Številka 125
TRST, v torek, 7. maja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan 'VI »ta nedeljah In praznikih*eb 5., ab panedeljkih ob 9. zjutraj Fasaslčae Itavilke se prodajajo po 3 n.vfi. {6 itotink) « Hmorih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, 4koj«j St Patru, Sežani. NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu, * Ajdottčini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. • -E2TL OGLASOV a« računajo po vrstah široke 73 mm, visoke mxa) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink; k« osmrtnica, aahvmle, poslanice, oglase denarnih zavodov i»r, stot. Za oglase ▼ tekntu lista do 5 vrrt 30 K, vsaka na-ct^ljna vrrt* K 'i. Maii oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa >* 40 siet. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^dinosti''. — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Narofinina uaia
za vse leto 24 pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, »•
aaročbe brez doposiane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovsn*
pisma ae ne sprejemajo ln rokopisi se ne vraflajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lis*.s
UBEDNIŠTVO: uL Olorgio Galatti 18. (Narodni do o Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista Edinost". — Natisnila tiskarna konsoruo lista „Edinost" v Trstu, ulica GHorgio Galatti It lfr. Pofitno-branilnični račun St. 841*652. - TCI^rOB štev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
politično društvo Edinost
priredi
Volilni shod
volilce III. mestnega okraja jmtri ¥ sredo, 8. t. m.
točno ob 8. uri zvečer
y prostorih Zri podp. in bral. društva
ulica Stadion štev. 19.
Nadvojvodinja Marija Anunoijata ▼ jadra prvi, pri Prombinirani regati na jadra Pragi.?	m vesla drugi in pri regati na vesla proti
PRAGA 6. Nadvojvodinja Marija Anun- angležkemu moitvu tudi drugi, cijata je danes popoludne dospela semkaj. Na i	Namiki državni zbor.
kolodvoru je nadvojvodinjo pozdravil nad- BEROLIN 6. Predsednik je priobčil, da
Volilci!
.Naši kandidatje so : za l mestni okraj
IHATKO MAHDVĆ
profesor ;
za M. mestni okraj
>r. GUSTAV GREGORIN
odvetnik ;
za HI. mestni okraj
Br. OTOKAR RYBA&
odvetnik ;
za IV. mestni okraj
■p* EDVARD SLAVfK
odvetnik;
ia V. okraj (okolica)
BP. OTOKAR RYBAft
odvetnik.
vojvoda Karol Fran Josip. Nadvojvodinja je rekla županu dr. Grošu, da je bil cesar zelo razveselj en na navdušenem vsprejemu v Pragi ter da je bil zelo zadovoljen s tamošnjim bivanjem. Nadvojvodinja se je na to odpeljala v kraljevo palačo, kjer jo je pozdravi! nadškof kardinal Skrbensky.
O^raka akademija znanosti.
BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. brz. biro) Včerai se je v navzočnosti nadvojvode Josipa in njegove soproge vršila slavnostna letna seja ogrske akademije znanosti.
Miniater Andr&say ila Dunaju.
BUDIMPEŠTA 6. „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Minister za notranje stvari grof Andrassj je danes opoludne dospel semkaj ter bo popoludne vsprejet od cesarja v avdijenci-
je dospel« pismo drugega podpredsednika katerem se isti odpoveduje svoje časti. Predsednik je predlagal, naj se na jutrajšnjo sejo postavi kakor prvo točko volitev drugega podpredsednika. Predlog je bil vsprejet. Nato je zbornica preftla na dnevni red ter je nadaljevala razpravo o dodatnem proračunu. Pogajanja mod Francijo in Japonsko.
PARIZ 6. (Agence Havas) Ministerstvo unanjih stvari potrjuje poročila, da se v To-kiju posredovanjem tamošnjega francoskega poslanika vrše pogajanja, ki gredo za tem, da prizna Japonska posebne interese Francije na Skrajnem Vztoku. Ako bodo tudi pogajanja dobre napredovala, vendar ne pride tako hitro še do sklepne pogodbe.
Dementi.
PARIZ 6. Ministerstvo vojne mornarice
BUDIMPEŠTA 6. „Ogr biro" poroča z t	0	^žarju »Viktor
Dunaja: Minister za notranje stvLi grof|	kakor neresmčno
Julij Andrassj je bil danes popoludne vsprejet
Volilci, to so naši kandidatke za posamične okraje. Vsaki volilec naj glasuje za kandidata, ki je postavljen za njegov okraj, kajti glasovi, oddani za kakega druzega kandidata, bi bili izgubljeni za vspeh v dotićnem okraju.
BRZOJAVNE VESTI.
Avdyenca.
DUNAJ 6. Na današnjih splošnih avdi-jencah je bil vsprejet od cesarja tudi FML Potiorek.
Občni zbor železniških uradnikov.
DUNAJ 6. Včeraj popoludne se je vršil občni zbor društva železniških uradnikov, katerega seje udeležilo mnogo členov lokalnih skupin.
PODLISTEK.
VOHUN
.j >
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
^ilajor I) un v ud", je javil zdaj novodošeJ častnik. Patrulja mi poroča ravnokar, da je v bližini včerajšnjega bojišča pogorela hiša".
„O, to je bilo samo koča krošnjarjeval" je povedal ropar. ..Zažgali bi jo bih že pred meseci, a smo jo hoteli porabiti za past zanj"!«
„Vi se mi zdite jako iznajdljiv dečko in domoljub", je rekel Lavton. „Major, podpiram željo tega-Ie gospoda in prosim za dovoljenje, da smem izplačati njemu in njegovim tovarišem razpisano nagrado !"
„Za moj del, storite to. Vi, nesrečnež, pa se pripravite na usodo, ki jej ne utečete več."
Krošnjar je samo resignirano skomizgnil z ramami.
„Pojdite, vrli sinovi Amerike," je dejal stotnik Lavton. „Pojdite z menoj, da dobite zasluženo plačilo V*
Tolpa mu je sledila z največjo naglico. A predno je odšel stotnik liavton, je postal za hip in še enkrat pogledal svojemu vjetemu sovražniku v obraz.
„Vi ste bili že enkrat zaslišani in res-
od cesarja v avdijenci. kjer je poročal cesarju o različnih zakonskih načrtih. Cesar je vzel poročilo ministra na znanje.
Vojna ladija „Fran Josip".
DUNAJ 6. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Fran Josip P" dospela danes v Sangaj.
Žrebanje kreditnih sreček II. emirje 1889.
DUNAJ 6. Glavni dobitek 60.000 K je zadela ser. 4351 št. 31, drugi dobitek 4000 K ser. 5244 št. 39, po 2000 K sta zadeli ser. 2199 št. 26 in ser 3554 št. 13.
Razstava cvetlic.
DRAŽDANI 6. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dospel semkaj ter si ogledal mednarodno razstavo cvetlic.
Sneni plast.
SOLNOGRAD 6. Z visokega Stola ae je danes udri velik plaz snega na cesto, vo-dečo v Badgastein. Poškodovanih je bilo šest lesenih barak. Škode je 10.000 kron.
Stanje srbske princesinje Helene.
BELIGRAD 6. Stanje pred nekoliko dnevi obolele princesinje Helene se je znatno zboljšalo, vendar mora princesinja po odredbi zdravnikov ostati še v sobi.
Španska infantinja.
MADRID 6. Infantinja Marija Terezija je obolela za ošpicami.
Pet oseb utonilo.
BORSCHACK 6. Sinoči okolu 7. ure se je na Bodenskem jezeru vsled močnega juga prevrnil čoln v katerem je bilo 5 oseb, ki so utonile.
Vulkan Stromboli.
KATANIJA 6. Kakor poročajo z observatorija, je sinoči ob 9. in četrt pričel ob silni detonaciji bruhati vulkan na Stromboli-ju. Velik požar.
BRNO 6. V Stitni (okraj Ogrski Brod) je včeraj popoludne zopet izbruhnil velik požar. Zgorelo je tudi nekoliko živine. Človeških žrtev ni bilo. Od vse vasi je preostalo le 10 hiš.
Zmaga c. in kr. vojne lad^je „Sv.
Jurij" na mednarodni regati.
HAMPTON ROAD 6. Včeraj so bile dovršene mednarodne regate. Edino nagrado zlati pokal — je dobil avstroogrski križar „Sv. Jurij", ki je bil pri dveh regatah na
niča je dokazala, da ste prevelik sovražnik svobode Amerike, da bi se Vas smelo pustiti živeti še nadalje," je dejal zdaj Dunvud.
„Resnica?" je ponavljal krošnjar in se visoko vzravnal.
„Da, resnica ! Obtoženi ste bili, da ste vohunili okoli naše armade in izdali njena gibanja sovražniku, kateremu se je vsled lega posrečilo, da je preprečil Vošingtnove namere."
„Ali mislite, da bo Vošingten tudi rekel to?"
„Gotovo bi rekel to in ravno Vošingten je, ki Vas je obsodil!"
-Ne, ne !" je vzkliknil krošnjar z glasom in izrazom, daje Dunvud ostrmel. „Vošingten je vzvišen nad puhla mnenja gotovih dozdevnih patriotov! Ali ni bil stavil vse na eno kocko ? Ni-li tvegal vse na eno potezo ? Ako so za-me pripravljena vešala, ali niso bila nekoč pripravljena tudi zanj ? Ne, ne, ne! Vošingten ne bi rekel nikoh: peljite ga na večala!"
„Ali imate kaj, nesrečni mož, kar bi mogli sporočiti mi njemu in kar bi Vas moglo oteti smrti ?" je vprašal major.
Breza je trepetal — oči vidno je bil hud boj s seboj samim — smrtna bledoba je pre-viekla njegov obraz, ko je privlekel iz nedrij majhno kovinasto škatljico in jo odprl.
Štrajk.
G JULA 6. (Ogr. biro) Danes so pričeli štrajkati vsi zidarski delavci.
HALLE 6. Štrajk v srednjenemškem premogovnem revirju se je razširil danes na 13 premogovnikov, med temi se nahajajo največi.
Strejk v New-Jorku končan.
NEW-JORK 6. Uslužbenci parobrodne družbe so izjavili, da je večina pristaniških delavcev zopet šla na delo. Semkaj dospeli parnik „Umbria" ni imel nikakih težav radi izkrcanja tovora. Parnik „Kroonland44 in druge ladije, ki so nekoliko zakasnile, odplujejo danes.
God grškega kralja Jur^a.
ATENE 6. Povodom godu kralja Jurija je bila v tukajšnji stolnici slovesna služba božja, katere se je vdeležilo tudi več tisoč gr&irih beguncev iz Bolgarije. Za jutri pričakujejo angležko kraljico.
Koparski umor.
NOVI-TIČIN 6. Danes med 9. in 10. uro dopoludne je prišel neki neznanec v na samem stoječo hišo Salaš na Novo-tičinski-Weinberski promenadni cesti ter z revolverjem smrtno ranil 19-Ietno Adelo Hromodka, posestnikovo hčer, ki je bila sama v sobi. Zločinec je ugrabil iz omare 20.000 kron v gotovini. Deklica, ki je v četrt ure umrla za rano, je zamogla še opisati osebo roparja, ki je pobegnil v Stari Tičin. Zločinca zasledujejo orožniki.
H u s i j a.
Rekrutni kontingent potrjen.
PETROGRAD 6. Car je potrdil predlog glede rekrutnega kontingenta za 1907, ki sta ga vsprejela duma in državni svet.
Velikonočni prazniki na Ruskem.
PETROGRAD 6. Velikonočni prazniki so minuli v Moskvi in Petrogradu ter v pokrajinah povsem mirno. Danska proti ruskim socijalnim demokratom.
KODANJ 6. Včeraj dopoludne je dospelo semkaj okolu 200 ruskih socijalnih demokratov, nadaljnih 100 do 150 se jih pričakuje. Včeraj opoludne so ruski socijalni demokratje dobili od policijskega ravnatelja ukaz, n^j zapuste deželo še pred polunočjo, sicer se jih bo izgnalo. Vsled tega so vsi
Dunvud je videl, da je ležal notri košček papirja. Na tem papirju so počivale za hip krošnjarjeve oči; že ga je bil pomolil Dun-vudu, ko je naenkrat zopet nmalrnil roko in vzkliknil:
„Ne! Ne! Umrje z menoj. Poznam pogoje svoje službe in nečem prelomiti nobene, da bi si odkupil življenje. — Umije z menoj !"
„Dajte mi ta papir in morda da Vas pomilostimo!" je vzkliknil major, ki je upal, da razkrije tu važno skrivnost.
„Umije z menoj!" je ponovil Breza in hipna rdečica je oblila njegovo bledo obličje.
„Primite izdajalca!" je zavpil major. „Vzemite mu ta papir!"
Povelje je bOo nemudoma izpolnjeno, a krošnjar je bil -še hitrejši — v trenutku je bil požrl papir.
Častniki so se strme spogledali, dr. Pipec pa je vpil:
„Držite ga, vlijem mu vomitiv1)!"
„Pustite ga," pa je velel Dunvud. „Saj ne uide svoji kazni."
„Peljite me proč!" je vzkliknil krošnjar in šel s čudno dostojanstvenostjo proti durim.
„Kam?" je vprašal Dunvud iznenađen.
„Na vešala!"
„A, to? — To je naša stvar!" je dejal
zvečer odpotovali v Malmoe. Zakaj da 9« Rusi prišli sem, ni znano-
Slovanskega bloka v novi zbornici ne bo.
Iz Prage poročajo : V nedeljo s« j® v Chrudim* predstavil kakor kandidat za driavaa-zborske volitve minister dr. Pacak. Minister je v tvojem govoru rekel, da ni skoro ai« upanja na »stanovitev slovanskega bloka, kar so nasprotja med posamičnimi strankami tako velika, da se ne dajo premostiti in ker koieje Malorusi na vsak način skleniti zvez« s Poljaki.	_
Za povzdigo Dalmacije.
Z Danaja poročajo: Povodom zapriftete akcije za gospodarsko povzdigo Dalmaaije namerava vlada spopolniti tudi cestno mrežo, popraviti in razširiti več sedanjih eest ia zgraditi nove državne ceste, izlasti na veiik otokih. Tudi bo dala primerne podpore aa zgradbo konkurenčnih cest. Potrebne svott m pokritje stroškov so že na razpolago. Z nekaterimi deli se je že pričelo. Z vso gots* vostjo je pričakovati, da bo v kratkem iz-gotovljeno eest v dolžini 500 km; stroški za te gradnje bodo stale 7 in pol milijonov kron.	_
Reformajavstro-ogrske vojne žole.
Včeraj so v vojnem ministerstvu na Dunaju pričela pod predsfedstvom vojnega ministra Schonaicha posvetovanja radi reforme vojne šole generalnega štaba. Inicijativo za to reformo je sprožil sedanji načelnik generalnega štaba, general Conrad, ki je tozadevne predložil daljši načrt. Reforma gre za tem, da se vojna šola povrne k svojemu primitivnemu namenu; to je, da postane ista izključno šola generalnega štaba. Vsled tega se zmanjša število na toliko slušateljev, kolikor jih potrebuje generalni štab. Vojna šola bo za naprej imela tri tečaje; vsak tečaj bo trajal eno leto. ________
Francija in Japonska.
Iz Pariza javljajo: Nekateri časopisi poročajo, da so nedavno pričela med Francosko in Japonsko pogajanja glede sklepa pogodbe, s katero bi se obe državi zavezali, da si medsebojno priznati svoja posestva na Skrajnem Vztoku. Ta pogodba bi spopolnila angležko-japonski dogovor od 30. junija 1902 glede vzdrževanja „status <juoa v Vztočni Aziji. Ruska in angležka vlada sta obveščeni o teku pogajanj med Francosko in Japonsko. Potovanje princa Fušima v Pariz je baje v zvezi s tem vprašanjem.
Dogodki na Ruokem.
Rusi v Koreji.
Iz Tokija poročajo : Ruske čete se niso še umaknile iz Severne Koreje. Zato je japonski poveljnik dobil ukaz. naj proti temu protestu je.	_____
Drobne politične vesti.
Izid volitev v španski senat. Iz Madrida poročajo od 5. t. m.: Na volitvah v senat je bilo izvoljenih: 101 konservativec, 28 liberalcev, 4 demokratje, 2 neodvisna, 6 republikancev, 7 karlistov, 4 regionalisti, 4 katoliki in 1 integralist. Izid volitev na nekaterih vseučiliščih in v škofijah ni še znan.
Duhovščina in učiteljstvo v Bolgarski. Danes je v Bolgarski nad 3,020.000 pravoslavnih, 2014 cerkev, 301 kapela in 92 samostanov : 77 moških in 15
£) Sredstvo za bljuvanje.
major suho, nakar je pošepetal bližnjemu Častniku nekaj v uho. Ta je pomignil kroš-njarju in šla sta.
Z veselim omizjem pa je bilo zdaj seveda pri kraju in častniki so se odpravili drug za drugim v svoje spalnice.
In kmalu potem ni bilo slišati drugega nego težki korak straže, ki je po zmrznjenih tleh pred hotelom Flanagan stopala gor in dol.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
Častnik, kateremu je bil izročil Dunvud krošnjaija, je odstopil svojega jetnika straž-mojstru. Vinski duhovi so gospodarili v glavi mladega poročnika, vse stvari okoli njega so nekako plesale in ga opominjale, naj gre spat. Potem ko je bil stražmojstru, kolikor je mogel, zabičil, naj pazi skrbno na jetnika, se je mladi mož zavil v svoj plašč, iztegnil na kloj) pred ognjem in kmalu našel pokoj, katerega
i je bil tako potreben.
Zadaj h koči je bila prizidana dolga | šupa, na katere enem koncu je bil prirejen majhen oddelek kakor shramba za živež (katerega je bilo seveda zmeraj le bore malo notri), in ob enem si je bila izbrala Liza ta kot za svojo spalnico; tukaj je bila spravljena slednjič tudi prtljaga čete, in nad vsemi temi zakladi je bdelo oko straže, ki je zadaj za šupo korakala gor in dol. (Pride še.)
Stran II
»EDINOST« Štev. 125
V Trstu, dne 7. maja 1907
ženskih. Naobrazba svećenstva je zelo pomanjkljiva. Samo 37 duhovnikov je izvršilo (v Rusiji) duhovno akademijo, a samo dvojica vseučilišče. Od 1992 župnikov jih je le 311 usposobljenih. Povoljneje so razmere v uči-teljstvu. Danes je v Bolgarski pet učiteljišč, v Kistendilu, Lomu, Kazanliku, Silistriji in Šumenu. Na teh šolah je nad 140 učiteljev in 2605 dijakov. Med učiteljskimi pripravniki so samo 3 mohamedanci in en Grk.
Židje na avstrijskih vseučiliščih. Te dni je prišla k rektorju dunajskega vseučilišča in politehnike deputacija židovskih avstrijskih visokošolcev, ki je zahtevala pripoznanje židovske narodnosti na visokih šolah. Oba rektorja sta obljubila deputaciji svojo pomoč.
Grški princ Jurij se oženi. Iz Aten poročajo : V torek prideta semkaj privatno grška kraljica in princesinja Viktorija. Namen temu potovanju je baje 2aroka prin-cesinje Viktorije s princem Jurijem, bivšim guvernerjem na Kreti.
Tržaško volilno gibanje.
Volilni shod v Rocolu minole nedelje je vspel impozantno. Vdeležba je bila nepričakovano velika.
Shod je otvorii g. d r. E. S 1 a v i k, z j govorom, v katerem je izvajal: Kar je oko-j lica zdavno želela, se je sedaj uresničilo : do- t bila je zopet svoj mandat na podlagi splošne I volilne pravice. To je pridobitev, ki dovaja j tržaške Slovence k novemu življenju. Prido- I bili smo veliko pravico, a sedaj treba, da po- j kažemo, da znamo uživati ta lepi sad. Dne j 14. maja moramo pokazati, da smo vredni, tega sadu. Naša okolica je prišla do spo- j znanja in hoče sama skrbeti za-se ter od-1 klanja pomoč dvomljivih prijateljev. Naši I okolici se je posrečilo ohraniti se brez tuje pomoči, brez socijalne demokracije in vkljub italijanski gospodovalni stranki. Rešili smo se pod svojo zastavo. Tako mora tudi v bodoče naša pravda zmagati! (Buren aplavz). Kan-; didat za našo okolico (Viharni živio-klici dru. Rybaru) ki je tu pred vami, nosi visoko to našo zastavo in je prišel, da se porazgovori z vami. Poslušajte ga in sodite! (Ponoven aplavz).
Gospod Dr, Ry b a r je potem, prisrčno popzdravljan, v daljšem velezanimivem govoru pojasnjeval, kako se je tu v Trstu razvijala naša stvar, kakih sredstev smo se posluževali in kako treba delati tudi v bodoče. — Kakor izgled, kako vztrajno delo slednjič dovaja do cilja, je navel govornik našo borbo za ustanovitev okrajnega glavarstva. Pojasnjeval je potem načelo občinske avtonomije. Tudi mi smo zavzeti za to načelo, ali občinska avtonomija v rokah gospodovalne stranke postaja — tiranija (Viharno pritrjevanje). Za tem se je govornik bavil z vprašanjem sporazumljenja. Ali za to treba dveh. Če pa le eden hoče pomiriti se, drugi mu pa zadaja le klofute, potem to ni sprava. Če hočejo imeti vojno, pa naj jo imajo! (Tako je !). Gotovo pride enkrat do pomir-jenja, ali sedaj ni še čas za to. Treba, da Italijani popred pridejo do zpoznanja. Sedaj nam usiljujejo boj in mi moramo izvojevati ta boj in — zmagati! (Frenetičen aplavz).
Na to je govornik pojasnjeval naloge parlamenta in je dokazal, kolike važnosti je za nas, da imamo gori svoje ljudi. Vsprejel sem kandidaturo in s tem težko breme in veliko materijalno žrtev. Ali, to storim rad, ako menimo, da s tem koristim stvari (Pohvala), Nadaljevaje je govornik našteval krivice, ki se nam gode, in označal posledice, ki navstajajo za nas : kako se zanemarja na polju šolstva, kako se našincem vzkrača zaslužek in se ga daj a tujincem.
Te krivice se morajo odpraviti, kar pa dosežemo s tem, da bomo imeli gori v parlamentu svoje ljudi, ki bodo govorili za nas in ki bodo bližje vladi, od katere bodo zahtevali, da nam dade, kar nam gre. (Pritijevanje). V prvi vrsti moramo skrbeti za povzdigo našega kmeta in našega delavca. Naš kmet propada posebno iz dveh razlogov: na eni strani delavske moči odhajajo in jih pomanjkuje, na drugi strani pa poklicani faktorji nič ne store v obrambo kmeta. Kmet sam si ne more pomagati. Seči mu mora pod roko država, ki vleče od njega davke. Naloga parlamenta je, da zahteva od vlade, da nastopi s primernimi reformami kmečkemu stanu v pomoč. Isto velja za naš delavski stan. Tudi naš delavec sme zahtevati, da se mu zagotovi pošteno ekzistenco in da se ga preskrbi za starost in invaliditeto. To je zopet naloga države in parlamenta (Burno odobravanje). Drugod vršita že to nalogo in morata jo tudi pri nas. Ako hoče biti država moderna, mora skrbeti za ljudi, ki so svoje moči in svoje življenje posvetili delu. Država mora vršiti, kar je dolžna vsakemu podaniku. Nam pa je še v posebno veliki meri v dolžnost, da skrbimo za našega delavca, ker s tem skrbimo tudi za-se, za svojo stranko. Na napade od socijalistične strani noče reagirati, povdaija le razliko med nami in njimi: mi hočemo skrbeti za-se, ne da bi zatajili svojo narodnost. Hvale vreden je oče, ki skrbi najprej za svojo družino in potem še-le za soseda; ni pa hvale vreden oče, ki zanemarja svojce, da pomaga dragim. (Dolgotrajen aplavz). Mi moramo skrbeti najprej za-se, za druge bodo že drugi skrbeli. V smislu, da bi prej skrbeli za druge, nočemo biti internacionalni (Glasno pritrjevanje). Narodnjaki hočemo ostati v smislu, da skrbimo najprej za svoje. Takega narodnjaštra se
ne sramujemo, marveč nam je v čast in smo ponosni nanje. (Buren aplavz. Mi nočemo biti narodna družina, ki zanemarja svojce. Če bo narodu dobro, bo dobro za vseh, sosebno tudi za delavski stan. Ne bomo se pehali več za mrvice, ampak polno svoje pravo bomo zahtevali. Govornik je zaključil rekši, da ne prosi glasov (Klici od vseh strani: Vsi hočemo glasovati za vas!), ali če bom izvoljen, hočem delati narodu v čast in korist (Frenetično, dolgotrajno odobravanje).
Zborovalec g. Fran Kravos je svaril ljudstvo naj se varuje raznih volilnih mahinacij od strani nasprotnikov.
Predsednik dr. Slavik: Čuli ste izvajanja svojega kandidata o naših potrebah in zahtevah. Burno odobravanje je pričalo že, da vam je govoril iz srca. Vendar dajam — da ugodimo formalnosti — kandidaturo dra. Rybara na glasovanje. Kandidatura je bila vsprejeta enoglasno in ob navdušenih živio-klicih.
Dr. Slavik je zaključil shod rekši, da nam je to navdušenje porok, da pojdejo vsi na volišče za našega kandidata. Svoj narod ljubiti, to ni v sramoto, to je plemenito, častno. Pravijo, da smo kapitalisti. To nismo. Ali mi imamo neki drugi kapital: svoje navdušenje, svojo vztrajnost na narodnem delu. (Odobravanje). Mi nimamo nikakega volilnega fonda, nikakih posebnih denarnih virov. Naš fond je: naše globoko prepričanje na pravično našo pravdo (Frenetičen aplavz). S tem fondom dosežemo več, nego drugi z njihovimi kapitali. To navdušenje moramo raznašati od j hiše do hiše, da ne zmagamo samo, ampak | da sijajno zmagamo v dokaz, da je naša ; okolica po ogromni večini slovenska, da je bila to vedno, da je in da bo I
Tem besedam je sledil vihar odobravanja j in so zborovalci zapeli rHej Slovani". Naj vrtu pa se je razvila krasna zabava ob! zvokih godbe in pevanju zbora čitalnice pri! sv. Jakobu, ki je došel korporativno.
Ti vrli pevci res zaslužujejo, da jih na tem me^tu posebno pohvalimo. Čast in hvala jim ! Druga narodna in osobito pevska društva naj se vzgledujejo nad sv. Jakobskimi Sokoli ! Njih izgled naj bi vplival vspodbujevalno na vsa naša narodna društva k energičnemu in skupnem nastopu sedaj, pred velepomembnim dnevom — 14 majem. Vse pevske moči naj bodo na okupu, ker le, ako narod uvidi, da so mu ta društva koristna na vse strani, bo ta narod tudi rad podpiral društva in omogočal, da se se ta razvijajo in vspevajo.
Shod v gostilni „Alla fgloria" pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Po shodu v Bocolu minole nedelje se je veliko število zborovalcev s kandidatom d.rom Rybarem in Slavikom podalo po reški cesti k sv. Mariji Magdaleni zgornji v gostilno „Alla gloda", kjer se je vršil mnogoštevilno obiskan krasen shod. Govorila sta dr. Slavik in dr. Rvbar in je bila kandidatura poslednjega enoglasno vsprejeta. Po shodu je veliko število zborovalcev odšlo na vrt g. Gregorja Zidarja, kjer je zopet donela vesela pesem in je imel dr. Rvbar krasen govor, v katerem je slavil stareje narodne bojevnike, a se je s toplimi besedami obrnil tudi našo bodočnost naše mladine. Pohvalno je omenjal delovanja naših pevskih moči, ki vselej prednjačijo v borbi za narodno stvar.
Od tu je šla številna družba k sv. Jakobu, Iger se je ustavila na vrtu konsumne-ga društva. In zopet je govoril dr. Rybar občinstvu, ki je polnilo gostilniške prostore, a pevski zbor čitalnice je prepeval navdušeno, neutrudno.
O volilnem shodu pri sv. Ivanu smo
prejeli še nastopno v spopolnilo včerajšnjega poročila: Poleg predsednika g. Kamuščiča in gg. dra. Rybara in dra. Slavika sta govorila še domačina gg. Stanko Godina in J. Ne-gode, ki sta navdušeno govorila za kandidaturo g.* dra. Rybara. Prvi je tudi odločno zavračal izvajanja socialističnega govornika.
Veliko ogorčenje je navstalo med volilci, ker so navzoči socijalni demokratje na shodu slovenske narodne stranke v italijanskem jeziku pevali delavsko himno. Ako so bili oni sodrugi Italijani, potem je vsakako značilno za moč slovenske socijalne demokracije ; če so pa bili Slovenci, je to tem žalostneje, ker nam žalostno ilustruje neprestane trditve slovenskih socijalnih demokratov, češ, da tudi oni ljubijo svoj narod in svoj jezik, in to še bolj nego narodnjaki. Nu, sodrugi so se mogli na našem shodu uveriti, kako malo tal imaje pri nas. In uveriti se se mogli tudi, da s takim nastopanjem si ne množe somišljenikov.
Shod krSčanskih socijalcev. Kakor že javljeno, je imela minolo nedeljo, tukajšnja krščanska socijalna stranka v gledišču Fenice shod, na katerem so se predstavili zbranim volil cem kandidat je te stranke.
Shodu je prisostvovalo od 5 do 600 vdeležencev, med katerimi smo imeli čast videti — nadpolovico Slovencev ! Govorilo se je izključno italijanski in to v lepi pravilni italijanščini, katere pa žal, nadpolovična večina ni umela! Celo med reditelji smo opazili naše ljudi in to zavedne narodne može i
Napisali bi foj stro obsodbo na račun vseh onih, ki pozabljajo barve zastavo, pod katero se imajo shajati, toda opustimo to v nadi, da vsi, ki so slovenske krvi, store tudi narodno dolžnost, ki jim jo nalaga zvestoba in ljubezen do svojega slovenskega naroda.
Je pač vrag! Ako ni Slovenca zraven, ne more obstojati niti eno laških društev!
Camorristi, socijalisti, krščanski socijalci in vragsigavedi še vse kedo — se baha s slovensko štafažo !
Kandidat na razvalinah. V nedeljo se torej žalostni ostanki nekdanje „Concor-die", alias Cikorije oficijelno proglasili vpoko-jenega učitelja Taucerja italijanskim kandidatom za okolico. Mi jim radi privoščamo to zabavo na razvalinah nekdanje slave. Shodu je predsedoval Poldo Mauroner, kakor da so hoteli ravno s tem označiti brezupnost te kandidature. Slaba politična firma je g. Poldo in kogar priporoča on, je že v naprej izgubljen.... Zvest svojim tradicijam priporoča „Piccolo" kandidaturo Taucerjevo s tem, da trdi nekaj, kar — ni res. Pravi daje dr. Rybar tujinec, a Taučer da je domačin, rojen Tržačan. Oče Taučerjev je bil trd Slovenec, je bil v službi v Gorici in tam je bil rojen tudi sedanji kandidat. Mati pa mu je bilo celo iz — Parme v Italiji. To je resnica in „Piccolo" je zopet lagal po stari navadi.
Shoda v Š kor kij i v gostilni „Al Panorama" danes ne bo. Gg. volilci, ki želijo, da se v tem tednu napravi shod v Škorklji, so naprošeni, naj se takoj oglasijo v našem uredništvu.
Kako spoštujejo socijalni demokratje svobodo govora! Prejeli smo to-le poročilo: V nedeljo popoludne ob 4. uri priredili so socijalni demokratje volilen shod v gostilni „Mirabello". Prvi je govoril in priporočal kandidaturo Scabarjevo dr. Puecher. Zatrjal je, da Scabar je pravi socijalist vzlic dejstvu, daje kapitalist. Socijalna demokracija, da nima momentanno na razpo-lado kandidatov-delavcev. Na to se je bavil govornik skoraj izključno z opravičevanjem svoje osebe, izlasti glede dobro plačane službe pri okrajni bolniški blagajni. Priporočal je, naj se v stvari okrajne blagajne socijalno-demokratična stranka trdno drži, ker treba paziti, da ne prevzamejo drugi te blagajne. Boji se tudi, da vlada vtakne svoje prste vmes. Čudno izgleda izjava dra. Puecheija, da bo v slučaju štrajka okrajna blagajna podpirala štrajkujoče socijalne demokrate !!!
Za drom. Puecherjem se je oglasil kandidat Scabar, ki se mu je videlo, da — ni socijalen demokrat po prepričanju ter da vodi socijaliste za nos. Ali, obljubljal je vendar že poznana socijalnodemokratična nebesa ter predlagal, naj se ne kliče njemu „evviva", ampak mednarodni socijalni demokraciji.
Za tem je sodrug Peteani metal okolo sebe z „farabutti", „figure porche" itd. na naslov naše slovenske narodne stranke, dočim ni imel sodrug Mihevec opraviti z drugim, nego z milijoni, ki jih naša stranka — nima ! Pravil je, da ima naša stranka agitatorje le radi tega, ker jim je obljubila, da po novi tržaški volilni reformi (za katero pa da bo trebalo še mnogo bojev) pošlje vsaj 12 teh agitatorjev v mestni svet. Proti takim insinuvacijam so navzoči narodnjaki najodločneje nastopili in so energično protestirali. Na vstala je velika zmešnjava, v kateri je sodrug Mihevc neutrudno dalje govoril — neresnico ter zasmehoval našo narodno stranko in nje prvoboritelje. In to je isti mož, ki se je dostikrat privatno in javno izrazil, da so sedanji vodje jugoslovanske socijalne demokracije samo administranti „kanonikov" Pitto-nija in drugih!
Na napade na zborovalca g. S1 a v o j a Š k r 1 j a, se je oglasil on sam za besedo, ki pa je izjavil, da bo govoril samo v tem slučaju, ako mu zagotove svobodo govora, in je zagotovil, da se ne bo spuščal v osebne napade, marveč da bo pobijal le socijalistični program, kar so mu tudi obljubili. Ali, čim je pričel govoriti, začeli so možje, ki hočejo biti branitelji svobode in tolerance, neznanski kričati, da je moral človek misliti, da se nahaja v kaki beznici in ne na javnem shodu, kjer se imajo delavci — izobraževati! Višek modrosti predsednika shodu je bil, da je dal na glasovanje, da-li do vole govorniku dalje govoriti in da so — da-si so vedeli, da so v veliki večini — zabranili vsako nadaljno debato. Navzoči slovenski zborovalci so glasno protestirali proti takemu navsilju in to tembolj, ker so vedeli, da se g. Skrlj fizično ne more braniti proti nasilju. Oglasil se je za besedo g. Ivan Trevenin je hotel govoriti v slovenskem in laškem jeziku. To pa g. Mihevcu oči vidno ni bilo po volji in kratko malo ni hotel dati g. Trevnu besede. Jednako se je zgodilo nekemu drugemu narodnjaku, ki je hotel govoriti. Tega so pač poznali od poprej, ko jih je pred shodom pobijal v privatnem razgovoru. Tako umevajo socijalisti svobodo govora !
Ustal je še en laški govornik, ki je priporočal somišljenikom, naj hranijo svoje moči
in mišice..... To apostrofo lakko umeje
vsakdo.
Pripomniti moramo še, da je bilo, ko je hotel govoriti g. Škrlj, slišati raznih „ščavov" in druzih sličnih naslovov, ki jih nočemo tu zabeležiti... Je-li se tako izobrazuje naš slovenski delavec ?!
Terorizem nas ne plaši. Pod tem naslovom smo prejeli iz delavskih krogov: Jedna tukajšnjih strank, namerava prirejati šumne demonstracije. Te demonstracije naj se vrše v znamenju debelih in trdih — gorjač! Dotičniki naj le vzamejo naznanje: nam se z demonstracijami ne bo imponiralo, a najmanje pa se doseže to, da bi naši volilci ostali doma, boječi se nemirov. Mi smo trda kost. ki se ne plaši pred nikakem nasprotnim na-
! silstvom. Naši volilci pojdejo dne 14. maja | vsi, do zadnjega moža, na volišče, brez ozira ; na razne umetno prirejene demonstracije. Za red bodo skrbela v to poklicana oblastva in ako bo potrebno, tudi — mi sami. Dostavljamo pa, da se terorizem čisto nič ne strinja s svobodomiselnostjo kake stranke in da se s terorizmom ne doseza trajnega vspeha. Oni, ki seje veter, običajno žanje vihar. To bi si morali zapomniti vsi oni, ki menijo, da se da z gorjačami imponirati nasprotnikom. Delajmo torej, vsak po svojih močeh, prisvoje kandidate, a ne iščimo si zmage s za tiskom gorjač, z nasilstvom !
Da bo možno vsem nam delavskim in drugim stanovom vršiti svojo državljansko dolžnost, proglasimo dan 14. maja praznikom. Rečenega dne naj počivajo vsa dela in naj bode zaprto vse. Bodimo pa pametni in do-I kažimo, da živimo v civilizovanem mestu ter da smo tudi sami vredni, da se nas postavlja i za izgled drugim morda manje naprednim ! državljanom.
Dnevne vesti.
Gg, odborniki polit, društva cEdinost> so vljudno vabljeni, da se vdeležijo polnoštevilno seje,
ki bo drevi ob 7. liri v pisarni gg. odvetnikov dr. Gregorina in dr. Sla-| vika.
Iz finančne službe. Provizorični kon-cipist finančne prokure v Trstu dr. Vladimir j P e r t o t je imenovan adjunktom finančne prokure.
Provizorični računski revizor Fran Srner-činič je imenovan računskim revizorjem v IX. ! činovnem razredu. Provizorični računski ofi-| cijal Karol Medanič je imenovan računskim oficijalom v X. čin. razredu. Provizorični računski asistent Albert Mandl je imenovan računskim asistentom v XI. činovnem razredu.
Kandidature v slovenskih volilnih okrajih. Vseh kandidatov v slov. volilnih o-krajih, katerih je glasom volilne reforme 24 nasproti prejšnjim 15, je doslej priglašenih 56.
Deželni sanitetni svet za Primorsko. Minister za unanje stvari je imenoval pravimi členovi c. kr. deželnega sanitetnega sveta za Primorsko za troletje od 1. maja 1907 do 1. maja 1910 gg. dra Ivana Bossi, bivšega ravnatelja deželne bolnišnice v Puli. dr, Josipa Bramo mestnega fizika v Gorici, dr. Ahila Costantini, mestnega fizika v Trstu, dra. Aleksandra Manussi, predsednika zdravniškega kolegija mestne bolnišnice v Trstu, dra. Simona Pertota, bivšega profesorja mestne bolnišnice v Trstu in vladnega svetnika dr. Egidija Welponerja, profesorja zavoda za babice.
C. kr. avstrijske državne železnice.
S 1. vel. travnom 1907 se pri km 21*1, proge Budovice-Sv. Valentin ležeča osebna postajica Holkau-Riman, premesti sedaj v obratno ogibališče enakega imena pri km 20'4. Od tega časa naprej se bo v obratnem ogi bali-šču tudi prtljaga odpravljala.
Z dnem 1. majnika 1907 otvorilo se je med postajama Kožna in Ned\\iedic krajevne železnice Nemški Brod-Saar n. M. Tišnvoic ležeče postajališče „Jablonow- AVežna" za osebni promet ter promet s prtljago. •
Vozovnice izdajejo se na vlaku, prtljaga odpravlja se potom doplačila.
Nujno vprašanje. Uradni list „Osser-vatore Triestino" je v novembru 1906 objavil razpis službe učitelja slovenskega jezika na državnih ljudskih šolah v ulici Fontana in Piazza Lipsia z opombo, da je dotično službo nastopiti 1. prosinca 1907. Istočasno je bila razpisana služba telovadnega učitelja na državni realki v Trstu. To drugo mesto je bilo ob določenem roku oddano in sicer n e-kemu Nemcu iz Zgor nj e Avstri-j e, o imenovanju slovenskega učitelja pa še danes — v mesecu maju — ni ne duha ne sluha in se pušča še nadalje pouk slovenščine v rokah nekvalificiranih učiteljev.
Vprašamo torej, kje je vzrok, da mesto učitelja slovenskega jezika Se ni spopol-njeno vzlic dejstvu, da je za pokritje dotičnih stroškov preskrbljeno že od 1. januvarja dalje ? *
3. Izdaja novega ključa za Šif rova-ne brzojavne napovedi vremena štev. 22.007. Na mesto do sedaj rabljenega ključa za dešifrovanje brzojavnih vremenskih napovedi izdan je nov ključ, ki se prepošlje c. kr. uradu v bližnjem času.
Objavljanje vremenskih napovedi na podlagi novega ključa začne se z dnem 21. majnika t. 1.
S tem dnem se toraj neha raba starega ključa in ga je nadomestiti z novim.
K narodni slavnosti na Konkonelu. S Konkonela se nam piše : Srce se mi širi radosti, ko se spominjam prelepe narodne slavnosti, ki smo jo praznovali pri nas dne 1. maja.
Prvi majnik, kolikega pomena je ta dan za človeštvo ! Vsa priroda začenja z majnikom zbujati se. Žalostno, neprijazno obleko, v katero jo je odela trda, mrzla zima, je vrgla od sebe in nadevlje si novo, svežo. Pravi simbol narodnega vstajenja! Tisočletja so legijoni sužnjev ječali pod trdo neusmiljeno pestjo malo izvoljenih, kateri slednji so bili uverjeni, da so oni drugi le za to, da qjim pripravljajo užitek in napravljajo življenje čim slajše. Ali časi se spreminjajo, pojmi se bistrijo. Masa zatiranih je spoznala, da njg
»
V Tretu, dne T. maja 1907
»EDINOST« Stv. 125.
Stran III
živalska udanost do svojih zasmehovalcev, to brezpogojno suženjstvo do svojih krvnikov, je nevredno dostojanstva človeškega. In vzbudila se je. Raztrgala je z indignacijo tisočletne okove kakor razjarjeni lev, spoznavši dostojanstvo svoje.
Mogočno se je ta masa dvignila in glasno začela zahtevati pravice, ki jej gredo po božjem in naravnem pravu.
Tudi narod naš ni zaostal. Tudi en se je dvignil in glasno povedal svetu : Tudi jaz sem tu, tudi jaz imam pravico do življenja, zato mi dajte, kar mi gre : človeško in — narodno pravo!
Prvi majnik smo pri nas praznovali, (kakor rečeno), prav slovesno.
Volilni shod, ki ga je sklicalo politično društvo „Edinost" bil je mnogoštevilno obiskan.
Eden izmed govornikov je obžaloval, da vidi med vdeleženci shoda malo domačinov. Čast mojih sovaščanov zahteva, da gospodu govorniku razjasnim vzrok naše pičle vdeležbe na shodu samem. Te ni provzročila naša narodna mlačnost, marveč — nasprotno. Ker ■je ta dan prihitelo na Konkonel toliko volilcev iz krajev, ki niso na isti višini narodne zavednosti kakor mi Konkonelčani, zdelo se nam je potrebno, da te, manje poučene pustimo v dvorano k shodu. Mi Konkonelčani smo itak zavedni in lahko rečem z mirnim srcem, da ne bo dne 14. maja gotovo nobenega izdajalca med nami.
Po shodu razvila se je jako animirana zabava, ki ste jo že omenili v svojem listu. Pridodati pa moramo, da je to našo slavnost poveličeval tudi zbor čitalnice pri sv. Jakobu, ki je peval združeno z našim pevskim društvom ..Višava". Ko se je zmračilo, vzdignili sta se obe pevski društvi in korakali s zastavo na čelu veliki množici proti gostilni gosp. \"incenca Ferluga, kjer se je nahajal naš kandidat, gosp. dr. Otokar Rvbar. Med potjo so se pele razne narodne pesmi, med katerimi s posebnim navdušenjem rV boj !" Toliko med potjo kolikor tudi pozneje v gostilni je množica prirejala gosp. kandidatu navdušene ovacije, klicaje neprestano „Živijo Rybar !M Gosp. dr. Rybai- 6e je v kratkem govoru zahvalil na tolikih dokazih ljubavi.
Po krasno-vzajemni pesmi „Hej Slovani smo spremili nekoliko drage nam goste in se potem mirno razšli.
V imenu „Višave" in vseh Konkonelčanov izražam tukaj najprisrčnejo zahvalo političnemu društvu „Edinost", pevskemu zboru Gvetojakobške čitalnice, „Kolu" in „Zvonu" :n vsem rodoljubom, ki so se ta dan potrudili k nam za pouk oziroma mnogovrstni, izredni vžitek, ki so nam napravili. Na svidenje čim prej I
Ud pevskega društva „Višava".
TRŽAŠKA MALA (KRONIKA.
Srečen človek. Fran Sacher, stanujoči na Vrdeli št. 556, je žrtvoval 3 svoje obleke, vredne 144 kron, a s tem se je rešil j sicer mlade, a sitne žene. Njegova nežna polovica, 24 letna Marija, je namreč pobegnila | od njega dne 3. t. m., a da ne odide praznih rok, je vzela seboj rečene njegove tri obleke, pustila mu je pa tri otroke. Zapuščeni Fran je šel včeraj na policijo in tam prosil, če mu morejo dobiti nazaj — obleke.
Grozna nesreča v Lonjerju. Sin je vstrelil mater z revolverjem. 21. letni Ivan Jančar, stanujoči v lastni hiši št. 137, v Lonjerju, je v nedeljo popoludne okolu 5. are čistil revolver. Sedel je v kuhinji pri mizi. H kratu se mu je pa revolver, ki je bil nabasan, sprežil, a kroglja iz revolverja je zadela v prsi Jančarjevo 43-letno mater Marijo, ki je bila v drugo omožena z nekim Ipavic-em. Nesrečna mati je grozno za vpila in šla proti vratom, a na pragu veže se je zgrudila mrtva na tla.
Nesrečni sin je bil kakor iz uma. Obveščeni so bili bazoviški orožniki, ki so prišli na lice mesta in dali prenesti mrtvo truplo pokojne Marije Ipavic v mrtvašnico na Katinaro ter vzeli na zapisnik žalostni dogodek.
Brezvspešen obisk so napravili neznani tatovi predsinočnjim v ljudski kuhinji nekega Canestrelli v ulici del Pozzo bianco. O lprli so si vrata rečene kuhinje s ponarejenimi ključi, potem so prebrskali vse predale in vse omare v isti, ne da bi bili našli počenega groša.
Male tatvine. 18-letnemu mizarju Ljudevitu Brešanu, ki je doma iz sv. Jakoba v Kožu na Koroškem, je neznan uzmovič predsinočnjim v ulici di Crosada vkral srebrno uro in verižico — v skupni vrednosti 24 kron.
—	Podajaču Hijeronimu Peda, doma iz Montebello v Kalabriji, je nekdo iz stanovanja ukral 10 kron denarja, ki ga je imel v
kovčeku.
—	Težak Fran Rollo, doma iz Faren-ce v Italiji, je predsinočnjim obiskal lahko-živko Marijo Stareš, ki stanuje ▼ ulici di Crosada št. 13. Ko je odhajal od nje, je pa zapazil da mu manjka 7 kron denarja. Dal je aretovati Marijo Stareš, a ta je na policiji najodločneje tajila, da bi ga bila ona okradla. Bila je vzeta na zapisnik in potem izpuščena.
Smeftnica Mej zakonskima po prepira. — a: rNo, možek moj. dajva se pomiriti. Saj se ruski car hoče. da se Evropa razoroži!- — On: -Torej dobro ; pričniva z razorožanjem : najprej si ^ odreži jezik !"
Rebus
Koledar in vreme. Danes Stanislav, škof in mučenec; Ognjana. — Jutri: Prikazen Mihaela ar-hangela. — Temperatura če raj: ob 2. uri popoludne -}- 17* Celzius. — Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo „Višava" na Kon-konelju priredi v nedeljo dne 26. t. meseca svojo veselico s petjem, igro in plesom.
Na tej veselici sodeluje „Narodna Čitalnica" v Rojanu igro „V Ljubljano jo dajmo". Toliko na znanje bratskim društvom.
Vesti iz Goriške.
d. Volilno gibanje. Agrarci so sklicali v nedeljo volilen shod v Dornberg, ki se jim je pa korenito ponesrečil. Na shod prišla je večina klerikalcev, ki so najprej izvolili predsednikom svojega pristaša župana Brceta. Govoril je potem ^Mrmolja, za njim klerikalci. Kandidatu A. Streklju pa predsednik ni hotel dati besede, ampak je s pozivom, naj bodo volilci na dan volitve za tajnika Fona zaključil shod.
— Napredna stranka imela je dva lepa shoda v Čepovanu in Grgarju. V Čepovanu navzočih je bilo okoli 250 volilcev, v Grgarju okoli 150. Govorila sta kandidat Gabrijelčič in dr. Podgornik. Navdušenje je bilo zlasti v Cepovanu veliko. — Shodi so bili še v Ota-ležu, St. Petru, Srednjem, Kostanjevici, Črni-cah, Tolminu, Kobaridu itd.
d. dr. Tuma stopil je znova v politično življenje. V nedeljo imel je volilen shod v Tolminu v prilog kandidaturi dr. Grun-tarja.
d. Odvetniški izpit napravil je dr. Igo Jane, odvetniški koncipijent v Gorici.
d. Kandidat obeh slovenskih strank v Gorici je Jernej Kopač, svečar v Gorici. To pa jezi socijaliste, ki so mislili, da bodo Slovenci že pri prvi volitvi podpirali socijal-nega demokrata. Njih zahtevo pa je težko utemeljiti. Slovenskih volilcev v Gorici je okoli 1500, dočim socijalisti ne morejo računati na več kot 500 glasov. Nekoliko težko je tedaj zahtevati od dvakrat močnejše stranke, da se brezpogojno uda slabejši in podpira njo. Socijalna demokracija grozi, da vsled tega postavi v Gorah tudi lastnega kandidata. Vendar se pa nam ta grožnja ne zdi tako nevarna. Saj se vendar bojujejo slovenske stranke mej seboj in ne more se vedeti, komu bi koristil s svojim nastopom tretji kandidat.
Shod socijalistov v Lokvi na Krasu.
Kraševci smo pa res srečni ljudje. Povsodi in vsi nas imajo zelo radi. Da je to res, nam priča volilni boj, ki se bije ravno letos pri nas.
Na Dunaj imamo poslati enega (reči: enega edinega) zastopnika, enega poslanca in še tega skupno z Ajdovci.
Menim pa, da se nekateri gospodje zelo radi vozijo v daljne kraje. No, pa tega jim nihče ne zamerja. Moderno je potovanje; s tem si človek širi obzorje itd. Da se je pojavilo v nekaterih osebah hrepenenje videti daljni cesarski Dunaj, kamor se je Krpan branil iti, ker je mislil, da mora pustiti svoj trebuh pred mestnimi vrati, to dokazuje volilno gibanje pri nas. Posel državnega poslanca ni posebno lahek.
Gotovo mora imeti trden značaj in pa resno voljo, če hoče kaj doseči.
Pa kaj vse to. Sest let je lahko poslanec, tudi če mu manjka vse to. Dovolj je, da bo sedel, pa lepo kimal v sejah in na razpravah raznih vprašanj. Med tem se more nagledati Dunaja i a po šestih letih ga volilci gotovo ne pošljejo več tja gor. On pa tudi nima več interesa. Užival je dijete, da ni gladu poginil tam, ogledal si je prestolnico naše države in dovolj mu je. Ponosno se lahko trka na prsa, ker bil je poslanec svojega naroda, sedel je v parlamentu in časti-hlepnost mu je nasičena.
Kmalu bi predaleč zašel.
Dokaz moji trditvi, da hrepene mnogi po Dunaju, je, da se za ta mandat poteguje pet oseb.
Dva kandidata kandidirata na strankarskem programu vodilnih strank v deželi.
Tam v Tomaju pa živi mož, ki bi tudi rad šel na cesarski Dunaj. Fulminantni njegovi oglasi pa dokazujejo njegove izredne zmožnosti, spričevala so pa na razpolago !! [Kaj tacega ni nudil volilcem še noben kandidat] Skliceval se bo na imaginarna spričevala, katerih mu gotovo ne pride nihče pregledovat.
Četrti kandidat si je nadel nalogo, ne oziraje se na levo ni desno, da nastopi kakor neodvisen mož, karje hvalevredno pod danimi razmerami.
Najlepše pa šele pride sedaj. Tem štirim pa je družabnik še peti in tega je postavila jugoslovanska socijalna-demokracija,recite privesek italijanskih socijalistov zaveznikov ka-more, če gre proti nam.
Pustimo pa vse drugo. En kandidat zbira
I pod lljaio
zastavo svobode volilce, drugega spremijo po shodih sateliti klerikalcev, tretji raz-" vija neko zastavo, kateri pravi agrarna, četrti je neodvisen, peti pa prihaja med nas kakor apostel resnice, kakor edini odrešenik nas zatiranih Kraševcev, kakor izjavlja sam.
Dne 3. t. m. so ti socijalistični odrešenih slovenskega naroda prišli v Lokev ni imeli v hiši g. Moderca shod, ki je bil mnogoštevilno obiskan in o katerem dobite poročilo posebej.
x Tožba Rojic-Kosmač. Iz Gorice se nam ^ piše: V soboto se je končala pred okrožnim sodiščem pravda, katero je naperil cerkljanski župan Anton Kosmač proti Vincenciju R o j i c, svojemu sorodniku, ker ga je ta na shodu napredne stranke r Cerknem lansko jesen obdolžil nepoštenih in kažnjivih dejanj kot župana--obtožni register je bil v „Soči44 objavljen ponovno. Pri prvi razpravi na okrajnem sodišču v Cerknem je zgubil Rojic, ker ni doprinesel dokazov niti za eno svojih trditev. Prva vzklicna obravnava na okrožnem sodišču v Gorici pred Velikonočjo je bila prenešena, da si obtoženec preskrbi novih dokazov. V soboto pa je bila na tem sodišču prva razsodba, katero ste svoječasno objavili, potrjena v celem obsegu z dodatkom, da nosi obtoženec vse stroške, kateri znašajo najmanje K 1200. Obtoženca, ki k obravnavi ni prišel, je branil koncipijent dr.a Treota, dr. Puc, ker se je peljal prvi v Cerkno na shod dr.a Gruntarja, župana Kosmača pa dr. Alojzij Franko. Zanimiv moment iz obravnave je, da se je vsedel tožitelj na zatožno klop. Ko mu dr. Puc opomni, da ni tam njegovo mesto, odgovoril doslovno: „Saj je I „Soča" pisala, da spadam jaz na zatožno j klop Sodni dvor se smeje. — V soboto I dopoludne je imela v Cerknem klerikalna, i popoludne ob dveh pa liberalna stranka shod.
x Dr. Josip Gabrijelčič, vodja osrednjega semenišča in častni kanonik razpošilja duhovnom in drugim odličnejšim osebam na Goriškem letak, v katerem odgovarja na vprašanja, stavljena mu po „Slovencu" in v „Primorskemu Listu", ker ta lista tudi proti plačilu kakor „Poslano* nočeta objaviti popravka ali pojasnila, v katerem pravi, da ni nikdar svetoval ne svojemu bratu (kandidatu v Goriški okolici) ne komu drugemu, naj kandidira ; tudi ni tega odobraval proti nikomur in da ni nikdar delal za njegovo izvolitev ; k večemu je zavračal nedostojno pisavo proti njemu, ker je uveijen, da si je kandidat ohranil popolno neo dvisnost v verskih stvareh, to je kršč. program, da-si proglašen od liberalne stranke.
Dalje pravi, da je v teku osem dni dobil mnogo enoličnih, ker naročenih pozivov, naj se opraviči. Ve, da je njegov brat pripravljen vsaki hip odstopiti, ako pride med strankami do premiija. Njegovo "osebno prepričanje je, daje skrajni čas za premirje med
POSLANO*).
vsem onim, ki se čutijo prizadeti.
Nekatere osebe in osebice brusijo neusmiljeno svoje jezičke na podpisana, češ, da sva midva tožitelja na pristojnih mestih, da se ne bi vršil javni ples dne 5. maja t. 1. na prostoru go-spice Ivanke Zega iz Koprive, češ, da ni prostor zato primeren, ampak kje drugje -
Podpisana se čutiva s tem žaljena, toda oprostiva do sedaj vse, samo da bi vladal v vasi mir in ne čim dalje večji razdor. Ako bi se pa kljub temu pozivu še to ponavljalo, da sva midva temu kriva, sva prisiljena se opravičiti sodnijskim potoni.
V Koprivi, dne 5. maja 1907. V. PEČEK,	ANTON BOLE,
učitelj.	krčmar.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo
odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
goriškimi strankami. Razburjeni duhovi bi se nekoliko pomirili in zdivjanost bi se ublažila, ako bi se ^stranki s časoma približali na krščanski podlagi in se slednjič iznašli na istem polju skupnega delovanja. Kdor pozna razmere na Goriškem mu mora pritrditi, da že 17 let trajajoči razkol na medsebojni boj z vsemi čez vse žalostnimi posledicami ne bo prenehal tudi ne v slučaju popolne zmage „Slogine" stranke. Bati se je še kaj hujšega in dušni pastirji najhuje občutijo one posledice.
x Slovenska kmetska stranka na Goriškem deluje jako vspešno, odkar se je
(Dalje na 4. strani.)
Tovarna pohištva
ulica delta Cesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem lubiset«
Dr. Čermak m Juscher
TRST
ulica detla Caserma stav. 13, II. multt.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od IS. đo 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, nliea Torreite St. 34 (t mi kisi) „JIHa trnova cttti di Crieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke sss= vsake vrste. =====
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.
MZWZiat2§2iZ
DanfiV zamorejo dobiti ose-1/vUclI be vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caserma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popol.
J I«. Magrini & Figlio
Zlat« kolajn«
PALUBO
)
ulica S. Giovanni št- 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
eLASOVIRJEV
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorno tovarno flaoovirjev Fttođrloh EUbsr na Domaja.
imM iliTirji Ekrtar so 11 rcnolaf^ee. tacertistor. — HARMONIJI, ELEITR. AUTOIATICNI PUNINI, PfiONILA.
SV Daj« v aaJoM, v nam—o, m obrok«. Popravijo, akordi r a. O««
kOTBO.
ohištvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Italia
TRST — Via Maieanton 7
lOO p
DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH.
V VSHH
revmatizmu in protin

TEKOČINA GODINfl
To* lafnb Mtaa, Idm JOta Jbkua fcUi S**"
od U
m
K M*. Iz
od 4
7K
Stran IT
»EDINOST*	12*
T Trski, dne 7. maja 1907
oMsijolno ustanovila in razposlala avsj program. Novi priataši se prijavljajo dan na dan
▼	ebilem številu, posebno iz Goriike okolice io ■ Tolminskega. Zaupniki pripravljajo v ▼sok vaseh zasebne pogovore, katerim bodo sledili javni shodi. Tako je bil v nede\jo depoludne shod v Dornbergu, popoludne pa v 9empa3u. V praznik Vnebohoda bodo shodi : ob 10. uri v Gorici „Pri Zvezdi", ob 4. uri popoludne v Opatjemselu, potem se dopoludne
▼	Kojskem, popoludne v Kazani, in v Biljah.
Stranka je razposlala volilni oklic za svojega kandidata g. Antona Š t r e k e 1 j a, potovalnega kmetijskega učitelja in posestnika. T oklicu je rečeno : da v njega morejo staviti kmetje največe zaupanje, ker je zmožen, delaven in kremeuitega značaja. Po gimnazijskih študijah je dovršil višo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu. nato pa viseko poljedelsko šolo na Dunaju. Pred osmimi leti je začel javno delovati v proč vit našega kmetijstva. Da se je to pri nas začelo zbolj-sevati, je največ njegova zasluga. Tudi „Go-rflko kmetijsko društvo" je sad njegovega trada ; sam posestnik zna najboljše, kjs kmeta Sevelj žuli. Kakor potovalni učitelj pozna jsajboljše goriški okraj in vo za njega težave. Ker je še mlad in čil se sme s popolnim aaapanjem pričakovati, da bo uporabljal tudi v bodoče svoje moči za prospeh kmetijstva in aašega milega naroda.
s Iz Ločnika pri Gorici smo prejeli Ma8tepno poročilo: V petek ob 9. uro zve-ier je imel tu kandidat deželnega glavarja
Pettarini shod, na katega se je pripeljal v dražbi tnajzagrizenejših laških matadorjev namreč dr.a Pinauciga, dr. Venieija in jecljajočega podžupana goriškega Bombiga. V zbj-revalnici je bilo par pristašev njih stranke, aekoliko več Faiduttijancev. Vei ostali, okoli 800 oseb, pa so bili socijalisti od blizu in daleč, kar je imelo za posledico, da je bil izvoljen predsednjkom compagno Tonet iz Zdravščine, ki je dal besedo kandidatu. Ta je pravil, da je sin ubogega zidarja, do po^na padske težnje in potrebo ter da bo vedno delal za kmeta. Urednik „Eco del Litorale", laški podanik Štefani, je napadal liberalce, 4a do sedaj niso nič storili za ljudstvo. So-drug Milost je očital liberalcem in klerikalcem, da so socijalistom vkradli večji del svojih programov. Liberalni kandidat [kakor deželni uradnik, katerega plačujejo vsi ljudje dežele in vse stranke) bi sploh ne smel kandidirati na program ene stranke, osobito pa ne na program liberalne stranke, ki ljudstvo, t pri vrsti pa delavce, le izkorišča.
Govornik je priporočal demokratičnega kandidata Pittonija.!
Na to se je vnel dolg prepir med Tonetom in Stefanijem. Ta je očital prvemu, da je že sedel v ječi. Tonet mu je odgovoril, da je sedel radi politike v ječi in sicer v celici št. 40, a v celici št. 46 je pa sedel duhoven Calligaris za vse drugačne pregrehe. Zbor je trajal nad tri ure. Liberalni štab jo je na tihem potegnil, demokrati so na ulici pevali delavsko pesem.
Eno opombo. Tudi če so imeli na shodu socijalisti večino, ni njih kandidatu nič pomagano. ker od sodrugov, ki so prihiteli, na shod voli jih v Ločniku samem prav malo. Furlansko ljudstvo pa sploh še ni politično zrelo, se prav malo briga za vse shode in je v odločilnem trenutku obrne tisti, ki je je imel pred glasovanjem v delu, pa naj bo ta katerekoli stranke. To so pokazale še vse dosedanje volitve.
V Kozani je imela v nedeljo dne 5. t. m. Slogina stranka volilen shod. Shod je bil strogo zaupen ter se je posebno parilo, da bi se na shod ne vtihotapil kak nepridiprav. Na shodu je bilo okoli 80 volilcev ki so se vedli napram govornikom popolnoma hladno. Pred dvorano pa se je nabrala večina kozanjskih volilcev, ki so odločno protestirali, da se jim brani na shod. Ti volilci so po shodu pozdravili Fona z burnimi „živijo Gabrijelčič". Baje skliče prihodnjo nedeljo napredna stranka v Kozani javen shod.	__
Vesti iz Istre.
Nemško pevsko društvo izžvižgano.
V Opatijo je došlo celovško nemško pevsko društvo. Ob njihovem prihodu jih je več sto oseb izžvižgalo.
Odlikovanje. Župnik v Izoli Fran Mu-jesam je imenovan častnim kanonikom sostol- j nega kapitelja v Kopru.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906. do 1. maja 1907 je prišlo v Opatijo 19.849 tujcev. Od 25. aprila do 1. maja 1907. je na novo došlo 588 oseb. Dne 1. maja 1907 je bilo navzočih 2403 oseb.
Vesti iz Kranjske.
Z Bleda. Na občinskih volitvah, ki so se vršile v minolem tednu, je prodrla klerikalna stranka. Dosedaj je bil občinski zastop v liberalnih rokah. Da je propadla liberalna stranka, kateri pripadajo večinoma vsi tukajšnji boljši posestniki, trgovci, gostilničarji posestniki dvorcev [vil] in sploh inteligentnejši in boljše situirani domačini, pripisovati je deloma častohlepnosti nekaterih [kakih šest na številu] laži-liberalcev, ki so pod krinko kompromisa, katerega ni liberalna stranka nikdar sklenila, volili s klerikalno stranko, samo da so na ta način prišli v občinski zastop ; deloma je kriva temu Hegmatika in malomarnost liberalcev samih, ki se niso pravočasno in dovolj pobrigali za volitve. [Mnogo je vplivala na izid volitev direktno in indi-
rektna tudi tukajšnja klerikalna posojilnica. Tako sedi sedaj v občinskem zastopu 13 pravih klerikalcev, in pet laži-liberalcev, ki so prodali sveje prepričanje za čast občinskega odbornika. Ako pa »Slovenec« piie o nekem kompromisu in o neki liberalci opoziciji, je to le pretveza s katero se hočejo odpadniki liberalne stranke oprati pred javnostjo. Vsak teh petih odpadnikov upa, da bodo izvoljeni županom. Kteri bode, is ni gotovo. Najbolj čudno se pa sliši, da bo voljen županom neki tu bivajoči upskojsai major, Nemec, ki friva v baron-Schwegelnovem dvorca in je njegov intimen pristaš... Čudno stvari kaj ?!
Tujci v Ljubljani. Mesesa aprila t. I. je došlo v Ljubljano 4230 tujcev [342 vtfi nego prejšnji mesec in 474 več nego meseca aprila lanskega leta ]
Nenavadna vročina je nastopila na Dolenjskem po občutno mrzlih dnek zadnjih tednov. Ta nagli vremenski preobrat je d tkaj čudnega. Še v prvih dneh tega meseca je snašala gorkota komaj 15—18* C. (opoladne) in sedaj kaže toplomer že v seaci opoludne 21—25* C na solnčnih krajih pa 36-40° [Včeraj t. j. soboto 40e, nedeljo 36* Ć. Skoraj gotovo se ta prehitra menjava v do-glednein času na izreden način maščuje.
Razne vesti.
Nova palača za rusko dumo? Kakor poročajo iz Petrograda, je predsedništvo • dume naprosilo ogrskega ministerskega pred-! sednika, naj odstopi načrte ogrske parlamen-, tame zgradbe v Budimpešti. Dr. Wekerle je i tej prošnji ugodil.
Letina kave. Glasom vesti iz Rio de Jaaeiro bo letos v Santosu, pokrajini San Pablo, letina kave slaba in se bo pridelalo komaj tretjino prejšnjih let.
Kipar umorjen. Na Dunaju je umoril znanega kiparja Huttereija, ki je izdelal fasado parlamenta, pomočnik Uhlarz, katerega je Hutterer radi bolezni odslovil, a ga ni hotel vsprejeti nazaj v službo.
Kako je počastil svoje volilce. V španskem volilnem okraju Talavari de la Rei, provinciji Toledo, je bil poslancem izvoljen konservativec Gurtubaj. V proslavljenje svoje volitve je hotel na poseben način počastiti svoje volilce. Objavil je svojim volilcem, da priredi borbo z biki. On sam, da se bo boril ž njim, a meso ubitih bikov da razdeli zastonj med siromašne obitelji svojega volilnega obraja. S tem je poslanec postal najpopularnijim človekom v svojem volilnem okraju.
Deveti mednarodni zemljepisni kongres se bo vršil v Ženevi od 27. julija do 6. avgusta. Kongresu bo predsedoval predsednik ženevskega geografskega društva dr. Ar-tur de Claparede. Ob tej priliki se proslavi tudi petdesetletnica obstoja tega društva. — Kongres bo razdeljen v 13 odsekov, ki bodo razpravljali v poslopju ženevskega vseučilišča.
r- MaLi OGLASI. —r
Mali oglasi računajo ee po 3 stat. besedo; I mastnotiakane be?ede ee računajo enkrat I več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.
Ljudska kuhinja
na prodaj. Naslov po v« „Inseratni oddelek Edinosti".
310
V gostilni „Al Bivio*
pri sv. Ivanu
Osemnajstletna	mi, Trn » js*i» Kdttii * mm
""Idobrm'javen ples
na prostem v proatrauam *©ncaafc-m vrta. V » Ionu j* na razpolago »bćiaitva Bajaaderne>%i t»Hh Orkestron. — Izbrana Tina ; Dreke rje vo pivc Z. vrata — To ima postroiba. Za ■mojabrojan abiak aa pripvroia lastnik
Nazarij Griže m
dobrimi spričevali, od poltena družine, vešča alnvenskeg*, nemškega in italijanskega jezika, iiče ▼ Trat u službo ▼ kaki pisarni. Ima dotične pove - Ina e ratni oddelek Edinosti4 pod fitev. 555.
FQpil|f q prodaja kuhinjsko eprsTo: omare • OtiUACl miao i^. iz prve roke. Trst. ulica
Odajo
a a postelje aa delavce. Ulica Belvedere OC itir. 03, II. nad.	498
Ifieln <val!o roP° * Kranjske, je v vseh let-l\IOlU ŽVIJC nih dobah v zalogi Josipa D o 1 i i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227
Pohištvo 1. u,
temno, se prodaja; popolne sobe in posamezni komad. Iafcsra sielic. Cene, da ae mi bati tekmovanja Ulica Faraeto 12 fr.aeproti Okr. boln. blag. A. G n 11 i e
Angelo Lizza
Sprejme
■eratai oddelek Ed
se goepoda na brano in stanovanje pri slovenski družini. Vač poTe „In-Edii
49f>
Inern Cfnlfo ™is*r«ki moj»ter. Trst, ulica JUOl|J OlUlf«ft Belvedere itev. S, izvršuje
; vaakovratna mizarska dela.
3fc6
Globin
slikar, Morater, aMa tzveeiie rttjafcr i Trat — ulica Paduina št 9
<ve«»l otiea Chiaiia). V s prejema vaako vrstu© cfekoeaejpsko. na^i-
nisko dote. kakor sobe iaveske in la In sanja
Podpisana mazuanja i>lavuema ebčiasvra. d. je odprla
gostilno
v Trstu, v ulici Media štev. 16
loči se izvrstna vina, osobito Vipavca.
Kuhinja je preskrbljena z gorkrmi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Franja Bukuvie
naj boljše; n ^ najfinejše
čisliloza čevlje
CREMA MARŠALA DEPAUL
o
•3
>
"o G*
O ■ •-■a *ao
o
co >
O Ph
T3
O »
Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično.
GORICA
Corso Verdi 45
L;
Plate se takoj.
1
Kleparske vajence
Ponziana 628.
išče Anton Per-hauz, Trst. ulica
503
TRST U C« Al corso št 4 1H> \9rCU
Elastični ovitki ruDea ali črni za trtne cepiče
I.a vrsta kion 25 SO 1 tl, IL. „ „ 2:; M I t l0g
BV Pošilja se tudi na deželo poitnim povzetjem.
Restavracija „Aurora"
Trst. nI. Ginseppe CarJicci 15 in il.S- mm n Hrvatsko tamburaške društvo „Sriemac"
v narodnih nošah. — Svira vsaki dan oc. 7. do IIV, ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 5. ure pop. do II.'/, zvečer.
SLOUENCI in 5L0URN1!
KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH,
-_ KI OGLAŠAJO V NAŠEM
" — LISTU. BODETE DOBRO [51151 POSTREŽENI IN S TEM 1=11=1 BODETE PODPIRALI [□)[□] TUDI „EDINOST".
BOGOMIL FINO
bivši urar v Sežan
javlja svojim cenjenim odjemaic«» da je odprl svojo novo
prodaj alnico ur
! t TESTO, ulica Vitcsnzo Belimi stv. 13
naaproti cerkve sv. Aniona novega.
prodaja vsakovrstne are in popravlja Isti
po zmernih cenah in z jamstvom.
Edina zaloga v Trstu
štorklji Štev. 23. Priporočam za obilni obisk, posebno ^ gospodom krčmaijem in družinam, razprodaja na drobno in debelo. Cene nizke. Gregor Koruza.	j
Trgovina mešanega blaga prodaj.
Ugodni pogoji — A. Casagrande, Ajdovščina. (407
Išče
Stenograf
o n izučen krojaški nomočnik. — Jakob Šemerl — krojač, Žkedenj 503 (492
vešč slovenščine, nemščine, i tali-_	janšrine — vseh pisarniških del, i
želi premeniti službo. Ponudbe pod „Samostojen delavec" poste re9tante, Trst (proti izkazu)
493 I
P$VA ZAItOGA VIJSiR
UMBBRTO ZUCCO
TRST — ulica Tfcriano Veoellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski refoik po 72 sto«, lltar; Dalmatinsko vino po 80 at. litsr; Opolo is Omlilja po 80 si litor; razun tega_
V Izbera finih likerjev t buteljkah.
SPECUiLITETA ReMt il Iirtrt (ii lutUS TiioffidOT) iiiiiCeio pristen 31 Mita.
Pošilja tudi nt ćm. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. _
Za gostilničarje _ A _ etne po dogovoru

^ •.... ; -
Motocikli^jn trikolnice za pre-važaaje.
omen
Dospejo v kratkem ^Pl
Najokusneja eleganca in lahkota, prosti tek, da se spravi kolo v tek na mestu, caravnonten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo, — možnost, da se premaga lahko vsako reber — _____ elastičhb vmes ■