> Cd Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje ^ Albert Pavli S ^^ V današnjem času nas ra čunalnik spremlja prakti č no na vsakem ^^ koraku. Na eni strani so nam računalniki v pomo C, vendar smo, bolj ko raste obseg njihove uporabe, po drugi od njih vedno bolj odvisni. Šola je prostor, kjer imamo opravka z veliko različnimi podatki, ki jih je treba sistematično zbirati in shranjevati, da jih lahko pri svojem delu kadar koli uporabimo. Zbrani in urejeni podatki nam pomagajo pri vodenju, organizaciji dela, analizi, načrtovanju, pri pripravi in vodenju konferenc, različnih predstavitvah ter pri sprejemanju pomembnih odločitev. Za učinkovito vodenje ravnatelj danes nujno potrebuje dober in zmogljiv računalnik, poleg njega pa vsekakor tudi precej znanja. Ne glede na to, da je računalnik pri vsakodnevnem delu nepogrešljiv, moramo do njega ohranjati določeno distanco. Ne smemo pa pozabiti, da je vodenje predvsem delo z ljudmi, zato zaradi računalnika nikakor ne smemo zanemarjati pogovora in strokovnih razprav ter graditve dobrih medsebojnih odnosov, ki so temelj učinkovitega vodenja. Ključne besede: računalnik, uporaba podatkov, učinkovito vodenje Uvod Živimo v obdobju, ko so družbene, gospodarske, izobraževalne in vzgojne potrebe čedalje večje, zato je uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije (ikt) v vse segmente našega življenja toliko pomembnejša. Družbeni razvoj si tako prizadeva k razvijanju in razširjanju visoke tehnologije. Danes uporabljajo računalnike in drugo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ljudje v vseh delovnih okoljih in na vseh področjih (Tišler 2006, 11-12). Informacijsko-komunikacijske tehnologije spreminjajo pristop do učenja. Splet vsebuje ogromno informacij, ob nepravilni uporabi pa lahko predstavlja izjemno veliko nevarnost, pride lahko do zlorab, predvsem pri mladih. Zato je vloga šole (učitelja) na tem področju izjemno pomembna. Pri učencih je treba razviti pravo mero kritičnosti in sposobnost, da ugotovijo, katere informacije so koristne za to, da bi dosegli cilje, in kaj je tisto, kar predstavlja morebitno nevarnost. Tako je ikt seveda pomembno in neizogibno v čim večji meri vodenje 3I2015: 117-129 Albert Pavli uvesti v predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje. Ce bomo ucence že v osnovni šoli navajali na različne ikt, bodo, ko bodo odrasli, lažje razvili ustrezne veščine za prilagajanje vsem novostim. Zato je treba izobraževanje otrok v vrtcih in osnovnih šolah prilagoditi času in prostoru, v katerih živijo, jih izobraževati in vzgajati tako, da bodo lahko obvladovali hitri razvoj tehnologije v družbi (Tišler 2006, 11-13). Na področju uporabe ikt v šolah obstaja pri nas veliko strokovne literature, raziskav, na voljo so številna orodja in didaktična priporočila, za uporabo računalnika pri vodenju šole pa tega zagotovo ne moremo trditi. Prav zato bi rad s svojim znanjem in izkušnjami dal svoj prispevek na tem področju vodenja. V nadaljevanju bom predstavil načine, kako nam računalnik lahko pomaga pri vodenju, načrtovanju in sprejemanju odločitev. E-kompetentna šola V naši šoli se dobro zavedamo, kako pomembna je uporaba računalnika oziroma ikt. Zato se vključujemo v različne projekte, zagotavljamo ustrezno računalniško opremo in jo posodabljamo ter skrbimo za strokovno usposabljanje učiteljev. Zaradi tega smo se že pred leti vključili v projekt E-šolstvo, ker si želimo postati e-kompetentna šola. Da bi dosegli ta čilj, bomo morali uresničiti še veliko nalog, smo pa na dobri poti. V preteklih letih smo vzpostavili delo v e-zborniči, uvajamo spletne učilniče, pridobili smo nekaj sodobne tehnologije (interaktivno tablo) in izvedli nekaj izobraževanj. Šola je prostor, kjer mlade generačije preživijo kar nekaj let svojega življenja - tu pridobijo osnovna znanja, spoznajo vedenjske vzorče in vrednote, ki jih bodo nosile s seboj vse življenje. Strokovni delavči v vzgojno-izobraževalnem zavodu vsak na svoj način vplivajo na otrokov razvoj. Osrednjo vlogo imajo še vedno učitelji in vzgojitelji, saj so ravno oni posredniki med hitro razvijajočim se svetom in mladimi, ki bodo stopili vanj. Od učiteljev se zahteva vedno več, in ena od temeljnih zahtev je, da sledijo smerničam inovativnega poučevanja, v katerem ima ikt velik pomen. Smiselna uporaba ikt ima ogromen potenčial za podporo samostojnemu učenju, sodelovalnemu delu in razvoju različnih spretnosti. Prav na tem področju bi radi v okviru projekta E-šolstvo prispevati h kakovostnemu usposabljanju strokovnih delavčev v vzgojno-izobraževalnih zavodih in jih peljali po poti do e-kompetentnosti učitelja, ravnatelja in računalničarja oziroma ko- 118 Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje ordinatorja ikt. V e-kompetentni šoli ima vse ve čji pomen uporaba sodobne učne tehnologije, predvsem pa ustrezna spletna povezava. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v mejah razpoložljivih sredstev skrbi za opremljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, vendar sama u čna tehnologija ni dovolj. Bistvena je u čna vsebina, ki je je v času informatiza čije vse ve č v e-obliki, uveljavljajo pa se tudi že e-učbeniki (Gruden idr. 2012). Da bi dosegli dolo čen standard, mora šola torej imeti ustrezno informa čijsko-komunika čijsko opremo in skrbeti za nenehno izobraževanje strokovnih delavčev. Ena izmed prednosti strokovnega izpopolnjevanja v projektu E-šolstvo je ta, da so izobraževanja prilagojena u čiteljem, ra čunalnikarjem, ravnateljem in da imajo veliko uporabno vrednost (praktični vidik). Ne glede na to, da sodobna ikt prinaša veliko pozitivnih učinkov in izboljšuje kakovost pedagoškega pro česa, je zelo pomembno, da se zavedamo tudi nekaterih negativnih učinkov, do katerih lahko pride zaradi pretirane uporabe ra čunalnikov in zaradi številnih nevarnosti, ki jih prinašajo sodobna družabna omrežja. Zato je pomembno, da znamo izbrati pravo mero (koli čino) uporabe ikt pri pouku, da ne zanemarjamo drugih oblik, ki imajo pomemben vzgojni in so čialni vidik ter pozitiven vpliv na razvijanje medosebnih odnosov. V zadnjih letih si v šolah zelo prizadevamo za izboljšanje bralne pismenosti. Ugotavljamo, da ima lahko pretirana uporaba ikt negativne poslediče na razvoj bralne pismenosti. Nekatere raziskave kažejo, da svetovni splet (ra čunalnik) vpliva na to, da u čen či pogosto le bežno »preletijo« besedilo in iš čejo zgolj dolo čeno informa čijo, ki jih zanima, kar negativno vpliva na poglobljeno branje in razmišljanje o prebranem (Frigelj 2015). Bralna pismenost je v tesni povezanosti z razvojem pisanja. Zaradi prevelike uporabe ra čunalnika pri pouku in e-gradiv lahko učen či premalo razvijajo sposobnost ro čnega pisanja v zvezke. Šola postaja vse bolj odprt sistem, ki je v tesni povezanosti z okoljem. Informa čijske tehnologije omogo čajo še tesnejše sodelovanje med starši in učitelji. Vendar je tudi na tem podro čju treba upoštevati, da le z uporabo ra čunalnika in ikt ne bomo mogli reševati številnih problemov, ki se vsak dan pojavljajo v razredu. Zato je zelo pomembno, da na šoli vzpostavimo sistem (in se o njem dogovorimo) oziroma opredelimo vsebino, obseg in vrsto informa čij, ki jih bomo izmenjevali s pomo čjo ikt, prek spletnih strani, družabnih omrežij, ter na drugi strani dolo čimo vsebine, ki jih bomo obravnavali na ravni medosebne komunika čije. 119 Albert Pavli Zmožnost »delati z znanjem, tehnologijo in informacijami« je ena izmed treh ključnih kompetenc, ki jih navajajo skupna evropska nacela za kompetence in kvalifikacije učiteljev; v njih med drugim piše, da morajo biti ucitelji zmožni dostopati do znanja, ga analizirati, vrednotiti, razmišljati o njem in ga prenašati z ucin-kovito tehnologijo, njihovo poznavanje ikt pa jim mora omogociti, da ga ucinkovito vkljucijo v pouk. Navajajo tudi, da morajo biti ucitelji sposobni usmerjati ucence in jim pomagati pri omrežjih, na katerih so informacije na voljo in jih je mogoce oblikovati. To pomeni, da bodo morali ucitelji razviti nove kompetence, ce bodo hoteli ucence uspešno informacijsko opismenjevati (Cotic idr. 2011). Prednost informacijsko-digitalnega opismenjevanja je tudi doseganje interdisciplinarnih ciljev. Navadno so cilji usmerjeni v posamezen ucni predmet, z uporabo ikt pa lahko ucenci pridobivajo razlicne kompetence; ce se na primer ucijo o kakem literatu, bodo zbirali podatke, jih analizirali, organizirali, predstavljali rezultate, sodelovali s sošolci in pridobivali razlicne socialne spretnosti. ikt omogoca izdelavo avtenticnih nalog, saj lahko ucenci izdelajo lastno spletno stran, oblikujejo in napišejo lastno razglednico ipd. (Cotic idr. 2011). E-kompetentni ravnatelj Eden temeljnih ciljev projekta E-šolstvo je razvoj standarda e-kompetentni ucitelj, ravnatelj in racunalnikar. S postavitvijo standarda se uresnicuje državna strategija razvoja ucinkovitega modela izobraževanja za vse zaposlene na podrocju izobraževanja, ki vodi v sodobni pouk in vodenje šole v 21. stoletju. Podlaga za to so ucni nacrti, ki temeljijo na vseživljenjskih kompetencah. Ena izmed njih je tudi razvoj digitalne pismenosti ucecih se. Šole so zavezane k uporabi sodobne tehnologije pri pouku in samo s po-mocjo izobraževanja vseh kadrov na šoli je moc uresnicevati zahteve, ki so postavljene v ucnih nacrtih. E-kompetentni ravnatelj, ucitelj in racunalnikar so najpomembnejši dejavniki pri ustvarjanju e-kompetentne šole (Gruden in Trstenjak 2012). Ocenjujem, da ravnatelji nekoliko zanemarjamo svoj profesionalni razvoj na tem podrocju. Ravnatelj mora biti namrec dobro usposobljen za delo z ikt, poznati mora njene bistvene znacilnosti in kar je najpomembnejše, slediti mora novostim na tem podrocju. Ker projekt E-šolstvo vkljucuje izobraževanje, namenjeno ravnateljem, sem se z veseljem odlocil zanj in zakljucil vse module. Na tem usposabljanju sem utrdil svoje dotedanje znanje na podrocju 120 Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje uporabe ikt in spoznal nove oblike, ki mi bodo v veliko pomoč pri mojem delu, in sicer: • poznavanje in kritična raba tehnologije pri organizačijsko-upravnem, pedagoško-administrativnem in pedagoškem delu; • poznavanje strojne in programske opreme za potrebe delovanja šole, prikaz dobrih rešitev (spremljanje dela, analiziranje ...); • komunikačija na daljavo z vsemi sodelujočimi v pročesu izobraževanja (starši, učenči, zaposleni, lokalna skupnost, drugi zunanji sodelavči, zunanji partnerji, mizš, zrsš: portali, e-pošta, e-zborniča, e-učilniča ...); • iskanje, zbiranje, obdelava in vrednotenje (kritična presoja) podatkov, informačij in končeptov; • varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih na čel pri uporabi in objavi informa čij (prek vseh medijev: splet, televizija, radio, pisna obvestila ...); • vzajemno sodelovanje med ravnatelji kot udeleženči usposabljanja (v živo in na daljavo). Pridobivanje e-kompeten č oziroma digitalna pismenost ravnatelja mora biti ena izmed prednostnih nalog njegovega profesionalnega razvoja. E-kompetenten ravnatelj lahko pozitivno vpliva na razvoj digitalne pismenosti strokovnih delavčev, jim pri tem pomaga, jih spodbuja in usmerja. Ta vpliv se kaže v na črtovanju profesionalnega razvoja posameznikov, skupnega izobraževanja in v nalogah, ki jih ravnatelj nalaga strokovnim delav em prek e-zborni e. Računalnik kot del delovnega procesa Ra čunalnik je že vrsto let nepogrešljiv del vsakega delovnega pro-česa, vodenja še posebno. Težko je natan čno opredeliti, kolikšen delež dnevnega delovnega časa predstavlja delo z ra čunalnikom, včasih je tega ve č, včasih manj (odvisno od posameznih obveznosti, nalog in od posameznika samega). Dejstvo je, da z računalnikom ne moremo opraviti vsega dela, nam je pa lahko v veliko pomo č (vodenje, organizačija dela, analiza, načrtovanje, sprejemanje odlo čitev). Da nam bo ra čunalnik pri delu zares v pomo č, potrebujemo dolo čeno znanje s podro čja ikt. Ve č kot imamo tovrstnega znanja, 121 Albert Pavli Zbiranje in interpretacija podatkov Shranjevanje in arhiviranje podatkov Delovno okolje (prenosni računalnik, delovna postaja) Urejenost podatkov Uporaba podatkov E-zbornica SLIKA 1 Delovno okolje bolj lahko izkoristimo pomoč računalnika. Z računalništvom sem se začel ukvarjati že pred letom 1990. Ko sem se zaposlil v osnovni šoli (1992), sem ga začel uporabljati pri svojem delu. Kot računalnikar sem sodeloval pri vzpostavitvi prve računalniške učilniče na šoli (1993). Logična poslediča je bila, da sem računalnik uporabljal tudi vse od začetka svojega ravnateljevanja (2000). Za kakovostno delo je treba vzpostaviti ustrezno delovno okolje. Sam že več let uporabljam le en prenosni računalnik, ki je na delovnem mestu priključen na delovno postajo (angl. dock station), na katero so priključeni še tiskalnik, dodatni zaslon, tipkovniča, svetovni splet in mreža (povezava s tajništvom). Po končanem delu računalnik odklopim in ga odnesem domov. Velika prednost takega načina je v tem, da so vsi podatki (datoteke) shranjeni na enem mestu in da lahko doma ali kjer koli drugje nadaljujemo delo, dostopamo do podatkov, se povezujemo s spletnimi aplikači-jami (ministrstvo, ujp, ajpes ...). Ena od težav pri delu z računalnikom je ravno prenos podatkov. Pred leti smo veliko uporabljali diskete, potem cD-je, zdaj zelo pogosto uporabljamo usB-ključke. Marsikdo uporablja še druge oblike spletnih storitev, ki omogočajo hranjenje podatkovna strež- 122 Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje niku in sinhronizacijo. Program lahko namestimo na več računalnikov in tako imamo na vseh vedno enake podatke. Z drugimi besedami: vedno imamo na voljo najnovejšo različičo datoteke. Datoteke so dosegljive tudi prek spletne strani in posebne aplika-čije na mobilnih telefonih. Deljenje datotek s prijatelji in sodelavči tako ni več nikakršna težava. Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje Šola je v zadnjih petnajstih letih postala prostor, kjer se prepleta ogromno različnih podatkov. Na eni strani imamo podatke, ki jih zbiramo v šolah, na drugi pa operiramo s podatki, ki jih dobimo (so dostopni) od drugih institučij. Poleg teh pa na nekaterih področjih dela potrebujemo podatke, ki jih dobimo prek aplikačij na portalu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ra čunalnik nam je torej v veliko pomoč najprej pri zbiranju podatkov, nato pri njihovem urejanju, obdelavi in predstavitvi. V za četku sem veliko dela posvetil vzpostavljanju strukture shranjevanja podatkov. Že kmalu mi je bilo jasno, da se bodo za čeli podatki množiti, zato je zelo pomembno, da jih primerno uredimo (kot fas čikle na poliči). Sam imam podatke urejene (drevesna struktura map) najprej po vsebini (ldn, mizš, ob čina, starši, učen či...) in nato po šolskih letih, lahko bi bilo pa tudi kako drugače. Osnovni kon čept sem vsako leto dopolnjeval in širil. Pomembno je, da imamo sistem, ki ga poznamo in je logičen. Siste-matičnost je pri iskanju posameznih dokumentov zelo pomembna. Podatki, ki jih zbiramo, se najpogosteje nanašajo na pedagoško delo in obsegajo naslednja podro čja: • učni uspeh, • realiza čija pouka, • dosežki učen čev pri na čionalnem preverjanju znanja, • podatki o popravnih izpitih, • učen či s posebnimi potrebami, • drugi dosežki učen čev (tekmovanja), • statistika roditeljskih sestankov in govorilnih ur, • udeležba u čen čev v šoli v naravi ali v cšod, • poškodbe učen čev. K podatkom, ki jih potrebujemo za na črtovanje in organiza čijo dela, sodijo predvsem demografski podatki. Poleg naštetih zbi- 123 Albert Pavli ramo še številne opisne podatke, refleksije, analize anketnih vprašalnikov (ucencev, staršev) in druge vire. Tak nacin dela nam omogoča sistematično zbiranje in uporabo oziroma interpretacijo shranjenih podatkov (v računalniku imam vedno na voljo vse podatke od leta 2000). Posamezne preglednice sem oblikoval že leta 2001, v naslednjih letih sem podatke dodajal, jih dopolnjeval in posodabljal. Podatke lahko uporabim tudi za kratkorocno in dolgorocno nacrtovanje, dokazovanje kakovosti našega dela in pri njegovi analizi oziroma evalvaciji. V teh letih sem oblikoval naslednje preglednice in orodja, ki jih uporabljam pri svojem delu: • ucni uspeh - 1. konferenca, ucni uspeh - 2. konferenca, vec-letna primerjava ucnega uspeha; • realizacija pouka - 1. konferenca, realizacija pouka - 2. konferenca, vecletna primerjava realizacije pouka; • ucenci z ucnimi težavami, ucenci s posebnimi potrebami, popravni izpiti, poškodbe ucencev, vecletne primerjave; • dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja, vecletne primerjave; • sodelovanje s starši: statistika roditeljskih sestankov, govorilnih ur, predavanja; • šolska kronika v e-obliki (že deset let šolsko kroniko pišemo v e-obliki, v dokumentu, v katerega dodajamo skenirane clanke, fotografije ...; kroniko nato natisnemo, tiskar pa jo oblikuje kot knjigo s trdimi platnicami); • spletne ankete za starše. Preglednice so oblikovane kot dokumenti v skupni rabi; izpolnjujejo jih razredniki in drugi strokovni delavci in so del njihovega porocila ob koncu ocenjevalnih obdobij. Podatki so jim v pomoc pri analizi in nacrtovanju dela. E-zbornica je spletna aplikacija, ki je namenjena pretoku (prenosu) informacij (ravnatelja in pomocnika ravnatelja), obvešca-nju o okrožnicah ministrstva in zrsš, je prostor, kjer so objavljeni številni dokumenti, gradiva, pravilniki, obrazci, ki jih strokovni delavci potrebujejo pri svojem vsakodnevnem delu, in je prostor, kjer so objavljene tabele in preglednice, ki jih ucitelji izpolnjujejo vse leto, in kjer obcasno objavimo ankete in druge dokumente, s pomocjo katerih skušamo od strokovnih delavcev pridobiti dolo-cene informacije. E-zbornica predstavlja mesto, kjer lahko strokovni delavci raz- 124 slika 2 Zaslonska slika e-zbornice preglednica 1 Ucni uspeh v 2. ocenjevalnem obdobju Oddelek/spol Število Izjemen Napreduje Napreduje z Napreduje Ne ucni uspeh neg. oceno skupaj napreduje (1) (*) (1) (a) (1) (*) (1) (a) (1) (*) 6. a moški 12 4 33 12 100 0 0 12 100 0 0 ženske 10 2 20 10 100 0 0 10 100 0 0 skupaj 22 6 27 22 100 0 0 22 100 0 0 6. b moški 14 1 7 12 86 1 7 13 93 1 7 ženske 8 2 25 7 88 0 0 7 88 1 13 skupaj 22 3 14 19 86 1 5 20 91 2 9 6. c moški 12 2 17 12 100 0 0 12 100 0 0 ženske 12 1 8 12 100 0 0 12 100 0 0 skupaj 24 3 13 24 100 0 0 24 100 0 0 opombe Naslovi stolpcev: (1) število, (2) delež v odstotkih. vijajo, izpopolnjujejo in preverjajo svoje e-kompetence (komunikacija na daljavo, načrtovanje in spremljanje pouka, sodelovanje v spletnem ucnem okolju). Za številne od naštetih preglednic imam narejene vecletne primerjave. Nepogrešljiv pripomocek pri vodenju so tudi številni dokumenti (letni delovni nacrt, porocila, financni in kadrovski na-crti, program dela, porocilo o nacionalnem preverjanju znanja), 125 Albert Pavli preglednica 2 Oblikovanje oddelkov: šolsko leto 2015/2016 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj 2009 2008 2007 2006 2005 2084 2003 2002 2001* (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (a) 3 61 2 52 2 52 2 36 2 43 2 50 2 42 3 63 2 54 20 453 (b) 0,5 13 0,5 2 0,5 5 0,5 8 2 28 (c) 0,5 7 0,5 5 0,5 3 0,5 6 2 21 (C) 0,5 5 0,5 2 1 7 (d) 4.5 86 3.5 61 3 60 3 50 2 43 2 50 2 42 3 63 2 54 25 509 opombe Naslovi stolpcev: (1) število oddelkov, (2) število učencev. Šola: (a) matična šola, (b) PŠ Velika Kostrevnica, (c) PŠ Štangarske Poljane, (č) PŠ Primskovo, (d) skupaj. *Leto rojstva. preglednica 3 Oblikovanje oddelkov: šolsko leto 2016/2017 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2084 2003 2002* (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (1) (2) (a) 2 40 3 61 2 54 3 60 2 50 2 43 2 50 2 42 3 63 21 463 (b) 0,5 11 1 13 0,5 2 2 26 (c) 1 16 0,5 7 0,5 5 2 28 (C) 0,33 5 0,33 5 0,34 1 10 (d) 3,8372 4,8386 3,346I 3 60 2 50 2 43 2 50 2 42 3 63 26 527 opombe Naslovi stolpcev: (1) število oddelkov, (2) število ucencev. Šola: (a) maticna šola, (b) PŠ Velika Kostrevnica, (c) PŠ Štangarske Poljane, (c) PŠ Primskovo, (d) skupaj. *Leto rojstva. prosojnice za vodenje konferenc, sestankov in predstavitve, ki jih vsako leto dopolnjujem in posodabljam. Zelo pomembno podrocje dela, kjer nam je uporaba racunal-nika v pomoc, je shranjevanje oziroma arhiviranje podatkov. Najmanj enkrat mesecno se vsi podatki arhivirajo (shranijo) na zunanji trdi disk, ki je v ognjevarni omari. Zbrani in urejeni podatki mi ob ustrezni interpretaciji pomagajo pri organizaciji, vodenju in nacrtovanju (letni delovni nacrt, porocilo o realizaciji letnega delovnega nacrta, letno porocilo, kronika, porocilo o nacionalnem preverjanju znanja). Za konference uciteljskega zbora (redovalne konference, uvodna in zakljucna konferenca) sem pripravil prosojnice, ki jih po potrebi dopolnjujem in posodabljam. V racunalniku so vedno na voljo vsi dokumenti od leta 2000; gre za približno 1000 map, 16.000 datotek v skupni velikosti 12 gb. Za kadrovsko nacrtovanje, organizacijo dela in letni delovni nacrt so nenadomestljivi demografski podatki, ki jih pridobimo prek portala mizš; sam jih nato uredim v preglednice za tekoce šolsko leto in naslednjih pet let (v preglednicah 2 in 3 so prikazani le podatki za dve leti). 126 Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje 219 244 209 198 185 2 203 214 257 294 slika 3 Demografski podatki in primerjava (temno - razredna stopnja, svetlo -predmetna stopnja) Na podlagi podatkov sem primerjal število učen cev na razredni in predmetni stopnji. Iz slike 3 je razvidno, da se bo v naslednjih letih zelo pove čalo število učen cev na razredni stopnji in s tem tudi število oddelkov, število učen čev in oddelkov na predmetni stopnji pa se bo zmanjševalo, v letih 2018/19 do 2020/21 pa bo začelo znova postopno naraš čati. To so podatki, ki so za na črtovanje kadrovske politike zelo pomembni in močno vplivajo na samo organiza čijo dela. Že pred leti smo se vključili v projekt E-šolstvo. Udeležil sem se izobraževanja za ravnatelje, izkoristili smo svetovanje za ravnatelje in učitelje za delo v e-zborniči. Vzpostavili smo delo v e-zborni i, kjer sproti objavljamo obvestila ravnatelja, ministrstva, dokumente za strokovne aktive, redovalne konferen e in druga gradiva. V e-zborničo sem dodal nekatere dokumente, ki so v skupni rabi. To so pregledni e, ki jih je treba izpolnjevati vse leto (statistika roditeljskih sestankov, govorilnih ur, predavanja, poškodbe u čen čev, stroški za dneve dejavnosti in na črt izobraževanja), v drugem delu pa pregledni e, ki jih je treba izpolniti ob kon ču prvega o čenjevalnega obdobja in ob konču šolskega leta (u čni uspeh, u čen či z u čnimi težavami in realiza čija pouka). Prednosti uporabe ra čunalnika pri vodenju se kažejo v velikem prihranku časa, ki je izrazitejši v daljšem časovnem obdobju. Na za četku nam namre č izdelava dolo čenih pripomo čkov (preglednič in dokumentov) s pomo čjo ra čunalnika vzame ve č časa, vendar se to v naslednjih letih zagotovo obrestuje. Prednost uporabe računalnika pri vodenju se kaže v dejstvu, da lahko u čiteljem prek e-zborniče zelo hitro sporo čimo pomembno informa čijo, ne glede 127 Albert Pavli na to, kje trenutno smo (v šoli, doma, na seminarju). Ena izmed pomembnih prednosti je še stalna dostopnost različnih podatkov, ki jih lahko uporabimo za analize, načrtovanje, lahko jih posredujemo drugim deležnikom (občina, ministrstvo, starši). Obseg dela z računalnikom in njegova uporaba pri vodenju se bosta v prihodnjih letih zagotovo še povečevala. Resno razmišljamo o uvedbi e-šolske dokumentačije (dnevnik, redoval-niča ...). Razlogi, zakaj je še nismo uvedli, so bolj tehnične kot vsebinske narave. Prednosti e-redovalniče vidim v tem, da lahko starši sproti spremljajo o čene svojih otrok in se ustrezno odzivajo, pa tudi za ravnatelja je vpogled v o čene preprostejši. Razredniki tako na govorilnih urah staršem ne bodo ve č posredovali informa-čij o o čenah, ampak se bodo lahko posve čali drugim temam. Ena izmed slabosti pri vodenju je lahko prevelika osredoto če-nost na vodenje s pomo čjo ra čunalnika in posledično zanemarjanje »klasičnih oblik« vodenja. Zato je treba v obdobju, ko nas ikt spremlja pravzaprav na vsakem koraku, ve č časa posvetiti osebnim odnosom, pogovoru, strokovnim razpravam, ustvarjanju dobre šolske klime in podobnemu. Slabost oziroma nevarnost lahko predstavljajo tehnične pomanjkljivosti (napake), zaradi česar lahko pride do delne ali popolne izgube podatkov, zato je treba nenehno skrbeti za ustrezno arhiviranje in za programsko opremo. Zaključek Življenja in šole si brez ra čunalnika in informa čijsko-komunika-čijske tehnologije ne moremo ve č predstavljati. Zaradi nenehnega razvoja ra čunalništva mora šola ne le slediti vsem tem spremembam, ampak mora biti na tem podro čju čelo v ospredju. Seveda se nam dogaja, da imajo naši učen či na nekaterih podro čjih ve č ra čunalniškega znanja kot številni u čitelji, vendar tega ne smemo razumeti kot lastne pomanjkljivosti. Pomembno je, da to njihovo znanje izkoristimo pri našem vsakodnevnem delu (pouku). Zato mora biti ena izmed naših prednostnih nalog digitalna pismenost oziroma e-kompetentna šola. To pa ne bomo mogli postati, če ne bodo vsi učitelji v pro česu strokovnega usposabljanja pridobili znanja, ki ga opredeljuje navedenih šest temeljnih kom-peten č. Dobro je, da je prav ravnatelj prvi, ki si ta znanja in kom-peten e pridobi. Digitalna pismenost postaja pomemben sestavni del pismenos- 128 Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje ti v sodobni družbi. ikt namre č zmanjšuje razdalje in omogo ča hiter dostop do podatkov, informa čij, znanj in spoznanj. Ra čunal-nik primerjajo z avto često informa čijske dobe in o čenjujejo, da bo uporaba ikt v izobraževanju in nasploh v življenju še naraš čala. Šola je prostor, kjer moramo uvajati novosti, kjer moramo slediti tehnološkemu razvoju na podro čju ikt in digitalne pismenosti, vendar je ob tem pomembno, da se zavedamo nekaterih negativnih posledič prevelike ali neustrezne uporabe ra čunalnika v šoli in tudi pri vodenju. Ra čunalnik nam danes predstavlja nenadomestljivo pomo č pri zbiranju podatkov, pri njihovem shranjevanju, interpretačiji in predstavitvi. Podatki nam pomagajo pri na črtovanju, sprejemanju odlo čitev, predstavitvi na pedagoških konferen čah, svetu staršev, lahko pa so le podlaga za strokovno razpravo. Pomembno je, da prepoznamo vrednost podatkov, da jih znamo pravilno interpretirati in da imamo podatke zbrane za ve č let, saj to pove čuje njihovo vrednost, omogo ča pa tudi primerjave. Namen članka je ponuditi pomo č mlajšim ravnateljem. Prepričan sem, da je lahko nekaj, kar je dobro zame in za moje delo, uporabno za druge. V preteklosti sem nekatere svoje izkušnje že posredoval kolegom, in to bom po čel tudi v prihodnje. Kdor meni, da bi mu prišle prav, lahko dobi v uporabo vse pregledniče in pri-pomo čke, ki sem jih v teh letih izdelal. Literatura Cotič, M., in V. Medved Udovič. 2011. »Učenje in poučevanje različnih vrst pismenosti.« V Razvijanje različnih pismenosti, ur. M. Coti č, V. Medved Udovi č in S. Star č, 11-18. Koper: Univerza na Primorskem. Frigelj, J. »Branje in pisanje tesno povezana.« Šolski razgledi, 8. maj. http://www.solski-razgledi. čom/članek.asp?id=5876 Gruden, B., in B. Trstenjak. 2012. »E-izkaznič a.« Bilten E-šolstva, št. 7: 22-23. Tišler, T. 2006. »Spodbujanje uporabe informačijsko komunikačijske tehnologije na osnovni šoli.« V Izobraževanje vodstvenih delavcev vzgojno-izobraževalnih zavodov na področju uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, ur. B. Cernileč in M Vehove č, 11-21. Ljubljana: Šola za ravnatelje. ■ Albert Pavli je ravnatelj Osnovne šole Šmartno pri Litiji. albert.pavli@guest.arnes.si 129