roman Repnik je tako sporočil, da je Plesno gledališče že februarja na Mestno občino Celje poslalo dopis, da pripravljajo projekt Svetlobno gibanje in pozvalo pristojne k sodelovanju pri izvedbi projekta. »Po tistem je Jure Lukaščik kar nekajkrat poklical na občino. Kljub povišanemu tonu in žaljivim besedam na račun celjske občine smo ga pozvali, da naj nam pošlje natančen program prireditve, opis projekta in seveda obrazložitev, kje v projektu vidi sodelovanje z občino,« pojasnjuje Repnik. Marca so prejeli dopis z dodatnimi pojasnili, a tudi iz tega dopisa ni bilo razvidno, kakšen program priprav-
Prvoaprilski Novi tednik
Čeprav smo vse prvoaprilskih potegavščin, ki smo jih uvrstili v 13. številko Novega tednika, podpisali s PRA, da bi vam olajšali iskanje, vseh niste našli. Večina jih je našla le del, nekdo je celo menil, da je prvoaprilska tista o enodnevnem izletu kmečkih žensk.
Prva potegavščina je bila že na 2. strani ■Ded Kratkimi-sladkimi in sicer, da čistilna naprava v Vitanju deluje. Naslednjo ste našli K strani in sicer, da bo Bogner del proizvodnje s Kitajske preselil v Celje, ki pa se je nekaterim zdela povsem verjetna. Pri besedilu Na srčni poti od vrtenja do roštilja so bili gotovo manj v dvomih, ali je zadeva za lase privlečena ali ne, enako tudi v pri-toeru rollerballa v nekdanjem art kinu. V Potočki zijalki so najdbe kostí še vedno omejene le na jamskega medveda, v Radečah pa lahko le upajo, da bodo dobili denar zaradi
ljajo, niti ne, kako si predstavljajo sodelovanje z občino.
»Mestna občina Celje se ne more na slepo pogovarjati ne sodelovati pri projektu, za katerega ne pozna vsebine. Niti ne moremo za takšen projekt nakazati fi-, nančnih sredstev. Opisa projekta vse do danes nismo dobili. Je pa Plesno gledališče Celje na mestno občino v sredo, 31. marca poslalo vlogo za dovoljenje za uporabo javne površine. Iz te vloge pa je tudi prvič razvidno, kaj naj bi se dogajalo. Ker se nam zdi prireditev zanimiva, bomo vlogo za uporabo javne površine seveda odobrili,« končuje pojasnilo Repnik.
In tako ostaja zgodba o Svetlobnem gibanju zavita v temo. Bržkone bo treba počakati kar na zadnji april, da bomo videli in sami ocenili, s kakšnimi prireditvami in v čigavi organizaciji bo Celje vstopilo v unijo. Tudi na Mestni občini namreč pripravljajo svojo prireditev, manj spektakularno in predvsem z domačimi umetniki in kulturniki. Prireditev bo na Trgu celjskih knezov. Če bo tudi Lukaščiku prireditev uspela, v kar ne dvomimo, bodo Celjani zadnjega aprila begali s prizorišča na prizorišče in kar dvakratno častili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Le to še ni jasno, ali bo ognjemet eden ali tudi dva, kajti pripravljajo ga tudi v mestni občini ...
BRANKO STAMEJČIČ Foto: G. KATIČ
POZOR, Božanski
Po dolgem času smo imeli spet priložnost uživati v maratonskih parlamentarnih spopadih (govorim o dveh interpelacijah), ki jih je prenašala nacionalka na drugem programu. Redkokdaj, zaradi dušnega zdravja, gledam TV, če pa ga že, se običajno odločam za programe, ki sami po sebi nimajo kdo ve koliko dramatične zasnove, so bolj izobraževalni, vzgojni. Včasih se odločim za ogled manj znanih TV-hiš, ki imajo zelo slab, dolgočasen, amatersko narejen program, ker se mi zdi tudi to precej vzgojno in izobraževalno, v smislu kako se ne sme delati. Sem pa očitno tudi toliko izprijen, da uživam v prenarejanjih polprofesionalcev, ki nespretno posnemajo določne medijske vzore, ki jih sicer lahko vidiš na profesionalnih kanalih.
Na srečo so minili časi, ko so nas basali s poosa-mosvojitvenimi prenosi iz parlamenta, ali ko smo še za časa Juge čakali, če bodo prišli tanki na ceste ali ne. Za moj okus so bili preveč dramatični in preveč resnični, prihodnost je izgledala črna. Današnji prenosi so drugačnega tipa. Nastopajoči so praktično že več kot desetletje enaki in jih že zavoljo tega človek ne more več jemati resno, govorim seveda v medijskem smislu besede, drugače nam še kako krojijo usodo. Njihova retorika se je popravila, njihova politična kultura (eni menijo, da nekultura) je neprimerno višja, kot je bila, navkljub splošnemu prepričanju, da ni tako. Postali so zlobnejši, bolj zajedljivi, skrbno negujejo in zbirajo dokaze, ki bi lahko
HUD PES
parlament
izpadlih koncesnin za HE Vrhovo. Hotela v Zagorju pri Lesičnem zaenkrat ne bodo gradili in tudi plazu, ki bi v Savinjo privabil iskalce novcev, ni bilo. Protestne note iz SLG-ja ne bo, saj je Borut Alujevič še vedno njihov upravnik. Tudi nogometni klub v Šmartnem ne bo pisal pritožbe, saj je bila tista o sedmerici, ki se bo borila za prvaka, prvoaprilska. Eno smo vam zakuhali tudi v TV-Oknu in sicer, da se bo Alfi Nipič pridružil Modrijanom. Vseh skupaj je bilo torej 11!
Točnega števila ni uganil nihče, najbližji ste bili z 10 najdenimi potegavščinami. Na šov skupine Chippendales bo lahko šla Ivica Gorjup, Čopova 14, Celje. Potrdilo ji bomo poslali po pošti. Hišna darila pa bodo prejeli Ida Petrovič, Cakarjeva 13, Celje, Maja Lubej, Čopova 23, Celje in Vera Na-prudnik, Ul. heroja Staneta 7, Žalec.
g
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami,
ki bo v četrtek, 15. aprila 2004, z začetkom ob 15. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1
na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežih občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica in Mestne občine Celje v času uradnih ur ter na spletni strani Urada za prostorski razvoj,
rubriki Obvestila za javnost.
MOHOR HUDEI
škodovali nasprotniku, hudobni so na vseh področjih, izboljšali so svoja znanja v zvezi s populizmom, celo jezik se temu že počasi prilagaja, nasprotnika se lotevajo sistematično, z vso potrebno zlobo in temu primernim znanjem. Le redkokdaj se še oglasi kakšen »parlamentarni padalec«, ki je v parlamentu iz kdo ve kakšnih razlogov, domnevam pa, da verjetno spričo svoje lojalnosti strankam in morda celo občasno potrebne neumnosti. Všeč mi je tudi to, da so poslanci pridobili na samozavesti, njihova koža je otrdela, ne ganejo jih več nikakršne obtožbe, prepričani so vsak v svoj prav in v popolno zmoto nasprotnika, ki se jim zdi najmanj poniglav in nevreden, da mu karkoli pojasnjujejo ... Odlično se obnesejo v izjavah za javnost, novinarji do njih zmeraj bolj zavzemajo strahospoštovalno držo; skratka, uspelo jih je, da so postali neke vrste nedotakljivi, vsak znotraj svojega klana in vsak klan se zmeraj bolj zaveda potencialne nevarnosti, ki jo zanj prinaša nasprotni klan. Predvsem so se naučili agresivne politike, politike diskreditacije, negativne politike, naučili so se igre »boja za oblast«. Zmotila me je zgolj ena stvar, da na koncu vseh teh razprav nikakor nisem zmogel dojeti, zakaj pravzaprav gre, kdo je tu dober, kdo zloben, kje je resnica. Je nekje vmes, med dobrim in zlem; je resnica načelnost ali pragmatičnost, je resnica resnično zgolj metafizični konstrukt znotraj vsakega posameznika ali pa z njo namenoma ne želi operirati kdorkoli v parlamentu? Bil sem popolnoma zmeden in sfrustriran, predvsem zaradi dejstva, da sem toliko časa porabil pred televizorjem, ne da bi si lahko ustvaril mnenje ali da bi si pojasnil vsaj enega izmed konfliktov med očitkom in repliko. Edini učinek, ki so ga poslanci dosegli v zvezi z menoj je bil, da se je v meni ponovno prebudila vera, rekel sem si: Jezusmarijasvetanebesa-matibožjainangelivsi, pomagajte mi! Machiavellijev tip vladarja je bil vsaj trans-parenten v svoji izprijeno-
Skeptikom v brk
Zaključni račun lanskega celjskega proračuna ne kaže podobe šepave starke
Zaključni račun Mestne občine Celje za lani je na prihodkovni strani izkazal dobrih 9,3 milijarde tolarjev prihodkov, odhodkov pa je bilo za dobrih 355 milijonov tolarjev manj. V prihodnje leto so prenesli 960 milijonov tolarjev še nepo-plačanih obveznosti.
Prodaja občinskega premoženja lani ni šla po načrtih, zato se je v proračun steklo za približno 400 milijonov tolarjev manj prihodkov, kot so planirali. Izpad gre predvsem na rovaš neprodanih komunalno opremljenih zemljišč in lokalov, pa tudi na račun lastniškega deleža v podjetju Celjski sejem, saj pri poskusu prodaje niso do-
segli pričakovane cene. »Zato bomo,« je ob predstavitvi zaključnega računa povedal župan Bojan Šrot, »v letošnjih razpisih za javna naročila poskušali del cene poravnati z delnicami Celjskega sejma, v dogovoru z Obrtno zbornico Slovenije pa bomo skupaj obdržali kontrolni - polovični delež lastništva in eno delnico.« To pomeni, da bo občina letos skušala prodati ali vnovčiti 12 odstotkov svojega lastništva v tem podjetju.
Prihodkovno stran proračuna pa so zlasti reševali davčni prilivi, predvsem iz naslova dohodnine, kar je dokaz, da se tudi v gospodarstvu stanje izboljšuje.
Že kar ubijalski investicijski ciklus v občini je mnoge skeptike lani spravljal v obup, saj niso verjeli, da bo proračun kolikor toliko usklajen. In če so imeli pri programu prodaje premoženja prav, da je le preveč optimističen, kakšnih posebno težkih posledic na letošnji in proračune prihodnjih let ne bo, trdi župan Šrot. »V to leto smo prenesli 960 milijonov tolarjev še neplačanih obveznosti, kar so nam omogočili daljši, 30- pa tudi 60-dnevni plačilni roki. Toda te obveznosti le za malenkost presegajo dvanajstino letnega proračuna, kar je pravzaprav normalno in se dogaja že zadnjih nekaj let. Zato tu-
di nimamo ne kakšnih posebnih likvidnostih problemov, pa tudi kakšnega posebnega vpliva na uresničevanje letošnjih proračunskih nalog ne pričakujem,« je bil ob predstavitvi zaključnega računa zadovoljen Šrot.
Zaključni račun Mestne občine Celje bodo svetniki obravnavali na aprilski seji. Ker je tudi Celje uvedlo dveletno proračunsko načrtovanje, (predvsem zaradi možnosti prijav na različne državne in mednarodne razpise), pa bodo že na majski seji svetniki obravnavali tudi rebalans lani sprejetega proračuna za letos in predlog proračuna za leto 2005.
BRST
Kaja in Grom prihajata
Konec tedna so na Starem gradu izvedli dražbo likovnih del in tudi uradno odprli novo sezono na tej priljubljeni izletniški točki nad Celjem.
Otvoritev sezone so namenili dobrodelni dražbi likovnih del uveljavljenih umetnikov, ki so svoje slike in kipe darovali Andreju in Darji Žnidaršič, lastnikoma ranča Kaja in Grom. Ranč, ki se je v preteklih letih skozi svoje in delovanje zavoda Moj Aron uveljavil po zlasti mladim prijaznih delavnicah in šolah jezdenja, lastnika namreč iz bližine Vrhnike selita v občino Vojnik. Dražba, vodil jo je Mitja Meršol, pa je bila namenjena predvsem zbiranju potrebnega denarja za preselitev ranča. Na novi lokaciji je namreč treba urediti ske-
denj, ki bo namenjen likovnim delavnicam in kolonijam, pa ureditvi konjskega hleva in jahalnice. Želji Darje in Andreja je prisluhnilo 30 uveljavljenih slovenskih umetnikov, ki so na dražbi, polni pozitivne energije, iztržili milijon in 800 tisoč tolarjev, kar bo zadostovalo za ureditev skednja.
l\iristično informacijski center (TIC) na Starem gradu bo do konca meseca odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do IZ ure, z majem pa bo TIC odprt tudi med tednom.
Kot je povedala Darja Žnidaršič, lahko selitev ranča Kaja in Grom pričakujemo septembra.
BRST
m---s,.».s.aPril2oM
Celjski opat Marjan Jezernik in Franc Zabukovšek sta predstavila tudi ščitasti pano, s katerim obeležujejo pomembne postojanke Slomškove poti in ki bo poslej stalo tudi v Celju, ob Slomškovem spomeniku.
Po Slomškovih poteh
Slomškova spominska peš pot je danes speljana in označena na trasi od Bizelj-skega do Nove Cerkve. V prihodnjih letih bo še na prelomnicah Slomškovega življenja od avstrijskega Šent Andraža do Maribora. V zadnji fazi jo bodo povezali tudi z vmesnimi potmi. Ko bo zaključena, naj bi postala prava slovenska romarska pot.
To je cilj, ki si ga v drugem letu svojega delovanja
zastavlja 30-člansko Društvo prijateljev Slomškove poti. Ob predstavitvi načrtov letošnjega dela in razvojnih vizij je Slomškovo povezanost s Celjem, kjer ima društvo svoj sedež, orisal celjski opat Marjan Jezernik, ki je med drugim opozoril, "da je bil Slomšek evropsko naravnan škof in tudi, da bi društvo lahko izkoristilo njegovo povezovalno vlogo med evropskimi narodi, saj bi pod dežnik skupnosti evropskih narodov
-M—
Chippendales'
Vstopnice: Celje: Big Bang, menjalnica Ekopool, blagajna bazena Golovec. T1C; Velenje: Big Bang. Slovenj Gradec: Big Bang. Šempeter pri Savinjski dolini: Pizzerija Rimljanka: Šmarje: Radio Štajerski val.
lahko mirno uvrstili tudi to romarsko pot.
S tem je na nek način dal tudi usmeritve za društvu prijateljev Slomškove poti, ki vsako leto pripravlja več množičnih pohodov po delih Slomškove poti. Pohodov se udeležuje tudi preko 500 po-hodnikov, ki ob poti zbirajo kontrplne žige. Za odbor društva prijateljev Slomškove poti je Franc Zabukovšek povedal, da za 1. maj pripravljajo pohod Kalobje - Olimje, za dan državnosti pohod Nova Cerkev - Slom in za 25. september pohod Bizeljsko -Olimje. Društvo bo sodelovalo tudi pri srečanju državljanov Slovenije in Avstrije ob slovenskem vstopu v evropsko unijo 25. aprila v občini Radlje, skupaj z Vuzeničani pa za julij načrtujejo ogled poti Košenik - Golica - Šent Andraž, torej trase Slomškove poti, ki naj bi jo obeležili in vključili v Slomškovo romarsko pot.	BS
Lovska drevesa
Ob lanskem jubileju,, ko je Savinjsko kozjanska zveza lovskih družin Celje proslavila 80-letni-co, so dali lovci tudi pobudo za zasaditev 80 drevesnih sadik.
Prva so posadili minuli petek na Savinjskem nabrežju v Celju, kjer so zasadili 16 platan. Ostale sadike bodo v prihodnjih tednih razdelili med lovske družine, ki jih bodo zasadile v okviru svojih spomladanskih aktivnosti v loviščih. Gre predvsem za sadike plodonosnih vrst, kar naj bi v prihodnje izboljšalo prehrambene možnosti za divjad in ptice.	BS
Razstava o Juriju Vegi
Izdelovali so butare
Otroci vrtca Anice Černejeve iz Celja že tradicionalno v sodelovanju z varovanci celjske* ga doma upokojencev izdelujejo butare, ki jih lahko odnesejo tudi domov oziroma k blagoslovu na cvetno nedeljo. Ponavadi se otroci umetnosti izdelovanja učijo v prostorih doma upokojencev, zaradi prenove prostorov pa so upokojenci izjemoma letos prišli k njim na obisk in s sabo prinesli ves material.	SIMONA BRGLEZ
Na OŠ Frana Kranjca v Celju je do 23. aprila na ogled zanimiva razstava o življenju in delu našega največjega matematika Jurija Vege.
Sedmošolci vsako leto v okviru medpredmetnih povezav izdelajo pri matematiki seminarske naloge o Juriju Vegi. 23. marca letos so ob 250-letnici njegovega rojstva odprli razstavo o njegovem življenju in delu. Na velikem panoju so prikazali njegovo življenjsko pot. Hkrati pa so predstavili tudi njegova najpomembnejša dela - od štirih zajetnih učbenikov za matematiko in fiziko do treh Logaritmovnikov. Učenci so razstavili tudi seminarske naloge, ki so jih izdelali sedmošolci. Vsi učenci sedmih razredov pa so izdelali tudi svoje osnutke za slovensko priložnostno znamko, ki bi jo posvetili Juriju Vegi. T\tdi ti osnutki so razstavljeni v šolski avli. Razstavo so pripravili učenci 7.a in 7.b razreda pod mentorskim vodstvom učiteljice matematike Jane Draksler.	SB
Za srečo je treba skrbeti
EKOS DRAMLJE d.o.o. Laze 17, 3222 Dramljel
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA I ' OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH 11 STORITEV

ljubno prebold | polzha | braslovče
Boljši časi za kmete?
Na okroglih mizah v Žalcu o tretjem življenjskem obdobju, mladih in kmetijstvu - Optimizem pred vstopom v EU
Minuli teden so predstavniki žalske občine v sodelo-lanju z večimi organizatorji pripravili 'kar tri okrogle nize, na katerih so sprego-torili o tretjem življenjskem obdobju skozi perspektivo idravja, druženja in izobraževanja ter o mladih v današnjem prostoru in času, na tretji okrogli mizi pa so go-(orili o položaju slovenskega kmetijstva v Evropski uni-s poudarkom na Spodnji iavinjski dolini. Celjska regija, še posebej pa ipodnja Savinjska dolina, je metijsko najbolj razvita re-
gija v Sloveniji, kar pa še ne pomeni, da bo tem kmetom v EU lahko, je minuli teden v Žalcu, kjer je potekal pogovor o položaju slovenskega kmetijstva v EU, dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk.
Da bo EU predstavlja za spodnjesavinjsko kmetijstvo nove možnosti, so se strinjali vsi navzoči iz kmetijskega ministrstva, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, kako bo te možnosti izkoristil. Ob tem so predstavili nekaj ukrepov oziroma tako ime-
novanih pomoči, ki jih bodo prejeli kmetje, ki bodo izpolnjevali določene kriterije. EU med drugim ponuja pomoč mladim prevzemnikom kmetije, gojiteljem avtohtonih sort rastlin in pasem domačih živali, starejši kmetovalci pa bodo prejemali rento, če se bodo upokojili oziroma svojo kmetijo v celoti in dokončno predali nasledniku.
Se potemtakem spodnjesa-vinjskim kmetom v Evropi obetajo boljši časi? Enotnega odgovora na to vprašanje ni, splošne ocene pa so, da naj bi bila govedoreja malo na boljšem,
položaj prašičereje in perutni-narstva naj bi se nekoliko poslabšal, medtem ko je hmelj že desetletja na tujem trgu in »prepričan sem, da bo tudi v prihodnjih letih donosna kultura,« pravi Peter Vrisk in dodaja: »Na Celjskem bodo večje kmetije z novimi prijemi lahko preživele, se je pa treba prilagajati. Logično je, da ne moreš 20 let delati na popolnoma enak način. Biti moramo optimisti, kajti če že v naprej dvomimo v uspeh našega dela, potem bomo težko uspeli.«
BOJANA AVGUŠTINČ1Č Foto: DN
V okviru razprave o mladih v današnjem času so predstavili diplomsko nalogo Mladi in rave subkultura, za katero sta avtorici Mateja in Saša Šimek prejeli Prešernovo nagrado.
Čas butar in velikonočnih dobrot
NAKRATKO
Delo z mladimi
LATKOVA VAS - V prostorih PGD so se na petem občnem zboru sešli predstavniki osmih društev, ki so povezani v GZ Prebold. O lanskem delu zveze, ki ga je zaznamovalo pomlajevanje vodstvenih kadrov, je spregovoril predsednik Jože Veber. Gasilci, zahvaljujoč osveš-čanju krajanov in preventivnemu delovanju, lani niso zabeležili veliko intervencij. Skupno. so pri požarih posredovali šestkrat, več dela pa so imeli v nekaterih društvih s prevozi pitne vode. Njihovo delo je odlikoval tudi razcvet ženskih desetin. O izobraževanju, ki so mu lani namenili veliko pozornosti, je spregovoril poveljnik zveze Branko Verk, skupno pa so ugotovili, da je bila odločitev za samostojno GZ Prebold leta 1999 pravilna.
Pod Reško planino
MARIJA REKA - V hribovski vasipi so prebivalci že dolga leta tako ali drugače povezani, s kulturo. V društvu z 48 člani deluje pet sekcij, njihovo delo pa je na občnem zboru pohvalila predsednica Čita Galič. Letos bo njihova osrednja prireditev Pod Reško planino veselo živi-april 2004 -
mo, v okviru katere bodo pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev ter 2. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Poleg tega bodo pripravili etnološko razstavo ter srečanje učencev in učiteljev marija-reške šole, svoj del pa bodo prispevali tudi člani športnega društva.	DN
Najboljša salama iz Zaplanine
BRASLOVČE - Turistično društvo, lovska družina in društvo podeželskih žena so pripravili 8. salamiado, na kateri so ocenili 43 salam in 4 želodce. Predsednik komisije Janez Šumak iz Letuša je skupaj z drugimi člani za najboljšo razglasil salamo Marije Razboršek iz Zaplanine pri Trojanah. Iz Gotovelj prihaja najboljši želodec, ki ga je »pridelal« Borut Peč-nik. Podelitev pokalov in priznanj s krajšim kulturnim programom učencev OŠ Braslovče so pripravili v dvorani doma Partizan. Pokale je podelil braslovški župan Marko Balant, suhomesnate dobrote je blagoslovil domači župnik Jože Zidanšek.	TT
Cvetnonedeljski utrinki z Ljubnega, Prebolda, Drešinje vasi, Polzele in Braslovč.
Čas cvetne nedelje in prihajajočih velikonočnih praznikov so v večini krajev Spodnje in Zgornje Savinjske doline počastili, kot se spodobi največjemu in najstarejšemu krščanskemu prazniku, v nekaterih irajih pa so se še posebej žkazali. Na Ljubnem so k blagoslovu spet prinesli obilo butar oziroma po ljuben-sko potic, ki pa so drugačne od potic v Preboldu, kjer so pripravili pravi festival. V Drešinji vasi so pripravili razstavo pirhov, na sejmih na Polzeli in v Braslov-čah pa obiskovalcem ponudili velikonočne dobrote.
Na cvetno nedeljo so, kot veleva star običaj, v vseh slovenskih cerkvah blagoslavljali butare, snope, potice ..., vsem pa je skupno pomladansko zelenje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi uj-imami, pospeševalo rast in plodnost ter odganjalo zle sile
in bolezen. Kot posebnost izstopajo potice, ki jih na Ljubnem ob Savinji izdelujejo v obliki različnih pripomočkov za delo. V izdelavo vložijo mnogo truda in pozornosti, tako da so številni obiskovalci iz različnih krajev v nedeljo na Ljubnem občudovali prave umetnine.
Povsem drugačne potice so predstavili na prvem festivalu potic v Preboldu, ki so jih za sobotni sejem spekle članice društva podeželskih žena pod vodstvom Danice Up-laznik. V Garni Šport hotelu si je razstavljene dobrote ogledalo približno tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice. Razstavljenih je bilo kar 32 različnih vrst potic in kola-čev, ki jih je ocenjevala posebna komisija. Desetim so podelili zlata, sedmim srebrna in trem bronasta priznanje.
Festival potic je lepo dopolnila kmečka tržnica, ki jo
v Preboldu pripravljajo vsako drugo soboto. Zanimiv je bil tudi ogled nekaterih delavnic. Vaščani iz Kaplje vasi so izdelovali veliko butaro, barvanje velikonočnih pirhov pa so prikazali člani Svobode Prebold. Vse potice, kolače in butare je blagoslovil domači župnik Franc Serec.
Od butare do sejma
V PGD Drešinja vas deluje tudi turistična sekcija, njeni člani pa so od petka do nedelje postavili na ogled že tradicionalno, peto razstavo pirhov in velikonočnih dobrot. Pri peki je sodelovalo 15 družin, na razstavi pa so prikazali tudi znameniti vrhniški pirh Franca Gruma. Pirhe iz drugih slovenskih krajev je predstavila avtorica knjige Barvajmo pirhe Neža Romih. Za posebnost so poskrbeli vaški fantje, ki so izdelali 17 metrov dolgo butaro in jo pri-
nesli pred petrovško baziliko. Fantje so se izkazali, saj so butaro naredili samo iz leskovih šib, brez sredinske opore.
V soboto so člani turističnega društva na Polzeli pripravili pomladanski sejem, na katerem so se predstavile predvsem kmetije z velikonočnimi dobrotami, torej suhome-snatimi izdelki, poticami, kruhom in različnimi pijačami. Gojitelji cvetja in zelenjave so ponujali različne sadike, svoje izdelke so prodajali varovanci VDC Muc. Župnijska Ka-ritas Polzela je pripravila izdelavo in prodajo butar ter sre-čelov, izkupiček pa so namenili za pomoč socialno šibkim družinam. Na sejem je prišlo ogromno obiskovalcev, ki so pokupili skoraj vse, kar so ponujali na stojnicah, kar je še posebej razveselilo člane TD, ki nameravajo sejem v prihodnjih letih še pripravljati.
JV, TT, US
Običaj ljubenskih potic se je razširil tudi na druge kraje. Tako je Urška iz Paške vasi na Ljubno k blagoslovu »pripeljala« butaro v obliki kolesa. Oče se je menda kar dobro potrudil z izdelavo.
Med udeleženci akcije so bili tudi učenci OŠ Petrovče.
Vsežalska čistilna akcija
V vseh desetih KS žalske občine so v soboto pripravili vsežalsko čistilno akcijo, med katero so poskrbeli predvsem za lepšo podobo cest, javnih in planinskih poti, domov H drugih javnih objektov, gozdnih površin in okolice železniške postaje.
Namen akcije je bil očistiti in urediti okolje tako, da bo privlačno za občane in vse obiskovalce, po svoje pa so želeli tudi ozavestiti prebivalce in s tem dvigniti kakovost življenja v občini. Kakor je znano, bo Žalec letos sodeloval v tekmovanju Entente Florale, j po besedah vodje oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksandra Žolnirja je Wla akcija uspešna, k čemer je pripomoglo tudi lepo vreme. TT ----Št. 14 - 8.
Knjižnica Laško se že več kot desetletje ubada s prostorsko stisko. V Laškem dvorcu ima za deset tisoč obiskovalcev trenutno na voljo 300 kvadratnih metrov površin, za normalne pogoje dela bi jih potrebovala vsaj še toliko. Občina je rešitev, ki bi zadostovala za naslednje desetletje, našla v selitvi muzejske zbirke (ta je trenutno v prvem nadstropju Laškega dvorca) v bližnjo Kislingerjevo hišo.
Kislingerjeva hiša je trenutno v zelo slabem stanju. Kot skladišče jo uporablja bližnje podjetje, svoj čas je v njej vadila skupina The Stroj, nekaj let nazaj pa so znamenito hišo skoraj že preuredili v samski dom. Zdaj so zanjo končno našli primerno namembnost: v kleti bo
večnamenski prostor, kjer bodo prirejali manjše razstave in prireditve, v nadstropju bodo arhiv in pisarna upravnika ter dve razstavišči za stalno postavitev muzejske zbirke.
Laški dvorec bo v celoti namenjen za knjižnično dejavnost. V pritličju bodo še vedno območje izposoje in računalniška mesta. Svoj oddelek bodo imeli tudi otroci in mladina, v prostorih ob oknih bodo uredili čitalnico za prebiranje periodike in knjižnih gradiv. Prvo nadstropje bo skoraj v celoti namenjeno oddelku za odrasle in mirnejši čitalnici z mizicami.
Čeprav muzejska zbirka in knjižnica ne bosta več v isti stavbi, bosta najverjetneje še intenzivneje sodelovali. »Predvidevamo vsebinsko po-
Za obnovo Kislingerjeve hiše bo potrebnih 35 milijonov tolarjev.
je prednost tako za knjižni-
vezavo z muzejem, saj bi lahko skupaj uredili domoznansko zbirko,« pojasnjuje direktorica Knjižnice Laško Metka Kovačič. Opisana rešitev
Le še osem dni za Baričeviča
Programski svet, ki spremlja izvajanje predpogodbe za najem Zdravilišča Rimske Toplice, je ljubljanskemu podjetju Barsos še do 16. aprila podaljšal rok, do katerega mora izpolniti vse zahteve iz predpogodbe. V dokumentaciji, ki so jo oddali pravočasno, to je do 31. marca, je namreč še nekaj pomanjkljivosti, ki jih morajo odpraviti, oziroma předložití dodatna zagotovila, da bo obnova zdravilišča
ke, ki je pripravljena sodelovati s finančnim vložkom in kot kreditodajalec, ter Mobitela in Zavarovalnice Triglav, bosta oživljanje zdravilišča podprla še Prevent in Kapitalska družba. Vseh sedem je prejšnji teden že sklenilo dogovor o financiranju prenove, vendar po Baričevičevih besedah čakajo še na osmega vlagatelja, s katerim morajo uskladiti še nekatere podrobnosti.
Programski svet bo o tem, ali bo vladi končno predlagal podpis glavne pogodbe za brezplačni najem in kasnejši odkup zdravilišča, znova" odločal 20. aprila. Če bo vse tako, kot so si zamislili Baričevič in ostalih šest vlagateljev, bi se gradbena dela v zdravilišču lahko začela v jeseni. Prenova vseh objektov, ki bodo sodili v kategorijo petih zvezdic, naj bi bila končana leta 2006.	JI
Direktor Barsosa Saša Baričevič in zreški Unior, ki je v projekt, vreden 28 milijonov evrov, vstopil pred nekaj meseci, sta v zadnjih dneh uspela pritegniti še nekaj vlagateljev. Poleg Nove Ljubljanske ban-
co in njene bralce kot tudi za obiskovalce muzeja. Muzejsko zbirko si zaenkrat lahko ogledate le enkrat tedensko, v novih prostorih pa bo odprta vsak dan.
Z obnovo Kislingerjeve hiše naj bi začeli spomladi, zbirko pa bodo lahko preselili čez slabo leto dni. Takrat bodo začeli z obnovo prostorov v Laškem dvorcu. Celotna naložba v oba objekta je vredna dobrih 86 milijonov, končana pa bo oktobra 2005.
RP, foto: MM
sodobno oblikovan jedilni list s povsem novo ponudbo v Hotelu Žonti
Do konjakov in cigar
Šentjurski Hotel Žonta ima od prejšnjega tedna nov, sodobno oblikovan jedilni list, v katerem je predstavljena tudi povsem nova ponudba jedi in vin, ki jih ponujajo svojim gostom.
Kot ugotavlja vodja hotela Zoran Podkoritnik, so slednji vse bolj zahtevni in povprašujejo po povsem novih kombinacijah jedi. Temu so
Vabilo v knjižnico
V aprilu Knjižnica Šentjur ponuja vsem ljubiteljem branja brezplačno včlanitev. Akcijo »biti član brez članarine«, bodo v knjižnici zaključili konec meseca, v aprilu pa se lahko brezplačno včlanijo vsi; ne glede na starost, socialni status ali izobrazbo.	IS
OBVESTILO
Občina Laško obvešča vse občane, da poteka javna razgrnitev predloga odloka o lokacijskem načrtu Belovo
od 24. 3. 2004 do vključno 26. 4. 2004, v preddverju Urada župana, Mestna ul. 2, Laško. Obenem vabimo zainteresirano javnost na javno obravnavo, ki bo v četrtek, 22. 4. 2004, ob 18. uri v prostorih KS Sedraž. Župan Občine Laško JOŽE RAJH
sledili in skupaj z vinskimi strokovnjakom in vinskim vitezom reda sv. Fortunanta Dragom Medvedom ter vodjem alakart ponudbe v hotelu Markom Pavčnikom sestavili povsem nov vinski in jedilni list, v katerem so v po- j sameznih razdelkih zajete hladne predjedi, izbor juh,| tople predjedi, glavne jedi ter sladice, za zaključek pa izbor konjakov in cigar. »Vse več je zanimanja za slow food ponudbo,« pravi Podkoritnik in dodaja, da imajo ob koncu tedna v povprečju po 150 naročenih kosil. Sicer pa v hotelu, ki se vse bolj uveljavlja tudi s svojo catering ponudbo, dnevno pripravijo preko tisoč obrokov, ob malicah ter dnevnih kosilih še za penzionske goste, saj je hotel v povprečju 70-odstotno zaseden.
IS, foto: MN
Skrb za novi prapor je prevzel praporščak Franc Lokošek.
Nov upokojenski prapor
V Društvu upokojencev Laško, ki šteje 643 članov in je med najbolj aktivnimi v občini, so na zadnjem občnem zboru po dolgih letih »upokojili« stari prapor in razvili novega.
Ob tem so pripravili daljši kulturni program, v katerem je društvena pevska skupina, ki jo na harmoniki spremlja Boštjan Pintar, zapela tudi svojo najljubšo, lastno himno Naša pesem, v društvu pa imajo kar nekaj dobrih pesnikov in likovnih ustvarjalcev. Za prapor so pridobili 21 darovalcev srebrnih in 23 darovalcev zlatih žebljičkov, trakove pa so prispevali Komunala Laško, KS Laško ter pivovarna, zdravilišče in podjetje Vemimont. MM
Jubilej plesnih revij
Zavrtimo se je bil naslov letošnje jubilejne, 20. revije plesnih skupin, ki so jo pripravili laška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, občina in Kulturni center Laško ter KUD Svoboda iz Zidanega Mosta.
Na reviji je s solo točko nastopila Špela Medved, predstavilo pa se je 12 plesnih skupin; najmlajši v plesni skupini Ostržek iz vrtca v Rimskih Toplicah, Zajčki iz vrtca v Sedražu ter plesne skupine iz vrtca Laško in podružnične OŠ Sedraž, KUD Svoboda Zidani Most, šole v Jurkloštru (na sliki), OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic, OŠ Primoža Trubarja Laško, podružnične OŠ Zidani Most, KUD Mažorete Radeških papirničarjev in Mažoretna skupi' na Laške pihalne godbe.	MM
ig	laško J šentjur \ radeče |
Selitev zbirke za povečanje knjižnice
NOVI TEDNIK
hoví tednik
rogaška s.| kozje | bistrica ob s.| šmarje p. j
Zaton socialne kurjave
Šok v največjem stanovanjskem predelu Rogaške Slatine
V Ratanski vasi, kjer so jkoraj vsi bloki Rogaške Slatine, bodo morali stanovalci v prihbdnjih letih šefi globoko v žep. V naselju ge zaenkrat še ogrevajo s ni kurjavo iz skupne kotlovnice, vendar bo javno komunalno podjetje OKP s to dejavnostjo prenehalo, j Občinski svet je v preteklih dneh že odobril takšno pdločitev, ki ima za posledico prehod na individual-no ogrevanje. Investicija za posamezno stanovanje naj bi stala lastnike po približno 450 tisoč tolarjev, pri čemer so poskrbeli za možnost različnih kreditov. Tako s kreditom državnega ekološkega sklada kot s krediti Banke Celje ter SKB.
Kot poglavitni vzrok za veliko spremembo omenjajo v komunali dejstvo, da za 118 milijonov tolarjev vredno sanacijo kotlovnice nimajo vira. Prihodka z odobreno ceno namreč nimajo. »Zdaj je tako daleč, da je stroške nemogoče obvladovati iz ostalih dejavnosti OKP,« pravi direktor komunale Tone Krivec. »To prelivanje ne gre v nedogled,« mu daje prav župan mag. Branko Kidrič ter večina občinskih svetnikov.
»V dveh od sedmih let poslovanja je bil pokrit del amortizacije. V letu 1998 zaradi mile zime ter leta 2002 zaradi poračuna stroškov ogrevanja,« omenja direktor Krivec ter dodaja, da so bila
vsa sredstva amortizacije vložena v dotrajano kotlovnico. »Dolgoročno tako ni nobenih možnosti, da bi preko odobrene cene pridobili potrebna sredstva za celovito sanacijo.« V občinski stavbi pri vsem skupaj omenjajo, da ogrevanje ni gospodarska javna služba, ki jo mora prevzeti nase občina.
Sicer pa naj bi bil prehod na individualno ogrevanje v Ratanski vasi opravljen v dveh ah treh letih, odvisno od tega, katera od dveh pripravljenih variant bo sprejeta. Lastniki 430 stanovanj bodo morali poskrbeti za lastni kotel ter notranjo instalacijo, gradnja glavnega plinovoda ter stranskih vej pa jih ne bo bremenila.
Pri stroških bo namreč v veliki meri sodelovalo podjetje Adriaplin, kar povzroča med nekaterimi stanovalci namigovanja o njegovem mastnem profitu. »Smo dobavitelj plina za potrebe obstoječe kotlovnice, zato za prehod na individualno ogrevanje naše podjetje niti nima interesa. V tem primeru bomo prodali celo manj plina,« odgovarja na namigovanja Karlo Roge-lja, vodja komercialnega področja Adriaphnđ. Trda pogajanja med Adriaplinom in občino so trajala več kot leto dni, omenja župan Kidrič. Po njihovem zaključku se je Adriaplinu javno zahvalil za razumevanje.
Med lastniki blokovskih stanovanj je zaradi preho-
da na lastno ogrevanje seveda veliko ogorčenja. Pri tem nekateri med drugim omenjajo, da obstoječa kotlovnica ni tako zelo slaba, kot se to skuša prikazati. Za položaj, v katerem so se znašli lastniki stanovanj v Ratanski vasi, pa nimajo pravega razumevanja niti v občinskem svetu, kjer ome1 njajo, da je poglavja s socialno kurjavo konec. Svetniki celo trdijo, da gre zdaj v Ratanski vasi za »razmetavanje denarja« OKP in to pri cenah ogrevanja, ki so tako nizke, da lahko stanovalci odpirajo okna, še ko to ni treba.
In kaj se lahko zgodi v Ratanski vasi, če jih občina ter OKP za individualno ogreva-
nje ne bosta mogla navdušiti? Ponudba Adriaplina za sofinanciranje velja namreč le v primeru, če se bo »navdušilo« za individualno ogreva-. nje vsaj 90 odstotkov gospodinjstev.
Sicer pa je sprejel občinski svet še eno za lastnike stanovanj nepriljubljeno odločitev: »V primeru, če ne bo prišlo do soglasja z lastniki stavb ali stanovanjskih enot o prehodu na lastno ogrevanje, bo občinski svet prisiljen z odlokom določiti obvezen posamičen način ogrevanja v določenem predelu Rogaške Slatine.« Pri tem se sklicuje na 155. člen stanovanjskega zakona.
BRANE JERANKO
osrčje
Letošnja osrednja prireditev ob prazniku občine Kozje, 15. aprilu, bo 16. [aprila ob 17. uri na gradu
1	Podsreda s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Prireditev bodo združili z bližnjim uradnim vstopom Slovenije v EU, temu pa bo prilagojen tudi program, v katerem bodo nastopili člani MPZ Kozje in drugi.
Najvišje priznanje plaketo bo letos dobil dolgoletni direktor Kozjanskega parka v Podsredi Franci Zidar, denarni nagradi MPZ Kozje za 25 let dela in Kulturno društvo Zagorje, priznanji pa urednik lokalnega glasila Zmajev glas Roman Gradišek in Janko Rajgl, oba iz Kozja.
Župan Andrej Kocman je
2	dosežki občine v zadnjem Obdobju zadovoljen: »Letos bomo dokončno uredili trg v Podsredi ter dva cestna odseka na Veterniku. Na novo bomo zatravili nogometno igrišče v športnem parku, postavili več otroških igral in obnovili tenis igrišče. Končali bomo kanalizacijo skoti Kozje in uredili javno razsvetljavo. Skupaj s Kozjanskim parkom smo vključeni v obnovo spominskega parka Trebče, katerega otvoritev bo 25. maja. Skupaj z ob-ttno Podčetrtek tudi končujemo gradnjo nove mrliške vežice pri pokopališču v Dob-ležičah.«
Župan ugotavlja, da je sodelovanje s sosednjimi občinami dobro, česar pa ne mo-fejo trditi za sodelovanje z Regionalno razvojno agencijo (RRA). »Do denarja za projekte prihajajo tisti, ki so bolj spretni in že dovolj razviti,
posluha za Kozjanskega
Župan Andrej Kocman v Zagorju, ki je
kulturno-turistični
biser v občini in si od njega v prihodnje veliko obetajo.
medtem ko je še vedno premalo posluha za osrčje Kozjanskega. V naši občini imamo 18-odstotno brezposelnost in smo z njo povsem na repu občin v RRA. Sodelujemo pri pripravi načrta upravljanja Kozjanskega parka, kjer pa je treba zagotoviti take pogoje, da bodo ljudje v
njem ostajali, ne pa se selili v druga, ugodnejša središča. Računamo tudi na pomoč države, da nam bo z denarjem še letos pomagala pri ureditvi dveh za nas pomembnih povezovalnih cest Kozje-Buče in Lesično-Golobinjek,« pravi Kocman.
TONE VRABL
Med šestnajstimi različnimi prireditvami ob letošnjem prazniku v Kozjem so tudi otvoritev kapelice na Pokleku (8. aprila ob 16. uri), zaključek projekta Voda in dan odprtih vrat na OŠ Lesično (17. aprila ob 10.30), predavanje dr. Borisa Kuharja o nacionalnih, regionalnih in lokalnih značilnostih kuhanja (23. april ob 19. uri v OŠ Kozje), 13. srečanje kozjanskih pevskih zborov (1. maj ob 19. uri v gasilskem domu Kozje), praznovanje Florja-novega (2. maj ob 15. uri v Bučah), revija folklornih skupin UE Šmarje pri Jelšah (7. maj ob 20. uri v Kozjem) in 14. osnovnošolska atletska olimpiada v Športnem parku Kozje (12. maj ob 13.30).
Najboljša vina in salame
V Bistrici ob Sotli so pripravili 13. ocenjevanje vin z geografskim poreklom letnika 2003 in 3. ocenjevanje salam. Ocenjevanje, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter in občina Bistrica ob Sotli, je pri domačinih vzbudilo veliko zanimanja.
Vinogradniki so v ocenitev prinesli 140 vzorcev, od tega je končno oceno prejelo 120 vzorcev vin. Sedemčlanska komisija, ki jo je vodil mag. Tone Vodovnik s Kmetij sko-goz-darskega inštituta Maribor, ni imela lahkega dela. Najvišje priznanje, šampion vina, sta tokrat dobila Vinogradništvo Kralj iz Črešnjevca in Klet Zo-renč - Hohnjec iz Bistrice ob Sotli. Podelili so tudi 20 zlatih, 53 srebrnih in 39 bronastih plaket.
Na 3. ocenjevanje salam so domačini tokrat prinesli 42 vzorcev. Šestčlansko komisijo je vodil Stane Krnc, štiri diplome pa so dobili družina Zorenč in Marija Zorenč iz Trebč, Miha Bratuša iz Črešnjevca in Drago Kraner iz Polja ob Sodi.
Vsi nagrajenci so dobili priznanja na tradicionalnem vsakoletnem Vinskem prazniku, ki je bil tokrat 3. aprila v kulturni dvorani Bistrica ob Sotli.
TONE VRABL
Kako iz Balkana ustvariti Evropo? Odločujočim Slatinčanom se prostor s kioski, ki ga nekateri imenujejo Baščaršija, ne zdi primeren za preimenovanje v Evropski trg. Kljub temu, da je tu nekoč stal Hotel Evropa.
Baščaršija ne bo Evropski trg
V Rogaški Slatini letošnjega zgodovinskega 1. maja ne bodo mogli obeležiti s preimenovanjem dela razprostranjenega Zdraviliškega trga v Evropski trg. Predlog, ki sta ga pred kratkim posredovala dva mlada svetnika ZLSD, so namreč na zadnji seji občinskega sveta večinoma označili kot neprimernega.
Pri tem vidijo problem zgolj v neprimernosti prostora, ki bi se v prihodnosti ki-til z imenitnim imenom. Tam se namreč nahaja kljub izraziti centralni legi zgolj nekaj lesenih kioskov ter ga nekateri Slatinčani zato imenujejo
Učilna zidana še pokonci
Poslopja nekdanje osnovne šole v Kristan Vrhu v občini Šmarje pri Jelšah, ki se naj bi umaknilo večnamenski novogradnji, še ne bodo podrli.
Občinski svet Šmarja pri Jelšah, ki naj bi sprejel pred nekaj dnevi odločitev o takojšnji porušitvi, tega še ni storil. Pri tem so svetniki omenjali, da je treba še marsikaj preučiti, med drugim primerjavo med novogradnjo ter morebitno rekonstrukcijo stare šole. V ozadju naj bi bili v bistvu interesi morebitnih konkurenčnih investitorjev.
V novogradnji (veliki 350 kvadratnih metrov), ki bi nadomestila prazno poslopje nekdanje šole, bi bila trgovina, ki je v kraju že vrsto let ni več. V njeni mansardi so predvideli prostore za delo krajevne skupnosti ter društev.
Sicer pa naj bi občina zemljišče najprej prodala na javnem razpisu. Mansardni del bi občina nato odkupila. K takšnemu postopku jo sili zakonodaja.
celo Baščaršija. Kioskov, kjer je mogoče kupiti sladoled ter majice ali menjati tujo valuto. Predlog je dober, prostor povsem neprimeren so omenjali slatinski svetniki.
1\tdi občinska uprava je naštela kar nekaj problemov, ki vsi po vrsti odmikajo zamisel o poimenovanju. Od težavne parcelacije do tega da dolgoročna raba prostora, kjer je trenutno Baščaršija, še ni jasna. Zato je do 1. maja premalo časa, je prepričana občinska uprava.
Tako je obveljal dodatni predlog župana mag. Branka Kidriča, po katerem bodo poimenovali kot Evropsko ploščad prostor v neposredni bližini takoimenova-ne Baščaršije (pri poslopju Restavracija Pošta), kjer namerava občina do občinskega praznika urediti osrednji prireditveni prostor. Praznujejo ga 26. julija, sredstva v občinskem proračunu pa so že zagotovljena. S predlogom se je strinjal tudi prisotni predlagatelj Evropskega trga.
BRANE JERANKO
RAFTING NA TARI, 1. maj
enkratno doživetje: izleti po Čffl gon in rafting, odlično slov vod.
26.475 D/POL 54.90 GRČIJA, Krf, 1. maj
4* Park, bus/ladja, 4 najlepši izlet po otoku, odlično slov. vodenj« 24.4./8D/P0L 59.800
I Mi vaše počitnice jemlj
Lepote Rena 24.4.49.900 Sit; S : ija letak) 24.4.; 135.900 Sít ^DHBJ Švica-Liechtens'e n 24.4.44.700 Sit; Gradovi južne Češke 24.4.21.900 Sit Dunaj • Bratislava 24.4. in 1.5.21.500 Sit; Benetke in Beneške Lagune 1.5.9.500 Sit; Rim -Pompeji-Sorento-Capri 23.4.59.900 Sit; Lugano-Boromejski otoki-Milano 47.900 St Sarajevo-Mostar-Medugoije 29.4.33.500; Si; Benetke-razstava S. Dali 18.9.9.200 Sit PRVOMAJSKE PQČITNICE-2,3,5-dni na morju, gorah, zdravili§âh;Slovenija, Hrvaška v prodaji potepuhovo poletje 2004: Slovenija, Hrvaška, BIH, Grfija, Španija, Egipt. turifc Tunizija. Mehika, Dominikanska rep., Kuba. Maldivi - KATALOGE VAM POŠLJEMO TUDI NA DOM Html: potepuh@siol.net, ««vw.mlHlolinar.si plačilo na 6 do 9 obrokov
KOM P,ASl C-ĚLUE
EGIPT (KROŽNO POTOVANJE, HURGADA, SHARM EL SHEIK), TUNIZIJA (POČITNICE IN SAFARI),
Blišč in beda moskovskih ulic
Svetovno znane trgovine z vrtoglavimi cenami in poceni ponudba v kioskih
živeti s plačami, ki se sučejo okoli 20.000 tolarjev na mesec ali s še nižjimi pokojninami! Rusija in še posebno Moskva je na poti iz sivega socializma postala dežela neverjetnih razlik in kontrastov.
Široke ravne ceste v ruski prestolnici vzbujajo strahospošto-vanje pešcev, še posebno tujcev. Vsaj dokler se ne navadijo uporabljati številnih podhodov. Že ob nedeljah je skoraj nemogoče prečkati najširše avenije, razen seveda pri semaforjih. Ob delovnih dneh pa vlada na cestah pravi kaos. Še posebno popoldne, ko se ljudje vračajo iz službe ali odhajajo po opravkih v mesto. Vozniki se znajdejo, kot vedo in znajo. Zavestno kršijo prometne predpise in če ne gre drugače, vozijo tudi po pločniku. Med avtomobili še vedno prevladujejo lade in
Široke avenije so prava mora za pešce.
druga vozila ruske izdelave. Uvoženi, tudi rabljeni avtomobili so zaradi visokih dajatev dragi. Vendar pa je na cestah vseeno videti presenetljivo veliko dragih avtomobilov, od volvov pa do najbolj luksuznih mercedesov.
Prodajalne po meri meščanov
V Moskvi so razlike med revnimi in novopečenimi bogataši res velikanske. Nič čudnega, da v središču mesta dobro posluje ducat trgovin svetovno znanih proizvajalcev, katerih cene si večina Moskovčanov lahko le nejeverno ogleduje. Veli-
ko je tudi za običajnega državljana pregrešno dragih restavracij. Večina, predvsem mladih, pijačo in hrano nakupuje v nekakšnih kioskih. Prav nič večjih ali še raje manjših, kot smo jih navajeni pri nas za prodajo časopisov. Majhni kioski so preplavili predvsem podhode in vhode v sistem podzemne železnice. Na nekaj kvadratnih metrih je komaj dovolj prostora za zdolgočasenega prodajalca in množico razstavljenega blaga. Tako kioski predstavljajo prodajalne ur, knjig, prigrizkov, zdravil pa tudi pijač. In to po bistveno nižjih cenah kot v bližnjih gostilnah. Tako ni nič
lurimcw.QQw^ic I El	18 TST V TW
ftfAMA SaaíJM»—SS
CUJI VUIKJI KOPER PORTOROŽ I e-<mil:info@pttnt»	I POBTOROl OM71000
I ...IM I.'.„..'.'.IHJH|.,'.. M. .Il.n.l -■I
AVSTRIJA m MflDi DUNAJ, 1 dan. 1.5., 8.200; DUNAJ 2 dni. 24.4, 19.900, BUDIMPEŠTA 3 dni, 30.4., 62.400, BUDIMPEŠTA 2 dni, 17., 24, 28.4, 23.700, NEŽIDERSKO JEZERO, 3 dni, 16. In 30. 4., ČEŠKA; PRAGA, 3 dni, 23. In 30.4., 41.900, PRAGA In GRADOVI, 5 dni, 28.4., 51.900, NEMČUA; GRADOVI L BAVARSKEGA, 2 dni, 15, 28.800, GRADOVI L. BAVARSKEGA, 3 dni, 26, 30., 4, 36.900, RAZKOŠJE OB RENU, 4 dni, 23.4., 58.000, ROMANTIČNO POTOVANJE, 2 dni, 1. 5., 29.000, POUSKA; KRAKOW In WIEUCZKA 4 DNI, 22. 4., 55.200; ŠVICA; 4 dni, 23. 4, 49.900; NIZOZEMSKA; NIZOZEMSKA, 4 dni, 25. In 28. 4., bUS/avK), 73.200, NIZOZEMSKA 5 dni, Dus, 29. 4., 52.800, AMSTERDAM, 30. 4., 3 dni, 99.800; BELCUA/LUXEMBURC 5 dni, 28. 4., avtO/bUS, 82.800, BRUSEL), 4 dni, 50. 4.. avlo, 96.000; LONDON, 3 dni, 23. 4., 7. 5., avlo, 79.900, LONDON, 4 dni, 24., 29.4., 94.300; ŠKOTSKA IN IRSKA; 9 dni, 24. 4., 237.600; FRANCIJA; PARIZ, 4 dni, 23. 4., bUS/avk), 67.900, PARIZ, 26. 4., avlO/bUS, 5 dni,
26.	4, 76.800, PARIZ IN GRADOVI LOARE, 26. 4., 5 dni, 3VlO/bUS, avlO/bUS, 81.900, PARIZ avlo, 3 dni, 30. 4., 83.900, PARIZ avlo, 4 dni, 24., 29. 5., 104.900, AŽURNA 0BAIA,
4	dni, 29. 4, 47.900, PROVANSA, CAMARGUE In AŽURNA 0BA1A, 6 dni, 26. 4„ avtO/bUS, 99.900, KORZIKA In SARDINIJA, 6 dni, 25. 4., bUS/avio, 91.800; ITALIJA, TOSKANA In ELBA, 16., 24., 27., 30. 4., 40.800, TOSKANA. ELBA In SARDINIJA, 5 dni, 24. 4., 94.500, CINQUE TERRE, 3 dni, 30. 4., 42.000, RIM Z busom, 4 dni, 29. 4., 44.000, BENETKE, 1 dan, 27. 4., 7.700, GARDA1AND, 1 dan, 1. 5., Od 9.500. RIMINI, SAN MARINO, 2 dni, 27. 4., 19.200, SEVERNOITALUANSKA JEZERA 3 dni, 24. In 30.4., 41.900, SICILIJA bUS/avio, 4 dni,
24.	In 27.4, 86.400, SICILIJA DALJNA, bUS/avtO; 5 dni, 23. 4., 99.800, SiaUJA, avlo, 5 dni,
27.	4, 118.800, RIM, bUS/avlO, 4 dni, 23. 4, 64.800, RIM, avlO/bUS, 26. 4., 63.600, SORRENTCMtEAPELKAPRI-RIM, bUS/avlO, 5 dni, 22. 4, 83.800, In 6 dni, avlO/bUS, 26. 4, 97.200; ŠPANIJA; COSTA BRAVA In BARCELONA, 5 dni, 11. 4., bUS/avtO, 49.000, 23. In 24.4,69.600, z busom, 7 dni, 47.500, V RITMU FIAMENKA, 5 dni, 27. In 28.4, avlo/bus, 66.000, BARCELONA In MONTSERRAT, avto, 4 DNI, 24., 27. 4, 89.000, BARCELONA In AŽURNA OBALA, 6 dni, 27. 4, avlO/bUS, 81.600, VEUKI ŠPANSKI KROG, 7 dni, avto, 26. 4., 158.400, ŠPANSKO-PORTUGALSKA TURA, 5 dni, 21. 4, avlo, 129.900; GRCI.1 KLASIČNA GRČUA IN METEORA 4 dni, avto, 25. 4., 125.000, GRŠKI DRAGULJI, avl0/lad|a; 5 dni, 24. m 28. 4., 96.000, GRČUA S HITRO LADJO, 5 dni, 23. 4, 64.800; SKANDINAVIJA; DANSKA-DEŽEIA HAMLETA 5 dni, 28. 4, bus, 59.900; EGIPT; EGIPT In KRIŽARJENJE PO NILU, 8 dni, 30.4, 154.900 In 7.5, 132.000, EGIPT, 4 dni, 7.5., 101.800; ZDA; SONČNA FLORIDA, 9 dni, 23. 4, 289.000, NEW YORK, 5 dni, 23. In 28. 4,179.800; KANADA In JAZZ FESTIVAL, 10dnl,
25.	6, 289.000; ŠR! UINKA; 10 dni, 23. 4., 328.000, Z MALDIVI, 10 dni, 358.000,13 dni,
5	POČITNICAMI NA MALDIVIH 409.200	Vs« (IMI sm PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2004
PRVOMAJSKA POTOVANJA IN POČITNICE
IZLETI IN POTOVANJA V 57 DRlAV -
118 STRANSKI KATALOG
TRADICIONALNA KOMPASOVA KLUBA V ŠIBENIKU IN NOVEM GRADU KATALOG PRVOMAJSKIH POČITNIC NA JADRANU
SMUČARKI KLUR VAL THORENS -
ŽE DVAJSETO LETO ZAPORED
KOM RAS CELJE jgg|j
Glavni trg 1,3000 Celje,
.kDmpas-celJe.com	tel.; 03/428 03 06	intoPkompascelJiJl
vabi v masažni salon
(ayurveda, shiatsu, masaža z vročimi kamni...)
#	kozmetični salon
(nege z dodatkom kisika, nege telesa...)
#	romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kopel)
salon za pedikúro (kraljevska pedikúra)
atraktivna ponudba različnih savn na več kot 500 m2
Inform, in rezervacije:	^^
03 7345 166,	zdravo^ĆC
www.zdravilisce-lasko.si jeođtiiiisprostttev
■0-150-'
čudnega, da na ulici skoraj vsak tretji drži v rokah steklenico brezalkoholne pijače ali še pogosteje piva. In to domačega, ki je nekajkrat cenejše kot uvoženo. Ob številnih pivovarnah je izbira solidnih piv več kot dobra. Podobno velja tudi za šampanjec in seveda za vodko. TUdi pri slednji je mogoče izbirati med številnimi znamkami. Pri prodajalcih na ulici in tržnicah pa je potrebno biti malo previden, saj ti hitro lahko podtaknejo kaj ponarejenega. Precej zanesljivo znamenje za to je sumljivo nizka cena. Poleg pijač so seveda naprodaj tudi ponarejena oblačila svetovnih znamk in predvsem zgoščenke, DVD-ji in računalniški programi. Zanje je potrebno odšteti bistveno manj kot za originale v trgovinah. Vendar pa je pogosto vprašljiva kvaliteta in včasih tudi vsebina...
Pri nakupovanju na stojnicah je seveda potrebno baran-tati, saj tujcem radi navijejo cene, kolikor je le mogoče. Za koliko naj bi trgovci spustili prvotno ponudbo, pa je težko reči, saj realne cene poznajo le domačini. Sicer pa ni nič narobe, če plačaš za kakšno stvar malce več, saj se morajo domačini za preživetje kar pošteno potruditi ...
IGOR FABJAN
Moskva se že lep čas uvršča med najdražja mesta na svetu. Velemesto je pravzaprav nekakšna država v državi, saj so tu cene najvišje, vendar pa so tudi plače bistveno višje kot drugod v Rusiji. 1\iristov se v mestu ravno ne tare, toda okoli glavnih znamenitosti jih je vedno veliko. Še posebno v okolici Kremlja in na nekakšni nakupovalni aveniji Arbat. Tam na račun turistov kar dobro živijo lastniki trgovin, lokalov, pa tudi številni ulični prodajalci spominkov in še česa.
Hidi žeparji imajo polne roke dela. Denar in vrednejše predmete je v gneči dobro imeti na skritem mestu, saj kakšna prerezana in neopazno prebrskana torbica ni ravno redkost. Slovito gledališče Bolšoj teater je za tujce pravi magnet. Nič čudnega, da so pripravljeni za vstopnico na črnem trgu plačati tudi sto in več ameriških dolarjev. Redne cene so mnogo nižje, študentje pa do vstopnic lahko pridejo skoraj zastonj.
Mestno središče z izjemo nekaj večjih trgovin na zunaj sicer ne kaže kakšnega posebnega blišča. Toda cene so tod še posebno zasoljene, saj lahko za kavo ali čaj v »pravem« lokalu plačaš tudi 150 rubljev, kar je več kot tisoč tolarjev! Medtem pa se nekaj korakov stran upokojena in berači stegujejo za kovana, ki jih turisti mečejo v bližnji vodnjak. Ob cenah, ki so marsikje višje kot pri nas, morajo mnogi domačini pre-
CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE
UMAG, 1. maj
Sonikov klub, 3" app, veliko športni koncert Oliverja Dragojevića j do 2.5/3D/N/os. U »6.900
CRES, 1. maj
Sončkov klub, izleti, mini klub. Brezplačno do 12 leU
do 2.572 D/POL bal 2.900
POREČ, 1. maj
Sončkov klub, 3* hoteli, Sport .
27.4./5D/P0L i. »22.500 JUŽNA DALMACIJA. 1. maj
avtobusni izlet: Pelješac, Dubrovnik, foto safari. Mostar, Sarajevo..
28.4/4D/BUS 40.900
GRČIJA, Kreta
3* Triton, all inclusive, polet iz Ljubljane (14D ie za 109.900) 5,12.6/7D/AI 87.900 KRIŽARJENJE PO NILU S* hoteli in ladja. Kairo-Hurgad*-Luxor-Asuan; polet iz Ljubljane
, !»A»D 154.90«
Cř SONČEK I
■^r Last Minute Center" ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si

24.4.-2.5.
od 6.300 sit
Vile Rubin "/"' 3 dni, nočitev
NUC
EGIPT - Hurgada TURČIJA
274.	I IO., I74.
I 23.700 Sít	I	89.900 !
I Hedera/Narcis	I	Hotel 3*, 7 dni,
' 4 dni, polpenzion	polpenzion.it iz U
BEOGRAD Vse Last Minute
počitnice in letalske karte lahko plačate na obrokov !
SL. KONJICE
Sveti Florjan na Slovenskem
V Muzeju gasilstva Dra-njske doline v Slovenskih onjicah so slovesno odprli auzejsko zbirko Dotik s ča-om. Z njo so se slovenski asilci vključili v evropsko beležitev 1700-letnice smr-I gasilskega zavetnika sve-
Florjana. To je prva predstavitev ljud-<e ustvarjalnosti in dediščine, povezane z likom sv. Florjana, zaščitnika pred poplavami in požari. Največji del jazstavljenih predmetov so prispevale slovenske župnije in gasilska društva, nekaj pa jih je iz zasebnih zbirk, lajstarejša poslikava je iz cerkve sv. Florjana pri Škof-i Loki iz leta 1400, najstarejši kip pa iz leta 1738.
Na slovesnosti, ki jo je pozdravil častni ešalon, sestavljen iz članov vseh GZ v Sloveniji, so zbrane gasilce, župane sosednjih občin, predstavnike župnij in druge na-jovorili avtor razstave, sicer iastni predsednik konjiškega PGD Florjan Jančič, ko-
Kam tone kultura?
Ob obravnavi zaključnih računov konjiških javnih zavodov je med občinskimi svetniki vzbudil največ razprav Zavod za kulturo. Lani je namreč zabeležil dobrih deset milijonov tolarjev izgube, kar glede na vsega 83,2 milijona tolarjev skupnih prihodkov ni 'malo.
[ Direktorica zavoda, ki se I je letos preimenoval v Splošno knjižnico Slovenske Ko-fnjice, Renata Klančnik, je kot glavni razlog za izgubo lavedla materialne stroške skupaj z investicijskim :drževanjem objektov in naprav, ki jih ima v upravljanju. Zaradi starosti in ne-iunkcionalnosti večine objektov so stroški za vzdrževanje veliki.
j Na pripombe svetnikov, da je to sicer res, ne opra-Ivičuje pa izgube v celoti, je inavedla predvsem pretirano širjenje prireditev, ki gredo v breme zavoda. Možni izhodi so po njenem omejitev prireditev, preusmeritev v tržno zanimivejše ali Večji prispevek ustanovite-Ija.
I Svetniki niso povedali, katero pot izbrati, so pa sklenili, da bodo odslej spremljali finančna poročila javnih zavodov vsakih nekaj toesecev in ne le po zaključku leta, ko ni mogoče več ničesar spremeniti.
MBP
V Muzeju gasilstva Dravinjske doline: v ospredju dr. Franc Kramberger, Florjan Jančič in Ernest Eôry, ki so tudi odprli razstavo Dotik s časom.
njiški župan Janez Jazbec in mariborski škof dr. Franc Kramberger. Ta je med drugim poudaril razširjenost čaščenja svetega Florjana tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, kjer mu je posvečenih 8 žup-
nijskih in 18 podružničnih cerkva.
Osrednji govornik je bil predsednik GZS in častnega odbora prireditve Ernest Eôry. Razstavo Dotik s časom je označil kot popotni-
co našega kulturnega prostora in zgodovine gasilstva ob vstopu v EU. Celotna zbirka bo v konjiškem gasilskem muzeju na ogled do 22. maja.
MBP
V znamenju zlata
V Vinogradniško-vinar-skem društvu občine Vojnik so po prvem ocenjevanju vina, ki je bilo pred nekaj dnevi, zelo zadovoljni. Kot je ugotovila komisija, znaša skupna ocena prinesenih vzorcev vina kar 17,53 točke.
Prvo ocenjevanje vina lani poleti ustanovljenega društva, ki ga je opravila komisija pod vodstvom mag. Antona V6-
dovnika. je spremljalo precej obiskovalcev. Ocenjenih je bilo 85 vzorcev. Na razglasitvi rezultatov ocenjevanja, ki bo 16. aprila na prvem društvenem občnem zboru, bo vinogradnikom podeljenih kar 16 zlatih odličij.
Največ jih bo za belo zvrst, saj je bilo teh vzorcev največ; zanjo bodo prejeli zlata odličja člani Vlado Mikuš, Jure Fel-din, Mirko Krašovec, Matjaž
Esih in Ljubo Eisenhut. Najvišjo prejeto oceno je dosegel Jure Feldin, ki je za svoj traminec prejel 18,57 točke.
BRANE JERANKO
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1)
Občina Vojnik sklicuje
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt Stanovanjska soseska Vojnik Cona 7a
ki bo v petek, 16. aprila, 2004 s pričetkom ob 10. uri v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (l. nadstropje)
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega ngčrta Stanovanjska soseska Vojnik Cona 7a
(v rjadaljevanju: lokacijskega načrta). Namen prostorske konference je.pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo
prostorskih aktov. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljeno pobudo za pripravo lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference-ali pa predhodno poslati na naslov Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo morajo ob registraciji
udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo (osnutek Programa priprave lokacijskega načrta in informativno gradivo) je na vpogled na Občini Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, v času uradnih ur.
MODRI TELEFON
Dober arhiv
Bralca zanima, kako dolgo hrani Banka Celje podatke o stanju na hranilnih knjižicah. Zanima ga podatek o stanju na hranilni knjižici pokojnega očeta (z začetka devetdesetih let), katerega zakoniti dedič je. Pravi, da je bila vloga pod šifro, ki mu je znana.
Sabina Koleša, vodja oddelka odnosov z javnostmi ter s tujino v Banki Celje odgovarja: »Banka podatke^o hranilnih vlogah hrani trajno, izplačilo je možno ob predložitvi hranilne knjižice in poznavanju gesla, v koliko je vloga na geslo. Če je vloga imenska, pa je izplačilo možno ob predložitvi hranilne knjižice in sklepa o dedovanju.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Dobrnčane muči zdravstvo
Na Dobrni so prepričani, da je zdravstvena oskrba v njihovi Zdravstveni postaji (ZP) pomanjkljiva. Edini zdravnik Pantelije Pantoš, ki je v kraju zelo priljubljen, je po mnenju številnih pacientov preobremenjen.
Na seji občinskega sveta je direktor ZD Celje, kamor spada dobrnska ZP, prim, mag. Brane Mežnar odgovoril na nekatera najpogostejša vprašanja krajanov. Povedal je, da je 2.083 Pantoševih pacientov še vedno v mejah normativa. Kljub temu bodo skušali Dobrnčanom v prihodnosti ustreči. Edina možnost je zaposlitev dodatnega zdravnika v ZP v Vojniku, ki naj bi bila potrebna zaradi povečanega priseljevanja. Po dodatni zaposlitvi bi skušali najti možnost, da bi bil eden od vojniških zdravnikov po nekaj ur tedensko v pomoč zdravniku na Dobrni.
Dobrčane moti še marsikaj, med drugim to, da morajo opravljati laboratorijske preglede v približno 10 kilometrov oddaljenem Vojniku. Direktor ZD Celje pravi, da bi lahko opravljanje laboratorijskih preiskav na Dobrni zaradi razmeroma nizkega števila bistveno vplivalo na njihovo kakovost. Celjski zavod, ki zaposluje v celoti 380 lju-
di, bi moral tako na Dobrni zaposliti še laboranta. Opozoril je tudi, da je v ZP neuporabljenih kar približno 100 kvadratnih metrov površin, ki jih želijo čimprej oddati; seveda za zdravstvu sorodno dejavnost. Pripombe na račun organiziranosti zdravstva na Dobrni je slišati tudi iz osnovne šole. Ravnatelj Marko Šteger namreč želi, da bi v Celju preverili možnost opravljanja preventivnih pregledov (ki niso povezani z laboratorijskimi preiskavami) predšolskih otrok v domačem kraju. Zdaj jih namreč vozijo v Vojnik, kar povzroča šoli dodatne stroške ter še druge težave. Po normativu mora biti za vsakih 15 otrok na voljo po en spremljevalec, zato se dogaja, da izgubijo kar trije po ves delovni dan. Odgovor, če je mogoče šolarska potovanja v Vojnik omejiti, bodo prejeli iz ZD Celje naknadno.
BRANE JERANKO
Sedanji zdravnik ZP Dobrna se bo čez štiri leta poslovil, zato je direktor ZD Celje povedal, da že zdaj razmišljajo o tem, kaj storiti. »Zdravnika je zelo težko dobiti, tudi popolni začetnik ne more bití,« opozarja prim. mag. Brane Mežnar.
Z OBČINSKIH SVETOV
Kompleks Mizarska
SLOVENSKE KONJICE - Spremembe in dopolnitve delov zazidalnega načrta ob Mizarski ulici, kjer naj bi območje pod Vinsko kletjo namenili za gradnjo stanovanjskih objektov z možnostjo poslovne dejavnosti, so svetniki sprejeli v prvi obravnavi, do druge pa bodo preučili možnost zagotovitve rekreativnega igrišča, namenjenega za cel kompleks Mizarske, kjer živi približno 1.800 ljudi. Predstavljeni načrti namreč vključujejo le skromno igrišče z otroškimi igrali.
Nakup zemljišča
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so izdali soglasje k nakupu strateško zanimivega zemljišča od podjetja Kostroj v stečaju, uporabnega za obrtno-industrijsko cono. Zemljišče bodo komunalno uredili in prodali vsebinsko in cenovno najugodnejšim ponudnikom.
Imenovanja
SLOVENSKE KONJICE - V Svet OŠ Loče so bili imenovani Stane Kukovič, Darja Lipar in Borut Mlakar, v Svet OŠ V parku Dragica Taks Rutar, za člana Nadzornega sveta GIZ Dravinjska dolina pa župan Janez Jazbec in Stanko Kolar. Namesto pokojnega člana Leona Tisovica je bil v delovna telesa imenovan Stanislav Podplatan.
Za glas 30 tolarjev
VITANJE - Političnim strankam, ki so na zadnjih volitvah dobile najmanj polovico glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta, po novem pripada 30 tolarjev za vsak dobljen glas mesečno. Skupaj bodo iz proračuna za stranke letno odšteli 524.520 tolarjev.
V sveta šol
ZREČE - Za predstavnika občine v svetu javnega zavoda OŠ V parku Slovenske Konjice so imenovali Štefana Raka, v svetu OŠ Zreče pa so predstavniki Darijan Belak-Vivod, Janja Korošec in Zdenko Kovačec.	MBP
90,6 95,1
mmm
95,9 100,3
Izlet 100 kmečkih žensk na morje je ena najstarejših akcij Novega tednika in Radia Celje -
Za lepe slike seje potrebno malo potruditi - »poziranje« na ladji!
!Z1£.TS0 OMOGOČILI:
100 kmečkih žensk, harmonikarja in okrepljena ekipa Novega tednika in Radia Celje smo se v petek zjutraj odpravili na 32. tradicionalni izlet na morje. Udeleženke, ki so se izmed več kot 1.100 prijavnic uvrstile na avtobus z relacijo Celje - Portorož - Celje, so prišle iz različnih krajev celjske regije. Zajeli smo skorajda vse od Trojan (čeprav ta gospa skorajda ni izpolnjevala pogojev, saj hlev z živino stoji onkraj Trojan) do Bistrice ob Sotli. Tudi starostni razpon je bil zelo širok. Od najmlajše, 26-letne Renate Corjup iz Kozjega, do najstarejše, 80-letne Marije Ferlež s Ponikve.
Našega avtobusa udeleženke niso mogle spregledati, saj smo bili daleč naokoli najbolj glasni. Za to sta poskrbela harmonikarja Jože Križnik in Janko Mogu, za prepoznavnost udeleženk pa rdeči nageljni na prsih. Vreme ob 7. uri zjutraj je sicer nakazovalo, da bomo bolj kot kopalke potrebovali dežnike, po Črnem Kalu pa se je sonce le prikazalo. Ravno prav za nastavljanje prvim sončnim žarkom na ladij-ci, ki nas je popeljala do Pirana in nazaj.
»Pa Je res slano!«
Po prvem soočenju z morsko vodo je sledil neposreden stik z njo - trinajst udeleženk namreč morja »v živo« še ni videlo. »Saj vem, da je žalostno, vendar sem ga do sedaj videla zgolj na sliki ali televiziji,« je s solzami očeh pripovedovala Angela Škorja iz Laškega. »Pred leti je bilo na kmetiji preveč dela in z možem nisva hodila nikamor, sedaj, ko sem sama, pa tudi nikamor ne grem.« Še dobro, da je prijavnico Novega tednika izpolnila njena hči, sicer bi se ji morje tudi tokrat izmuznilo.
Prvič je bila na morju tudi naša najstarejša udeleženka Marija Ferlež. »Bila sem že na Blejskem otoku, če to kaj šteje, vendar imam z njim bolj slabe izkušnje,« pripoveduje. Čoln, s katerim so se peljali do cerkvice, se je skoraj prevrnil, zato je na ladjo sprva stopila z nezaupanjem. Ko pa je sama popri-jela za krmilo, je strah izginil.
Za najbolj posrečen komentar pa je poskrbela Laščanka Marija Krajne: _bbPa je res slano, tako kot pravijp. Pa tudi od lulanja ni slano, kot še pravijo, saj se še nihče ne kopa.«
Dan dopusta
Kmečke ženske, ki ne poznajo niti enega prostega dneva, kaj šele dopustov, so si vsaj v petek malo privoščile. Za zamenjave v hlevih so v večini morale poprositi sosede in znance, tuhtanja, kaj dobrega lahko storijo, pa le niso mogle izklopiti. Ob brezskrbnem potovanju na morje jim je namreč prišlo na misel, da bi lahko s prostovoljnimi prispevki pomagale celjski porodnišnici pri nakupu ultrazvočnega aparata. »Izleta nismo plačale, zakaj torej ne bi vsaj nekaj namenile za dobro stvar,« je dejala pobudnica Viktorija Šlander. Da gre denar za dobro stvar, pa ženske prav dobro vedo - 100 udeleženk je namreč na tá svet spravilo 250 otrok.
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
Banka Ce[ie Adriatic Vrtnarstvo Cejie
Mlekarn Ceteiû MesPtîâ ptám Celie
A/peks Savinjska trgovska družba
Kmetijska zadma Celje
VRNILI SMO SE Z IZLETA NAMOKJE
Dolgčas nam ni bilo niti takrat, ko smo bili vsi tiho, torej pri jedi. Za tijj
Štiri rekorderke izleta - najmlajša Renata Gorjup, udeleženki z i (zadnja na desni) ter najstarejša udek
»Ni veliko, je pa iz srca,« je dejala Viktorija Šlander in »Če bi zbrane prispevke predala prim. dr. Zlatki Felc, ki je takoj — prihitela v Hotel Štorman, ko je izvedela za akcijo potnic.
Slani
"daleženke s spremljevalnim moštvom.
potnic
prispevek za ultrazvok
Če ne gre zlepa, gre zgrda. Morsko vodo je pač treba preizkusiti.
istriom Vikija Ašiča.
Poleg pekarne Kuder iz Levca je za zajtrk z zavihjačo poskrbela Ivanka Uduč.
kvica Vrečko in Silva Pečko
VRTCI
Mestne občine Celje
obveščamo, daje
VPIS OTROK NOVINCEV
od 15. do 30. aprila 2004
VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE

vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Vpisujemo v enotah: SONCE, Kajuhova ulica 5 telefon: 428 64 54
MAVRICA, Čopova ulica 21, telefon: 425 38 40 E-pošta: vrtec.anice-cerneieve@auest.arnes.si Spletne strani: www.v-acerneieve.ce.edus.si
VRTEC TONČKE CECEVE CELJE

vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enotah: CENTER, Kocenova ulica 10 telefon: 428 25 80 GABERJE, Mariborska cesta 43 telefon: 425 70 30 HUDINJA, Ulica frankolovskih žrtev 38 telefon: 541 44 91
E-pošta: vrtec. toncke. ceceve@siol. net Spletne strani: www.rcc-irc.si/vrtec
VRTEC ZARJA CELJE
.i«»'«.
vsak delovni dan od 7.do 15. ure, ob torkih do 16. ure. Vpisujemo v enoti: ŽIV ZAV, Zagajškova ulica 8 telefon: 426 64 00
Spletne strani: www.v-zaria.ce.edus.si
Divja okolica in prijazna plaža, ohranjeno staro mestno jedro z ozkimi uličicami, bogato zgodovinsko nasledstvo in turistični center s stoletno tradicijo - vse to lahko najdete v Baški, ki bo zagotovo izpolnila vaša pričakovanja.
»Celjski dom« v Baški, z večletno tradicijo, ponovno odpira vrata in vas, spoštovani obiskovalci, z veseljem pričakuje tudi v letošnji sezoni.
Obveščamo vas, da pričnemo sprejemati prve prijave v ponedeljek, 19. 4. 2004.
Informacije Celeia d.o.o., Poštovna enota Celje, Kosovelova 14, ali telefonsko 03 49 25 886.
Cefeîa 5.o.o
Poslovna enota Celje, Kosovelova 14,
T: 03 49 25 886, F: 03 54 82 950, E: celeia®volja.net
KULTURA
Zvesta spremljevalka že v zibelki
V Celju si knjige izposojajo že dva dni stari dojenčki
Mednarodni dan knjig za otroke so obeležili tudi v Knjižnici Laško, kjer je od 2. do 28. aprila na ogled razstava knjižnih ilustracij slikarke Marije Prelog. Na predvečer svetovnega dneva knjig pripravljajo literarni večer s pesnico Lucijo Stupica, v petek, 23. aprila, pa bodo na literarno-glasbenem večeru predstavili knjigo Klari-se Jovanovič Luči na odprtem morju.
4 Saxess v Celju
Kvartet saksofonistov 4 Saxess je sinoči s skladbai Milka Lazarja, Antonína Dvoržaka in Ide Gotkovsl nastopil v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
Lev Pupis (sopranski saksofon), Luka Loštrek (altq ski saksofon), Miha Rogina (tenorski saksofon) in To® slav Žužak (baritonski saksofon) so se v kvartet 4 Saxei združili leta 2000, zasedba pa je začela s pogostejši: koncertiranjém dve leti pozneje, ko so bili vsi njeni čl ni, diplomanti ljubljanske, zagrebške in dunajske aka demije za glasbo, na skupnem glasbenem izpopolnjev nju v Parizu.
Kvartet poleg standardne saksofonske literature iz 2 stoletja raziskuje tudi glasbene stile in obdobja, ki v izvi niku zahtevajo drugačen instrumentarij. V zadnjem čas kvartet, ki želi vrhunsko glasbo približati vsakemu posh šalcu iji s sodobno izvedbo dokazati, da klasičen konce ni vselej stvar preteklosti, skladbe prireja kar sam.
Kvartet 4 Saxess bo nocoj ob 20. uri, v četrtek, nastopil v glasbeni dvorani Grand hotela v Rogaški Slatini. B
•I
Milenkovič, Bonaparte in Riemer
Mesec, v katerega smo zakorakali, je v celoti posvečen knjigam. Mednarodna zveza za mladinsko književnost je leta 1967 razglasila 2. april za mednarodni dan knjig za otroke, poznan tudi kot svetovni dan pravljic; ta dan je hkrati tudi rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. 23. april pa je svetovni dan knjige nasploh.
Na mednarodni dan knjig za otroke so se odzvali tudi v nekaterih knjižnicah na Celjskem. V Knjižnici pri Mišku Knjižku so praznovanja razdelili kar na ves teden, kajti malih knjižnih moljčkov, ki želijo obiskati knjižnico, je zelo veliko, število vpisov pa iz leta v leto narašča. To je tudi dokaz, da elektronski mediji vendarle še niso izpodrinili klasičnega branja. Da je branje izjemno koristno za kulturno identiteto posameznika, se zavedajo starši, ki želijo svojega otroka čimprej včlaniti v knjižnico. Povprečna starost otrok, ki si prvič izposodijo knjigo, je dve leti, zgodilo pa se je že, da so v Knjižnico pri Mišku Knjižku vpisali dva dni starega dojenčka.
Pri Mišku Knjižku so s prireditvami ob mednarodnem dnevu otroških knjig začeli že v četrtek, 1. aprila, ko so
POŠAST
109 min., (Monster), kriminalna drama Režiser Patty Jenkins Igrajo: Charlize Theron. Christina Ricci, Bruce Dern, Lee Tergesen, Annie Corley, Pruitt Taylor Vince
Ogled filma z dodatnim energijskim nabojem Red Buli 8. aprila 2004 ob 20.50
BCamiS i** Ota ■ Tnufc 10. xn> ta.
pripravili malo knjižno stojnico in Andersenove pravljične dogodivščine za najmlajše. V petek so se osnovnošolci srečali z ilustratorjem Matjažem Schmidtom, ki jih je seznanil z delom ilustratorja, včeraj pa so dogajanje sklenili z lutkovno predstavo Skrinjica želja. Na svetovni dan knjige bodo otroci reševali knjižni kviz. Tokrat se bodo vprašanja nanašala na Srečka Kosovela (letos mineva sto let od njegovega rojstva) in na Primorsko. Med vsemi rešenimi vprašalniki pa bodo jeseni izžrebali štirideset srečnežev in jih peljali na izlet na Primorsko.
Od 8. aprila!
SCOOBY-DOO 2: POŠASTI NA PROSTOSTI
91 min., (Scooby-Doo 2: Monsters Unleashed), družinska komedija
Režija: Raja Gosnell Igrajo: Freddie Prinze Jr., Sarah Michelle Geilar. Matthew Lillard, Linda Cardellini
WGROTUS lu; Cm » Ima* Ol TOO C*
Svetovni dan knjige bodo obeležili tudi v Ostalih celjskih knjižnicah in knjigarnah. V Osrednji knjižnici Celje bo 20. aprila zaživel spletni portal Celjski bibliografski leksikon, v istem tednu pa bodo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo predstavili literaturo o EU. Že tradicionalni so literarni večeri v knji-
V Zagorju ob Savi se je sinoči zaključila 19. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije, med katerimi je bilo tudi šest zborov s Celjskega.
Na državno tekmovanje so se tako uvrstili Mladinski in otroški pevski zbori iz OŠ Zreče, Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega Velenje, OŠ Bratov Letonja
garni Antika, na knjižne novosti pa želijo opozoriti tudi v Mladinski knjigi Celje, kjer podobna srečanja organizirajo dvakrat mesečno. Tu je bila sinočnja gostja literarnega večera prevajalka pesniške zbirke Zapleši z menoj največjega perzijskega pesnika Hafisa Barbara Škoberne.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Šmartno ob Paki, Šolskega centra Celje in Mladinski pevski zbor OŠ Rogaška Slatina. Štiriinštirideset najboljših zborov, ki jih je sestavljalo 1.850 mladih pevcev in pevk, je moralo zapeti slovensko ljudsko pesem v izvirni ali predelani obliki, umetne pesmi slovenskega avtorja in eno ali dve pesmi po lastni izbiri.
V Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 12. aprila, gala velikonočni koncert svetovno znanega violinskega virtuoza Stefana Milenkoviča, ki bo nastopil ob klavirski spremljavi Lidie Caenazzo.
Milenkovič, ki je začel glasbeno pot z nepolnimi tremi leti, s petimi pa že nastopal z orkestrom, je igral z vsemi najpomembnejšimi svetovnimi orkestri in dirigenti. Med drugim je nastopil pred Gorbačovom, Reaga-nom ter dvakrat pred papežem Janezom Pavlom II. Danes je star 27 let ter poučuje violino kot redni profesor na elitni Juilliacard Academy v New Yorku.
Pred občinstvom v Rogaški Slatini bo nastopil z deli Schnittkeja, Beethovna, Ysa-
Zbore je ocenjevala petčlanska žirija, sestavljena iz najvidnejših slovenskih zborovodij: Danica Pirečnik, Urša Lah, Andraž Hauptman, Karmina Šilec in Dragica Žvar.	BA
90.6 95.1
HTMt.mřWl
95.9 100.3
ya, Dvořaka in Wienawsk ga. Koncert je posvečen Na poleonu Bonaparteju ter nji govemu bratu kralju Nizi zemske Luiju Bonaparteju, se je zdravil v Rogaški Slat ni. Napoleonovo sliko iz zbi ke konjiškega zbiralca Frant Riemerja bo občinstvo lat ko občudovalo med konce tom (pokrovitelj koncerta podjetje Riemer).
Koncert bo v Glasbeni dv< rani Grand hotela Rogašk (bivša kino dvorana), z z; četkom ob 19.30. B
Godčeva pregledna razstava
60 slik je razstavljeno, teh dneh na gradu v Slovel ski Bistrici, kjer poteka pre gledna razstava likovni del Celjana Jurija Godca.
Gre za življenjsko razsta vo, kakršne Juretu Godcu Celju, vsaj do sedaj, še nisi uspeli pripraviti. Razstava] namreč postavljene v kar še stih grajskih dvoranah v za hodnem krilu gradu. Hkral pa je ob razstavi tamkajšn Zavod za kulturo pripravil tu di katalog in vabila, v vitešk dvorani pa reprezentativn otvoritev.	t.

___ REPUBLIKA SLOVENIJA'
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Urad za prostorski razvoj, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za prenosni plinovçd R25D od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj, ki bo 20. aprila 2004 z začetkom ob 14. uri,
v sejni sobi Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25D od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do
termoelektrarne Šoštanj. Na prostorsko konterenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj
ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Uradu za prostorski razvoj. Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro. na sedežih občin Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj, v času uradnih ur ter na spletni strani Urada za prostorski
_iavnost-	Ljubljana. 26.marec 2004
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE PETROVCE
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in' 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in iz» braževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 115/03, z dne 24. 11. 2003).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in
druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predvideni začetek dela bo 21. 8. 2004 oziroma skladno s
sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k
imenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom, pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Petrovce, Petrovče 32, 3301 Petrovče, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.

Turki na Starem gradu
V Galeriji likovnih del mladih Stari grad Celje bodo nocoj odprli razstavo slik turške slikarke Mizyal Karabiber Nacaroglu. Razstava je posvečena občinskemu prazniku Mestne občine Celje, odprl pa jo bo turški veleposlanik Balkan Kizildeli. Utrška slikarka se na Starem gradu predstavlja s slikami v akvarelu in pastelu, nekaj razstavljenih slik pa vsebuje tudi temo Starega gradu Celje. Razstava bo na ogled do 12. maja.	BA
Mladi slavčki v Zagorju
LE POTICA
za praznične
Prihranek časa in denarja
■fc Nagrade ob enkratnem nakupu kino vstopnic
Nagrade za zvestobo
"fc Sodelovanje v velikem nagradnem žrebanju
■jt Vse ugodnosti TUŠ kluba
Najboljše iz klasja.
V prodajalnah ADA, ŠTRUČKA in MLAKAR ter premičnih prodajalnah pri občini in bolnici v Celju, v prodajalni HLEBČEK v Velenju in v prodajalnah 71 in 75 v Slov. Konjicah
Klasje Celje d.d.. Resljeva 16. 3000 Celje
■jc več informacij: INFO točke Planeta TUŠ Celje [ in Novo mesto
www.planet-TUS.com
Vsakdo lahko ima svojo
tušOklub
ctflof(v zit&zda/
kartica ugodnosti zadovoljnih kupcev
CESARICA BARBARA
H O M M Á G E A BARBARA CELJSKA
POKRA]INSK.1 MUZEI CELJE 15. Am L 2004
dSK"t(
GALERIJA OSKAWTOGO) NATURE DESIGN ŽALEC • 10 LET
RUDOLF SPANZEL V OSKA RÉ'XO G O J


jrçjjjj- St 14-8- april 2004
Hopsi navijajo za Zvezdo in Reflex
V Tivoliju ni bilo Pipana in Dojčina - Lazič v Treh lilijah
Težja
Zaradi Dneva slovenske košarke in all stars tekme slovenskih in tujih igralcev naših klubov minuli vikend ni bilo kroga v 1. A ligi, so pa nekatere ekipe že med tednom odigrale srečanja zadnjega kroga in s tem že zaključile prvenstvo.
Na Dnevu slovenske košarke je bila v glavni tekmi naša selekcija boljša od tuje z rezultatom 118:105. Pri zmagovalcih so igrali tudi člani Pivovarne Laško Saša Dončič (13 točk), Nebojša Joksimovič (16) in Igor Jokič (10), medtem ko je v dresu tujcev nastopil član Alposa Kemoplasta Seid Hajrič (11). Povabljen je bil tudi »pivovar« Dragan Dojčin, ki pa je zaradi poškodbe odpovedal nastop.
Pipana ni bilo
V metanju trojk je v finalu Nejc Strnad (Rogla) nekoliko presenetljivo ugnal Marina Baždariča (Union Olimpija), sicer pa je vse lovorike pobral Miha Zupan, krilni center Geoplina Slovana, ki je bil najboljši igralec, najboljši strelec in tudi najboljši v zabijanju. Organizatorji so si privoščili velik spodrsljaj, saj so najprej zamenjali trenerja tujcev, kajti prvotno bi jih moral voditi Aleš Pipan, nato pa selektorja slovenske reprezentance niso niti povabili na prireditev. Pipan je storil popolnoma prav, ko se v Ljubljani seveda ni pojavil. Očitno je, da so organizatorji bolj razmišljali o izkupičku te prireditve kot pa o nekaterih morda pomembnejših zadevah, o čemer pričajo tudi neobičajni termini igranja dveh selekcij vzhoda in zahoda (kadeti in mladi) sredi dneva. Razmišljati pa bi bilo dobro tudi o preselitvi sicer
Saša Dončič je pri zmagovalcih poskrbel za atraktivne poteze, pri poražencih pa se je izkazal Pero Dujmovič (desno).
atraktivne prireditve v kakšen drug kraj, kajti Tivoli je bil napol prazen.
Se nekaj upanja za Polzelane
Nekateri klubi so tako že med tednom odigrali srečanja zadnjega kola. Hopsi so doma v lokalnem dvoboju premagali Roglo s 101:96, za slovo od prve lige, kakor kaže trenutno. V srečanju, kjer ni bilo pravega žara za igro v obrambi, sta obe ekipi imeli
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK 9. 4.
mali nogomet
1. SL, četrtina finala, druga tekma: Nazarje-Dobovec (19).
rokomet
Siol liga, 20. krog, Celje Pivovarna Laško - Termo (14.30).
košarka
1.	SL - ženske, 10. krog: Maribor - Merkur.
" SOBOTA10 4.
nogomet
2.	SL, 22. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Livar, Kranj: Triglav - Rudar (16.30).
3.	SL - sever, 16. krog: Zreče - Malečnik, Bistrica - Šmarje pri Jelšah (16).
MČL - Celje, 11. krog: Kovinar - Tristar, Vransko - Rogaška, Ljubno - Šentjur, Op-
lotnica - Laško, Mons Claudius - Vojnik (16).
košarka 1. SL - moški, 27. krog: Zagorje - Elektra.
rokomet Siol liga, 20. krog, Trbovlje: Rudar - Gorenje.
PONEDELJEK 12.4.
3. SL - sever, 16. krog: Hajdina - Šoštanj (16).
rokomet
Siol liga, 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper (15).
SREDA 14.4
rokomet
1. SL - ženske, četrtina finala, druga tekma, Ljubljana: Olimpija - Žalec.
visok odstotek metov iz igre (60-62), v takšni igri pa so bili Polzelani za odtenek boljši. Luka Geržina (24, 72%) in Branimir Josipovič (21, 88%) sta namreč imela več razpoloženih soigralcev od Nejca Strnada (22, 87%) in Sama Gruma (29, 63%).
Tudi Šentjurčani so že v sredo zaključili sezono in sicer s porazom v Sežani proti Kraškemu zidarju s 77:80. V izenačenem srečanju je Alpos Kemoplast večinoma vodil, ob koncu pa popustil. Predvsem je manjkal večji učinek šentjurskih centrov, ki so po dolgem času izgubili skok (31:32), kar je bilo odločilno. Rado Trifunovič (25,61%, 7 skokov) je bil najboljši mož Šentjurčanov. Tako je Alpos Kemoplast končal prvenstvo na osmem mestu, Rogla je deveta, Hopsi pa so zadnji, deseti. Za Hop-se pa je še nekaj upanja, kajti na Združenju prvoligašev so vsoboto sprejeli pobudo, da se 1. A liga razširi na dvanajst ekip. Devet bi jih bilo iz dosedanje prve lige, tudi Slovan in Krka, ki bi ob Jadranski ligi nastopala še v do mačem tekmovanju, ter pr vouvrščena ekipa B lige (najverjetneje Maribor Branik). Če pa bi Krka igrala pokal Uleb (za kar mora v prvenstvu SiČG slaviti ali Reflex ali Crvena Zvezda), potem bi eno mesto ostalo prazno, morda prav za Hopse - neposredno ali pa po dodatnih kvalifikacijah z drugouvrščeno ekipo B lige. Torej upanje še obstaja!
poškodba Kobaleta
Tudi Šoštanjčani so igrali med tednom. Zaostalo srečanje proti Triglavu so dobili z 88:73. Bolj kot zmago pa si bodo pri Elektri to tekmo zapomnili po težji poškodbi Primoža Kobaleta, okrepitve Elektre pravzaprav za končnico prvenstva, za katerega pa je sezona že končana. Ob namernem udarcu s komolcem gostujočega igralca Mensuda Juleviča v obraz (za kar je bil izključen) , je namreč Kobaletu počila nosna kost in so ga že operirali v celjski bolnišnici. Neljubi dogodek je skorajda tragičen za šoštanjski klub, kajti Kobale je prav v zadnjih tekmah ujel pravi stik z ekipo in je bil tudi najboljši strelec ekipe Memija Be-čiroviča. Sicer pa bodo Šoštanjčani v soboto odigrali zadnje srečanje rednega dela v Zagorju, potem pa sledijo mini priprave za četrtfi-nale državnega prvenstva. Pivovarna Laško bo v Šoštanju gostovala 21. aprila.
Lazić podpisal
Kot smo že zapisali v prejšnji številki, so se v Laškem odločili, da se okrepijo pred končnico državnega prvenstva. Aleksandar Lazič (195 cm, 29 let), branilec iz SiČG, ki je nazadnje igral v Italiji, je na treningih zadovoljil okus trenerja Pipana, zato so v Laškem z njim podpisali pogodbo do konca sezone. Lazič bo tako zamenjava za poškodovanega Primoža Broliha, za katerega se je sezona končala že pred časom, po srečanju z Unionom Olim-pijo.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
NAKRATKO
Nov mejnik šentjurske košarke
Šentjur: Košarkarice Šentjur - Šmarja so na zaključnem turnirju za kadetinje v dvorani Hruševec osvojile drugo m, sto. Po zmagah nad Odejo (74:59) in Ježico (69:59) so, zadnji tekmi turnirja morale priznati premoč Iliriji. Ljub ljančanke so odločilno tekmo za naslov prvakinj dobile; 69:64. Kljub temu je to največji uspeh košarkarskega klub Šentjur - Šmarje, ki mu predseduje Marko Diaci. Ekipo na poti do srebrne medalje še zadnjič vodil Jani Čede, ki j, štirih letih zapušča Šentjur. Tretje mesto je po presenetlji zmagi nad Ježico osvojila ekipa Odeje. Domačinka Tja Vraničar je bila izbrana v najboljšo peterko turnirja, n boljša igralka in strelka zaključnega turnirja pa je bila č niča Ilirije Sandra Pejkovič. Uspešno sezono ženske koši ke v Šentjurju pa so-potrdile tudi mlajše pionirke domače kluba, ki so se prav tako uvrstile na zaključni turnir najbr ših štirih ekip v državi. V Šentjurju si prizadevajo pridot organizacijo tudi tega turnirja.	(p
Sankakujevke nepremagljive
Lendava: Na članskem državnem prvenstvu v judu so čl nice Sankakuja iz Celja osvojile 6 naslovov državnih pni kinj. V svojih kategorijah so zmagale Nives Pere, Petra N reks, Vesna Dukič, Urška Žolnir, Regina Jerneje in Luci Polauder. Večino je trener Marjan Fabjan takoj odpeljal priprave v Avstrijo: »Le čudež bi lahko Petri in Luci prepn čil pot v Atene. Slednja mora na operacijo kolena. V igri še Urška.« V moški konkurenci je Roki Drakšič osvojil si brno odličje, Igor Trbovc (oba Sankaku) pa si je pribo bron. V kategoriji nad 100 kilogramov pa je slavil Matj Ceraj iz drugega celjskega kluba Ivo Reya.	(P
Zmaga Tkalcu, Poženelovci drugi
Ljubljana: Na zaključni tekmi državne lige v streljanju zračnim orožjem so člani SD Dušan Poženel iz Rečice Laškem s pištolo osvojili ekipno drugo mesto. Posamiči zmago si je pristreljal član omenjenega društva Peter Tki lec. V 2. državni ligi pa je zmagal Damijan Sajovic (Rečica Poženelovci pa so si priborili tudi ekipno zmago. (PŠ)
Odličen braslovški podmladek
Polzela: Na mednarodnem tekmovanju pod imenom 1. Si Open 2004 v organizaciji tekvondo kluba Sun Braslovče nastopilo 198 tekmovalcev iz 16 klubov 4 držav. Češke, Bos in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Med dečki so zmag borci domačega kluba, med mladinci pa so bili drugi. (T
Avstrijke boljše
Maribor: Na SP tretje divizije za hokejistke je Slovenj osvojila drugo mesto, kar ni bilo dovolj za napredovanje, drugo jakostno skupino so se uvrstile Avstrijke. V naši brani vrsti sta bila tudi dva Celjana, tehnični vodja Mira Koštomaj in obetavna obrambna igralka Mojca Duh.
Na Skalni kleti spet padajo goli
Celje: Ta teden se je začelo tekmovanje v občinski ligi male nogometa. Sedaj poteka pod okriljem Top-Fita, ki je na Skal kleti prenovil bistro Točka. Potek v petih ligah že dolga let uspešno vodi in nadzoruje Peter Hribemik. Skupno se je prija vilo 64 ekip. Izidi uvodnega kroga v 1. ligi: Marinero - Žive 3:4, Veflon - Kobre 4:2, Pelikan - Telsim 6:0, Maček tisk Kompole 3:5, Petrovče (aktualni prvak) - Zeus sport 5:4, mero - Radio Fantasy 1:8, Vigrad - Frangros 6:1.
Športni ponos žalske občine
Sprejem za najboljše
Žalec: Župan žalske občine Lojze Posedel in Zavod za kulturo, šport in turizem sl pripravila sprejem za državne prvake iz Karate kluba Žalec, Strelske družine Juteks in Jjjj jitsu kluba Aljesan Šempeter.	fî'
Šoštanj Topolšica Je finalist
Varovanci Bruna Najdiča so se uvrstili v finale odbojkarskega DP
Dejan Vinčič, Aleksander limožič, Andrej Tot, Zoran ivič, Alen Djordjevič, De-
Fujs, Marko Pokleká, ftjš Duplišak, Denis Po-ier, Rok Satler, Robert So-lek in David Sevčnikar v polfinalu končnice dr-vnega prvenstva dvakrat lemagali favorizirani Sa-nit Anhovo s 3:1 in se bo-borili za prvaka, 'rvo tekmo bodo 14. apri-odločilna tekma med Cal-om Kamnikom in Svitom »vensko Bistrico je bila siti) odigrali v gosteh, saj pred play-offom zasedali trto mesto. Prvak bo zma-trikrat.
Senzacija
Spektakularna predstava v Stanj ski dvorani se je pred pO gledalci začela z vods-jom domačih z 1:0 v nizih,
uvod dobili s 25:23. Dru-izgubili, v nasled-dveh pa so bili spet boljši losegli največji uspeh klu-z dolgoletno tradicijo. Ve-veselje se je s parketa pre-trenutno najbolj pri-iljeno šoštanjsko gostiš-:in je trajalo pozno i
Kapetan Dejan Fujs je »razbijal« Kanalce tudi z začetnimi udarci.
v noč.
Trener Kanalcev Dragutin Šu-ker se je pridušal: »Dodatna končnica štirih je bila brez smisla. Po slavju v pokalnem tekmovanju drugega viška forme v sezoni nismo zmogli. Šoštanj Topolšica je zasluženo v finalu.« Odbojkar-ji Salonita so storili ogromno število neizsiljenih napak,
PANORAMA
NOGOMET
2. SL
21. krog: Rudar - Alumi-jj 1:1 (1:0); Ekmečič (45, •m); Kelenc (62). Bela kra-a - Dravinja 0:0. Vrstni i: Rudar 47, Zagorje 42, avinja 40, Bela krajina 38, rar 36, Aluminij 27, Krš-Posavje 25, Triglav, Izola , Svoboda, Tabor 14, Br-13.
3. SL - sever
15. krog: Šmarje pri Jel-h - Kozjak 7:0, Šoštanj - Zreče Vrstni red: Šoštanj 32, ilečnik 28, Hajdina, Šmarni Jelšah 27, Bistrica 26, oma 25, Železničar 24, borje 23, Stojnci 22, Zre-20, Pesnica 18, Ormož 17, !dišče ob Dravi 13, Koz-
MČL - Celje
10. krog: Laško - Mons udius 1:3, Šentjur - Optica 5:0, Rogaška - Ljub-3:2, Kovinar - Vransko 2:0, Star - Vojnik 0:0. Vrstni k Mons Claudius 22, Roka, Oplotnica 21, Kovinar Šentjur 15, Vransko 13, itar 12, Ljubno 6, Laško tojnik 3.
Mali nogomet
L SL, četrtina finala, prva taa: Dobovec-Nazarje 5:5.
KOŠARKA
1. SL - moški
krog: Elektra - Triglav F3 (62:56, 39:28, 17:15); "tfigaj 18, Laksa 17, Čmer
16, Krejič 12, Goršek, Nuha-novič 6, Auer 5, Majstorovič, Kobale, Nedeljkovič, Vidovič 2; Eržen 23, Lorbek 20.
27. krog: Hopsi - Rogla 101:96 (67:68, 45:48, 24:19); Geržina 24, Josipo-vič 21, Debevc, Skok 13, Finž-gar 12, Godler 7, Arčan 5, Božič, Vaši, Steffel 2; Grum 29, Strnad 22, Sivka 21, Zi-nrajh 12, Brolih, Živanovič 6. Kraški zidar - Alpos Kemoplast 80:77.
SIOL LIGA 19. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 25:31 (12:15); Sirk 5, L. Dobelšek, J. Dobelšek, Sovič 4, Mlakar 3, ŠimOn, Kovič 2, Gajšek 1 ; Kokšarov 9, Vugrinec, Rutenka 5, Milosavljevič 4, Zor-man 3, Oštir 2, Gorenšek, Natek 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 35, Gorenje 31, Prule, Prevent 29, Koper 20, Termo 17, Rudar 16, Trimo 14, Ormož 11, Velika Nedelja, Adria 9, Inles Riko 3.
1. SL - ženske Četrtina finala, prva tekma: Žalec - Olimpija 27:21 (12:11); Stevanovič 7, Krajne 6, Strmšek, Breznik 4, Randl 3, Agafonova 2, Savič 1; Puš 6, Jakovčič 5.
ODBOJKA
1. DL
Polfinale, prva tekma: Salonit - Šoštanj Topolšica 1:3 (-21, -20, 19, -19).
Druga tekma: Šoštanj Topolšica - Salonit 3:1 (23, -19, 20, 17).
predvsem so bili katastrofalni pri začetnih udarcih, kar so domačini s pridom izkoristili. Dirigent Rok Satler je razigral predvsem Dejana Fujsa in Andreja Tota. David Sevčnikar je bojevito igral s poškodovanim kolenom, tehtnico pa je nepričakovano v 3. nizu prevesil Naj-dičev skriti joker, mladi Alen Djordjevič, ki mu je sprva uspel blok, nato napadalni udarec, kasneje še »servisi« in naposled je zbral kar 10 točk. Predsednik kluba Branko
Sevčnikar je s somišljeniki in ob sodelovanju s trenerjem sestavil odlično moštvo, z Murskosobočanoma, Ljubljančanom in Mariborčanom ter igralci iz Šaleške doline (Šoštanj, Velenje, Topolšica, Florjan). V finalu je možnih pet tekem, termini pa so 14., 17., 21., 24. in 28. april. Ne-zanemarljivi prednosti Šoštanja Topolšice v finalu bosta sproščenost in neobremenjenost.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
NA PIKI
Debitant mojster
Še v pretekli sezoni igralec (podajalec), v tej pa prvič trener: Bruno Najdič. Na klopi se je odlično znašel in Šoštanj Topolšico, ki se je lani senzacionalno rešil izpada iz 1. lige, pripeljal v finale DP, preko večkratnega prvaka Salonita, ki je osvojil prvo mesto v rednem delu lige in tudi v dodatni končnici štirih, odigrani po dvokrožnem sistemu. A Kanalci so najprej izgubili doma, potem pa še v Šoštanju.
»Po naši fantastični predstavi v gosteh sem pričakoval padec v naši igri. A ni ga bilo. Vztrajali smo pri kolektivni igri »vsi za enega, eden za vse« in počasi, a vztrajno lomili odpor tekmecev. Navijači so nam zelo pomagali. Bilo je živčno, a smo vzdržali pritisk, predvsem po zaslugi Dejana Fujsa, ki je vlekel ostale za sabo. Odlično so mu sledili in homogenost je prevladala,« je pripovedoval Bruno Najdič.
Zakaj ste trn v peti prav Kanalcem?
Nimam pravega odgovora. Salonit je po mojem mnenju naše najkvalitetnejše moštvo, dobro zapolnjeno na vseh mestih. Nekaj pa jim ne odgovarja v naši igri. Predvsem pa smo si zmag bolj želeli.
NESTRPNO PRIČAKUJEMO 10.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO!
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
Bruno Najdič
Kot debitant na klopi ste se izjemno izkazali, ne le s sestavo ekipe in taktično pripravo, temveč tudi s ponujanjem priložnosti mlajšim. Zakaj je »eksplodiral« mladi Velenjčan Alen Djordjevič?
On ima 18 let. Dejan Vinčič 17. V ogenj sem ju poslal, ko'se je tekma lomila. Le tako lahko kaj pridobita. Djordjevič je pač imel svoj dan. Mladi so se izkazali na treningih, zato morajo biti nagrajeni, občinstvo in izkušeni soigralci pa strpni do njih. Seveda morajo spoštovani, kar smo jim ponudili. Zaenkrat je tako.
Sezono ste začeli izjemno, potem precej nihali in celo padli v formi, v pravem trenutku pa ste zab-lesteli. Ste skovali tak načrt?
Tako uspešnega začetka niti nisem pričakoval, vsekakor pa nato slabše nadaljevanje. Po domačih porazih s Kamnikom in Bledom, ko sicer nismo bili nadigrani, sem poudarjal, da moramo ohraniti mirno kri. Takrat velja biti pameten. To ni bila kriza, nihče ne zmore le zmagovati, niti zvezdniška nogometna zasedba madridskega Reala. Še naprej smo trdo delali in verjeli, da bomo spet pravi. Le naj dajo vse od sebe, sem jim govoril, pa bom zadovoljen, četudi izgubimo. Seveda sem si želel naš dvig, s kančkom sreče je prišel, nikakor pa ne le po moji zaslugi.
Hvalite le Fujsa?
Nikakor, a bil je lider, če je prinašal točke ali pa če jih ni. Ogromno delo je v polju opravil Andrej Tot, podajalec Rok Satler je bil zbran tudi pri »težkih« žogah, Zoran Pavič, manj opazen na drugi tekmi, pa se je izkazal v Kanalu. Nikogar sicer ne bi želel izpostavljati. Tudi nimam želje glede drugega finalista. Vrh je zelo izenačen. Mi smo svoje sicer dosegli, a bomo znova silovito napadli!
DEAN ŠUSTER Foto: NM
L
Poraz reprezentance, poraz Publikuma
Z Latvijo 0:1, z Dravogradom 2:3 - Trepetanje pred zadnjeuvrščeno Dravo?
Za prijateljsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Latvije je NZS določila cene vstopnic po tri tisoč tolarjev (manjši del tudi po dva tisoč), pa čeprav je bilo za kvalifikacijske tekme v Ljubljani za nastop na EP potrebno odšteti prav toliko denarja, le za obračun s Hrvaško tisočaka več. Zato tudi ne čudi slab obisk. Dva tisoč gledalcev je sicer videlo prevlado naše izbrane vrste, a nažalost tudi njen vnovičen poraz brez doseženega gola.
V nedeljo pa so še manj številni obiskovalci videli kar 5 golov, obenem pa tudi novi neuspeh CMC Publikuma, pred katerim je igranje v ligi za obstanek.
Kaos Pod Golovcem
Celjani so z goloma Da-reta Vršiča in Zorána Bal-dovalieva po pol ure vodili proti Dravogradu z 2:0. Tik pred odmorom so gostje preko izposojenega Pub-likumovca Denisa Srše znižali zaostanek, vse upe po dolgo pričakovanih treh točkah pa je Celjanom po vstopu v igro v 75. minuti pokopal Dragan Ljubanič, ki je v pičlih dveh minutah dvakrat premagal vratarja
qj^nn-nririnriE^
il Rnnnnnnnni nnnnnnnn jnnnnnnnn
Tribuna novega celjskega štadiona med reprezentančno tekmo.
Lestvica 1.SNL
L	Gorica	22	12	6	4	46:21	42
2.	Olimpija	22	12	S	5	42:27	41
3.	Maribor	_22	12	5	5 _	29:23	41
4.	Primorje	22	10	8	4	49:25	l8
5.	Koper	22"	10	7	5	28:17	37
_61_	Mura	_22_	10 _	jf	. JL_	_ 41:41.	_34_
7.	Publikum	22	8	4	JO	43:36	28
8.	Šmartno	_22_	6	8	8_	27:35	26
9.	Domžale	22	7	3	12	26:42	24
10.	Ljubljana	22	5	4	13	22:44	19
11.	Dravograd	22	5	4	13	24:47	19
12.	Drava	22	3	6	13	23:42	15
Saša Fornezzija. Igrali niso poškodovani Simon Seš-lar, suspendirani Dragan Čadikovski, kaznovani Vladislav Lungu ter »izločena« Mitja Brulc in Marijan Budimir. Debitiral je Dejan Urbanč, priložnost je dobil tudi ozdravljeni Dejan Robnik. »Vseskozi smo bili boljši nasprotnik, tudi začeli smo zelo dobro. Prve pol ure smo se odlično borili, nato pa smo prejeli tisti nesrečni gol ob koncu prvega polčasa. V drugem delu smo nekaj časa še imeli niti igre v svojih nogah, vendar sta se spet dogodili dve začetniški napaki. Po vodstvu gostov smo poskušali
vse, da bi izenačili, vendar ni šlo. Mislim, da bo v nadaljevanju pri teh mlajših igralcih tudi ostalo, saj se bo od starejših v ekipo vrnil le Sešlar. Kako bo z ostalimi, ne vem, nekateri iščejo klube in uprava najverjetneje na njih ne računa več,« je dejal vratar Sašo For-nezzi. Publikum bo v petek (19.00) gostil zadnjeuvrščeno Dravo.
Velika točka Šmarčanov
Nogometaši Šmartnega so se z gostovanja v Kopru vrnili s točko. Do nje jih je v 89. minuti popeljal Luka
Žinko. Deset minut prej so domači povedli preko Viktorja Trenevskega. »Igrišče je bilo zelo slabo, a igrali smo dobro, Koper nas ni na-digral. Želeli smo si sicer tri točke, vendar smo tudi z eno zadovoljni,« je bil kratek Žinko. V soboto (16.00) bodo varovanci trenerja Boruta Jarca pričakali ekipo Dravograda.
V 2. ligi je Rudar Ob jezeru z Aluminijem odigral 1:1. Ob koncu 1. polčasa je z bele točke zadel Ismet Ekme-čič, gostje pa so preko Borisa Kelenca izenačili v 62. minuti. TUdi Dravinja je iztržila točko, srečanje pri Beli krajini se je končalo brez zadet-
kov. Velenjčani imajo 5 točk prednosti pred Zagorjani, za katerimi Konjičani zaostajajo za 2 točki.
Izidi 22. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Dravograd 2:3 (2:1); Vršič (ll).Baldo-valiev (30); Srša (47+), Ljubanič (75, 77), Koper -Šmartno 1:1 (0:0); Trenev-ski (79); Žinko (89), Gorica - Primorje 2:1, Kumho Drava - Ljubljana 3:2, KD Olimpija - Domžale 4:1, Mura - Maribor Pivovarna Laško 1:2.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Ko ne moreš mimo Flensburga
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so »prebrodili« tudi Rdečo dvorano in si zagotovili najboljše izhodišče v končnici za državnega prvaka. Oslabljeni Velenjčani so znova prikazali izjemno srčno igro, kar pa ni bilo dovolj za izdatnejši odpor. Celjani so sicer imeli težave z globoko domačo obrambo.
Podzavestno manj motivirani sprva niso zmogli dovolj aktivno prodirati mimo nižjih in hitrih gostiteljev, a se jim je kasneje odprlo.
Poškodbe
Dejan Perič je ostal na tribuni, novih poškodb pa pri pivovarjih na srečo ni bilo. Smola pa ne zapušča Velenj-čanov. Poškodovanima levičarjema (Kavtičnik, Štefanič) se je pridružil še Branko Tamše. Varovanci Mira Po-žuna so rutinsko (celo preračunljivo?) prišli do zmage, nikakor pa z ničemer ni var-čeval Edi Kokšarov, ki je za 9 golov potreboval le en strel več. Šaleški graščaki so ga brez razloga žalili z nizkotno rimo (»Edo, govedo«), v 58. minuti pa so skušali vdreti na igrišče, kar so jim okrepljeni redarji preprečili. »Vroč« je bil predvsem vratar Gorazd
Škof, pred golom s 14 obrambami, v polju pa s protesti, za kar je bil dvakrat izključen. Nasploh so bili srčni domačini nezadovoljni s sojenjem Krstiča in Ljubiča, a tudi gostje. Sicer pa ni prav enostavno žvižgati med šaleško - celjsko »rokoborbo«. Jutri bo Pod Golovcem Termo (14.30), v torek pa Cimos.
»Papirčki«
100 enot je bilo potrebno odšteti tako za polfinalno tekmo rokometne lige prvakov med Celjem PL in Ciudad Reál o m (evrov, na črnem trgu) kot tudi za nogometno DP med CMC Publikumom in Domžalami (tolarjev). Uradna cena za ogled tekme s Španci je bila 3 tisoč tolarjev, kolikor se plačali tudi gledalci za prijateljsko srečanje med Slovenijo in Latvijo.
Do včeraj jè celjski klub prodal dobrih tisoč letnih vstopnic za naslednjo sezono, in s tem tudi toliko vstopnic za veliki finale, številka pa se bo povečala danes in jutri. Dragocene »papirčke« za 5 tisoč tolarjev za sedišča in 2 tisoč tolarjev za stojišča (CPL - Flensburg) pa bodo začeli prodajati v torek, 13. aprila. Direktor kluba Via-
i -
J!

Wigic&q
s.
v
Sergej Rutenka (z žogo) naj bi se v Ciudad Real odpravil leta 2005, Miho Gorenška (levo) bo celjski klub morda posodil, krožni napadalec Gorenja Matjaž Mlakar (v obrambi poleg njega tudi Jure Dobelšek) pa je med kandidati za celjsko »črto«.
do Privšek zagotavlja, da bo v sodelovanju z varnostno službo poskrbljeno za nemoten potek prodaje brez incidentov. Pred dvorano bodo ograde, v preddverje pa bosta vstopala po dva kupca. Posameznik bo lahko kupil dve
vstopnici. Vrata bodo odprli ob 15. uri, zaradi izjemnega povpraševanja pa jih bodo najbrž zaprli že pred 18. uro.
Za povratno tekmo ima turistična agencija Komptur le še nekaj prostih mest v sedmem avtobusu. Flensburg je
vstopnice razprodal v štirih urah, kakor tudi za obračuna s Kielom in Lemgom. Kar precej pristašev se bo do skrajnega severa Nemčije odpravilo z lastnim prevozom.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
IPM
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-11
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek Ta številka je bila natisnjena < 16.187 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev >
Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega račun 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvod za katere se plačuje 8,5% davt na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničn ga uredništva tehnika.tednik<š>nt-rc.
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
HI :1 j 11 M
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuste Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku i Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitvi Pomočnica direktorja in vodj Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Žlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agençija@nt-rc
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami» duševnem zdravju; Krekov trg* Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč p» socialni in psihološki rehabiM* ciji oseb z duševnimi motnjđ® Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74
Slomškovo kost našli na smetišču
Minuli četrtek so s Policijske uprave Celje sporočili, da so na smetišču v ožjem središču Celja odkrili pozlačeni relikviarij -iz 18. stoletja, v katerem je bil del kosti Antona Martina Slomška in ki so ga (še) neznani tatovi pred nekaj tedni odnesli iz zaščitene vitrine v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju.
O tem, da ukradena dragocenost, vredna več kot milijon tolarjev (in zaradi dragocene relikvije, dela Slomškovega telesa, za Cerkev in vernike neprecenljive vrednosti), leži na nekem smetišču, je celjske policiste 31. marca obvestil občan, ki je želel ostati neimenovan. Policisti so relikviarij in relikvijo našli še isto popoldne, dragocenost pa so že dan po najdbi predali župniji sv. Danijela. »Delo policistov, ki nas je takoj po tatvini kar nekoliko razočaralo, nas je sedaj zelo pozitivno presenetilo,« je povedal opat Marjan Jezernik, ki je že pri nedeljski maši vernikom oznanil veselo novico, da so relikvijo in relikviarij (ki mu sicer manjka podstavek) dobili nazaj. »Zdaj bo treba počakati, da relikviarij popravimo, za izdelavo novega podstavka smo dobili že kar nekaj ponudb, « pravi opat Jezernik, ki dodaja, da dragocene posode na staro mesto verjetno še ne bodo uspeli namestiti pred veliko nočjo, vseeno pa bodo vernikom pri velikonočni maši novico povedali še enkrat. Popraviti morajo še vitrino, ki so jo razbili tatovi, da so lahko prišli do srebrne in pozlačene posode. Dragocenost nameravajo v župniji, še preden jo bodo vrnili na svoje mesto, dodatno zaščititi z novim video nadzorom.
ALMA M. SEDLAR
Življenje si je vzela sama
Vsi znaki v zvezi z okoliščinami smrti 15-letne deklice, ki je pred dobrima dvema tednoma umrla v požaru v kleti stanovanjskega bloka na Čopovi ulici v Žalcu, kažejo, da je šlo za samomor, je na redni novinarski konferenci povedal direktor Policijske uprave Celje Edo Mlačnik.
Na Policijski upravi Celje, kjer podrobnejših podatkov v zvezi z okoliščinami samomorov sicer ne posredujejo, so povedali, da je po požaru,kije vkleti stanovanjskega bloka izbruhnil v večernih urah, dežurna preiskovalna sodnica ob obdukciji zahtevala še nekatere dodatne preiskave. Te potrjujejo, da si je deklica življenje vzela sama, kljub govoricam, da naj bi bil v času, ko je izbruhnil požar, z njo v kleti bloka še nekdo.	AMS
So tatovi Riemerja dobro poznali?
V iskanje ukradenih slik vključen tudi Interpol - Osumljenci so ali niso?
HALO, 113!
varovalnico. »Pred leti so mi v Ljubljani pred muzejem iz osebnega avtomobila ukradli dve sliki. Zadeva še zdaj stoji na sodišču.« Govorilo se je tudi o tem, da ponuja za informacijo o ukradenih slikah visoko nagrado, vendar nam tega ni potrdil, pa tudi na policiji o tem ne vedo ničesar.
Kriminalisti so zdaj, ko so dobili v roke zgoščenko s fotografijami ukradenih slik, z oškodovancem le-te natančno pregledali. V naslednjem koraku bodo fotografije razposlali vsem policijskih in kriminalističnim enotam v Sloveniji in v posebno bazo Interpola. Ob tem so Riemerju dajanje izjav odsvetovali, češ, da lahko to škodi preiskavi.
O Riemerju, dobitniku lanskega konjiškega zlatega grba, so Konjičani deljenega mnenja. Nekateri mu priznavajo veliko finančno pomoč pri štipendiranju nadarjenih mladih Konjičanov, vedo, da z umetninami, ki so na ogled v Mestni-galeriji Riemer, prispeva h kulturnemu, z aktivnim sodelovanjem na področju golfa pa k športnem značaju konjiške občine. Malo manj 'pohvalno' govorijo o njegovem osebnem življenju in sporih z nekdanjo ženo. Najdejo se tudi takšni, ki omenjajo, da bi lahko bila tatvina slik tudi v Riemer-jevem interesu, ker naj bi nekdanja žena po razvezi zahtevala dobršen del njegovega premoženja. Tudi to smo pri Riemerju želeli preveriti v torek, a se takrat ni hotel več pogovarjati z nami. Mediji so se pred časom razpisali tudi o njegovi povezanosti z napadom na direktorja šoštanj-ske termoelektrarne, kar pa je že takrat ostro zanikal.
SŠ, MBP
Franc Riemer sumi nekoga, ki ga je dobro poznal.
razmišlja, da bo varnost zdaj še bolj okrepil.
V javnosti so se začeli pojavljati tudi dvomi v originalnost slik, na kar Riemer odgovarja: »Gre za tipično slovensko nevoščljivost! Povzročena je velikanska škoda ne le meni, temveč tudi naši občini in nenazadnje tudi Sloveniji!« Med ukradenimi slikami naj bi bila tudi dela Rembrandta, Van Dycka in Moneta. »Tudi če ne bi šlo za originale, so zame neprecenljive vrednosti,« še dodaja. In kot dolgoletnega ljubitelja umetnosti, ga je mogoče razumeti. Toda o tisti pravi vrednosti - v številkah - ukradenih stvari pa se Riemer in policija še vedno zavijata v molk. Možno je izvedeti le, da so številke ogromne.
Konjičan verjame, da bodo storilce odkrili v kratkem, saj naj bi jih izdajale sledi na kraju tatvine. Že pred dnevi je omenjal kri ter odtise rok in nog. Javnost je že takrat presenetilo, da slike niso bile zavarovane, vendar Riemer to argumentira s svojimi slabimi izkušnjami z za-
Na nasprotni vozni pas
Na cesti Arja vas-Velenje izven Črnove se je v petek v prometni nesreči ena oseba «je poškodovala, dve pa lažje. Na treh udeleženih vozilih je nastalo za skoraj tri Uijone tolarjev škode.
48-letni Velenjčan je zapeljal na nasprotni vozni pas, oplazil nasproti vozeče vozilo, nato »kljub zaviranju čelno trčil še v drugo vozilo. Pri reševanju so morah posredovati velenj-Igasilci. 48-letnik je bil huje poškodovan, voznica in sopotnica v ostalih vozilih pa sta jo Snesli z lažjimi poškodbami.
[Podobna nesreča se je zgodila dan kasneje tudi na lokalni cesti Loče-Dobrova. 33-letni tenik iz Celja je z osebnim vozilom v bližini odcepa makadamske ceste za Lahovno fpeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v avtomobil 59-letne Celjanke, ki je &)eljala nasproti. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v celjsko bolnišnico, voznica in potnik v drugem vozilu pa sta bila lažje ranjena.
Nevarni ali ogroženi motoristi?
V soboto sta se na lokalni cesti izven Vodruža poškodovala kar dva motorista.
P-letni motorist je v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča in Pel z motorja, ki je obstalo na cesti. 26-letnik, ki je pripeljal za njim, se je oviri na pšču poskušal izogniti in zapeljal desno izven vozišča, kjer je padel po strmem pobočju "se huje telesno poškodoval. 20-letnik je dobil lažje poškodbe. TOv tako na šentjurskem območju se je v nedeljo poškodoval mlajši motorist. Na cesti piovec-Cerovec je z neregistriranim motornim kolesom v blagem desnem nepregled-■m ovinku trčil v 40-letnega voznika osebnega avtomobila, ki mu je pripeljal nasproti.
Padel iz vozila
Cesta Arja vas-Velenje je v soboto, nekaj minut pred polnočjo, znova terjala človeško življenje. Ena oseba je umrla, dve pa sta bili poškodovani.
38-letni Mariborčan je z osebnim avtomobilom izven Črnove v ostrem levem nepreglednem ovinku zapeljal z.vozišča, kjer je vozilo trčilo v nabrežino, nato pa se večkrat prevračalo do potoka Črni potok, kjer je obstalo na strehi. Med prevračanjem je iz vozila padel 28-letni sopotnik iz okolice Maribora, ki je na kraju nesreče umrl. V vozilu pa je poleg voznika, ki je bil huje poškodovan, ostal še 39-letni Mariborčan, ki je utrpel lažjo telesno poškodbo. 38-letnik je letošnja osma smrtna žrtev na Celjskem. Foto: JOŽE MIKLAVC
Bo Riemer že tako ali tako dobro varovanje Vile Marije še povečal?
Kriminalisti še vedno leiskujejo tatvino 35 slik poslovno-stanovanjske-I objekta Vila Marija last anca Riemerja v Sloven-ih Konjicah. Enemu naj-igatejših Slovencev je iz ostorov poleg slik izginilo Ji pet skulptur. Kje so nez-inci (če gre res za neznan-) z umetninami, preiska-I še ni pokazala. Da ima-preiskovalci nemalo te-V pri delu, je v ponede-:k omenil tudi direktor Ijske policije Edvard kičnik, ki je dejal, da jim Riemer šele v petek, torej i kot teden po vlomu, do-ivil zgoščenko s fotogra-imi ukradenih slik. Sled-t je bistvenega pomena, j kriminalisti lahko šele aj pošljejo podatke tudi jim policijam, s katerimi delujejo v preiskavi.
Kot pravi Riemer, naj bi tatovi vlomili skozi okno v drugem nadstropju vile, kjer je imel v delovni sobi več kot 100 umetnin. Svoje delo naj bi opravili v pičlih sedmih minutah in - izginili. Sedeiri minut je trajalo od sprožitve alarma do prihoda varnostnika. Vendar so tatovi morali pred vlomom ukrotiti še dve dogi. Kako jim je to uspelo, še ni natančno jasno. Riemer še vedno sumi, da je delo opravila dobro organizirana skupina, ki je, po možnosti, tudi dobro poznala notranjost prostorov. Pred vlomom so namreč ne samo ukrotili psa, ampak zunaj prekinili tudi električni tok.
»Najbolj boleče je, če je to storil nekdo, ki ga poznam,« nam je povedal Franc Riemer. Tako namreč sumi za-
to, ker so neznanci psa ali omamili ali jima dali hrano in ju spravili v boks. Že ob laičnem razmisleku je malce nenavadno, da psa nista reagirala. O podrobnostih, ki bi res nakazovale na to, da so storilci Riemerja dobro poznali in o tem, zakaj psa nista reagirala, kriminalisti ne želijo govoriti. Škodilo bi preiskavi, pravijo. Direktor celjske policije Edvard Mlačnik pravi, da kroga osumljencev še nimajo, čeprav nam je Riemer v pogovoru dejal, da sumi, kdo bi lahko stal za tem. In da policisti in on »sumijo iste«.
Vila Marija je eden bolje varovanih objektov v Sloveniji, na kar kaže že visoka kovinska ograja okrog objekta, v katerem je bila desetletja uprava nekdanjega podjetja Lip. Vendar Riemer očitno
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podobadneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30.Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonira-no-servirano, 18.30Nakubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni Qove songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
cmi
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA. 10. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih. 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih. 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24v00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 11. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RàSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK. 13. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu) ,10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA. 14. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Del radijske ekipe. Foto: AŠ
Srebrni grb Radiu Celje
Radio Celje bo v nedeljo, 11. aprila, prejel visoko občinsko priznanje, srebrni celjski grb. Radio Celje je dobil to priznanje v času, ko je ponovno v vzponu, za kar se zadnja leta trudi precej spremenjena in pomlajena radijska ekipa. Kot vse živo na tem svetu, je imel tudi naš radio svoje vzpone in padce. Veseli smo, da smo sokreatorji ponovnega vzpona našega radia prav v času, ko praznujemo petdesetletnico.
Radio Celje je v teh 50 letih izpolnjeval svoje poslanstvo s pravočasnim, rednim in objektivnim obveščanjem javnosti o dogajanjih na celjskem območju. Radio je ves čas aktivno vpet v politično, gospodarsko, kulturno in športno življenje regije in je s svojim delom, posebej še v izrednih razme-
rah, kot so bile npr. poplave in osamosvojitvena vojna, ne samo obveščal, ampak tudi sooblikoval življenje v regiji. Ljudje so nas sprejeli za svoje tudi za to, ker smo radijska postaja, ki ne podcenjuje svojih poslušalcev. Zato nam verjamejo in nam zaupajo. Ta verodostojnost je za nas največje priznanje in hkrati največja obveza, da jo ohranimo oziroma se še naprej borimo zanjo.
Ponosni smo na visoko občinsko priznanje, razumemo pa ga kot priznanje vsem urednikom, novinarjem, tehničnemu osebju in vsem ostalim sodelavcem Radia Celje, ter še posebej poslušalcem, ki so v teh petdesetih letih pomagali ustvarjati program našega radia.
NATAŠA LESKOVŠEK, odgovorna urednica Radia Celje
PONEDELJEK, 12. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15;Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NOVO NA RADIU CELJE! Male živali, velike ljubezni
Vsakih 14 dni bomo ob torkih ob 12.15 uri pripravljali oddajo o živalih, ki smo jo poimenovali Male živali, velike ljubezni.
V oddaji bomo ob osrednji temi pripravljali tudi redne rubrike. Na vprašanja o vaših hišnih ljubljencih bo odgovarjal veterinar, skupaj bomo iskali nove lastnike za zapuščene živali, izvedeli boste, kako na svoje ljubljenčke gledajo znani Slovenci, skratka, potrudili se bomo za čim boljšo obveščenost vseh lastnikov živali. Opozarjali bomo tudi na brezvestne lastnike živali in izpostavili primere mučenja živali. Prvo oddajo ste že lahko poslušali v torek, naslednja bo na vrsti v torek, 20. aprila ob 12.15.
TUJA LESTVICA
1.	NOT IN LOVE-ENRIQUE IGLES
2.	THANK YOU-JAMEUA
3.	HOT FUDGE- ROBBIE WILLIAMS
4.	SUNRISE-NORAHJONES
5.	ONLY IF I-KATE RYAN
6.	THEWAYYOUMOVE-OUTCAST
7.	NO ETERNITY - JEANETTE
8.	BREATHE EASY-BLUE
9.	SHE DONT WANT NOBODY NEAR. COUNTING CROWS
10.	MOONDANCE - MICHAEL BUBLE DOMAČA LESTVICA
1.	FLUID-ALYA
2.	RING-SIDOHARTA
3.	5MINUT-B.B.T.
4.	DEtAM KAR PAŠE Ml-ŠANK ROCK
5.	NIČ NE USTAVI ME-PUČEU MONIKA
6.	ZLOČIN IN KAZEN-ZEUS
7.	ČAS ROJEN ZA DVA - VLADO KRES & KLEMEN KLEMEN
8.	VSE-ANJARUPEL
9.	ZATE-PETERJANUŠ
10.	SLOVO BREZ MEJ-MAJASLAT1NŠEK PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WHERE ARE WE RUNNIN7- LENNY KRAVITZ SUN COMES 0UT-PHATS6 SMAli PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVIC POLETNA DO NEBA - SOUND ATTAQ FEAT.SAMUa LUCAS NE USTAVI SE-REBEKA DREMEU
Alešftajman. Partizanska 103, Žalec Miha Kovač. Prešernova 44. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate« petek ob 20. uri
VRTILJAK POLK III VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1. NESKONČNO ZAUUBLJENA-
M00RUANI 1 MIŠI SE BOJIM-NAVIHANKE
3.	VESEUE MUZIKE -UNIKA
4.	STARA POSTELJA-ČRNA MAČKA
5.	DEKLE IN VRTNICA -ANS. ZVONETA KRIVCA
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 8. APRILA OB ^^sToDMEV
ŠTUDENTI PRED MIKROFONOM
Celjsko študentsko sceno že nekaj let spremljajo težave, takšne in drugačne afere, skratka zgodb se je nabralo (spet) za novo oddajo. Minuli petek so v Celju potekale kar dvojne volitve Kluba študentov celjske regije. Na enih je bil izvoljen študent kemije in kemijske tehnologije Elvis Cvikl, na drugih pa študent ekonomije Luka Lukman. Oba smo povabili na soočenje v oddaji Odmev. Oddajo pripravlja Špela Oset.
PONEDEUEKTÏÏTAPRILA, OB 13.00: IZBOR NAJLEPŠEGA JAJCA
DARILNA KOŠARICA ZA NAJLEPŠO PISANICO
Na Radiu Celje smo tudi letos pripravili nagradno igro za najlepšo, najbolj izvirno, najbolj spremo narejeno velikonočno jajce. Na velikonočni ponedeljek ob 13. uri bomo v programu Radia Celje razglasili najlepše okrašeno velikonočno jajce.
- Št. 14 - 8. april 2004 --
IH 5 plus
1. MAMIN OBJEM - GAŠPERJI 2 BEL JASMIN - ANS. MARIJANA HERCEHA
3.	ČAROBNI VALČEK-KARAVANKE
4.	MAMINE PESMI - ANS. JERNEJA KOLARJA
5.	KA) BI VAM PRAVIL- GREGORJ
Vaša vprašanja za veterinarja sprejemamo na naslovu Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za oddajo Male živali, velike ljubezni ali na elektronskem naslovu radio@nt-rc.
Karmen Križan, Galicija 26, Žalec Tatjana Mikuš.Korpule 13. Šmarje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate«! ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priložen» kupončkom. Pošljite jo na naslov ^
90,6 95,1
J
EDENSK kSTROLOŠ A P O V E D
Četrtek, 8. april: dan se bo začel nekoliko naporno, saj lah-že dopoldne občutimo težave in zaplete. Okoli poldneva se pdo zadeve umirile, lažje bomo zadihali in bili bolj zadovolj-z vsem, kar nas obkroža. Popoldanske ure bodo za marsiko-romantično obarvane.
Petek, 9. april: že zjutraj bomo v sebi občutili povečano jč in željo, da ta dan naredimo nekaj zares velikega. Zapleti lahko povezani predvsem s financami in ljubeznijo, a nas ne ido odvrnili od začrtane poti. Popoldne bodo aspekti pozi-ni in bodo vzpodbujali zasanjanost in domišljijo. Sobota, 10. april: noč bo polna sanj, v katerih se bodo izra-le težave in problemi nezavednega značaja, dan pa bo resno-n zaradi prehoda Lune v Kozoroga. Resnost bo torej v os-edju, odgovornosti se bomo zavedali bolj kot običajno. Nedelja, 11. april: velikonočno nedeljo bo Luna v Kozorogu bolj praznično obarvala, saj bo tradicija pomembnejša kot stale dni. Zazrli se bomo v medsebojne odnose in se trudili, s pozornostjo in ljubeznijo obdamo ljudi, ki nam pomenijo iliko.
Ponedeljek, 12. april: zgodaj zjutraj nastopi zadnji krajec, kto bo vzdušje bolj napeto, nestrpnost povečana. Luna v Vodilju bo popoldne povzročala velike spremembe v razpolože-lu, željo po nenadnih spremembah in izrazila se bo uporniš-B narava.
Torek, 13. april: zaradi retrogradnega gibanja Merkurja, laneta komunikacije, se bodo pojavljale težave in blokade, fepnost bo vrlina, ki jo bomo najbolj potrebovali. Dan bo po ugoden za razreševanje finančnih težav in izboljšanje kon-Ktov v ljubezenskih odnosih.
Sreda, 14. april: dan bo ugoden za načrtovanje zadev, ki so pvezane s financami, še posebno vseh težav, ki so se koncen-firale v zadnjem letu. Mnogi boste prav v teh dneh poiskali godno rešitev iz zapletenih situacij. Zvečer se prepustite než-bn objemom ...
Un nikar ne pozabite na ljubezen ...
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Prebrodimo napake in predsodke
»Če bom hodila v fitnes, bom dobila preveč mišic.« To je najpogostejša bojazen žensk, ki pa je povsem odveč, kajti ženske zelo težko pridobivamo na mišični masi predvsem zaradi genskih razlogov. Da bi pridobile na mišični masi, bi morale trenirati skoraj vsak dan po več ur, paziti na prehrano in jesti specifično hrano za rast mišic. S pravilnim treningom pa samo povečamo mišični tonus, ki nam daje čvrstost in napetost. Mišice se lepo oblikujejo in dajejo telesu lepšo obliko in pravilnejšo držo. Z redno vadbo si izboljšamo počutje in dvignemo samozavest.
»Vadba v fitnes centru je samo za mlade.« Vse več starejših ljudi se vpisuje v fitnes centre, saj se zavedajo pomena zdravega življenja. Z redno vadbo si lahko zelo izboljšajo kakovost življenja v zrelih letih.
»Stroga dieta je najhitrejši in najučinkovitejši način za izgubo odvečnih kilogramov.« Čeprav se s strogimi dietami res lahko izgubi dobršni delež odvečnih kilogramov, pa to še ne pomeni, da smo izgubili tudi odvečne maščobe. Kar se izgubi s takšnim načinom hujšanja, so predvsem mišična masa, gli-kogenske rezerve, voda. Rezultat pa je slaba kondicij-ska sposobnost in izčrpanost. So pa še druge slabe lastno-
sti takšnih shujševalnih kur: pomanjkanje kalcija, železa ter drugih vitaminov in mineralov in neravnovesje elektrolitov.
»V nekaj dneh je možno shujšati za več kg.« Izogibajte se prehitremu hujšanju. V nekaj dneh se res lahko izgubi te kilograme, vendar pa to gre predvsem na račun de-hidracije, ki je lahko za zdravje zelo škodljiva. V enem tednu je priporočljivo shujšati od pol do kilograma telesne teže. Najbolje je, če na huj-šanje sploh ne mislimo in dosledno izvajamo program vadbe.
»Velike količine proteinov bodo povečale mišično maso.« Proteini so res gradite-
OD KOD PRAZNIKI?
Praznik praznikov -velika noč
Veliko noč je največji in lajstarejši krščanski praz-jik. Je torej praznik praznikov in noč noči, saj je tisto (oč po krščanskem prepri-Janju Kristus pretrgal veri-je smrti in vstal od mrtvih fr odrešil svet. Velika noč Pa ni le nedelja, ampak so v «jej zaobseženi vsi dnevi ve-fkega tedna.
Danes bomo podoživeli Je-pisovo zadnjo večeijo, simbol-p umivanje nog učencem, taljenje kruha in pitje vina tiroma postavitev evharisti-IZ njim bomo delili boleči-p, ko bo v vrtu Getsemani os-sam in zapuščen. V mislih & bomo spremljali v ječo in Pa sodbo k Ponciju Pilatu. V fctek se bomo spomnili bičala, obsodbe ter mučnega, šti-
>ta na Kalvarijo, križanja ob ter smrti ob devetih. V so-Mo bomo postali ob božjem tobu in častili najsvetejše v em. Veselje pa nas bo prevezo v nedeljo ob prvem svitu 'skozi ves dan. On bo namreč smrti vstal v življenje in to l^odo namenil tudi nam. Ve-
selje bo izraženo v vstajenski procesiji in veličastni aleluji ter tudi v obilju hrane in pijače po dolgem štiridesetdnevnem postu.
Za veliko noč je slovenski jezik našel kar primemo ime, saj je glede na znane dogodke to res bila velika noč v pravem pomenu besede. Drugi evropski jeziki so v glavnem prevzeli staro aramejsko ime pasha ali pa domače pogansko. Tako Francozi pravijo paques, Nizozemci paach, Italijani pas-qua, Grki pasha ali lampri, Rusi pasha. Izstopajo Srbi in Hrvati z imenom uskrs (vstajenje). Nam najbližji pa so Čehi, ki uporabljajo izraz velikonoce. Angleško je easter, nemško pa ostern. Slovensko narečno je tudi vuzem, vuzam, vazem. To izvira iz fraze vzem' mesa po postu.
Velika noč je v primerjavi z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, določena po luninem. Velika noč je torej premična glede na datum, medtem ko je božič fiksen. Po cerkveni definiciji, ki jo je določil nicejski koncil leta 325,
je velika noč prva nedelja po prvi spomladanski polni luni. Pred tem so veliko noč obhajali na dan judovske pashe 14. nisana (nisan je judovski mesec, ki ustreza našemu marcu/ aprilu, imenujejo ga tudi mesec klasja in je prvi mesec v judovskem koledarju). Prvi možni datum velike noči je 22. 3., zadnji pa 25. 4.
Kot smo že ugotovili, se velika noč navezuje na starejši judovski praznik, pasho, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti v 13. stoletju pred Kristusom. Sama beseda pomeni mimohod. Pri tem je mišljeno dejstvo, da je Bog, ko je udaril po hišah Egipčanov oziroma njihovih prvorojencih, prizanesel izraelskim družinam. Te so podboje vrat namazale s krvjo žrtvenega jagnjeta, ki je bila znamenje, da je molilna šiba šla mimo njihovih hiš. Na pasho so Judje obhajali sveti obred z žrtvovanjem jagnjeta. Pasho je vsako leto praznoval tudi Jezus, ki je ravno na ta dan, ko so znotraj tempeljskega obzidja klali velikonočna jagnjeta, umrl na križu.
Piše: PAVLA KLINER
S časom okoli velike noči je povezanih veliko navad in sim bolov. Po vseh slovenskih pokrajinah nosijo na veliko soboto k blagoslovu jajca in druge jedi. Kakšen pa je pomen sestavin? Jerbas ali košara z žeg-nom pomeni Jezusov grob, pr-tič, ki pokriva žegen, pomeni tančico, v katero so povili mrtvega Jezusa, preden so ga položili v grob, kruh in meso pomenita Jezusovo telo, klobase, ki jih na nekaterih koncih Slovenije tudi nosijo k žegnu, pomenijo vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan, tri korenine hrena pomenijo tri žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, kolač pomeni Kristusovo krono, belo in rdeče pobarvana jajca vodo in kri, ki je pritekla iz Jezusovega telesa, ko so ga pre-bodli s sulico, počeno jajce pa naznanja, da je Jezus vstal iz groba. Preživite veliko noč radostno in v zmagovalnem vzdušju, kot se za praznik praznikov tudi spodobi.
Iji mišic, vendar je potreben tudi pravilen in reden trening za povečanje mišične mase. Proteine jemo takrat, ko želimo hitrejšo regeneracijo obremenjenega mišičnega tkiva. Če jemo proteine in ne vadimo, dobimo kakšen kilogram maščob in ne mišic, naše ledvice pa veliko dela.
»Stradaje vodi k vitkejši postavi.« To je največja napaka, ki jo je mogoče zagrešiti v želji po idealni postavi. Če stradamo, si telo to zapomni in ko dobi hrano, jo izkoristi do zadnje pikice in čim več shrani v maščobne zaloge za hude čase. Upočasni se tudi presnova in takšno hujšanje se ponavadi konča katastrofalno. Jejte raje pet obrokov na dan.
»Mastna hrana je pot k debelosti.« Če vnesemo v svoj organizem več kalorij, kot jih porabimo, spodbujamo nastanek maščob, čeprav je bil odstotek vnesenih maščob majhen. Ni pomembno, ali je bilo preveč ogljikovih hidratov ali proteinov, višek se vedno pretvori v podkožno maščevje.
»Včeraj sem preveč pojedla, zato moram danes stradati.« Napaka! Če en dan pojeste preveč, potem naslednji dan jejte normalno, kajti če stradamo, pa čeprav samo en dan, si upočasnimo presnovo.
»Če izpustimo zajtrk, bom lažje nadzorovala tek čez dan.« Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot kmet in zvečer kot berač. Tako mi je govorila že stara mama in ta rek
drži, kajti zjutraj je presnova najhitrejša in upada proti večeru.
»Maščobo bi rada izgubila na določenih delih telesa.« Ta želja je neuresnič-ljiva. Telo shranjuje maščobe, kot jih želi. Da bi izgubili maščobo samo na določnem delu telesa, je skoraj nemogoče, saj ima vsako telo lasten režim shranjevanje in porabe maščobnih zalog.
»Mišice se spremenijo v maščobo ali maščoba v mišice.« Mišice se ne morejo spremeniti v maščobo in maščoba se ne more spremeniti v mišice. To sta specifična tkiva s specifičnimi funkcijami in popolnoma različno grajena.
»Mlečna kislina povzroča mišično vnetje (muskel-fiber).« Mlečna kislina je stranski produkt anaerobne glikolize (proces, kjer se pridobiva energija brez kisika). Iz mišic in krvi se izloči najkasneje v eni uri po vadbi, vnet-je v mišici pa se začne naslednji dan ali še kasneje. Vnetje povzročijo mikropoškodbe mišičnih celic in vezivnega tkiva ter zatekanje, ki je rezultat tega. Torej mlečna kislina ni kriva za bolečine, ko naslednji dan komaj vstanete iz postelje. Kadar imamo vnetje mišic, je priporočljiva lažja vadba, saj le ta zmanjšuje oteklost mišic.
NM
Tai chi je na urniku vadbe v Top- Fitu dvakrat tedensko. Tokrat dobi nagrado Jasna Meško iz Petrovč.
Nagradno vprašanje
Ali je redna vadba zdrava in priporočljiva za tretje življenjsko obdobje?
KUPON TOP FIT
IME IN PRIIMEK: NASLOV:______
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za 14-dnev-no brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
ŽENSKE MAJICE OD 1.990,00 SIT, ŽENSKE HLAČE OD 2.990,00 SIT,| MOŠKE MAJICE OD 3.490,00 SIT, PIŽAME OD 2.990,00 SIT,i OTROŠKE MAJICE 1.290,00 SIT, OTROŠKE HLAČE OD 1.290,00 SITI
IN ŠE MARSIKAJ...!

n ostalih specializiranih prodajalnah Mercator-Modne hiše
»OVITIH PIRHOV D<
Pa smo jih že skoraj dočakali. Velikonočne prazni-I ke, namreč. In z njimi vsa spremljajoča opravila, kot I ! so barvanje pirhov, peka najrazličnejših dobrot in izbi-! ra najlepše pletene košarice, v katero položimo vse pri-' pravljene dobrote in jih odnesemo k »žegnu«. Vse to in I še več so pretekli torek in sredo predstavili v osred-« njem prostoru Interspara v Celju. Obiskovalci so lahko "i opazovali ali pa si kar sami izdelali velikonočne pirhe, . navdušeni pa so bili tudi nad prikazom izdelovanja belokrajnskih pisanic in pletenih košar. Seveda veliko-I nočnih praznikov brez potice ni in tudi v Intersparu so I jo lahko obiskovalci poskusili - pravo domačo!
INFORMACIJE
NOVI TEHNU
Utrip pomladi
od 8. do 22, aprila 2004
VEČ KOT 25 POMLADANSKIH ROŽIC 25 POMLADANSKIH OBLAČIL UGODNIH CENAH
V znanju je prihodnost, zato v Banki Celje podpiramo željo mladih, da si širite obzorja. V ta namen vam od aprila omogočamo kratkoročne kredite za študij v tujini po izjemno ugodni obrestni meri, z minimalnimi stroški odobritve.
Maksimalni možni znesek kredita je omejen le s kreditno sposobnostjo poroka, ki ga potrebujete za zavarovanje kredita.
Obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje in se odpravite v svet po znanje.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
141) let
m- S«.,4-a.,pril2.04
V R£ZK£>ŠjU ČASA
Slowatch Celje, CELEIAPARK
ure: Ornega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio.
VAS KREDIT
nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil. Velika izbira srebrnega nakita.
POMLADNI KREDIT
Tudi za tiste, ki nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banki.
Podrobnejše informacije in informativne izračune lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali nn spletnem naslovu
www.skb.si
Naložim - dobim!
pl TEDNIK_ INFORMACIJE
Pa smo zopet Jedli!
CEMENTNI IZDELKI
Nagradna igra Radio Čepico pripelje je znova zveseljevala poslušalstvo iraznimi trebuhi. V torek po nasitili pravno-ka-ovski oddelek Zavoda za ravstveno varstvo Celje, Ěetrtek pa zobozdravstve-» ambulanto v Laškem. »Še nikoli nisem s takšnim seljem šla zobozdravniku,« v četrtek dejala Rozmari tek. Pico je namreč pelja-V zobno ambulanto Jurija ike Finka v Laško. Sodeč okusu zobozdravnika, ki e privoščil »meksikanko«, aramo za zdrave in močne be jesti pikantno hrano, ložna je še druga razlaga -i pekočem občutku v žrelu grlu na zobozdravniškem )lu pozabiš na ostale bole-ne!)
Pravno-formalno ni s pi-antno pico nič narobe, bi re-j torkovi jedci pice, ki jim je pripeljala Špela Oset. Je
palisade škarpniki plošče
robniki, ...
Betonski
TLAKOVCI
»Vzemite,« je pico ponujal dr. Fink, »za zdrave zobe gre!«
pa pravno in formalno, da kakšna kisla repa lahko počaka, pica pa ne. Mirjam Rozman je zato namesto repe, ki si jo je za malico prinesla v službo, ugriznila v dišečo pico.
IZBERIMO S POPUSTOM od S. do 30. aprila 2004
Naj naSe kopalnice zvenijo kar najprijetneje, saj se v njih srečuje cela družina in prav vsak jo želi doživeti kot intimen, prijeten, predvsem estetski in čist prostor. Izberite in uglasite pravi ObiSčite oddelke s kopalniškimi ambienti, kjer boste naSli sanitarno keramiko, ki bo prostoru dala pravo barvo in pridih tistega o čemer sanjate. Z izbrano kadjo bodo sanje popolne. Ob nakupu sanitarne keramike in kopalnih kadi izbranih blagovnih znamk vam od 5. do 30. aprila priznamo 10 odstotni popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov!
MERKUR
lavod za zdravstveno varstvo Celje je poskrbel še za eno formalnost pico je servirai na novih keramičnih krožnikih!
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stonelova 18d, Celje Telefon: 03/5 485 028
'[) WMMlS.Vflira!
ANI Vzajei
pokojninski SKLAD ABANKE
KUPON ZA 10% POPUST
Prvim tisočim, ki se boste odločili za pokojninsko varčevanje v AIM vzajemnem pokojninskem skladu Abanke, bomo ob pristopu in po plačilu prve premije podarili eno premijo v višini 4.355,00 tolarjev!
Izrežite kupon In Izkoristite 10% popust pri nakupu Odejlnlh izdelkov v trgovini Lahko noč v Celju v Celeiaparku, Aškerčeva 15 (tel. 03/490 01 20)
Zakaj izbrati prav Alll vzajemni pokojninski sklad Abanke?
*	eden najboljših in stroškovno najugodnejših izvajalcev pokojninskega zavarovanja
*	finančna trdnost, znanje in izkušnje Abanke ter dobri donosi
*	ves ustvarjeni dobiček se razdeli med člane sklada
*	Zavarovalnica Triglav, d.d. kot izplačevalka dodatnih pokojnin
Mislite na svojo pokojnino že danes! Z Alll vzajemnim pokojninskim skladom Abanke lahko poskrbite za svojo najlepšo jesen!
ODEJA
Izkoristite davčne olajšave, ki vam jih omogoča tovrstn varčevanje! Vplačane premije lahko v naslednjem letu uveljavljate pri napovedi dohodnine.
ABANKA
www.abanka.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka


ϻS

VNETJE UŠESA

ALENKA KEJŽAR
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 15. aprila 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 25. marca. Prispelo je 1074 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 12
Vodoravno: KOSTA, AKRON, STEPA, OTEP, REBEKA, DOMENA, HL, APERTURA, LEONOV, MODEM, MALVINI, BRAMINI, OREŠČEK, RI, ENAK, DINE, IT, OVAL, JOŽEFA, EDO, VALJ, ANELA, OSAR, ELI, ODA, ARUBA, COL, SE BRIGADIR, EON, ORANT, BERNARDA, ZI, ŽARN, IN, LUČ, MAAR, OČALA, OTRE, SAVIN, NADA, TRANI
Geslo: Ljubezen in rdeč nos se ne moreta skriti.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Jelka Ogrizek, Petrovče 24, 3301 Petrovče.
2.	nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Dragica Šoštarič, Pašnica 6, 3272 Rimske Toplice.
3.	nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Bo-janca Skok, Šentrupert 18, 3303 Gomilsko, Valentin Rime, Puco-va 5, 3000 Celje in Pavel Žaubi, Vransko 125, 3305 Vransko.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
St 14-S. april 2004
							
	1	2	3	4	5	6	
	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15	16	17	18	
	19	20	21	22	23	24	
	25	26	27	28	29	30	
KUPON							
Naslov:							
							
							
							
HOROSKOP
Ona: Na srečo nimate mod, da bi se uprli skušnjavi. Prepustite se občutkom in uživajte dokler lahko, nikoli vam ne bo žal. Sprostite se in zabavajte, kolikor je mogoče. Čaka vas prijetno presenečenje!
On: Odločili ste se za zanimivo in lepo ljubezensko pustolovščino, a znova niste premislili, kakšne posledice bi to utegnilo imeti na vašo prihodnost. Le kdaj boste prišli k pameti? Morda bo takrat pre-
Ona: Dobronameren nasvet vam bo končno odpri oči. Vse predolgo ste živeli v sanjskem svetu, zato se morate zdaj pošteno potruditi, da boste nadoknadili zamujeno. Ne zavrnite pomoči, ki se vam ponuja.
On: Pri vas je tendenca spreminjanja na bolje zadnje čase konstantna, vendar je vprašanje, koliko časa bo to še trajalo. Vsekakor se bo nekoč moralo ustavi-na realnih
tleh.
Ona: Ne smilite se sami sebi, ampak skušajte čim prej odpraviti nakopičene težave. Rešitev bo prišla prav od osebe, za katero ste še ne dolgo tega mislili, da vam je povsem nenaklonjena.
On: Preživeli boste prijeten teden, saj se vam bo izpolnilo staro hrepenenje. Zdaj se morate potruditi, da to tudi obdržite. Pri tem vam bo zelo pomagala partnerka, ki se je končno začela spreminjati
Ona: Zamislite se nad sabo. Kdor sedi na dveh stolih, lahko hitro pade vmes. Treba bo dobro premisliti, preden boste storili naslednji korak, da si ne nakopljete težav. Previdnost je mati modrosti!
On: Bodite pozorni na prijateljičine besede in ji poskusite povedati kaj lepega tudi vi. Zgodilo se vam bo nekaj zelo neprijetnega, a se boste po temeljitem razmisleku le še smejali. Premislite o nasvetu za počitnice.
Ona: Sprli se boste s človekom, ki vam je zelo blizu, saj boste imeli občutek, da vas omejuje v osebni svobodi. Nikar si ne ustvarjajte takšnih iluzij, raje se odkrito pogovorite in najdite skupno rešitev.
On: Poglejte malo okoli sebe in hitro boste opazili čudovito neznanko, ki kar čaka na vaša dejanja. Ne bodite preveč sramežljivi, saj pričakuje predvsem odkrit in direkten pristop brez nepotrebnega zavlačevanja.

Ona: Zdaj je čas, da se odločite in greste do konca! Sprva bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo le pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boste ogromno pridobili.
On: Najbolje bo, da se pomirite in razmislite, kje ste naredili napako in jo skušate čim prej popraviti, saj ste nekomu naredili krivico. Potrudite se po najboljših močeh in videli boste, da vam bo uspelo.
Ona: Deležni boste malce prijateljeve pozornosti in prijazn besed, vendar pa bo za kaj kon kretnega treba kaj več tudi z irç strani. Na vsak način imate v kot dobro priložnost za precej \
On: Prenagljena odločitev lahko prinese kopico problemov zapletov i> ljubezni. Izkoristite su adute in si na enostaven načini gotoviteprednost. Vprašanjepaj ali bo to partnerki všeč.
EH33HE
Ona: Nadrejeni bodo odkálo p senečeni nad vašo trenutno deh no vnemo, saj boste kar sijali prizadevnosti. Poskusite obdrž ta tempo nekaj dlje, saj vas v blil nji prihodnosti čaka precejšnjem predavanje.
On: Spoznali boste, da je osi ba, ki vam je že dolgo pri sra polna prijemih presenečenj, zal bodite pripravljeni tudi na tisti kar ste si želeli le v najbolj drzni sanjah. Nikar si ne delajte skit, raje uživajte.
^ ■ STRELEC it
Ona: Na vaše veliko veselje bo začel znanec za vas zaninu bolj kot le na prijateljski Končna odločitev bo povsem v w ših rokah, zato dobro premisliti kako daleč ste se pripravljeni sp
Orv Če se boste prepustili osv jalkmimkomptimenloni, sevamd la prav zanimiv konec tedna, ki, ne boste pozabili. Prespite rajei ma, saj bo še veliko drugih prik nosti. Edino tistavašatrma.
Ona: S premišljeno poslovi potezo si boste pridobili karpn cejšnjo prednost, kar vam bo oni gočilo mirnejše nadaljevanje upn hodnjih dnevih. Poskusite se zbra ti, zlasti pa si napolnite baten je-
On: Veliko boste razmišljali ! zadevi, ki vam zadnje čase ne a mirno spati, saj boste izvedeli; podrobnosti, ki bodo na vso zaA vo metale drugačno luč. Zanaša
boste poprosili dolgolemo prijtd _
Ona: Vedno znova si obljub te, da se boste spremenili in obnašali popolnoma drugače J konkretnih rezultatov ni ini se vam lahko hitro maščuje napi slavnem in tudi povsem osebnetf področju.
On: Nakopali ste si kar pred dela, vendar pa ste trenutno V9 dobju, ko vam uspeva tudi tisi kar na prvi pogled izgleda povstf nemogoče. Izkoristile situacijo!» si priborite prednost pred kotim
Ona: Še vedno obstaja možne* za uspeh! Partnerje začel polože zgubljati potrpljenje, zato nt posvetite več pozornosti, drugod se boste zapletli v nepomembi» prepire, ki prav nikomur nič i® koristijo.
On: Nikakor ne boste privolil v kompromis, saj ste prepričuj da je vaša pot edina pravilna, f finančni učinki vaše ideje bod° to tudi obilno dokazali, zato kar ne popuščajte, ampak vztr» jajte.
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
Karntner Sparkasse svetuje:
Z individualnim kreditom do podjetja vaših sanj
Opel astra classic ostaja na cestah
Ob novi tudi stara astra
Čeprav se povsem nova astra že vozi na trg (tudi pri nas bo prav kmalu na prodaj), bo Opel, ki mu ne gre vse najbolje od rok, še naprej prodajal tudi sedanjo astro, tokrat z imenom astra classic II.
Avto bodo izdelovali v Oplovi tovarni v poljskih Gliwi-cah. Na voljo bodo tri karoserijske variante, in sicer 5-vrat-na kombilimuzina, 4-vratna limuzina in karavan. Motorja sta dva, in sicer 1,4-litrski (90 KM ) in 1,6-litrski, ki ponuja 100 KM. Kupci bodo lahko izbirali med štirimi paketi opreme (club, comfort, classic plus in enjoy).
Maloprodajne cene za slovenski trg so že znane; za najcenejšo varianto astre classic n bo treba odšteti 2,42 milijona tolarjev.
Prihaja novi SLK
RO+SO
pnSIN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skaletova 13 (Hudinja), 0 Celje. Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88
ISA 0CTAVIA C0MBI 2,0 2000 1.890.000 BOA OCTAVIA 1.6_1999 1.490,000
Servis - prodaja motorjev in črpalk AP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT...
0 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-kufosioLnet ■• 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711
Srebrnimi, rosa trave... modni nakit ADAM AS za vsa srca...
^□AMAS
Celje, Ljubljanska 10
^AVTOTEHNIKA
Bežigrajska c. 13, 3000 Celje. Telefon: 03 42 63 "'
Toyota je slovenske kupce avtomobilov prepričala s svojo corollo.
! Dobre poslovne ideje potrebujejo dobrega poslovnega partnerja oziroma kapital. Na Karntner Sparkasse se lahko vedno zanesete. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da I se vedno lahko prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vašega podjetja, j Ponujamo vam dolgoročne investicijske kredite
Toyota vse bolj uspešna
Toyota je največja japonska avtomobilska hiša, kljub temu pa zadnja leta pri nas ni bila posebej uspešna.
Časi so se spremenili in očitno bo tovarna kmalu postala najbolj pomembna avtomobilska tovarna iz dežele vzhajajočega sonca tudi pri nas. Januarja je bil namreč njihov tržni delež na slovenskem trgu 5,1 odstotka, kar pomeni, da je zasedla 7. mesto med vsemi hišami. Sicer pa Toyota Adria, ki je uradni predstavnik To-yote pri nas, skrbi še za Hrvaško, BiH ter Srbijo in Črno goro.
leta 1996 je nemški Merges Benz predstavil prvo peracijo roadsterja SLK. jsebnost je bila kovinska DŽljiva streha, ki je nedáno pripomogla k sko-lj izjemnemu uspehu av-piobila, saj so do letos pro-|i nič manj kot 308 tisoč
Hi.
številka se morda ne zdi isebej visoka, vendar je prav deti, da mercedes SLK ne Ji med poceni avtomobi-n ne stoji prav v vsaki ga-i. Zdaj tovarna predstav-drugo generacijo roadster-in menijo, da je prejšnja na slava zadostna garan-a za nadaljevanje zgodbe ispehu. Novi SLK se nav-pn dovolj očitno spogledu-iz večjim in dražjim road-krjem SL, zlasti pa z lani stavljenim Športnim najdražjim avtomobi-in tovarne.
jSLK novih časov je dolg vse-1408 centimetrov, kar potni, da je pridobil 72 mili-etrov v dolžino in 65 mili-etrov v širino. Prtljažnik je fcji za 63 litrov (ob zaprti tehi 300, ob zloženi 208 li-pv), večji je tudi rezervoar (gorivo (70 litrov). Pove-nja so bila možna predvsem
Novi mercedes SLK je že mogoče naročiti za dobrih 10 milijonov tolarjev. Julija pride v prodajo SLK 350 za 13,1 milijona, jeseni pa še AMG varianta, ki bo stala 19,2 milijona tolarjev.
zaradi nekoliko spremenjenega zapiranja oziroma zlaganja kovinske strehe, ki se zloži ali razpne v 22 sekundah. Na račun večje medo-sne razdalje (za 30 milimetrov več) se je povečala tudi notranja prostornost, a v vsakem primeru je dovolj prostora le za dva in kakšno skromno torbo. Ugoden je tudi količnik zračnega upora 0,32, karoserija pa je bar-
vana tako, da je posebej odporna proti različnim praskam.
Zasnova avta se ni spremenila, motor je nameščen zadaj in prenaša moč na zadnji kolesi. Menjalniki so trije: ročni 6-stopenjski, za dodaten denar pa si je mogoče omisliti še 5-stopenjski samodejni in kar 7-stopenjski samodejni menjalnik 7G-tronic, ki pa je v najmočnejši različici 55 AMG na
voljo brez doplačila. Ponujajo tri variante; pri prvi in osnovni 200 kompressor za pogon skrbi bencinski štirivalj-nik s 163 KM pri 5.500 vrtljajih v minuti. Sledi SLK 350, ki ga poganja bencinski šes-tvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra in s 272 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. Najmočnejši bo 55 AMG, kjer za pogon skrbi osemvaljnik s 360 KM pri 5.750 vrtljajih v minuti.
z devizno klavzulo, ki med drugim omogočajo:
•	dobo kreditiranja od 1 do 15 let
•	možnost moratorija na odplačevanje glavnice
•	izplačilo kredita v več delih
•	mesečni ali četrtletni interval odplačevanja
•	brezplačno strokovno svetovanje na sedežu vašega podjetja
Naši, zaupanja vredni strokovnjaki, so vam vedno na voljo.
SPARKASSE 5
Moderna evropska banka
Dejan Jesih
Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si
Več na www.sparkasse.si

Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost.
Potrdi

izneni.si
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu www.izberi.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
DELO	VESTNIK tednik
GLAS
MALI OGLASI - INFORMACIJE
iZDBPi.Si
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan ti četrtek je ponedeljek do 17. ure.
»S
so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl. kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
ile oglase sprejemamo Bbno na oglasnem oddel-NT &RCd. o. o., Prešer-19, Celje, Brezplačna java malega oglasa na etnem mestu izberi.si ie jana na predhodno plača-objavo malega oglasa v wem tedniku. Male ogla-ki jih pošiljate po inter-u, je tako potrebno pred javo plačati.
h
IOTORNA VOZILA
PRODAM
IAX, letnik 88, koramboliron, prodom.
ilefon 031 358-677. ži9i IULT dio 1.4 rt, letnik 1994, reg. 12/ D04, bele bone, 2. lastnico, prodam, ilefon 041 228-069.
■ Gilbert..!	1749Í
torso 1.4 i, letnik 93, metolno sive Drve, zelo lepo ohranjeno, prodam, ilefon 051 206-189.
QlitMrt.il	17391
IK rt 1.416 v, letnik 2001, prvi lastnik, oprema, ugodno prodam. Telefon 40676440.
Qlrfxri.l	17S7Í
l>ye-bye 1.4, letnik 1996, kovinske orve, lepo ohran jen, prodam. Telefon II 521-843.	925
.torsa eto 1.012V, letnik 99,3 vrata, ovinsko rdeče barve, 46.000 km, prvi istnik, lepo ohranjen, garažiran, airbag, radio, prodam. Cena po do-woru. Telefon 041 815-433.
3lzl»rt.ri	1767Í
IA323, letnik 88, reg. 5/94, ford 1,6 si
lia, letnik 91, reg. 5/04, veliko opre-», prodam. Telefon 041 988-837.
L 336
tastra 1,6 diamond limuzina, letnik 996, reg. do 2/2005, lepo ohranjen, ekaramboliran, z veliko dodatne opre-Bne, prodam. Telefon 041 763-842.
KE0T106, letnik 1995, električna oprema, prodam. Telefon 041 850-080.
1786
®0 samaro, letnik 1993, prevoženih SS.000 km, zelo lepo ohranjeno, reg. do decembra 2004, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 708-978. 1791 »f JXD, letnik 88, kadet 1.6 gi m R 5, taramboliran, ugodno prodam. Tele-fon031 610-509.	Ž233
IfJXD, letnik 91, rdeče barve, vreden «gleda, prodam. Telefon (03) 5720-"4.	Ž213
tololedo 1.9 se Idi, letnik 1997, ugodno Nam. Telefon (03) 5778-003,031 384-383.	1824
NEREGISTRIRAN osebni avto lada karavan
1500, letnik 1994, v voznem stanju, prodamo za 60.000 SIT. Vse dodatne informacije po telefonu (03) 5778-416.
1803
R 5 campus, letnik 1992, rdeče barve, 5
vrat, 120.000 km, 2. lastnik, zelo lepo ohranjen, prodam za 220.000 SIT. Telefon 051 244-699.	L 345 R 5 campus, letnik 90,185.000 km, metalno mišje sive barve, centralno zaklepanje vrat, radio, prodom, cena po dogovoru. Telefon 041 794-286.18451846 T1P01.4 is, letnik 1993, model 94, reg. do novembra 04, prodom za 175.000 SIT. Telefon 041 588-205. S243 FORD fiesta 1.1 di, rdeč, letnik 91, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228.
Izberi..!	S 24 Si
JUGO 45 koral, letnik 1991, reg. do 8/2004, letne, zimske gume s platišči, prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 414-420.
R megane 1.6 rn, letnik 96, servo, daljinsko centralno zaklepanje, airbag, radio, zvočniki, garažiran, rdeče barve, prodam za 890.000 SIT. Telefon 041 220-375.
» (J Izberi.»i	S246Í
JUGO skala 55, letnik 1990, rdeč, neregistriran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5730-954.	1852 POLO 60 limuzina, letnik 96, prodam. Telefon 031 876-089 i860 MERCEDES 230 e, letnik 89, vsa oprema, razen klime, na novo registriran, prodam ali menjam. Telefon 041 645-898.
KOSILNICO Gorenje Mula prodam. Telefon
031 249-934.	S242
CEPILEC zo cepljenje drv prodam. Cena po
dogovoru. Telefon 031 314-820. 1861 STRUŽNICO, univerzalno, prvomajsko, fi 500« 1500 in stružnico, fi 400-700 mm, za domačo uporabo, prodam. Telefon 041645-898.	1867
KUPIM
STAR tračni obračalnik, kosilnico za traktor Ferguson 33, molzni stroj Virovitica, plug Slavonija Osijek, sejalni stroj za koruzo in traktorsko škropilnico, kupim. Telefon 040 977-504. 1742 TRAKTOR 1er drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1742 TRAKTOR, lahko na zadnji pogon, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 588-205.
Š243
POSEST
PRODAM
HIŠO z gospodarskim poslopjem, velikost parcele približno 1100 m2, dokumenti za lokacijsko dovoljenje (skladišče, trgovina) pripravljeni, v Gotovljoh 57, prodam. Telefon (03) 5442-413,041 642-035,041 809-868.	1490
ŠMARJE pri Jelšah-Predel. Samostojno manjšo hišo, staro 23 let, na parceli 4516 m', vseljiva takoj, vsi priključki, centralna na olje, zraven velika garaža s shrambo, čudovita lokacija, dostop urejen, prodamo za 12.000.000 SIT. Telefon 041 791-857. 1726,1725
AVTO ter manjše tovorno vozilo, lahko poškodovano, kupim. Telefon 041407-130.
STROJI
PRODAM
ROTACIJSKI mulčer, traktorski priklop, delovna širina 120 cm, prodam. Telefon 031 836-745.	1633
DV0REDN0 sejalnico Oh, za koruzo, krožne brane in tračni obračalnik, prodam. Telefon (03) 5794-289. 1714 PLUG za Muto, okrogli priključek za »razgone« ali osipavanje, prodam. Telefon 040642-153.	1748
SAMONAKIADALKO Sip, 19 m3, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam zo trosilec hlevskega gnoja. Telefon 031 566-563.
Š231
KOSILNICO s priključkom na traktor, za
košnjo golf trave ali nogometnega igrišča, prodam. Telefon 041 783-347.
Ž211
SAMONAKIADALKO Sip 17, kot nova, prodam. Telefon 031639-370. L 340 TRAKTOR Zetor 5011-4712, letnik 1983 in trosilec hlevskega gnoja prodam. Telefon 041 317-288.	1802 PLUG Batu je, 10 col, dvobrazdni, lepo ohranjen, prodam. Telefon (03) 5773-302.
1819
PAJEK Potinger, 4 m, lahek, zo 320.000 SIT in odjemalec silaže Triolet, z viličarjem, prodam za 290.000 SIT ali menjam za klinasto brano. Telefon 041 740-751.
18251827
TRAKTOR Mase ferguson 924, s 4*4, ogrevana kabina in čelni nakladalec, ugodno prodom. Telefon 041 706-980. i856
V'V
www.pgp-nepremicnine.cc
ZEMUIŠČE, 1,3 ha, od tega 4000 m' ribnika, mokrišča, v okolici Celja, prodam. Telefon (03) 5441-826, zjutraj ali zvečer.	1538 PARCELO z malo vinograda, na južni legi in vinsko kletjo, prodam. Dostop asfalt in vodovodni priključek v kleti. Telefon 031 478-350.
»3 Izbori.«!	1745Í
MANJŠO hišo z okolico, v velikosti približno 800 m', v Kasazah pri Libojah, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 605-443.	ž 205
V	SLIVNICI prodamo vikend hišo, novozgra-
jeno, ali menjamo za stanovanje. Telefon 041639-832.	1756 HIŠO v okolici Celja, Trnoveljska cesta 70 in gospodarsko poslopje s 95 ari zemlje prodam. Telefon (03) 5755-688
HIŠO v Šempetru, 192 m' stanovanjske
površine, zemljišče 612 m7, zgrajena leta 1993, prodamo za 34 mio SIT. Ostali podatki v katalogu nepremičnin. Telefon (03) 5484-000. Premiusd. 0.0., Glavni trg 7, Celje.	1772
ŽALEC Pri avtobusni postaji prodom poslovni prostor. Samo resni kupci, pokličite po telefonu 041 619-791.	p
HIŠO v Celju, dvojček, z vsemi priključki, vrtom in garažo, prodam. Telefon (03) 548-3707,051 205-512. 1785
V	OKOLICI Dramelj prodam parcelo za grad-
njo, 4000 m2 kmetijskega zemljišča, na sončni legi, voda, telefon in elektrika zraven parcele. Telefon 031 642-589.
HIŠO na Ostrožném prodam po dogovoru
ali menjam za večje stanovanje ali bivalni vikend v okolici Celja. Telefon 041 628-674.	1784
GRADBENO parcelo, CeljeOstrožno, velikost 2649 m2, no atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 031765-333. 1787
V	P0NGRACU prodam majhen vikend in sadovnjak, voda, elektrika instalirani. Telefon 031 663-551. Ž206
POSLOVNI prostor (trgovina), 100 m', parkirni prostor, sanitarije, ogrevanje, Trnoveljska cesta 2, Celje, prodam. Telefon 491-6050,031 608489. isoo ZAZIDLJIVO parcelo, primerno za vikend, prodorno. Telefon 031 372-717. 1822
V	CEUU na Otoku prodam visokopritlično
novejšo hišo za 125.000 EUR v SIT. Telefon 041 445-350. 1809 CEUE-Lopata. Stanovanjsko hišo z manjšo delavnico za mimo obrt,približno 300m? stanovanjske površine, leto izgradnje
1980,
a 1990, p
:a 32.000.000 SfT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Cel|e. 1823 ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km izven mesto, na mirnem kraju, v skupni velikosti 210 m2, leto izgradnje 1982, s približno 450 m2 funkcionalnega zemljišča, prodamo za 20.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	1823
P01ZE1A. Zazidljivo parœlovvelikosli 912 m1, v bližini železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 1823 OBNOVLJENO kmečko hišo z gospodarskim poslopje, na lepi sončni legi na Blatnem Vrhu, prodam. Telefon 041738467.
L 346
ZIDANICO, nà parceli približno 1600 m2, v
Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.1840 35 let staro dvostonovonjsko hišo v Kidričevi ulici v Laškem prodamo zo 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	1840
12 let staro hišo, na parceli približno 450 m2, na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 1840 ZAZIDLJIVO porcelo, 2736 m2, v Gotovljoh, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	i84o
30 let staro hišo,300m2,parcela 600 m2,v Šentjurju, prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	1840
HIŠO, dvojček, približno 90 m2 stanovanjske površine, na parceli približno 400 m2, letnik 1950, v Novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 1840 DV0STAN0VAI4JSK0 hišo v Šentjurju, velikost 200 m2, lelo izgradnje 1973, k*p+m, vsi priključki, prodamo za 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	1847

jTjgrsj ,$
I AŠ: plačilno kartico, osebno vozilo, nepremičnino, pokojnino ^H^ÎlNAj^
ZAVRTI 03/492-29-63 IN
PLAČAJ EN OBROK MANJ
ceue, ul. xiv. divizije 14 (■.»»ini center)
TEL.: 03/ 42 74 378
novo:
lažje in hitreje do posojila
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLEŠČIĆ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE
ma
Celje: 031 508326
V OKOLICI Šentjurja prodam hišo z gospodarskim poslopjem. Informacije po 19. uri, telefon (03) 749-2263. 1801 VRSTNO hišo na Hudinji, obnovljeno, vseljivo takoj, prodamo, cena 21,5 mio Siï. Telefon 041 613-381.	1806 HIŠO na lepi legi v Celju prodamo. Telefon 031 868-054, po 16. uri. 1814 STANOVANJSKO hišo v Laškem, Spodnja Rečica, bivalne površine 220 m2, velikost parcele 1400 m2, vsi priključki, razen plina, leto izgradnje 1990, takoj vseljivo, prodamo za 40 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 1847 NOVO hišo v Šmarjeti, atraktivnega videza, bivalne površine 180 m2, parcela 650 m2, vsi priključki, leto izgradnje 2000, prodamo za 52 mio SIT. Nepremičnine
Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon
(03) 4900-090 ali 031 541-592.1847 MEDETAŽN0 stanovanjsko hišo v Vojniku, no mirni lokaciji, k+p+l+2, parcela 600 m2, velikost 200 m2, vsi priključki, leto izgradnje 1980, prodamo za 29 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	1847
STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa, mirna lokacija, bivalne površine 130 m2, parcele 750 m2, leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	1847
VRSTNO stanovanjsko hišo na Ostrožném, zgrajeno leta 2000, bivalne površine 200 m2, velikost parcele 350 m2, vsi priključki, prodamo za 50 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	1847
STANOVANJSKO hišo, na lepi legi, prodam ali menjam za stanovanje. Telefon 041 649-549.	ž 218
VIKEND s 300 trsi v vinogradu, blizu Dramelj, prodam. Telefon 031 890-188.
Š244
iZDePLSi
Izberi.si • Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovens časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rut ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
ani, SODELUJEJO:
DELO
GLAS TEDMK


MALI OGLASI - INFORMACIJE
objavlja razpis za pridobitev naziva
predavatelj Višje strokovne šole za PROGRAM VRTNARSTVO
za naslednja predmetna področja:
1.	Strokovna terminologija v tujem jeziku (angleščina, nemščina)
2.	Poslovno sporazumevanje in vodenje
3.	Ekonomika in menedžment podjetij
4.	Strokovna informatika
5.	Organizacija poslovanja v vrtnarstvu
6.	Podjetništvo in trženje v vrtnarstvu
7.	Zakonodaja v kmetijstvu in zagotavljanje kakovosti
8.	Varovanje okolja
9.	Vrtnarska tehnologija
10.	Pridelovanje vrtnin
11.	Pridelovanje okrasnih zelnatih rastlin
12.	Pridelovanjedrevnine
13.	Zemljemerstvo in priprava terena
14.	Gradiva in parkovna tehnika
15.	Zasaditev in vzdrževanje zelenih površin
16.	Praktično izobraževanje
Kandidati morajo za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole izpolnjevati pogoje v skladu z zahtevami:
■	92. in 96. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS 12/96, 23/96, 64/01),
■	Pravilnika o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe VRTNARSTVO (Ur. I. RS 29/04,
■	Kriterijev za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Ur. I. RS št. 7/ 2001)
Prijave z življenjepisom in zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: VRTNARSKA ŠOLA CELJE, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA, Ljubljanska c. 97, s pripisom »-PREDAVATELJ VIŠ«, v 8 dneh po objavi. O podelitvi naziva predavatelj višje šole bo odločal Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po konča-
VOJNIK, okolica. Zazidalno parcelo, 3000 m7 in hektar gozda, prodam, cena 9 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628,(03)492-4130.	1859
KUPIM
NA relaciji Celje-Vronsko, v bližini osnovne
šole, kupim zazidljivo parcelo, velikost 1000 m7. Telefon 041434-175. 1495 GOZD na relaciji Šentjui-Šmaije kupim. Telefon 041 375-698.	1/95 SAVINJSKA dolina. Stanovanjsko hišo do 15 mio SIT kupim. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405628, (03)4924130. issg
ODDAM
VOJNIK, Višnja vas. Manjšo kmetijo, 2 ha, (hiša, gospodarsko poslopje, njiva), 50 m od glavne ceste, oddamo. Telefon 041 625-314,	1792
TRGOVSKI lokal v centru Celja oddam v najem. Telefon (03) 5481-800, od 8. do
NOV apartma na mariborskem Pohorju-Bolfeng prodamo. Telefon 041 670-870. Martin d. o. o., Hmeljarska 1, Žalec
TRIINPOLSOBNO meščansko stanovanje v
središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481415, po 19. uri.
NA Hudinji prodam stanovanje, 80 m!, zelo
lepo adaptirano, najboljšemu ponudniku. Telefon 031 626-760.
»Qlzb^.H	1776
TRISOBNO stanovanje z vrtom, Trubarjeva
ulica, delno opremljeno, prodamo. Telefon 041 924866,781-7004.
» (5 lzberi.sl	1808
mnu
Tel.: 0342 63 122.42 63 120 Gsm: 031 211 074.031 342 118
PROMET Z NEPREMIČNMAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE
Celje - No«, vas. Kraigherjeva ul.. 2,5 ss. 72,06
12. un
CEUE, Škofjavas. Lokal, 90 m', ob glavni
cesti, svoje parkirišče, oddam: dejavnosti (trgovina, biro, predstovniš-Ivo...). Telefon 0416ST-5Î8. P V CENTRU Celja star, 40 m', možnost nndaljevnnja frizerske dejavnosti. Telefon 04! Í62TT34.
1821
STANOVANJE
PRODAM
NOVO stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon 041 670-870. Martin d. O.O., Hmeljarska 1, Žalec. n TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Foitovi v Velenju prodamo. Telefon 031 807-009. Martin d.o.o., Hmeljarska 1, Žalec n DVOSOBNO stanovanje in garažo na Bregu v Celju prodam. Telefon 041 831-633.
» Izberi.si	1773Í
m7 pritličje 2 balk
S «ss:
CEUE-Glazijo. Prodamo 4-sobno stonovanje, novogradnja, terasa, 5. nadstropje. Telefon 041 369-528. 1844 DVOSOBNO stanovanje v Celju na Otoku, Trubarjeva ulica 52, l. nadstropje, 53 m', vseljivo tokoj, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 490M90 ali 031 541-592.	1847
CEUE, Otok. Enosobno stanovanje, 40 m7, prenovljena kopalnica, nova kuhinja, prodamo. Telefon 031 800-211. 1848 VOJNIK. Eno in dvosobno stanovanje, kompletno prenovljeno, prodam. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405628,(03)492-4130. 1859 ŽALEC. Mirna lokacija, trisobno stanovanje v 1. nadstropju, 58 m1, prodamo za 10.5 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405628,(03)492-4130.	1859
CEUE, center. Trisobno stanovanje v 1. nadstropju, 90 m2, prodorno za 13.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 40M28, (03) 492 4130.	1859
KUPIM
ENO ali dvosobno stanovanje kupim v Celju.
Telefon 041 644-600. 1847 SAVINJSKA. Garsonjero ali enosobno stanovanje kupim do 6 mio SU. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 492-4130. 18S9
ODDAM
Vojnik - Celjska cest., novogradnja (adapta cija), cca. 43 m'. 2. nadstropje/2, cena: 80C
DVOSOBNO stanovanje, 52 m1, v Trubarjevi ulici v Celju, prodam. Telefon 041 720-666. 1828 LEPO stanovanje, pritlično, na Otoku, 70 m2, prodam. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro CEUE.	1830
V NOVI vasi prodam dvoinpolsobno stanovanje, klimatizirano, z vsemi priključki in garažo. Telefon 041 662-194,491-9161.	1832
DVOSOBNO stanovanje na Zelenici 3,2. nadstropje, 53,95 m2, balkon, vseljivo takoj, prodamo za 11 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 49004)90 ali 031 541-592. 1847
V	SAVUDRUI oddamo apartma za 3 do 5
oseb. Že od I. aprila naprej. Telefon 041 4244)86.	ž 190
SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam. Telefon 041 976-162. 1793 ENOSOBNO stanovanje, 38 m2, vselpvo 10.4. 2004, mesečno plačilo, komfortno oprem-Ijeno, oddam. Telefon 541-1854. 1804 0PREMUEN0 garsonjero oddam. Telefon 5452-361.	1815
POPOLNOMA opremljeno mirno enosobno stanovanje, 42 m2, l. nadstropje, Čopova ulica, Celje, oddam. Telefon 031 243-743.	1834
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, 40 m1, na Lavi, oddam takoj v najem. Telefon 031 348-341.	1835
ENOSOBNO, dvosobno in dvoinpolsobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301,548-
2002.	1840
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Šaianoviče-vi ulici, 1. nadstropje, 44 m2, opremljeno, oddamo. Najemnina znaša 55.000 SIT. Varščina 100.000 SIT, sprotno plačilo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telelon (03) 49004)90 ali 031 541-592.	1847
V	CEUU oddam opremljeno sobo mlajši zaposleni osebi. Kličite od 8. do 20. ure, telefon 5452-887,040 636460.1869
V	PRUAZNI vasici, 15 km oddaljeni od Celja,
nudim stanovanje v hiši z vrtom samo tistim, ki ima jo veselje in smisel živeti na deželi. Telefon 041 238-146. 1872
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo najamem v Celju ali okolici. Telefon 041 727-301.	1840
CEUE ali Žalec. Garsonjero ali enosobno stanovanje najamem. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Cel|e, telefon 041405-628,(03)4924130.	1859
OPREMA
PRODAM
OMARO, montažno, za dnevno sobo ali
spalnico, širina 2,40 m, višina 2,30 m, z zgornjim nastavkom, globina 60 cm, poceni prodam. Telefon 041 669-260.
ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, širina 50 cm, poceni prodam. Telefon (03) 5472-539.
1782
ŠTEDILNIK, 4 plin, plinska pečica, znamka Gorenje, prodam. Telefon 041 616-971.
ž 207
ZAMRZOVALNO omoro Zanusi, 7 predalov,
stara 1 leto, prodam. Telelon 041 616-971.	Ž 207
SESALEC Bagatel, večji, skoraj nov, prodam. Telefon 031 348-341. 1836
KUPIM
RABUEN0 pohištvo, belo tehniko in televizor odkupim po simbolični ceni. Telefon 041623-925.	wo
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
REZAN les, opaž, bruna, talni pod, prodam in dostavim. Telefon 041 451-677. p STOPNICE, lesene, nove, hrast, bukev, nela-kirane, 130"34"4, prodam. Telefon 041 390-591.	ž 209
BETONSKE zidake, 30 cm, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5739-145. L 342 OKNA, izložbena ali za dnevni prostor, fiksna, nova, 2 koso zo 70.000 SIT in balkonska vrata s polkno, 1 kos 40.000 SIT, nova, prodam. Telefon 5777-175.
BUKOVA drva prodam. Telefon 031 776-
591.	1855
DRVA, metrska ali razžagana, prodam.
Telelon 041 516406. 1852 STREŠNO opeko IGkinda, novo, dvojni zarez-nik, 6.000 kosov, ugodno prodam. Telefon 041 645-898.	1867
KUPIM
SUH rezan les: hrast, javor, jesen, češnja, smreka, bor, kupim. Telefon 041 390-591.	2 210
1200 kosov strešne rabljene opeke in 100
kosov nizkovalnih salonitk kupim. Telefon 051 324-356.	Š232
I AKUSTIKA
MM
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
NT&RC d. o. o. sporoča, da bo zaradi praznika velikonočnega ponedeljka zadnji dan za oddajo malih oglasov in zahval za Novi tednik, ki b0 izšel v četrtek, 15. 4. 2004,
v torek, 13. 4. 2004, od 7.30 do 12. ure.
KLAVIRSKO harmoniko Hohnet vox II, kombinirano, elektronsko, z ozvočenjem, prodam. Telefon 041 783-347. ž 211
ŽIVALI
PRAŠIČE, od 30 do 130 kg, mesnate pasme,
prodam. Telefon (03) 810-3076, zvečer
NESNICE jarkice, rjave, črne in grohaste
piodajomo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,031 461-798.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401.	p
KUNCA za lazplod, črn ovnač in zajkljo, »spravljena« (mešana), prodam. Telefon 040 500-796..	1614 KZ Laško, Kidričeva 2, nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. L316 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev in kravo za zakol piodam. Telefon 041 794-272.
KMEČKO kobilo norik in pse bernaidince, čistokrvne, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863.	1775
JAGENJČKE, posma JSR, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 312-796.
1781
DVE kobili, breji, z žrebetoma, delavni in
ujahani, prodam. Telefon 041 950-760.
1789
KRAVO dojiljo, s teličkom, bikca, 150 kg in teličko, 260 kg, prodam. Telefon 041 941-881.	L 339
OVNA, težkega, za zakol, starega 3 leta, prodam. Telefon 5461-170. 1796 JAGNJE, ovna, ovce piodam. Telefon 5799-051.	S 237
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, piodam.
Telefon (03) 5792-315. Š234 SEDEM telic, 100 do 500 kg in pet bikcev, simentalci, prodam. Telelon 041 317-288. 1802 KRAVO, jalovo, piodam ali menjam za brejo po dogovora. Telefon 5772-793. 1811 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, piodam.
Telefon (03) 5793630. Š238 BURSKE koze in kozličke za pleme m mešane kozice, rjava in bursko sorta, piodam. Telelon (03) 5797-202. Š24i BIKCA in telico piodam. Telefon 041 794-301.	1858
BIKE prodam. Telelon 5413419,041 357-024.	1849
KUPIM
BIKCE simentolce, od 100 do 200 kg, kupim.
Telefon 041 653-165. Š236 BIKA simentalca, od 300 do 400 kg, kupim.
Telefon 5739414.	L343
PODARIM
BERNARDINCA, psička, starega 2 leti, podo-rim. Telefon 041 209-100. 1841
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
HOLANDSKÉ semenske bučnice, teža buč
100 kg in več, 1 m dolgi stročji fižol, zelo dober ter razna draga semena, piodam. Telefon 0313054)74. 1623 SENO, piva kakovost, baliiano v kockah, teža 20 do 35 kg, prodamo. Telefon 041 510-933. '	1737
SENO v kockah piodam. Podpecan, Dobrna, telefon 051 251-123. 1752 VINO, chaidonay in laški rizling, piodam.
Telefon5821-627,031 566-563. Š231 DOMAČO svinjsko mast z ocvirki piodam.
Telefon 5794-745.	Š230
SILAZNE bale, večjo količino, piodam. Cena po dogovora. Telefon 031 519-339.
KORUZNO silažo piodam. Telefon 5739-
078.	L 329
SUHOseno piodam. Telefon 041 714-968.
1779
ZVICE: juiko, izabelo, šmamico, prodam. Telefon 5798-233. Slavko Sluga, Razbor 12, Dramlje.	1790 SLADKO seno prodam. Telefon 5740-251, zvečer in 070 228-977. Š235 VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon (03) 582-1476. 1807 VINO, belo in rdeče ter žganje ugodno prodam. Telefon 031 532-444. 18I6 RDEČE domače vino ugodno prodam. Telelon 571-8234. Ž215 BELO in rdeče vino po 200 SIT in slivovko prodam po 1000 SIT/I. Telefon 031 571-432. 1826 KROMPIR za sajenje, lanski, uvoz, sorte maris, baid, ulster, fiisia in desire, piodam. Telefon 040 211-532. Ž 216 KRMO, lef uzo ali v kockah, piodam. Telefon 031 776-591. 1855
VEČJO količino sena ugodno prodam.Ti
fon 041 706-980. SILAŽO v balah piodam. Telefon 041 i! 614.
OSTALO
PRODAM
NOV hidravlični cilinder za samoi
no prikolico, komplet s cevjo in piodam za 17.000 SIT. Telefon t 637-317.	130013
PRAŠIČE, od 50 do 80 kg, svinjske pobd 30 do 50 kg, silosne bale, cistern gorivo, prodom, telefon 031 637-21
1599
VEČ Wiehlerjevih gobelinov, med njimi] njo večerjo, ugodno prodam. Tek (03)541-5343.
NOVE okrasne kozoke, l,5"l,6m, Cena po dogovoru. Telefon (03) 57
• 025.
0BHAJILN0 obleko za deklico, bele barve, z dodatki, prodam po p vični ceni. Telefon 031 651-381.
POPOLNOMA novo, še neuporabljeno sko kolo Tieking gt prodam za 50. SIT. Cena v tigovini je 74.000 SIT.l fon 051 340-967.
SOD za gnojevko Cieina, 22001, ohranjen, prodam po polovični ceni vega. Telefon (03) 5792-025. š;
SVINJSKE polovice svinj, kimljenihzdon hrano, piodam. Telefon 5738-189., Lj
ŽARNI grob na celjskem pokopališču, d
in žensko kolo, plinsko jeklenko, prod Kličite med 16. in 19. uro, telefon ( 541-5141.
TRAKTORSKO prikolico kipei, 21 in là vino, po 200 SIT, piodam. Telefon 541 605,031 783-954.
TV 420, plug, šiotai, dele za golf I prodam. Telefon 031 498421. Ž2
AVTOMOBILSKO prikolico za kampM Adiia karavan 450,3 + 2, letnik lfl prodam, cena 340.000 SIT. TeW 493-8007,040723-911.
FANTOVSKO obleko za biimo proda», zelo ugodni ceni. Telelon (03) 74
VELIKO, dobro založeno in lepo ureji
videoteko v Celju: inventar, kasete, W ji, zelo ugodno prodam. Telefon 03 353-393.
CEPUENO domače vino in avtomatiki«
torno kolo) prodam po dogovoru.TJ fon 5731-787.
ŽENSKO usnjeno jakno, rjave barve, izU no po naročilu, nošeno eno sezono, | dom. Telefon 041 620-132.
ZAMRZOVALNO skrinjo, omaro, I hladilnik, pralni stroj, baivni tv, efel* motor in električno vodno črpalko (• dam. Telefon 031 890-188.
PC Pentium II, s tiskalnikom, brezhil» primeren za začetnika, cena 6OJ SIT, prodam. Ogled. Telefon 040 7» 383, Šentjur.
OPREMO za sitotisk prodam. Telefon 0
726-516.
OTROŠKO posteljo z jogijem, 140-75,1« barve, previjalno mizo, dva otroški1 tosedeža do 20 kg, zelo lepo ohranja prodam. Telefon 031 816-363, 5707-907.
!	ATRIJ stanovanjska zadruga z.o.o.
Lava 7, p.p. 1045 TDI	3001 Celje
JJLiJJ	03/ 42 63 110
delo v Zadružni enoti Rogaška Slatina )imo k sodelovanju
UPRAVNIKA NEPREMIČNIN
Pogoji:
/ višja izobrazba gradbene smeri (inženir gradbeništva) / tri leta delovnih izkušenj / opravljen strokovni izpit / vozniško dovoljenje B kategorije / poznavanje dela z računalnikom v Windows okolju ✓ smisel za delo z ljudmi / vestnost in natančnost pri delu
Ponujamo:
J urejeno in prijetno delovno okolje / uporabo sodobnih delovnih orodij / stimulativne dohodke
/ delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
MRU stanovanjska zadruga z.o.o.
lp. 1045 »01 Celje
landidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
KUPIM	
!m petrolej, manjšo, brezhibi	10, kupim.
felefon 040 731-860.	1760
zmenki
osamljeni, razvezani, razočarani, )vec ali vdova ali samski, pokličite 7+42, kličite z navadnim teleta Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., 11, Celje.	4788
I, 45-letni simpatični Celjan želi prijateljico do 40 let. Resna zveza. Tele-bn 041 248-647.	1788
Zaposlitev
IOSLIMO frizersko z delovnimi izkušnjo-im. Telefon 492-8820. Ana Baje s. p., Dpekarniško 14,3000 Celje. 1873 BKARJA ali natakarico zaposlimo. Informacije po telefonu 041 748-905. Go-Jana Zaleznik s. p., Križevec I, I6 Stranice.	p
i, 4 ure vtelefonskem studiu. od8.dol0.inodl2.dol7.ure, (03) 428-2071. MamHink d. o. o., 1, Celje.	1799
OMOGOČAMO vam redno zaposlitev. Delo je
razgibano in zanimivo, zato vam poleg ploče omogočamo tudi stimulacijo. Telefon 041 221-637, gospaJožka. Novela d. o.o., Cesta takev 8 c, 4270 Jesenke, n ZAPOSLIMO polagalca keramike. Delo nastopi takoj. Možnost redne zaposlitve. Telefon 041 699-197. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu, Marjan Koštoma j s. p., Cesta na ljubečno 45,3000 Celje. 1750 IŠČEMO zanesljivo in pošteno žensko za čiščenje pisarn v Celju. Vse informacije po telefonu 040 296-860, med 12. in 14. uro. Fincommerce d. a. o., Teharska cesta 4, Celje.	17461764
ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami. Telefon (03) 4921-421,041 64«77. Frigolrans-port, Peter Pišeki p., Lopata 17, Celjai77i DISTRIBUTER ameriške korporacije Scottfet-zer redno zaposli zastopnike na terenu. Osebni dohodek je 150.000 SIT neto. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03) 428-2071. Monikink d. o. o., Podjavorikovo 1, Celje. 1799 TRGOVKO živilske stroke takoj zaposlimo. Telefon 04] 710-818. Seleda d. 0.0., Prvomajska 27, Celje.	1833
I RAST« PARKETARSTVO
ger Štefanija s.p., Proseniško 14, 3230 ŠENTJUR sis prostega delovnega mesta " PARKETAR - ŽAGAR
Pogoji za zaposlitev:
♦	IV. stopnja izobrazbe, samostojnost pri menjavi orodij, delov skupini - norma, starost do 35 let
POMOŽNA SORTERKA PARKETA
Pogoji za zaposlitev:
♦	III. stopnja izobrazbe, spretnost, hitra prilagodljivost, poznavanje lesa, timsko delo, starost do 30 let
ormacije samo osebno po 16. uri ali na SM 041 654 430, za razgovor.
i bencinskem servisu OMV ISTRABENZ
(a 39. Celje
'RODAJALCA
NA območju Celja redno zaposlimo nove
zastopnike. Stopite iz povprečja. Več po telefonu 041 677-467. Fantom International d. 0.0., Ulica mesta Grevenbroich 13,3000 Celje. PODJETJEMandtinkd.0.0., Podjavorškova 1, Celje redno zaposli osebo za pomoč v admi nistradji. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03) 428-2071. 1799 ŠTUDENTI! Potrebujemo vašo pomoč, že od meseca aprila. Možnost pridobitve štipendije. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03) 428-2071. M.and-Unk d. 0.0., Podjavorškova 1, Celje.	1799
DEKLETA in fantje, nudimo delo - pomoč pri strežbi pijače. Gast line d. 0.0., Lava 7, 3000 Celje, telefon 041 526-902.1813 BAR Jack, v sklopu Mercatorja, Frankolovo zaposli dekle za strežbo. Vinko Arbanas s. p., Hrašovčeva 14, Celje, telefon 031 735-226.	1817
ZAPOSLIM delavca voznika s C kategorijo zo razvoz po Sloveniji. Nika, trgovina, storitve, posredovanje, prevozi Anton Dušic s. p., Krivica 29 a, 3262 Prevorje, telefon 041 6554175, od sobote naprej. Š239 HONORARNO ftli redno zaposlimo voznika za terensko prodajo kruha od vrat do vrat na področju Štajerske. Telefon (03) 705-9050. SPD d. 0.0., Braslovče 48, 3314 Braslovče.	'ž 217
ZAPOSLIMO dekle ali natakarico za strežbo v dnevnem baru. Telefon (03) 493-0533. GGM International d. 0.0., Kosovelova 16, Celje.	1842
Iščemo vztrajne terenske sodelavce z dobroto v srcu in iskrico v očeh.
Prijave na tel.:
Zavod VID. Planina 3.4000 Kranj
TRŽNICA CELJE
zaposlimo komunikativno osebo za prodajo programa likerjev.
Pisne ponudbe na naslov: MENGO TRADE, d.o.o., Črna vas 191, 1000 Ljubljana.
Ingrad koncem,d.d.
Lava 7, 3000 Celje
1.	zidar (3 delavci)
2.	tesar (2 delavca)
3.	slikopleskar (2 delavca)
4.	keramičar (2 delavca)
5.	monter suhe montaže (1 delavec)
6.	monter strojnih instalacij ( 1 delavec)
Zainteresirani pošljite svoje vloge na naslov podjetja.
KEA d. o. o.y Lokarje 1 a, Šentjur, trgovina AGRO KEA
takoj zaposli:
1.	poslovodjo trgovine
pogoji: izobrazba kmetijske ali trg. smeri
3 leta delovnih izkušenj
2.	prodajalca-ko
pogoj: izobrazba kmetijske
ali trgovske
smeri
Informacije po telefonu (03) 749-0090.
Pisne vloge pričakujemo na sedežu podjetja v roku 7 dni po objavi.	1867
V 91. letu nas je zapustil naš dragi deda
MARTIN STOJAN
univ. dipl. inž. stroj.
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v četrtek, 8. aprila 2004, ob 16. uri na teharskem pokopališču.
Žalujoči: Alja in Marjan Štefančič, vnukinja Lana z Zoranom in Malvino, Jožica in Božo Pekarovič s hčerko Dušanko in Vesno z družino ter ostalo sorodstvo.
MOŠKEGA do 30 let, z izkušnjami pri delu v
skladišču, komerciali in terenu, zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Magma, poslovna darila d. o. o., Mariborska cesta 105, Celje, telefon 4905-200. n V DNEVNEM baru zaposlimo natakarico. Telefon 051 350-505. Brigita Sečki s. p., Skaletova 6, Celje.	n
ZAPOSLIM delavce v gradbeništvu za določen ali nedoločen čas. Starost do 30 let. Delovni čas od 7. do 15. ure. Telefon (03) 781-0230,040 754-025. Roberto Šket s. p., Vrhe 33,3221 Teharje. 1873
razno
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnico Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. i768i769 HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share, d.o.o., Mariborska 7,
Celje-_n
BREZPLAČNO oddamo les za kurjavo — ostanki demontiranih okenskih okvirjev na sedežu: STEKLAR, d.o.o.. Kosova ulica 6, 3000 Celje. Vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
nik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec,
660,031 632460. ' 1403 " "T^edeievanje 24 4
« JL 090 44 171
POZOR, graditeljil Po konkurenčnih cenah izvajamo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 6234)00. Dušan Tržon s. p., Ledina 40, Sevnica. 1564 RAČUNOVODSKI servisz 12-letnimi izkušnjami nudi vse vrste računovodskih storitev za d. 0. 0. in s. p. po najugodnejših cenah. Novost: zunanji obračun plač. Telefon 040 2054)91.	1715
KRONE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
dr. J. Zimmerman, Koper_
URA teče. Priložnosti izkoristijo tisti, ki jih pogumno napadejo. Telefon 041 459-322. •	1766
SLIVOVO žganje prodam. Kupim kosilnico * zo hriboviti teren (Gorenje ali Bûcher).
Telefon 041 511-308. Ž208 V SAMOSTOJNI hiši nudimo družinsko stanovanje za pomoč na mehanizirani kmetiji. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro OKOLICA CELJA.	1812
MODI dimniki, sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160.	Ž219
Rad bi še živel, živeti je lepo, a bog hotel drugače je in vzel me je v nebo.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, tast in dedek
MIHAEL DOBRISEK -MIŠO
iz Malih Braslovč
Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen, ati, hvala ti. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke v spomin.
Žena Danica, hčerka Darinka z Anjo in hčerka
Marjana z družino.	2212
Glej, tod vigred je hodila, še pozna se njena sled. Kamor ona je stopila, iz zemlje priklil je cvet... (O. Župančič)
V SPOMIN
11. aprila bo minilo eno leto, kar nas je zapustila naša draga
JOŽICA KOVAČIČ
(20.12.1946-11.4.2003)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate z lepo mislijo, ji podarite cvet in prižgete svečko.
Mož Herman in vsi njeni.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, v našem domu ostala je praznina, v srcih pa velika bolečina.
V SPOMIN
12. aprila 2004 bo minilo leto, kar nas je zapustil naš ljubljeni mpž.
VINKO KROFLIC
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, m spomin in se ga spominjate v svojih srcih, iskrena hvala. Žalujoči: žena Mimi, sin Zdravko z Damijane, hčerka Brigita z Janezom, hčerka Mateja s Petrom, Drejko in Andrej, Tone z družino ter vnuka Vidi in Tirni.
a v naših srcih boš ostal vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedija in tasta
STANISLAVA STERNADA
z Babnega 4a v Celju (24.3.1933-25.3.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Jožica, sin Bojan ter hčerki Stanka in Maja z družinami.
Pošteno, delovno in skromno si
pomagal vsem in dobro jim želel. Zdaj mimo spiš, a v naših srcih vedno še živiš.
V SPOMIN
2. aprila 2004 so minila tri leta, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, tast in dedi
FRANC KOŠIR
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Vsi tvoji najdražji.
Vrača se pomlad, a ljubezen
V SPOMIN
Vrača se pomlad, a ti se ne boš vrnila, moja ljuba
MIHAELA ZAJC -ŠEPETAVC
(1960-2003)
Na tebe mislim, kakor prvi dan. Za vedno tvoj Janez in najini Dada in Tamara.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se i> spomine.
V SPOMIN
13. aprila bo minilo tretje leto, kar nas je 2
ANTON HOMSAK
Iskrena hvala vsem, ki se spomnite nanj, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, omica in praomica
JUSTINA VRTACNIK
roj. Božnik z Dobrne (25.3.1914-24.3.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Gozdarski zadrugi Vransko in Lovski družini Vransko, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih Nine Pokorn Pernovo in osebju bolnišnice Celje za skrbno
nego in zdravljenje. Hvala gospodu duhovniku, pevcem, govorniku, pogrebni službi Dečman in vsem tistim, ki ste pripomogli, da je bilo zadnje slovo opravljeno tako svečano.
Sin Vlado ter hčerki Beba in Jožica z družinami.
S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok ii nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen, ati, hvala ti.
ZAHVALA
Ob prezgodnji, nenadni in boleči izgubi moža, atija in dedija
JANKA KRALJA
iz Udarniške 5 v Štorah (31.3.1927-26.3.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mu 29. aprila na žalskem pokopališču izrazili spoštljivo slovo, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Predvsem hvala za izražene ustne in pisne tople besede sožalja. Iskrena hvala pevcem iz Petrovč, govorniku za besede slovesa, trobentaču, župniku patru Arzenšku za opravljen cerkveni obred,
Mestni skupnosti Žalec in pogrebni službi Ropotar. Hvala prav vsem, ki ste ga imeli radi in ki ste delili z nami tiho bolečino.
Žalujoči: žena Elizabeta, sin Boris z ženo Špelo ter vnukinji Urška in Sara.
rojstva
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
21.3.: MarjetkaMARKOŠEK iz Sevnice - deklico.
22.3.: Silva KLEZIN iz Laškega - dečka, Mojca SELIČ iz Prevorij - deklico, Petra LAZNIK iz Velenja - dečka, Metka JEROMEL iz Dramelj - deklico, Petra ZUPANČIČ iz Šoštanja dečka dvojčka.
23.	3.: Nives ADAMIČ KRIČAJ iz Vitanja - deklico, Rozalija URBANC iz Mozir-
1 ja - deklico, Andreja VAČOV-NIK iz Sevnice - deklico, Darja BEG iz Rogaške Slatine -deklico, Frančiška PODVRA-TNIK iz Mozirja - dečka.
24.	3.: Klavdija KOŘEN iz Šoštanja - deklico, Nataša GERM iz Prebolda - deklico, Sergeja BRAČUN iz Rogaške Slatine - dečka, Medina HUSKIČ iz Celja - deklico, Matějka NOVAK iz Dobrne - deklico, Zlatka VIDEC iz Štor - deklico, Bernarda PLANKO iz Celja - dečka.
25.	3.: Helena SIMONČIČ iz Grobelna - dečka. Katari-
SMRTI
Celje
Umrli so: Rudolf PODGORŠEK iz Celjà, 71 let, Antonija WEINGERL iz Celja, 90 let, Stanislava ŽLENDER iz Rudnice, 79 let, Pavel STROPNIK s Polzele, 67 let,
Prepričani in z najboljšimi nameni.
Nato krik. Spoznanje resnice. Motiti smo se. In tudi ti si se motila.
Popravnega izpita nt.. Imajo ga lahko drugi - otroci, starši, odrasli, sosedje, prijatelji, znanci... , Iz tega se lahko naučijo veliko zase in za druge.
EVA SKOBERNE
iz Žalca
Mnogo v;
ZAHVALA
i je bilo in ste še vedno z nami. Hvala, ker skušate . TUdi molk nam veliko pomeni. Hvala ravnateljici I vrtca in njenim sodelavkam za vsa dejanja, tolažilne besede i in iskanja smisla življenja. Hvala za stiske rok, pisna in u: sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Hvala ravnateljici I. ! osnovne šole Žalec za poslovilne besede in Sonji za melodijo I slovesa in uspavanko. Hvala sorodnikom, prijateljem, kolektivu in učencem I. OŠ Žalec, planincem, strelcem, pevcem, pogrebni službi Ropotar, Cvetličarni Boža, Mestni skupnosti Žalec in duhovniku gospodu Viktorju za mašo in obred. Hvala vsem. ki ste jo spremljali na njeni prezgodnji zadnji poti.
Eva, v mislih in srcih boš vedno z nami.
V globoki žalosti: mamica, ati, sestri Tamara ii Tadeja.
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznina, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
NEŽI PANGERL
iz Žepine (17.1.1903-30.3.2004)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili v njen zadnji dom, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalja. Zahvala domu upokojencev, oddelku pomoč ; na domu, ge. Darinki, ge. Mateji, osebju Zdravstvenega doma Celje in patronažni sestri ge. Jani, g. župniku Kostanjšku za opravljen obred, pevcem KUD Ljubečna, gospodični Jurgec za besede slovesa, g. Šabcu in g. Pergerju za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj.
Iskrena hvala vsem.
Vsi njeni.
na OBREZA iz Ponikve - dečka, Martina ŠTEKOVIČ iz Bra-slovč - dečka.
26. 3.: Jelka KOŠAK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Nataša BELAŠ iz Celja - deklico, Petra JAGODIČ iz Celja -dečka, Valentina GARTNER iz Rimskih Toplic - dečka.
28. 3.: Darinka BIZJAK iz Mozirja - dečka, Andrejka BRECL z Ljubečne - dečka. Patricija PRATNEMER iz Velenja - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Franc AMON iz Celja in Tamara TSARENKO iz Ukrajine.
Žalec
Poročila sta se: Janez KRIŽAN iz Žalca in Sandra DEBEVC iz Ložnice pri Žal-
Marijan LESKOVEC iz Rogaške Slatine, 63 let, Neža PANGERL iz Žepine, 101 leto, Frančišek PUŠNIK iz Klanca, 74 let, Vincenc JERŠIČ s Polzele, 69 let, Stanislav STERNAD iz Celja, 71 let, Maksimiljan ODRŽAN iz Presanj, 75 let, Leopold ROME iz Celja, 90 let, Jožefa VIDEČNIK iz Slovenskih Konjic, 90 let.
Laško
Umrli so: Ana MAROŠA iz Lipe, 83 let, Natalija LAZAREVIČ iz ZDA, 83 let, Stanislava POŽIN iz Močil-nega, 87 let, Alojzi ŠTARKEL iz Požnice, 69 let, Marija HORJAK iz Lokavca, 71 let, Franca KRAŠOVEC iz Lažiš, 67 let, Jože SALOBIR iz Jag-njenice, 43 let, Antonija ZUPANC iz Laškega, 70 let. Angela BRAJLIH iz Celja, 91 let, Jakob POŽIN iz Sela, 80 let.
Žalec
Umrli so: Marija SEM-PRIMOŽNIK iz Jeronima, 54 let, Eva ŠKOBERNE iz Žalca, 15 let, Frančiška KUGOVNIK iz Mozirja, 79 let, Alenka GRABNER iz Vrbja, 28 let, Marija PRAPROTNIK iz Šmar-
tna ob Paki, 81 let, Jože TRATNIK iz Marija Reke, 8 let, Majda PALČIČ s Polzeli 49 let, Regina ŠMAJS iz Pati želj, 95 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Monili MLAKAR iz Košnice, 91 fó Velenje Umrli so: Alojzija POVH» Velenja, 98 let, Mirko SI MONČ1Č iz Velenja, 60 lel Branko KANCUAN iz Drav« grada, 57 let, Elizabeta Ui ZEJ iz Velenja, 84 let, Ivafi ŠPANZEL iz Celja, 75 let, Iva na KOVAČ iz Velenja, 811* Ivan PODJAVERŠEK iz Paš» vasi, 75 let, Peter MUOČ i Velenja, 69 let, Ana OSTRC VRŠNIK iz Velenja, 61 let, A» bin DLOPST iz Loma, 60 W Silvo BREZNIK iz Velenja, » let, Ivan SMREČNIK iz Ravel na Koroškem, 71 let, Vince» KRAJNC iz Celja, 72 let, J* že GRDUNIK iz Bevč, 521* Adolf BRGLEZ iz Velenja, 9
St. 14 -8. april 2004
VODNIK
Kinematografi si |
St,"
vsakdan
Ei-
BStï
i. nedelja, ponedeljek: 14 sobola, nedelja: 22.00
n: 16.40. 19.00 (v ponedeljek odpade).
vsakdan: 16.20.18.40 sobota: 11.20
>
vsak dan: 21.00
BWW"*'
17.40.20.40 ^k.»bo,a.nedel|a: 22.50
vsak dan: 17.00.19.10.21.10 sobola: 12.30
sobota, nedelja, ponedeljek: 14 30
vsak dan: 17.20 (v sredo odpade). 20.20 sobota, nedelja, ponedeljek: 14.40 petek, sobota, nedelja: 23.00
«sakdwlfn! 18.20.20.30
KOl^OSEJ
13.00.15.20.17.40.19.50.22.00 Point
13.10.15.30.17.50.20.10.22.50 Solino
12.30.15.00.17.30.20.00.22.30 Petar Pan 13.20.15.40.18.00 Bitka ( časom
20.20. 22.40
1450.16.40
LEGENDA:
predstave so vsak dan
• v petek, soboto in
PETEK Kot rit in sn
PETEK
Preko vteh meja 20.00 Palaia strahov
SOBOTA in NEDELJA Palaia strahov 20.00 Preko vseh meja
PONEDELJEK 20.00 Preko vseh meja
ČETRTEK 21 gramov
23.00 Kot rit in srajca
20.30 Kot rit in srajca
9.80 Celjski dom_
Glasbena revija zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Velikonočne čestitke Hermanova ustvarjalnica 15.00 Galerija Volk in ulice Celja
Slikarski Ex tempore »Celje v slika rjevi podobi« v počastitev praznika MOC
18.00 Likovni salon Celje_
Larabanga ali kako je pleme Slovencev prišlo do hišice na
potopisno predavanje 18.00 Kulturni center Laško_
II. območna razstava laških likovnikov 19.00 Galerija Likovnih del mladih
Stari grad Celje_
Mizyal Karabiber Nacaroglu odprtje razstave del turške sli-
19.00 Knjižnica Velenje_
Črne prometne točke - od kod?
predavanje 19.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_
Vincenc Strnad
končen: konjiški solovokalist in
Slikarski Ex-tempore »Celje v slikarjevi podobi«
v počastitev praznika MOC
18.00 Plesni forum Celje_
Vila Čira Cara plesna predstava za otroke 18.00 Knjižnica za mladino Velenje Beri in govori bralni krožek za srednješolce
19.00 Likovni salon Celje_
Iztok Šmajs Muni odprtje razstave likovnih del 19.00 Kulturni center Laško
Vesela vdova
baletím predstava
19.00 Galerija Velenje
11.00 Galerija Volk
19.00 Mestna galerija Šoštanj Oskar Sovine
Celje v slikarjevi podobi
odpnje razstave
odpnje razstave slikarskih del 20.00 Dvorana Golovec
19.30 Orgelska dvorana GŠ Velenje Pianissimo
koncertni ciklus mladih piani-
Anja, Grizli in Dan
pesniški izbruhi mladih poetov in koncert
Argentina
potopisno predavanje Mete Meh
10.00 Otroški muzej Hermanov briog Velikonočne čestitke
Hermanova ustvarjalnica
Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike, risbe, grafike, tapiserije Jožeta Horvata-Jakija, do 23.4.
Etol Škofja vas: razstava olj na platno Vide Soklič iz Begunj, do 15.5.
Mestna občina Velenje: razstava maket kozolcev toplarjev, Tonija Tratnika iz Velenja, do 13.4.
Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del Janeza in Miša Kneza, do 26.5.
Galerija Volk Celje: razstava akvarelov in pastelov Sava Kureta, do 9.4.
Krekova banka Celje: razstava akri-lov na platno Vlada Geršaka, do 30.4.
Gostišče Hochkraut Tremarje: stalna razstava olj na platno Vlada Geršaka.
Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava olj na platno Jane Stru-šnik iz Ljubljane, do 15.4.
Cinkarna Celje razstava Rože za mamo, umetniške fotografije Valentine Šket iz Žalca, do 30.4.
Gimnazija Celje-Centen fotografska razstava Vodnjaki Slovenije, avtorja Francija Horvata, do 16.4.
KD Slovenske Konjice: razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov.
KD Slovenske Konjice: fotografska razstava Andraža Korošca Skozi moje oči.
Mestna občina Velenje: razstava maket Tonija Tratnika Slovenski kozolec, do 13. 4.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.
Splošna bolnišnica Celje: razstava »Dan zdravja«, dijakov Srednje zdravstvene šole, do 15.4.
Chippendales
nastop skupine vročih plesalcev iz ZDA
Magus Noctum s predskupi-no Wartune
koncert black death metalcev
21.00 Plesni forum Celje_
Možgani z jajci
večer Saša Hribarja zgosti
17.00 Dom kulture Velenje
Volk in sedem kozličkov - jutri
glasbena igrica zbora Savinjski rožmarin in GŠ Nazarje, za odrasle in otroke
19.00 Cerkev sv. Jurija Mozirje Velikonočni koncert
17.00 Knjižnica za mladino
Ura igric 19.00 Knjigarna Antika
Savin Sever
odprtje razstave arhitektovih načrtov, skic in fotografij najbolj znanih projektov
10.00 Knjižnica za mladino Velenje Otroški živžav
dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše
Založba Mondena
predstavitev literarnih del, ki kandidirajo za nagrado Kresnik 19.00 KD Slovenske Konjice
Samo Šalarnon sextet feat, Dave
Binney
končen
19.30 Narodni dom Celje_
3. abonmajski koncert CGO ■
koncert orkestra šole za glasbene talente Ćuprija, Srbija in Čr-
10.30 in 16.30 MNZ Celje_
Demonstracija obrtnika: mo-distinja 11.00 Mestna galerija Riemer
Kulturna borza 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S. Makarovič: Pod medvedovim dežnikom pravljična ura 17.00 in 19.30 Narodni dom Celje Pésemca
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Knjižnica za mladino Velenje Špecka, Muca in papiga
Špeline ure pravljic
Zgodovinski arhiv Celje: i
V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
razstava likovnih del različnih avtorjev, do 30. 4.
Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava slik v mešani tehniki, Vesne Filipič, do 29.4.
Galerija Borovo: slike olja na platnu Branka Gajšta, do 4. 5.
Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
NLB Slovenske Konjice: razstavlja Zlalko Prah.
ZD Slovenske Konjice: razstavlja Mi-lanLamovec-DidL
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov Društva ko-njiških likovnikov.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer.
OŠ Ob Dravinji: tematska razstava učencev ob 250-letnici rojstva Jurija Vege.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Rie-merja: beneška šola Leonardo da Vinci, Modigliani, Cezanne, Klimi, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar, bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. izžičke kartuzije.
18.00 Zgodovinski arhiv Celje
Pogled v zgodovino prostorskega načrtovanja v mestu ob
predstavitev knjige 19.00 Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje Žarko Petan
pogovor bo vodil Marijan Pu-šavec
19.00 Mestna galerija Riemer
Mag. Ivo Kolar: med realnostjo in irealnostjo
odpnje razstave
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravs-
Stari pisken stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Vstvaijalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica
Predšolski in mlajši šolski otroci:
ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30
Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline
Šolski otroci" ponedeljek od 18.00 do 19.30
Klub ^ Smeh mep
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita:
ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice:
sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
rg srnou
Jam session
petek ob 21.00 Kino klub ŠMOCL
četrtek ob 20.00 in soboto ob 21.00
Jezikovni tečaji španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice Meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!!
Ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO).
NAPQVEPUJEMQ!
Vsak četrtek v aprilu ob 19.00
potopisna predavanja o državah
Berlin - včeraj, danes, jutri
četrtek ob 19.00 Jezikovne delavnice francoščina nadaljevalna: po nedeljek ob 17.00 italijanščina: torek ob 16.30 nemščina začetna: torek ob 19.30
španščina začetna: sreda ob 17.00
nemščina nadaljevalna: sreda 18.30
španščina nadaljevalna: petek 18.30
ghkarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Stalnice
Kreativne delavnice
po predhodni najavi brezplač-i, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00
Kreativne delavnice
vodi Barbara Zupane, brezplač-
i, petek od 16.00 do 18.00 NOVO za člane MCC kluba: v mesecu aprilu še cenejše kino karte!

Varčevanje v vrednostnih papirjih in vzajemnih skladih.
Predavala bo Marija Rančigaj. petek ob 20.00 v P2 Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete: četrtek ob 19.00 v P2
Koncert: Hip hop izvajalci lo-kalci petek ob 21.00 Velika sobota Predizbor za RO
sobota ob 21.00 Rekreacija:
petek, v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 petek, na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Vzemite si zalet, za skok v Staneta na kavico in internet!
V ponedeljek bo kavarnazara-di nujnih vzdrževalnih del za-
v.filter-slovenia.org
IM'Iti'H
90,6 95,1 95,9 100,3
041/651 056 in 03/400 0222
Modna preobrazba Novega tednika in Radia Celje - Zaključek akcije Mama je ena sama
V akciji Mama je ena sama Novega tednika in Radia Celje smo izžrebali dve nagrajenki, ki sta prejeli modno preobrazbo s stilistko Uršo Drofenik iz Šmarja pri Jelšah, sanje o spremenjeni pričeski, novih oblačilih in zanimivem make upu pa smo jima uresničili v torek.
SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN, MIŠO
V modni hiši Modiana v Mercator Centru v Celju je Urša Drofenik za Suzano, ki ima doma šririletnega sina in eno leto stara dvojčka, prav tako
fantka, izbrala mladostna oblačila in pasove kot posebne modne dodatke, Za piko na i je poskrbela Avrelija Kompan, k
k novi podobi pa izbrala tudi zanimivo torbico.	lepote Relaksana v hotelu Štorman v Celju, nagrajenki še n<
Z novo podobo sta bili Mateja in Suzana zelo zadovoljni. Otroci doma pa so se najbrž začudili, saj je domov prišla »nova» mama.
o°ST'L\ »*c PRI o*» 5
AHACU
Vf

Najprej so naši nagrajenki preobrazili vfrizerskem salonu Breda v Celju, kjer so ju pobarvali, nato pa poskrbeli za nekoliko spremenjeno obliko frizure.
Suzana Ferenc iz Šoštanja in Mateja Rojnik z Ljubečne pred modno preobrazbo. Suzana je bila izžrebana med poslušalkami, ki so na materinski dan poklicale v studio Radia Celje, Matejo pa je presenetil osemletni sin, ki je ob pomoči babice izpolnil kupon in ga poslal v naše uredništvo.
Mateja si je želela hlače, ki jih je tudi dobila, čeprav sta z Uršo Drofen ugotavljali, da ima zelo lepe noge, ki bi jih lahko večkrat pokazala. K ni podobi je sodila še zapestnica in trendovska torbica.
Celje
PLESKARSTVO FÀSADERSTVO
ste bili POŠKODOVANI
/nava v PROMETNI
/nava nezg0d|?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
E CELJE Ljubljanska cesta 20 te^šte^lka* 080 13 14
Še »gasilska« fotografija pred slovesom.
J